202. Številka. Ljubljana, v sredo 3. septembra. XXIII. leto, 1890 shaja vsak dan avefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld:, za odon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Uprav niStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bodoče ljudsko številjenje. ii. Ko se je pred desetimi leti vršilo zadnje ljudsko številjenje, uvela se je prvič rubrika ,Um-gangsspraehe" (občevalni jezik) namestu do tačas navadue, katera je imela zaznamovati, kateroj narodnosti pripada vsaka oseba. Že takrat povzdignili bo resni učenjaki svoje pomisleke proti tej novotariji, trdeč, da po tem načinu ne bode mogoče dobiti za znanstveno statistiko zanesljivih in rabljivih dat o narodnostih. In res je bilo tako, kajti znano nam je še dobro, kako čudno se je štelo in kako se je zlorabila ta rubrika od mnogib Btrauij, a skoraj vedno na Škodo narodov, ki bo kje v manjšini, kakor u. pr. slovenski na Koroškem in na Spodnjem Štajerskem, akoravno tudi v teh deželah stanujeta stikoma in v številu za te kraje veČino predstavljajočim. Znano je, kako se je štelo v nekaterih ponemčenih trgih in mestib, kjer so kar cele družine upisavali mej Nemce, drugi zopet upi-sali so brez vsacega daljnega premišljevanja vse posle in druge od njih odvisne osebe kot Nemce, zapisavši, da se poslužujejo nemškega občevalnega jezika, če to tudi mnogokrat ni bilo niti deloma resnično. Čuli so se glasovi od vseh stranij, posebno od mej jezikovnih, kako krivično in samovlaatno se je postopalo v mnogih krajih, koliko Slovencev bilo je zapisanih za Nemce. Isto tako in nič bolje se ni godilo ob laško-slovenski meji. Naš narod ima poseben dar za naučenje tujih jezikov, hitro se privadi posebno laščini, a tudi nemščini, na to pa se je tudi mnogo grešilo. V mnogih krajih zatrjevalo se je ljudem, katerim ni bilo jasno, kaj je pravo za pravo skrito za „oba1 valnim jezikom", naj povejo, če znajo razun slovenskega jezika, še kateri drugi jezik, namreč nemški ali pa italijanski in zapisalo se je zopet na tej podlagi mnogo naših ljudij za tujce in odkrhnilo od števila slovenskega naroda. Mogoče, da bodo pri letošnjem številjenji v raznih krajih ljudje previdneje postopali, in se ne bodo dali tako z lehka slepariti. Naloga domoljubov po deželi, posebno pa na jezikovnih mejah je, da ljudstvo natanko pouče o važnosti tega šte-viljenja, o važnosti dotične rubrike, da se nobeden Slovenec ne zapiše z drugačnim nego s slovenskim občevalnim jezikom. Nadejamo se, da so se po iz-kuSnjuh zadnjega številjenja naši domoljubi v raznih krajih preverili, kako oprezno bode treba postopati, kako strogo bode treba paziti, da se ne bodo ponavljale vse one krivice, ki so se delale narodu slovenskemu. Tako nas je že malo, a nasprotnikom našim je še borno naše število preveč, poskusili bodo zopet z vsemi mogočimi sredstvi krčiti naše število, da nam mog6 potem porogljivo reči: Glejte, saj vaš narod se krči, saj vas je vedno manj, to nam kažejo številke, kaj ho boste upirali, premalo vas je, da kaj dosežete, raji pustiti ves svoj trud, saj vam itak nič ne koristi itd. Na drugo stran pa jim mi lahko odgovorimo, da nikakor ni tako. Celo v potujčenih naših mestih ob periferiji, v Gorici in v Trstu, v Celovci, v Gelji in v Mariboru čuje se ob tržnih dneh, ko pridejo slovenski okoličani v mesto, na javnem trgu in v prodajalnicah mnogo mnogo slovenskega jezika, ki postane pri tacih prilikah pravi občevalni jezik tudi za poitalijančene in ponemcene mestne prebivalce. In vendar ne bode nobeden teh potujčenih odpadnikov zarad tega zapisal, da mu je tudi slovenski jezik občevalni jezik, koliko je tujcev med nami, ki se nikdar ne priuče naffemu jeziku, mi pa preveč uljudni in postrežni olajšujemo jim občevanje z nami ter se učimo njihovega jezika, občujemo ž njimi v tujem jeziku. In kako nam poplačujejo mnogi to našo uljudnost? Da agitujejo proti našemu domačemu jeziku, da zapisujejo ljudi, ki imajo posla ž njimi, ali so odvisni od njih, za tujce, zapisujoč jih, da imajo tuji občevalni jezik, da se torej vsled tega prištevajo tujemu narodu. Naučimo se vender jedenkrat tudi kaj od tujcev, bodimo bolj ponosni na svoj slovenski jezik in prisilimo jih, da ga bodo spoštovali tudi oni bolj nego dozdaj. Veliko važnost pokladajmo na to, da ae bode vsak naš človek zapisal za Slovenca, da bodemo povsod s številkami pokazali, da narodna zavednost napreduje, da delovanje naše obrodilo je v zadnji h desetih letih sadu, nadejati se hočemo obilnega sadu. Ne samo pri narodnih veselicah naudušujmo se za svojo Bveto narodno stvar, tudi pri uztraj-nem delovanji bkažimo se, da se zanimamo, da nam je istinito mar, da povsodi ohranimo meje narodu svojemu, da se postavimo v bran pogubnemu delovanju naših nasprotnikov. In tako posebno hvaležno polje narodne delavnosti podaje nam baš bodoče ljudsko številjenje. Organizujmo se povsodi za važno to delovanje podučujmo ljudstvo o veliki važnosti tega številjenja, skrbimo za to, da se bode povsodi vršilo pošteno in brez krivic, glejmo posebno tudi na to, da bodo izvrševalni organi povsod storili svojo dolžnost, zaprečimo, kolikor mogoče vse nepravilnosti, da bodemo po dokončanem delu z mirno vestjo mogli reči, da smo storili narodno svojo dolžnost. Obračamo se torej posebno do slovenskih domoljubov na jezikovnih mejah, da prično že sedaj delati v tem oziru, da začno že sedaj podučevati ljudstvo. Ne zanašajmo se na to, du je še dosti časa do konca leta, porabimo vsako priliko, ko pridemo v dotiko z narodom, da ga opozorimo na važnost številjenja. Kar bodemo zdaj zamudili ne bodemo mogli tako naglo zopet popraviti, kajti za dolgih deset let veljale bodo številke, katere bode spravilo na dan to ljudsko številjenje. Obžalovati bi bilo, če bi vsled naše malomarnosti bile nam nepovoljnu. Pokažimo tudi tukaj, kar tako radi povdarjamo vedno in povsod, da „Slovan gre na dan" 1 Y. Slovenske posojilnice. Število slovenskih posojilnic Leta 1889. je delovalo že 35 posojilnic, t. j. za 6 ali za 17°/o več, kakor 1. 1888, in Bicer je prirastla na Štajerskem 1 (Marnbreg), na Kranjskem 1 (Ribnica), na Koroškem 4 (Djekše, Šmibel, Glinje, Celovec.) Na Kranjskem je jedna posojilnica svoje delovanje ustavila, t. j. posojilnica v Podbrezji na Gorenjskem. Imela je baje preveliko kapitala, katerega ni mogla plodonosno naložiti. LISTEK. Tedenske drobtinice. (Valenštajnov ostrog; vojaki gimnazijci; Kamnik; novo zgradbo; Fiserjev anion; obisk Ljubljančanov; Sokolska slavnost v Celji; Celjski škorpijon; Coljo in Maribor; krvave in „prismojone" glavo; „Findelkinder"; „Slovan povsod brate ima".) Ljubljana postala je zadnje dni pravi „Valenštajnov ostrog", kamor se človek gane, vidi vojake, pešce in konjike, tako da je postalo nekoliko ži-vahneje gibanje po aicer precej mirnih in zapuščenih mestnih ulicah. Mirna in tiha nzijognomija mesta spremenila se je za nekaj dnij in posebno vesele" se tega novega življenja naši gostilničarji in trgovci ter si gotovo žele, da bi to trajalo kaj dalj časa. A kaj se hoče, kmalu odšli bodo vojaški gostje in postalo bode zopet tiho, v zapuščenih prostorih pa, posebno v šolskih poslopjih bode se začelo pripravljati za nove došlece, ki bodo prihrumeli po končanih počitnicah od vseh stranij, potem pa bode mesto pridobilo za leto dnij zopet svoje navadno vsakdanje lice. V gimnazijskem poslopji samem imamo nastanjena dva batalijoua Celjskega polka, ki bode po končanih vajah pridobil neizmerno, kajti ponosno smel hode reči vsak pojedini mož, da je le malo tacih polkov, da bi vsak mož bil v gimnaziji, in to še v višji gimnaziji Ljubljanski. Ker sem tedaj videl, da je že itak preveč ljudij v Ljubljani, porabil sem zadnje gorke dni avgusta, da se ohladim za par dnij v svežem gorenjskem zraku in podal sem se v prijazni Kamnik, kjer mi biva Btari prijatelj, veseli „Fant iz Pero-vega" in mnogo druzih drazih znancev. Še jedenkrat hotel sem pred otvorjenjem železnice poskusiti prijetnosti vožnje s pošto, katere bodo skoraj tudi poznane samo še iz pripovedk iz minolih časov, kajti kmalu vozil nas bode tudi na to stran brzi hlapon. Z zadoščenjem opazil sem, da se je Kamnik v par letih, kur ga nesem videl zopet olepšal z nekaterimi novimi elegantnimi zgradbami ter se vse pripravlja, da se bude mestece v narbolj prijazni obliki presentiralo mnogobrojnim obiskovalcem, katerih se gotovo ne bode mankalo, ko bode jedenkrat gotova železniška zveza. Jako lep in za Kamnik velik, čisto nov salon zgradil je gosp. Fišer, tik lepo obnovljene hiše notarja gosp. Šmidingerja, v katerem salonu se bode dalo poBebno dobro peti, ker ima izborno akustiko, kakor sem se prepričal Bam zjutraj, zvečer pa tudi praktično slišal potrjeuo, ko nas je vesela družbica domačih pevk in pevcev razveseljevala z različnimi slovenskimi pesmicami. Nadejam se, da bode novi g. Fjšerjev salon še mnogokrat odmeval od slovenskih pesmij, ter da se bode, ko bode tudi še obširni vrt dogotovljen, marsikaterikrat v poletnem času bodočega leta vršila kaka lepa veselica v teh zares lepih prostorih. Tudi g. okrajni sodnik Polec zgradil je blizu pošte jako lepo in okusno izdelano hišo in mnogo druzih videl sem še, katere dajo prav lepo moderno vnanjost mestecu ter kažejo, da se Kamničaui zares trudijo, tudi v mestu napredovati iu poleg naravnih lepot kraja olepšati mesto samo, kolikor le mogoče. Gotovo bode prihodnje poletje obisk Ljubljančanov prav mnogo-brojen in se bode neizmerno povzdignil naš Išl, kakor ga jo tako rado imenoval nek tuji prijatelj Kamnika, kader bode jedenkrat gotova železniška zveza. A ne bode mi dolgo dano uživati gorenjskega zraka, kajti narodna dolžnost kliče me nazaj, da priredim, česar je treba, ter da se popolnoma „iz-raavsam" za Sokolsko slavnost v Celji. Akoravno neaem niti trenutek dvomil, da bi se moglo zgoditi drugače, vendar mi je v veliko zadoščenje, da se je stvar konečno rešila tako kmalu in da je konec negotovemu stanju in cincauju, katero je žugalo pokvariti vso lepo to slavnost. Veseli me posebno, da vse pihanje in strupeno bljuvanje nemčurskega Tudi se je bil duša tega podjetja preselil od tam. Leta 1890. se je ustanovila jedna nova posojilnica na Štajerskem (v Vitanji), jedna na Kranjskem (v Kamniku), snuje se hranilnica in posojilnica tudi v Kranji, 4 baje na Koroškem (n. pr. v Sinčivesi, ki že posluje, le na Primorskem se že par let nobena posojilnica osnovati ne more. Vrsta slovenskih posojilnic. Vse slovenske posojilnice so gosjiodarske zadruge v zmislu poBtave od I. 1873 z neomejenim ali omejenim poroštvom. Neomejeno poroštvo ima na Štajerskem 14, na Kranjskem 4, na Primorskem 1, na Koroškem 6, skupaj torej 25,71% vsen posojilnic, ostalih 10 posojilnic ima omejeno poroštvo. Ker so pa posojilnice z neomejenim poroštvom večje veljave, zato večkrat že obstoječa posojilnica z omejenim poroštvom svoja pravila premeni tako, da se preustroji v zadrugo z neomejenim poroštvom. — Skoro vse posojilnice rabijo krepko domače ime ^posojilnica", nekatere z pridevkom „okrujna", 2 s pridevkom „kmetska", 1 se imenuje „ljudska", 3 se zovejo .hranilnice in posojilnice", 1 j)osojilnica in hranilnica, 4 „hranilno in posojilno društvo" (bolji je izraz „zadruga" — Geuossenschaft — kakor društvo „Verein", kajti „društva" so osnovana na drugih postavah, kakor zadruge, kakeršne so vse posojilnice.) Le jednu posojilnica ne nosi imena, iz katerega bi se dal naravnost posneti njen delokrog, delokrog denarne zadruge. To je „obrtnijsko pomočno društvo" v Ljubljaui, ki je sicer najstarejša slovenska j^osojilnica. Starost slovenskih posojilnic. Iz računov teh naših denarnih zavodov je posneti, da je ravnokar omenjena zadruga izdala že 34. letni račun. Čez 20 let ne posluje nobena druga slovenska posojilnica. 15—18 upravnih let štejejo 4 posojilnice Ljutomer (18), Sv. Jakob (17), Šoštanj (16), Mozirje (15), 14 upravnih let imata dve (Ormož, Metlika), 5—10 upravnih let šteje 16 posojilnic, 2 delujeta 4 leta, 1 posojilnica je stara 3 leta, 2 poslujeta 2 leti, 6 jih posluje 1 leto in pri jedni nesmo mogli tega števila poiz-vedeti. Svoje poslovanje je pričelo še le letos kacih 6 slovenskih posojilnic. Denarni promet. Ves denarni promet je bil leta 1889 — 7,910.076 gld., t. j. okroglih osem milijonov. Ker je znaša! predlanskim 5,973.091 gld., zvišal seje po tem takem skoro za 2 milijoua ali za 32%. Največji denarni promet imela je Celjska posojilnica (nad milijon), potem Metliška (962 604 gld.), nadalje Mariborska, potem Ptujska itd. Ali pri nekaterih posojilnicah se nam ne dozdeva, da bi navedena števila dejanjskim razmeram odgovarjala.] Prvič je že to pomota, da se skoro pri vseh posojilnicah denar, kar ga je v gotovini konec leta, ušteva mej promet. Ali to je le mala razlika. Večja razlika nastane, ako se pri podaljšanjih tako postopa, kakor, da bi se dolžna svota vrnila in potlej zopet izposodila. S tem si posojilnica le nepotrebno delo nalaga. Saj tudi nove menice treba ni, saj imajo navadne menice 3 leta veljavo. (D»h> prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. Beptembra. Deielni zbori snidejo se še le v oktobru, ko se zvrše nove volitve tudi na Dolenjem Avstrijskem. Posebno se z radovednostjo pričakuje zborovanje češkega deželnega zbora, ki bode odločil, kaj bode s spravo. Razmere na Cešfcem. Kako so se razmere na Češkem za Mlado* Čehe ugodno zasukale, kaže najbolja to, da se za deželnozborsko dopolnilno volitev v Chrudimu Staro-čehi niti kandidata postaviti ne upajo, da si je do-sedaj ta okraj zastopa) Staročeh. Ker tudi pri dopolnilnih volitvah v dveh druzih okrajih najbrž zmagata mladočeška kandidata, se pomnoži število mladočeških poslancev, kar bode gotovo uplivalo na vsa pogajanja o spravi. Vnaiije države. I tu sija in Avstrija, „Novoje Vremja" piše, da bo v Peterburgu proti vsakemu zbližanju z Avstrijo. Rusiji ne treba sporazumljenja z Avstrijo, ker se drugače lahko napravi protivesjo proti avstrijskim nameram na.Balkanu. Mir je več nego zajamčen. Avstrija ne more več pričakovati, da bi Nemčija in Italija pospeševali ujene načrte Načrti cesarja Viljema morda ne ugajajo vlastem, ki ueso pri tripelatijanci, pa vender njegov značaj jamči, da ne odobrava sredstev avstrijske diplomacije. Razpnščena iredentska društva. Italijanska vlada je, kakor znano, razpustila mnogo iredentskih društev. To se je menda zgodilo na izrecno željo kraljevo. Motijo se pa oni, ki mislijo, da so se ta društva razpustila le Avstriji na ljubo. V njih se-ni gojilo le sovraštvo proti Avstriji temveč tudi republikansko mišljenje. Poslednje je tudi pravi uzrok, da je vlada energično jela postopati proti tem društvom. Če se razširi preveč republičanski duh, prišel bi prestol v nevarnost. Rolgarsko vprašanje. V kratkem izide neka brošura o bolgarskem vprašanji. V njej se bode naglašalo, da Koburžan ni nasprotnik Rusije in da želi spraviti se ž njo. To brošuro izda kak Koburžanov pristaš, ki vidi, da se sedanje stanje v Bolgariji ohraniti ne da, in da bode Koburžan prisiljen pobrati svoja kopita, če se ne spravi z Rusijo. Ta brošura pa zaželenega uspeha ne bode imela, kajti car nikdar v to ne privoli, da bi na bolgarskem prestolu bil katolik. Dopisnik „Newyork Heralda* je bil nedavno pri princu Ferdinandu. Koburžan mu je izjavil, da na sporazumljenje z Rusijo ni misliti, dokler vlada car Aleksander III. Dopisnik pravi, da je knez ponosen na bolgarski narod in pa na to, da že tri leta vlada. Pred njim je princa bil pohodil angleški zastopnik, ki je gotovo bil prinesel ugodna poročila zastran priznanja, ker je bil princ tako vesel. Princ se peča le z vnanjo politiko, notranjo pa prepušča Stambulovu. Marsikaj kaže, da se bode princ kmalu skušal znebiti Stambulova. Upliv prinčev je mnogo večji, nego se misli. Trgovska pogodba, katero misli Stambulov skleniti z Avstrijo, ga bode najbrž pokopala, ker bode v škodo Bolgariji. Tako misli dopisnik. Princ je dopisniku pokazal portret svojega prednika, vse vence in udanostne adrese, katere je dobil Celjskega škorpijona ni imelo nikakeršnega uspeha. Kakor se zvija škorpijon, če se mu zakuri na okolu in videč, da ne more uiti iz ognjenega kroga, nazadnje z lastnim želom piči samega sebe, tako se zvija zdaj v divji stranti škorpijon Celjski, ter videč se obdanega okolu in okolu od ognjenega kroga probujenega in zavednega slovenskega naroda, sluti, da se tudi njemu bliža ura, ko hode ujedel samega sebe. Gotovo pa ne bodemo žalovali za njim mi Slovenci, niti mirno in trezno misleči Nemci ali nemški misleči Celjani, katerim samim gotovo preseda divja strast, s katero se odlikuje omenjeni škorpijon. Zavedui Slovenci Celjske okolice bodo že skrbeli, da ne ugasne nikjer ognjeni krog narodnega naudušenja, in škorpijonove ure so štete. Sicer pa se Slovenci prav malo in nič ne plašimo njegovega pihanja in se bodemo prav dobro imeli v Celji isto tako, kakor smo se imeli v Mariboru, za nas ne bode treba bajonetov, da nas branijo, da bi.v njihovi senci delali slavnosti. Na svojih domačih tleh izhajali bodemo že tudi brez njib, zagrizenim nasprotnikom pa svetujemo, naj gredo isti dan v Celovec, če bi jim utegnile Sokolske srajce dražiti njih živce, inače utegnil bi kateremu zliti Be žolč ali pa ga zviti krč, in žal bi nam bilo zanj. Saj ravno tak: nestrpni individuji našej stvari več horistijo, nego mislijo, in prav treba nam jih je. Njih ueprosto- Slivniški junak. Te stvari hoče tako dolgo hraniti princ, da Sofija dobi Westminsterko opatijo. Milan in Natalija. Bivši srbski kralj Milan pri vsaki priliki naglasa svoje prijateljstvo z Avstrijo, soprogo svojo pa slika za sovražnico Avstrije in prijateljico Rusije. Te dni se je po časopisih širila vest, da hoče kraljica Natalija v kratkem priobčiti piBma, katere jej je pisal Milan |>o nesrečti bolgarskosrbski vojni. Iz teh pisem se baje razvidi, da je kralj po Slivnici in Pirotu sam se botel približati Rusiji, in da je tudi Garašanin bil za to. Če je omenjena vest resnična, pride kralj Milan v neprijetno zagato. Društvo spasiteljev sv. Petra imenuje se novo društvo, katero snuje francoski škof Fava. To društvo bode imelo namen, na vse strani zagovarjati papeštvo in njegove pravice. Novo društvo je Že dobilo papežev blagoslov. Podobna društva se bodo osnovala tudi po druzih drŽavah in bodo pred vsem delovala na to, da se obnovi papeževa cerkvena oblast. ŽUlje v Rusiji. Ruska vlada vender hoče začeti strožje stopati zidom na prste. V oktobru izdal se bode nov ukaz proti Židom. 11 < rut u se bode objavila dopolnilna naredba, v kateri Be bode opravičevalo postopanje proti zidom, in katera bode obsegala marsikaj, kar Židom ue bode ugajalo. Grška zbornica je razpuščena s kraljevim dekretom in dne 26. okt. bodo nove volitve. Pri volilnih agitacijah bodo posebno zabavljali proti Turčiji in Bolgarom zaradi imenovanja bolgarskih škofov. Opozicija bode to zadevo skušala izkoristiti v svoj prid in vlada bode zaradi tega tudi najbrž malo rezljala s sablo. V Carigradu seveda se za grško vpitje ne bodo zmenili, dobro vedoč, da ima „Nord" prav, pišoč, da zaradi imenovanja bolgarskih škofov ne bode prišlo do vojne. V Atenah tudi nemajo posebnega poguma, da bi boj začeli. Musa hej. Na prigaujanje angleške vlade se je Turčija bila odločila, da pošlje Muho beja v Medino v pro-gnaustvo. Na potu je pa bej ušel. Najbrž so ga turška oblastva nalašč izpustila, morda celo na migljej iz Carigrada. Znano je, da ima Musa bej mogočne zaščitnike v turški prestolnici. voljne humoristične ekspektoracije v obskurnem njihovem leibžurnalu Celjskem služijo nam le v smeh, dokazalo pa se jim je tudi od druge resne strani, da se jim ne prišteva nikakeršna veljava, kajti prestopilo se je na dnevni red preko njih besnih groženj o krvavih glavah in jednacih stvareh. Da naše glave ne bodejo krvave, za to bodemo skrbeli že sami, oni pa naj skrbe, da njihove ne bodo „prismojene" ter naj se obnašajo, kakor se spodobi omikanim ljudem, če so tega sposobni, po-tem pa ne bode treba nikakeršnih bajonetov. Par strastnih prenapetih rogoviležev menda vender ne bode že imelo prve in odločilne besede, na čast Celjskemu prebivalstvu hočemo to verjeti, in ne dvomimo, da bodo mirni Celjani sami skrbeli za to, da se ne skruni s kako surovostjo čaBt njihovega mesta. Domoljube Celjske naj le slobodno imenuje obskurni ta organ „Findelkinder der Mutter Slavia" in kar je jednacih duhovitih in bedastih izrazov, pisarnico nečega domoljuba „russische Kanzlei", nas vse pa „Wendenu. S tacimi neumnostmi se le smeši v očeh vsacega pametnega človeka- Pokazalo so bode dne 7. in 8. septembra v Celji, da Slovenstvo Be razvija na vse strani, da „Slovan povsod brate ima* |>okazalo se bode, da Sokoli so fantje ,ki nosijo zdravu mišicu i srce junačko" ter se ne plašijo kokodakanja vsake kukavice. Na veselo svidenje torej v Celji! Ahasver II. Dopisi. Iz Šolanju 31. avgusta. [Izv. dopis] Ni še dolgo, odkar Be je čitalo po časnikih, kakšne krivice so nam delali naši nemčurji pri zadnji vo-litvi, da so nas še jedenkrat spravili pod svoj jarem. Mi uložili smo pritožbo, katera pa menda še danes ni rešena. A ne samo pri volitvah, ob vsaki drugi priliki skušajo, kako bi nas zatrli in nam škodovali. Tako je Šoštanjski rojak na javni dražbi kupil posestvo in hišo, na katerej je že od nekdaj vedno bila gostilna. Uložil je prošnjo za dovoljenje gostilne, a nemčurji so rekli: „Wir lassen keinen Windischen mehr aufkommen!" in prošuja bila je odbita. Mož izdal je mnogo denarja za prošnje in pisanje, pa še danes nema gostilne, dasi je že nad poldrugo leto, odkar je bil začel prositi. Nasproti pa drug slučaj. Privandrun nemčur kupil si je tudi hišo. Temu so pa takoj dali dovoljenje in v osmih dneh imel je že krčmo odprto. Tujci imajo torej v nas prednost pred domačini. Seveda ta nemčurska krčma je že morala biti po« trebna, sicer bi uaši nemčurski pevci, ali bolje rečeno „bavhrednerji" ne imeli kje kazati svojega umetnega petja. Pri teh pevcih so skoro sami taki, ki še glasno govoriti ne morejo, in kadar pojo, je takšen šum, kakor bi kdo čmrle dražil. Omenjeni nemčurski gostilničar se je izrazil: „Die8e fiinf \ViudiKchcn konneu mir schon ausbleiben!" zato je obžalovanja vredno, da mu naši možje še silijo denar. Večkrat se čita: Svoji k svojim! tega se držimo. Saj imamo svojih gostiln dovolj, saj imamo lepo urejeno čitalnico, ki ima mnogo udov in izurjeno pevsko društvo, tako močno, da jedna desetina prekaša vse nemčurske pevce. Še drugo pritožbo imam. Naša občina prouzročila je, da bo je vsem narodnim rokodelcem naložil velik pridobuinski davek, da mora vsak blizu 30 gld. plačevati od svojega krvavo pridobljenega zaslužka. Nemčurskih rokodelcev nobeden plačuje tako visocega davka, zato uprašam, so li za nem-čurje drugi zakoni, nego za nas? Vse delovanje naših nemčurjev naperjeno je le na to, kako pritisniti tega ali onega narodnjaka. A vsaka pesem le nekoliko čaBa traja, prišla bode doba, ko bode tudi nemčurskemu gospodstvu odklenkalo in se bode pričelo novo življenje za naš slovenski trg, kakor se je pričelo okolu Celja. Iz Kranja 2. septembra. [Izv. dop.] Z naudušenjem pozdravili smo lansko leto veselo vest. da Bi v nemški trdnjavici v Tržiti, »nuj»»jo slovenski rodoljubi — zavetje, „bndno društvo" — I občnim veseljem pozdravil je to vest širni slovanski narod, ter želel mlademu društvu najboljega uspeha. — Malokomu seveda je bil boj, v kojem je zmagala zavednost peščice Slovencev proti množini nemškutarjev — vsaj pristnih Nemcev, poznat nam je samo jeden — a naudušenje za narodno stvar prodrlo je napore nasprotnikov, uničilo sredstva, katerih posluževali so se le ti do brezkrajnosti. — Niti brezimna žugalna pisma, katera je dobival predsednik društva, niti plakati, ki so se našli tako pogostoma pribiti pred društvenimi prostori neso omajali pričetega dela, temveč ravno nasprotno oduševljala so ta sredstva in dajala bo jim pogum, delovati in boriti se neustrašeno za svoj obstanek. Upliv mogotca, kateremu je sleherna slovenska beseda trn v peti in ki se je pred kratkim izrazil, da odpotuje dne 7. t. m. raji na konec sveta, kakor, da bi si ob navzočnosti slovenskih npsovu tek pokvaril — zabrani! je mnogim pristop v društvo, zabranjuje jim ga še danes. Đa pri jednakih razmerah ni moči društvu napredovati tako, kot si želi, umevno je vsacemu. A vender šteje danes društvo nad 60 člauov, ki trdno kot skala stoje pripravljeni, bojevati se i v prihodnje neustrašeno za obstoj svoj. Očividno je torej, da potrebuje društvo podpore v vsakem obziru; podpirajmo je torej povsem, pokažimo zlasti njihovim nasprotnikom dne 7. t. m. zanimanje za nje, pokažimo jim sosebno mi, ki smo v ugodnejem položaji, z muogobrojno udeležbo, da Slovenec ljubi brata Slovenca in da naroda našega ni utopiti v žlici vode. Iz Postojine 2. septembra. ( Po ž a r, n a š e gasilno društvo.) V petek dne 29 m. m. proti 11. uri po noči nastal je v srednjem mlinu na žagi g. Alojzija Lavrenčiča ogenj. Nevarnost bila je velika in bati se je bilo, da bo vse pogorelo. Naše vrlo gasilno društvo prihitelo je nemudoma z 2 briz galnicama in 2 lestvama na pomoč. Zdelo se je, da je vse že izgubljeno: žagina streha bila je vsa v plamenu, šupa za les in mlin sta tudi že jela goreti, veader bo je posrečilo po četrtumem neumornem delovanji ogenj zadušiti iu na žago omejiti. Škode je površno računano do 1000 gld. Pri tej priliki moramo vso hvalo izreči našemu gasilnemu društvu, osobito njegovemu načcluiku g. Petri i u. On je z bistrim očesom pregledal situacijo in s popolnoma umestnimi povelji zaprečil še večjo škodo. Vsa hvala in čast pa vrlim gasilcem, kateri so nemudoma prihiteli na pomoč ter s čudovito pridnostjo in naporom delali do 2. ure po noči. Vse pre bivalstvo je polno hvale in vse je občudovalo čudovito pridnost in izgledno disciplino našega gasil nega društva. Nanj ponosni mu pa kličemo : Vivat, iloreat, crescat! Domače stvari. — (Iz Celja:) Za osnovalno slavnoat »Oljskega Sokola" vrši se vse točno in gladko. Tudi naznanila glede stanovanj prihajajo mnogoštevilno. Vender pogrešamo imen nekaterih gospodov, ki se slavnosti gotovo udeležiti nameravajo, ki se pa odboru še neso naznanili. — Prosimo torej, da to gospodje z rodbinami in tudi posamezni goBpodje takoj store, da ne bode pri razdelitvi stanovanj zaprek in zmešnjav. Opozarjamo, da ima vsa stanovanja v bOtelih in gostilnah odbor v rokah. Odbor „Celjskega Sokola." — (K osnovni slavnosti „Celjskega Sokola") pridejo s Hrvatskega poleg Sokolov še nekoliko članov „kluba biciklista Hrvatskoga Sokola" in tamburaši društva „Merkur". — (Odbor „8 lov. bralnega društva" v Tržiči) obrnil se je a prošnjo do si. c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji, da se dovoli ob priliki veselice dne 7. t. in. ubod društev v Tržič z zastavami. — Tej prošuji je glavarstvo ugodilo. — Nasprotniki to čuvši, jeli so pobirati okolu pristašev podpise in nabrali v resnici 30 podpisov, ter se pritožili proti ukrepu tukajšnjega glavarstva, in kakor se govori tudi pri višjih oblastvih. Opravili seveda ne bodo nič, ker tukajšnje glavarstvo je njihovo pritožbo že odklonilo iu mnenje naše je, da Btore jednako i višja oblastva. — (Osebne vesti.) Gosp. profesor Ivan Franke premeščen je iz Ljubljane na gimnazijo v Novem mestu; gosp. profesor Starin premeščen je iz Novega mesta na realko v S^ehshausu. — Gosp. Ivan Miklošič, učitelj na Mariborski vad-nici, je umirovljen. Pri tej priliki izreklo mu je naučno ministerstvo priznanje za mnogoletno marljivo in uspešno delovanje. — (Premembe v politiški upravi.) Okrajni glavar Rudolf grof Pace premeščen je na svojo prošnjo v Lonč (Deutschlandsberg), okrajni glavar dr. Alfonz vitez Scherer iz Lipnice v Radgono, okrajni komisar dr. Oto Tirka iz Celja v Gradec. — (Plemstvo) podeljeno je g. dr. Oskarju Pongratz u, družniku stavbinskega podjetja „Bratje Pongratz", — ( P re m o že n j e r az pu šč i ne „ProPa-trie") znaša 40.524 gld. 67 kr., katere je popravilih predHednik društva dr. Cof le r pod gotovimi pogoji izročil mestnemu zastopu Tržaškemu, katerega delegacija je ponudbo dr. Coflerja vsprejela, in bodo predložila vso zadevo, ker presega njeno kompeteuco, mestnemu zastopu. Nidvombe, da bode ta premoženje vsprejel in porabil, kar bo mogoče v svrhe, kakor jih je imelo razpuščeoo društvo. — (Gosp. František Ekert,) znani češki rodoljub, s katerim smo se seznanili ob prihodu ČVhov v Ljubljano in kateri s posebnim veseljem pohaja Bled in Gorenjsko, spisal je za „Slovanskj?-Kalendar" za 1891. 1. potopisno črtico „ K u slapu Bochvnske' Savyu. V tej črtici oduševljeno opisuje divne gorenjske kraje, za katere bode v Cehih vzbudil izve8tno živahno zanimanje. Črtici dodal je tri podobe: Gorenjska Ženska noša. — Bohinjsko jezero. — Slap Savice. — (Vojaško.) Včeraj imelo je vojaštvo Ljubljansko zaradi slabega vremena vaje še le ob 2. uri popoludne in se vrnilo proti 7. uri v mesto. Danes je počitek. Jutri pride k vajam zopet korni poveljnik Wtlrtemberški. Vaje bodo Še v četrtek in petek, in sicer na gorenjski strani proti Kranju in v okolici Smlednika. V soboto odpuste Be vojaki reservisti, drugi polki pa odidejo v svoje prejšnje garnizije. — (Podčastniki) tu pri vajah bivajočih polkov in lovskih batalijonov priredili so včeraj skupni večer, pri katerem je Bvirala godba 97. peš-polka. Dasi vreme ni bilo posebno ugodno, bil je vrt KoBlerjev vender poln podčastnikov in druzega občinstva, mej katerim je bilo žeustvo gotovo najbolj zadovoljno, kajti izbornemu koncertu sledil je ples. — (Izvažanje srebra v orijent.) Zadnje dni peljali so več vagonov srebra iz Budimpešte čez Ljubljano v Trst, od koder se od-poalj e v orijent. Vlak spremljal je poseben uradnik. — (,UČitelJBki Tovariš") prinaša v 17. in 18. št. nastopno vsebino: Cesarjeva zahvala. — Prof. Fr. Orožen — Ljubljana: O zemljepisnem poduku. (Dalje.) — „81. N.*: Razstava izdelkov iz strokovnih šol v Ljubljani. — Odbor Matice Slovenske: Slovenska beseda. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Dopisi. — Iz zaveze slovenskih učiteljskih društev. — Vestnik. — („Vrtee.) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 9. štev. nastopno vsebino: Iz primorskih bojišč. — Zorka in mati. — Prijatelja. — Burja. — Resnica. — Prepelica. >— Junak. — Iz Gregove učilnice. — O mački, petelinu in kosi. — Varuj se laži. — Listje in cvetje. — (Vabilo k veselici,) kojo priredi Vipavska čitalnica dne 8. septembra t. 1. (Malega Šmarna dan) v svojih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav gostom. 2 B. Ipavec: „Slovo od lastovke". 3. B. Ipa-vec: »Planinska roža". 4. „Jerca-polka". 5. „Dobro jutro", veseloigra v dveh oddelkih. 6. Ples. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr.; ustop k plesu 1 gld. K prav obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. — (Vabilo k javni tomboli,) katero priredi z dovoljenjem si. c. kr. gosposke prostovoljno gasilno društvo v Polhovem gradci na prostoru pred graščino v prid svoji blagajnici dne 7. septembra 1890. Dobitki: 3 ambe, 5 tern, 5 kvatern, 5 činkvinov, 3 tombole. Dobitki bo mnogovrstni, veliko vredni in koristni; glavni dobitek je stiskalnica za sadje v vrednosti 40 gld. Tablica velja 20 kr. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Ob neugodnem vremenu se preloži tombola na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi se najuljudneje — (Sre'čen padec.) Dne 30. avgusta splezal je 8letni Anton Tavčar iz Gadinje pri Dutovljah na neko steno snemat golobja gnezda. Po neopreznosti ali nezgodi pal je v 20 metrov globoko brezdno. Začel je kričati, ljudje prišli so na pomoč in nekdo spuBtil se je po vrvi v prepad ter spravil iz globine dečka, ki je bil navzlic veliki višini le neznatno poškodovan. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi zatožena sta bila Janez Vo-denik (Gričarjev) 18letni kmetski fant iz Gorenjih Tep, okraj litijski, in Martin DolinŠek, 18letni posestnikov sin, hudodelstva uboja. Dne 20. marca t. 1. zvečer nagovoril je Vodenik Dolinšeka, da sta šla na cesto počakat Franceta Kopača, s katerim je bil Vodenik zaradi fantovskih stvarij v kregu. Po noči je bilo in vsak oborožil se je b kolom. Dolinšek udaril je prvi, a slabo zadel onega, kateremu je bilo namenjeno, namreč Kopača, Vodenik pa je zavihtel kol na km^tskega fanta Toneta Ko-retija, kateremu ni bilo namenjeno, a zadel le predobro, tako da mu je črepinjo prebil, in je Koreti 21. dan marca umrl. Porotniki (načelnik g. Klein) so krivdo Dolinšku zanikali, glede Vodenika pa potrdili in poslednji bil je obsojen na teško ječo petih let, poostreno s postom. — Pri drugi včerajšnji obravnavi zatožen je bil Janez Curk hudodelstva ropa in Bpolskega posiljenja. Obravnava se je vršila tajno. Hudodelstva ropa bil je zatoženec oproščen, obsojeu pa zaradi posilstva na petnajst mesecev teške ječe. — Pri današnji prvi obravnavi zatožen je bil 22letni posestnikov sin France Bevc iz Topola pri sv. Katarini hudodelstva uboja. Dne 6. junija t. 1. je kovača Franceta Koširja, s katerim sta bila že daljši čas v jezi, sunil na poti, ko sta se vračala iz Vrabč, kjer sta v gostilni pila, s tolminskim nožem v vrat s tako silo, da so zdravniški izvedenci izpovedali, da je Košir živel le dve do tri minute in potem umrl. Porotniki so ga krivim spoznali in obsojeu je bil Bevc na pet let teške ječe, poostrene s postom in temnico ter trdim ležiščem. Materi ubitega ima plačati 2O0 gld. odškodnine iz svoje dote. — (Gozdni požar na Hrvatskem.) V Plaskah blizu Karlovca bil je te dni velikansk godni požar. Več kot tisoč oral najlepših gozdov je uničenih, škoda znaša baje nad jeden milijon goldinarjev. Sumi se, da bilo zažgano iz hudobije, ker jo začelo goreti na več krajih ob j"dnem. Ker je bilo vreme burno, ni bilo mogoče ognja omejiti, še le dež, ki je začel liti po noči, zabranil je daljnje razširjevanje pogubnega elementa. — (V Begunjah pri Cerknici) razpisano jo mesto druzega učitelja. Plača 40O gold. Prošnje do 20. t. m. — Na dekliški dvorazrednici v Ribnici razpisano je mesto druge učiteljice. Plača 400 gld. Prošnje do 7. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budejevice 2. septembra. Vsled 24-urnega dežja Vltava in pritoki silno narasli. Predmestja deloma preplavljena. Preplavljencein dovažajo v čolnih kruha. Škoda velika. Proda-jalnice v mestu večinoma zaprte. Gastein 2. septembra. Včeraj popoludne začelo je snežiti. Danes zjutraj bili so vsi hribi do dna pobeljeni. * Berolin 2. septembra. Oficijozni „Hamburger Correspondent" trdi, da sestanek v Narvi ni imel zaželenega uspeha in da sta vladarja slabe volje ločila. Zaradi tega se pa položaj ni pohujšal, vse ostane pri starem. „Post" javlja iz Peterburga, da je bilo občevanje mej cesarjema najsrčneje. Najboljše merilo za uspeh bila je cesarja Viljema izvrstna dobra volja. Dunaj 3. septembra. „Wiener Zeitung" objavlja, da je deželnega sodišča svetnik Ivan Ribitsch v Ljubljani povodom svojega umirovljenja dobil naslov deželnega nadsodišča svetnik. Tešin 3. septembra. Cesar došel ob 7. uri zjutraj, vsprejeli so ga deželni predsednik, korni poveljnik Spitzer, civilna oblastva, duhovščina. Cesar nagovoril na kolodvoru prisotne dostojanstvenike, šel ob fronti vete-rancev in gasilnih društev in se mej zvonc-njem, streljanjem topičev in iiaiidušenicni klici v gost spalir postavljene množice odpeljal v slovesno okrašeno mesto. Pri mostu čez Olso pod slavolokom pričakovali so vladarja mestni zastopniki, belo oblečene deklice, katerih jedna mu je s kratkim nagovorom podala šopek cvetlic. Cesar peljal se je potem dalje v nadvojvode dvorec, kjer je dvorni stan. Na vsem potu bili so nadvojvode rudarji v spalir postavljeni. Praga 3. septembra. (Avtentično.) Pri zgradbi mostu na čolnih delujoče pijonirje zasegla je povodenj in odnesla ponton z vojaki v njem. Devetnajst pijonirjev se pogreša, a upa se, da se rešijo, ker se ponton ni prevrnil. Tudi v Kaplici in Trebonji narašča povodenj. Kiel 3. septembra. Brodovje je za „revue" razvrščeno. Avstrijsko brodovje v prvi vrsti, zraven šolsko in maneversko brodovje, zadaj torpedno brodovje. Ob 8. uri pozdravilo s streljanjem vse brodovje cesarsko zastavo, vihra-jočo s „Hohenzollerna". Nemške ladije potegnile nemške zastave vrhu srednje glavne jambore, avstrijske pa na prednje jambore. Krasno vreme. Nižni Novgorod 3. septembra. Mlad človek z revolverjem ustrelil na guvernerja Baranova. Krogla ni zadela, napadovalca so prijeli. Razne vesti. * (Razpuščenih radikalnih društev) v Italiji, ki so imela ime „Oberdank" in „BarBanti", bilo je 15. Največ bilo jih je v Ilomagni, v nekdanjih papeževih deželah, kjer ima radikalna stranka največjo zuslombo. Italijansko časopiBJe zadržalo ne je temu koraku vlade nasproti precej reservirano, da so pa radikalni listi izražali se precej ostro, to je naravna stvar. Pri tem napadajo se ve da tudi posebno Avstrijo, ker jo dolže, da je ona kriva postopanju italijanske vlade. Predsednika rimskega Oberdankovega kluba postavili bodo pred sodišče. * (Afriški denarji.) Za Afriko kujejo Nemci novce, ki imajo na jedni strani nemški napis, na drugi strani pa napis v domaČem afriškem jeziku. Afričani so tako srečni, da je njih jezik našel mesto na denarji, mi avstrijski Slovani pa še vedno nemarno slovanskih napisov na bankovcih. *(Uinor v železniškem kupeji.) Znano je, da je jako nevarno, voziti se po italijanskih že leznicah, posebno v prvem in drugem razredu. Te dni je na železnici, ki drži iz Florencije v Bolonjo, bil umorjen in oropan neki inžener. V Dolenji našli so ga mrtvega v vagonu. Imel je več ran na hrbtu in mankalo mu je ure in listnice. Zločinca še neso zasledili. * (Morilec oproščen.) V Parizu so po rotniki oprostili borznega agenta, ki jo ustrelil me-ničarja, ki ga je hotel oslepariti za 19.000 frankov. * (Samomor mlade gospe.) V Znojmu umorila se je mlada gospa, soproga mladega uradnika. Oblekla se je jako lepo belo, prižgala dve sveči, potem pa Be obesila Ko ne je soprog vrnil domov, b.la je že mrtva. Volilna shoda? i tt I ; za pol leta gld. 2.3© ; za četrt leta gld. 1.1$. —a. 'dajal : 2. septembra. Pri Malici: Doller, Linhart, Stolovskv z Dunaja. — linina, Omschen iz Trsta. — Jilek iz Gradca. — Rauh i/. Pulja. — Rojko Iz Gorice. — Melani iz Požuna. Pri M lomi; Grloboćnik iz Kranja.— KUhno iž Trsta. — Higersperger iz Celja. — Moravec iz Beljaka. — Šovar iz Novevaai. — Kischik iz Kočevja, — Deutach, Schwarz iz Velike Kaniže. — Schuk iz Pazina. — Golob iz 1'od-gore. — 1*1. Mottoni iz Bistrice. — Goidharamer I Dunaja. Pri jnzuem kolodvoru: Schwuiger iz Trebnjega. — Truka iz Pulja. — Tempo iz Monfalcono. Umrli s<» v Sjua>ljaui : 1. septembra: Jane? Pirich, prisiljeocc, 52 let, Poljanski nasip št. 50, za srćno hibo. 2, septembra: Anton O mulec, umirovljeni paznik c. kr. tobačne tovarne, 67 let, Tržaška cesta št. 26, ia emfizemor). Meteorologično poročilo. IDTj.33.aosira, boiza dne 3. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — dane* Papirna renta.....gld. 88 05 _ gld. 87-95 Srebrna renta.....( 89 55 — , 8940 Zlata renta.......10555 — „ 104 >5 5°/0 marčna renta.....loplO — „ 10130 Akcije narodne banke . . „ *M>y-_ _ 976-— Kreditno akcijo...... 308— — 307 75 London.........11105 — i 11115 Srebro........9 - -— ^__ Napol.........n 8 82 — 8-831/, C. kr. cekini.....„ f>32 — , 5-33 Nemške marke.....„ r>4'37*/t — , .*445 40/o državne srečko iz I. 1854 250 gld. 131 gld. 25 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 . 177 „ - 8gerska zlata renta 4°/0....... 100 „ 75 gerska papirna renta 5°/0......99 . 25 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 121 „ — Zonilj. obč. avstr. 4»/, m oi 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 732 i* mm. 786'1 mm. 735*9 mm. 122° C 15 4° C 13 O" C si. szb. Sl. Zrth. si. zah. dež. obl. obl. 1 10 nun. dežja. Srednja temperatura 13-5°, za 3'3° pod normalotn. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. avgusta 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 433,b0O.00O gld. (+ 13,22i.OOO gld.) Zaklad v gotovi nt . 243,640.000 „ (— 35.000 „ ) Portfelj..... 170,380.000 „ (+ 9,802.000 „ ) Lombard..... 23,781.000 „ (+ 2,035.000 „ ; Davka prosta ban- kovčn;* reserva . 18,963.000 „ (— 12,837.000 „ ) po HH gld. hektoliter proda (648—5) IVan Prijatelj v Tržiši, p. Mokronog. puškar (34i—s?) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten) priporoča vsakovrstne dobre paske iz svoje delavnice. Ob jednom naznanja, da tudi prenareja kresne puške na puške zadovke (Hinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih cenah. Cenike ■ podobami doposlPja brezplačno in f ranko. Štev. 15.511. («373—1) V zmislu §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. leta (štev. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1891.1. o«I 5. do 12.