Pošteni starček.
Ob časn sedeinletna vojske je poslal nek vojskovodja svoje konjike v bližno vas po kerino za konje. Gred<5 in pridejo do neke ubožna kmečke hiše, kjer dobč sivega starčka, ki je ravno stal na pragu. Prosijo ga, da bi jira pokazal kako njivo, kjer bi si kerme nakosili. — Ko je postrežljivi starček pelje mpino ueke njive, na katerej je rasel ječmen, pravijo nm vojaki: ,,Tnkaj le je zadosti kerme." Ali starček jiin odverne: ,,Idimo le naprej, dobili borno še druge." Vojaki gred6. naprej in pridejo do drnge njive, in to njivo jim pokaže starček. Naglo skočijo vojaki raz kouj in si nakos^ prav obilo ječmeuovke, katero navežejo na svoje konje in se potera zopet nazaj podad<5. Med potjo pa eden vojakov vpraša starčka in pravi: ,,Oče! vi ste nas po nepotrebnein peljali tako dalpč; na pervej njivi je bila lepša ječmenovka nego je. ta." ,,Vse raogoče" odvevne pošteni starček, ,;ali ta je bila   moja,  una perva pa ne!"
P. Gros    .