ZZ3. itemun. • wm t fcwA so. mm m mirti „Slovenski Narod1* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniltvn prejeman: telo leto K 24*— celo pol leta ^ jg ,v „ si 4 K 4 12-— četrt leta £ l+y '. -. ^ ,1 . 6 — na mesec 2*— (o leto . * i ( 4 . K 2**-1 leta o. J J &!» . . litri lota ]»: . v>- - Mn Fetrt leta na mesec 550 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tfredniStvo: Knaflova ultea St. S, (I- nadstropje levo), telefon 5t. S*. %*MmWtM milim na Goriškem. y Gorici, 29. sept. V nedeljo je volila splošna volilna skupina. Pričakovalo se je prav lepe zmage nad klerikalci, ker proti-klerikalnih voiilcev v deželi je visoko število nad klerikalnimi. Dočakali pa smo ožjo volitev med štirimi kandidati, izvoljen je Jerič. Nekatere občine so se držale naravnost uzorno, pri drugih se je pokazalo, da jo manjkalo organizacijskega dola, najslabše pa se je to pot izkazal Kras. Ne morda zato, da bi lezel Kras v klerikalni jarem, dasi imajo Injem Krasu beležiti klerikalci res nekake, pa majhne uspehe, ampak vzroki tičijo čisto drugje ter so }>:•!.; lokalnega značaja. Po nepo-se je dosti intrigiralo in bega- idi, kar prizadetim ni v posebno . po drugi strani pa so klerikalci - napeli vse sile, da zmagajo, do-čim se je napredna stran zanašala imntam malo preveč na zavednost in razsodnost voiilcev. Uzrokov, zakaj se ni doseglo pravega uspeha pri prvi volit vi, pri kateri bi bil čisto lahko kierikalizem ižen, je polno. Ne kaže tu, dotikati &e jih podrobneje; morda še pride čas zato. Pribiti pa moramo takoj, da ni posebna čast za zavedno goriško debelo, da je izvoljen kandidat klerikalcev Alojzij Jerič iz Kobdilja. To je riški Terglav. Mož je popolnoma \ sposoben, več nočemo reči, za deželnega poslanca. Še sanjalo se mu ni nikoli, da bo kdaj izvoljen v de-: mi zbor. In tak človek dobi največ v pri volitvi iz splošne volilne kupine. — Ta škandal bi bili goriški drže]i lahko prihranili nekleri- i volilci, ako bi bili šli na voli-v takem številu, kakor se je pričakovalo. Klerikalci so spravili na volišče kar 1< ze in gre. Zadnje dneve so de- neumorno in vse, kar je kleri-ga, je >lo volit. Deset tisoč lju- - s spravili na volišče. Trosili nar, stiskali v žepe voiilcev svitle . dajali za pijačo, da je vino lo od miz, v cerkvah pa so nunci ■r)[ na pomoč vse hudiče, pekel, ao pogubljenje; »naši so za Kri-;-a uni za hudiča«, »kdor ne voli z nami. voli proti Kristusu, ter bo ;gubljen», tako in enako so govorili po cerkvah, posebno še v nedeljo Izhaja vsak dan zvečer izvzemSJ nedelje ln praznike. Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna ttekama telefon St. 85. ■BSI 3 »Slovenski N?pPbda Velja po pošti: za AvStro-Ogrska:-. r za Nemčito celo leto > AS* f pol leta v . \ m četrt lefa " _l_J£' na mesec i ^*Jfc£t 230 ^29*W ceiVieto . k 2*-* za Ameriko in vse.Oruge dežele* 6oO Ćelo leto Vprašanjem glede in&ratov flfij se priloži za odgovor dopisnica ali znamke UpravniStvo: Knaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.^t tik pred volitvami. Pripovedovali so, da priporoča sam nadškof in knez kandidate »krščanske stranke«, da se mora torej voliti samo te. Strašna je bila zloraba vere in cerkve v politične namene. Vse svoje moči so napeli, vsa sredstva porabili, odprli iarov-ške kleti in razsipali krone, pa vendar niso zmagali, in to vkljub nezadostni udeležbi od strrani napredne in »agrarne« stranke. Klerikalci se nimajo torej čisto nič radovati svojih »uspehov«, kajti pokazalo se je, cla ne zmagajo niti takrat, ko ni niti približno take udeležbe na napredni strani, kakršno se je opravičeno pričakovalo. Pa je še časa^ da se jih temeljito porazi; saj bomo volili se cel mesec oktober. Škoda le, da ni izvoljen v tej skupini Alojzij Štrekelj, državni poslanec. On je re« izvrsten kmetski zastopnik in je bil v minolem deželnem zbora vrl zagovornik kmetskih interesov. Kot državni poslanec je venomer na delu za koristi goriškega kmeta. On sam se je sicer branil kandidirati, pa se je vdal na obče izraženi želji. Prostora pa bo zanj še v skupini kmečkih občin. Klerikalci so se prezgodaj veselili svoje »popolne zmage«. Zdaj, ko je ni, delajo dolge obraze ter se pripravljajo na poraz, kateri jih bržkone doi^i.i na dan cžje vrlitve, to je 5, oktobra, prihodnji torek. Ker je tudi v lasko-furlanske.n delu dežele ožja volitev med liberalci in klerikalci, bo torej ta dan zopet živo po goriški deželi. Ni dvoma, da zmagajo na laški strani klerikalni kandidatje — naj zmagajo torej na slovenski pa kandidatje napredne in kmečke stranke! tno hranilnica IJu&-IJansRa. Ob njeni dvajsetletnici. L Slovenci žive v pokrajinah, v ka+erih se od panrtiveka bije gospodarski boj. Slo venci tvorijo sicer tako ogromno večino, da Nemci ne hi mogli ni v poštev prihajati, vendar moramo priznati, da so Nemci gospodarski močnejši. V hranilništvu. kar ga je na slovenskem ozemlju, Nemci mnogo starejši in v kapitalski moči proti nam orjaki. Celo v Čehih, če tudi so Cehi delavni in neumorni organizatorji, imajo Nemci več bra- nilnic in večjo kapitalsko meč. Z go spodarsko, to je z denarno niGČjo rase povsod moč svobodnega gibanja in politične nadvlade, zato nam je, ako hočemo odbiti naval, vse svoje sile posvečevati gospodarskemu delu, osobito snovanju raznovrstnih denarnih in gospodarskih organizacij. Da smo, Slovenci toli zaostali v hranilništvu,in da se niti v Ljubljani, ki je bilo središče vsega gibanja, nismo v hranilništvu osamosvojili, temu so bile krive neugodne in nam vedno sovražne državnopolitične razmere. Blagega spomina Ceh Jan Korak csnoval je že pred 52. leti v Ljubljani obrtno pomožno društvo, ki naj bi bilo slovenskemu obrtniku v prid, a v proč vit slovenskemu obrtništvu, ali to je bila tesna organizacija, ki se še niti do današnjega dne ni tako razširila, kakor bi bilo želeti. Uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane je bila vsa do leta 1882. v nemških rokah, Slovenci torej na magistratu ljubljanskem niso imeii nobene besede. Šele tedaj, ko so aprila meseca leta 1882. pri dopolnilnih občinskih volitvah zmagali slovenski volilni v tretjem m dragem razredu popolnoma, a v prvem razredu z dvema kandidatom?, strla se je nemška premoč na ljubljanskem magistratu, s katerega je smela odslej plapolati tisoč let teptana slovenska zastava, in oblast največje slovenske občine je prešla v slovenske roke. Zažupano-val je prvi slovenski župan Peter Grasselli. Potem je leta 18D6. zasedel župansko stolico Ivan Hribar, za čigar županovanja bela Ljubljana krepko napreduje. Ta doba je* važna tudi za slovenske hranilnice. Koj v prvi seji, ki jo je imel prvi slovenski občinski svet ljubljanski, sklenilo se je z večino glasov slovenskih občinskih svetnikov, da sc osnuje mestna hranilnica. To je bilo prvo njegovo deio na gospodarskem poljm potem so prihajala druga velevažna gospodarska dela, po katerih je zaslovela Ljubljana kot moderno mesto. Nekdanji Slav-jan "Oežman. a takratni kolovodja ljubljanskih Nemcev Kari Desch-mann protestoval je proti snovanju mestne hranilnice. Ali mestna hranilnica se je osnovala. Jutri poteče ravno dvajset let, kar je pričela svoje plodonosno delovanje v tesni izbici na ljubljanskem magistratu. Dvajset let je in postala je največji denarni zavod slovenski. Po njenem vzgledu začela so snovati hranilnice ostala slovenska mesta na Kranjskem, a tudi v Dal- s m Slika. Spisal Vilko Masi (Dalje.) Veasi se je pokazala luč kje na biku. Je že gori!« se je kdo oglasil. >Ni še!« so ugovarjali. »Poti ce, ker je tema.« »Seveda ni še,« je ugovarjal I?us. »K.jo je še mrtvašnica! Saj vendar }i'iite luč gori v kapeli pri sv. Bar-iri in mrtvašnica je takoj zraven!« »To se spodaj sveti, seveda!« je 'itrdil kontrolor. Svetiič je živel nocoj v raju. Kar zahajal k Požirkovim in kar živi tia božjem svetu, ga ni še obiskala ta-*te sreča, ko ta večer. Vedel je že vnaprej, da se bo Anice polastil ti-I strah, ki jo je plašil pred nekaj f not ki — nikogar ni poleg, ki bi ^ala oplašena krasotica pri njem cvetja — ni matere, ki bi se je okle-nila vsa drgetajoča... on sam! ji bo paznik in varuh — kako sladko! — to si je načrtal lisjak in posre- > se nm je... Kadar se je po sve- > na klancu, strepetala je Anica... ziiiapel je iz nje ponos, za hip je po-*ala otroško vdana in mehka . . . Po- iskal je njeno roko — ni mu je odtegnila. Še gibsli so drobni prstki, kakor bi se hoteli tesno oprijeti... Vsak gibi jej je Svet lica sladko pre-zonil, da so mu pošle besede in so samo trepetale ustnice... Za nekaj sekund se je otresla Anica strahu, izmaknila roko in skoro sram jo je bilo ravnokar doživetih trenotkov ... »O, da bi imela toiiko poguma, da bi zbežala k materi!« je ihteio v njej .. • Spet se je posvetilo, nekoliko višje — »Zdaj je pa že blizu!« je rekel nekdo. Anice se je lotila znova bojazen — in Svetlič je spet drhtel v sreči, ko je počivala v njegovi levici njena. Osmelil se je celo in ji oklenil desnico krog pasa... Strasti so divjale v njem, da bi se je oklenil z gigantsko silo in bi je ne izpustil nikoli več . . . toda premagoval se je, silno premagoval in zatajeval strast v rahlih prižemih — Včasi je komaj čutno premaknil roko gori nad pas, da bi poiskal mlade grudi... Bile so v cvetju in kipele so v svežosti... nedotaknjene... Stresel se je od slasti, da mu je omahnila roka doli na pas in se je ni več upal dvigniti--- Za Slemenom se je oglasila sova v otožnem, neprijaznem glasu, ki se je razpregel zamolklo po dolini. Se gostejši, osornejši oblaki so se valili pod nebo. lezli so nizko, kakor bi se hoteli odpočiK trudni in izmučeni na vrhovih visokih hoj. Včasi je daleč kje zabliskalo ... Anico je omamilo docela. Glavo je nasloniia na učiteljevo laket, gosti lasje so se ji bili razpletli in pali po Svetličevih .kolenih. Težko je sopla. »Kaj vam je, gospodične?« se je nagnil in jo tiho vprašal. »Strah me je!« je komaj slišno vzdihnila. »Saj sem jaz pri vas; ne bojte se: varoval bi vas in ko bi bilo tudi treba darovati življenje!« je tiho tolažil, da bi g£ kdo ne cul na hodniku. Poiskal je lice pod gostim ovojem las, pogladil ga rahlo, komaj čutno in bilo je hladno —. Streslo se je včasi telo . . . Neskončno se rau je smilila -----Razpregel jo pelerino prek nje, tesno jo prižel k sebi — roki sta rahlo objeli gmdi, ki so se v teskem dihanju počasi dvigale —• — »Pod svodom ni srečnejšega človeka od mene!« je zatrjevalo v.Sveti iče v i duši. Ustnice so se izgubile v Aničinih laseh in oci se niso več ozrle na Sleme--- »Dolgo ga ni. Nemara nas je opeharil«, zanoslja sodnik. »Čudno, res; nič več se ne posveti in kmalu bo klical čuvaj v Pod-klancu »eno«, se nevolji davkar. »Davno bi moral biti že gori. Napil se ie. padel jo v grapo, pija- ni aci j i, tako da imamo danes že precej močno hranilnično organizacijo. Mestna hranilnica ljubljanska je ustanovljena £>o načelih hranilnične-ga pravilnika kot občinska naprava. To je vama hranilna naprava. Mestna občina Ijubtfanska prevzela je na podlagi deželnega zakona z dne 8. novembra 1886. d. z. št. 27. splošno poroštvo za vloge in njih pravilno obrestoTanje z vsem svojim premo-ž en jem in z vso svojo davčno močjo, poleg tetTa pa tudi posebno poroštvo, pe|oži%ai znesek 40.0(;0 Iv v državnih zadalžriiesh. Zajamčeno je s tem po zakonu vsem vlagateljem, da ima hranilnica sirotinsko varnost, da so torej vloge popolnoma varne. Po-vdarjamo to, ker je to zakonom ustanovljeno in ker sama država mestnim ali občinskim hranilnicam priznava sirotinsko varnost. Na Kranjskem je n. pr. kakih 17 milijonov kron sirotinskega denarja, a potem je še poleg tega dokaj drugega sodno deponovanega in oskrbovanega denarja. Ta sirotinski in sodno oskrbovani denar sme se po zakonu nalagati le v sirotinski varnih mestnih ali občinskih hranilnicah in investovati v predpisanih državnih papirjih. Največ sirotinskega denarja je naloženega v mestnih hranilnicah. Zato je bilo važno, da so se povsod po mestih, kjer imajo sirotinske oblasti svoje sedeže, osnovale mestne (občinske) hranilnice, da se v nje steka veliko premoženje slovenske sirotinje in varovancev. Prvotnemu ustanovitelju hranilnice bil je sicer namen, varovati sirotinski denar in ustanavljati jih v prid manj premožnim slojem, ki naj bi imeli priliko varno in obresto-nosno nalagati svoje prihranke. Ali s časom se je to predrugačilo. Tudi premožnejši Ijadie hočejo imeti varno naložen denar in se poslužujejo hranilnic. Iver pa hraniInične uprave ne morejo odločevati o večji ali manjši premožnosti vlagateljev, prejemajo hranilnice denur v vsaki visokosti. Ta razvoj in novi položaj pa sili hranilnice, da so postale gospodarska organizacija, katera je že zdavnaj zapustila prvotni namen in pomen. Nove gospodarske razmere vplivajo tudi na hranilnice. Morale se bodo preo^novati in modemizovati, ako bodo hotele korakati s časovninu razmerami in potrebami. Uvajati je treh? modeme naprave, s katerimi s^ pospešuje vsestransko blagostanje. Mestna hranilnica ljubljanska je uvela domače hranilnike, s čimer je prevzela važen del odgoje nežne mladine, kateri je treba žo zgodaj ucepljati zmisel za varčnost. Velikega pomena je tudi ravnog kar na podlagi vzajemnosti ustanovljeno »Kreditno društvo«, kateremu je poglavitni uamen, s potrebnimi krediti pomagati slovenskim trgovcem in obrtnikom v njihovem težkem gosporiarskem boju, saj je priznana resnica, da se trgovstvo in obrtništvo more razvijati in procvitati poleg dobro urejenega kreditstva. Podpora in prava dobrotnica je Mestna hranilnica ljubljanska slovenskemu kmetovalcu. Ako pomislimo, da hipotečna in občinska posojila »znašajo 27 milijonov kron in da se ta posojila dajejo pod ugodnimi pogoji, da dolžnik ne čuti bremena, potem pač smemo govoriti o koristnem njenem delovanju. Da pa more izvrševati ta vzvišeni gospodarski poklic, usposablja jo v to neomejeno zaupanje slovenskega naroda, cesarskih in občinskih oblasti in mnogih drugih važnih či-niteijev, kelsri jej iz/očajo v oskrbo denarje. Mestna hranilnica ima danes malone 37 milijonov kron vlog, to je kapital, ki priča o velikem go-" spodarskem napredku. Hranilnica je občinska naprava; nje obstoj se torej v prvi vrsti tiče v.u^h članov občine in naroda. Uprav-" ni dobiček bode se ob svojem času uporabljal v občekeristne in dobro-, tvorne namene. Nihče bi so torej ne smel toli rariostiti veliki denarni sU li, ki je v njej, kakor ravno slovenski rodoljub, ki rau je do narodnega in kultursesra napredka slovenskega*; Osobito meščan ljubljanski moral bi s ponosom zreti na zavod, ki je zanj ustanovljen. Vsa kuturna dela svoja-nosimo na ramenih svojih. Celo šo#'; stvo, odgojo mladine, književne težnje, človekoljubnost, narodna obram^ ba pa gol ovo, vse to je naša skrl>, to so stvari našega življenja, na kar država ne misli. V neprecenljivo podporo bode ram. ko bode Mestna hranilnica ljubljanska iz svojih zakladov otirala siromakom solze, a nf.rn postavljala močne temelje na-rodiemu obstoju. Poreci, kar hočeš^ danes so vse hranilnice narodne ustanove. Najrevnesi slovenski vlagatelj bode smel biti ponosen, da je neposredno prina*a! dar v blaginjo domovine in naroda slovenskega. Kar bode Mestna hranilnica ljubljanska posebc storila za Ljub-ljano,deležen bode tega vsak meščan, tudi tisti, kateremu bodo ob zibeli, pele vile rojenice sladko pesem o nec, pa zaspal, če se ni ubil«, meni kontrolor. Vsi se zagrohočejo ob njegovi opazki. »Najbrž bo taka!« potrdi Poži-rek. »Ali pa, če je ni lisjak domov potegnil: saj ni verjel resni stavi —« »O jaz pa pravim, da ne. Zataknil se je kam, zataknil! Tema in pijanec: pa dobi vsako drevo objem, vsak kamen poljub —« se zagrohoče široko zdravnik. »Siromak — jaz bi ne šla gori za noben denar«, pomiluje mati Po-žirka. »Saj je bil bržkone tudi Var-djan te pameti«, zagode nekje dacar in pljune na dvorišče. V hipu se posveti okno mrtvašnice . . . »Zdaj je pa gori!« zakliče poštar, ki je prvi zapazil luč. »Zdaj pa zdaj!« potrdi kontrolor. »Glej ga no, jaz mu ne bi bil verjel!« Svetlič je samo dvignil oči in %z spet sklonil nad Anico. »Ali se res sveti!« ga je boječe vprašala. »Bes, res, gospodična —« Oklenila se ga*je krčevito in toliko, da ni viknila---- »O, ti zlomkovi Vardjan! Za pet ran, pa da ga ni strah?« se čudi Po-žirka. ». . . glejte, glejte, kaj neki še klobuštra gori — vedno bolj se sveti okno.. .« luč »Saj res — nemara si je prižgaf .....-4\ ». . . tisto luč. ki si svetijo z njo nrrivaki, ko romajo ponoči pred nl- tar k sveti Barbari--saj pravim? pijance pa ros nima strahu božjega!^ se jezi Požirka. 5 »Nikar ne čenčaj«, opomini Požirek. »Ženske imate toliko nepotrebnih besed, da se bo Bogu na sod; ni dan še pamet zmešala, če bo treba res od vsake odgovor dajati . . . Kaj bi tista babja strabopetnost! Ce bi ne bilo moških na svetu, bi ne imela nobena hiša strehe, nobena cerkev zvonika . . .« ». . . pa nobena ženska greha ^ se odreže Požirka in odhiti v kuhi,* njo. 4 »Ha, ha, ha! Ta je bila pa osoljena!« se zasmejejo na hodniku. | »Kdo bo žen?ki jezik zavezal!« se zagovarja Požirek. »Pa kaj še štrama gori! Tista vžigalica pa res dolgo gori«, napeljuje davkar na prejšnji pogovor. »Časi mu malo manjka. Kadar je pa pijan, pa ga kar obsede tista bolezen, ki jo imajo budi pijancL tista . ^.« »Delirium*?« ». . . deliriuffc, da potem je pa kar za norižnioo«, govori Požirek. »Kakšno premoženje pa je imel pred leti! Vse bo zapii, še občina ga bp unela na ramah. «•% « prineezinjah in zlatih gradovih, m tisti, ki se bode obnemogel in sključen pod bridko usodo opiral ob palico. Siromak bode užival dobrote človekoljublja, a meščan davkopla« če valeč bode nosil manj bremena, saj bode tudi njemu hranilnica laj« šala to breme, ustanavljajoč ob svojih troških raznovrstne občinske naprave. Povoda imamo torej Slovenci, da se spominjamo svojih zavodov, ki namzasiguravajoživljenje; a upravičeni smo tudi,dase spominjamo dvajsetletnice Mestne hranilnice ljubljanske* Važno nalogo imajo pred seboj vse slovenske hranilnice, katerim želimo, da v našo obrambo stopijo kot posestrime r kolo in da sklenejo zvezo. Tega koraka nam ne predpisujejo samo skupne koristi slovenskih hranilnic, nego to zahteva še bolj občni položaj vseh hranilnic v Avstriji. Vse hranilnice so danes razdeljene po narodnosti. Slovani, Nemci in Italijani se bore tu tiho, ali neizprosno za kapitalsko moč, katero uporabljajo le v svojo narodno korist, Nemci v svojo, Slovani v svojo. Zato imajo vso hranilnice narodno politični značaj. Ogromna večina slovanskega prebivalstva v Avstriji stoji na eni strani in šteje le 224 hranilnic, dočim je na drugi strani narodna manjšina Nemcev organizo-vana gospodarski in oborožena s 424 hranilnicami! Ako pa se ozremo na naš jug, proti Adriji, vidimo, da sta Primorje in Dalmacija poleg Bukovine najbolj zanemarjena tla. Tu čaka Slovane hvaležno delo. Slovenske in hrvaške hranilnice, podajte si kot posestrime roke, združite se in delujte skupno, organizujte in zopet orga-nizujte naš jug. V tem duhu napreduj, razvijaj se in procvitaj naše hranilništvo v obrambo slovanskega juga! _ Deželni zbori« Češko. Praga, 29. sept. Po današn ;i seji deželnega odbora se je obrnil vodja Nemcev dr. Eppingrer na dr. Škardo z vprašanjem, ali Cedii vstra-jajo na svojih zahtevah glede dnevnega reda deželnozborskega zasede: -nja. Dr. Skarda je nato izjavil imenom vseh čeških strank, da Cehi ne morejo odstopiti od svojih zahtev ter prejkoslej zahtevajo, da se v prihodnji seji dež. zbora izvrše najprej volitve deželnega odbora in se potem sklepa o sestavi komisij. Nato šele H se v drugi se.ii izvolili v te komisije člani, katerih bi bilo nekako pet. Dr. Eppinger je obvestil o tem odgovoru dr. Škarde zastopnike nemških do-želnozborskih strank. Ti so vzeli odgovor na znanje in zase spet sklenili, da vstrajajo na svojem stališču. ') tem so obvestili deželnega maršala princa Lobkovica, ki je takoj telefo-nično javil ministrskemu predsedniku, da se je akcija glede delavnosti češkega dež. zbora definitivno izjalovila. Praga, 29. sept. Dež. maršal je izjavil v pogovoru, ki ga je imel z zastopniki Nemcev in veleposestnikov, da smatra svojo posredujoč*) vlogo za končano,, ker se jc tekom današnjega rineva popolnoma prepričal, da ni misliti na sporazum med obema narodnostnima taboroma. Zato smatra svojo misijo za končano in obvešča o tem nemške stranke. Praga, 29. sapi Rezultat današnjega dneva jo deške poslance selo razburil; nič ne prikrivajo, da m bo vsled nemške obstrukcije na češkem deželnem zboru nadaljevala češka obstrukcija v parlamentu. Vpliven član češke agrarne stranke je izjavil, da je odgoditev det. zbora vprašanje nekaj malo ur. Za Cehe je s tem dana direktiva za zasedanje državnega zbora. Češki poslanci bo do na Dunaju takoj začeli z obstruk-cijo ter bodo zavrnili vse že znane posredovalne poskuse barona Biener-tha. »Prager Tagblatt« piše, da Lo deželni zbor v decembru sklican se k eni seji, da reši deželni proračun. Oficijelna odgoditev dež. zbora se bo razglasila najbrže že jutri. V političnih krogih nrav nič ne dvomijo, da bo v doglednem času deželni zbor razpuščen, kajti tudi v decembru ni misliti na njega redno delovanje. P r a g a , 29 sept. Tekom tega tedna se bo sešel ministrski svet, ki se bo pečal s češkimi stvarmi in bo seveda tudi razpravljal o tem, kaj naj se sedaj na Češkem napravi. Državni zbor bo na vsak način sklican za 20. oktober. Galicija. L v o v , 29. sept. Dr. Glabinski je izjavil včeraj, da bo gališki dež. zbor zboroval samo še do 10. oktobra. Štajersko. Gradec, 29. sept. Dr. Korošec je v današnji seji utemeljeval svoj predlog za upeljavo splošne, direktne in tajne volilne pravice za dež. zhnr. Predlog se izroči političnemu odseku. Nato je scc.-dem. pesi, Ressel utemeljeval svoj predlog za vpeljavo splošne volilne pravice v dež. zbor. Tudi* ta predlog se izroči političnemu odseku. Predlog posl. Ressla, Schacherla in drugov za spremembo deželnega reda pride na vrsto v jutrišnji seji. Koroško. Celovec, 29. sept. V današnji seji je bilo vloženih več nujnih predlogov in interpelacij, večinoma gospodarskega značaja. Med drugimi je interpeliral posl. Bnrger radi kranjskih »upadov« v okolico Boro-velj. Za 3. oktobra, da je zopet nameravan tja izlet Sokolov iz Kranja, h kateremu je politična oblast že 'dala dovoljenje. In-erpelant zahteva, da se dovoljenje prekliče. Nato se izro-če razna poročila dež. odbora posameznim tozadevnim odsekom. Poslanec Angerer predlaga nov občinski red in nov volilni red za občine na Koroškem. Predlog se izroči pravno-političnemu odseku. Agrarni zakoni dež. zborov. Dunaj, 29. sept. Agrarni zakoni, ki so jih v prejšnjem jesenskem zasedanju sklenili štajerski, tirolski in gorenjeavstrijski dež. zbor so vsi dobili cesarjevo sankcijo. Poljedelsko ministrstvo je takoj začelo z delom, da bodo ti zakoni v najkrajšem času realizirani. Ogrska kriza. Budimpešta, 29. sept. Kos-suth bo v avdijenci pri vladarju poskusil Ogrsko paTlamentaričnim potom izpeljati iz krize. Kossuthov program obsega izjavo, da je stranka neodvisnosti pripravljena tudi brez koncesij prevzeti vodstvo poslov. Kossuthov program obseg?: tri točke: 1. Vladar na.i poveri pr le kabinetu iz stranke neodvisnosti, v katerem bi bil tudi zaupnik krone. 2. Ta kabinet bi imel v glavnem samo pro- »Še zažgal bo kaj, prisniodež«, meni Rus, »vedno bolj se svetijo okna. Pravzaprav pa je zdaj konec ko medije in mislim, da se vrnimo v sobo. Bo že prišel po denar, če bo hotel!« »Jaz sem tud« tvoje misli.« V »kavarno« jo vdarimo!« svetuje obsežni kontrolor. »Bravo, v »kavarno!« se odločijo gospodje in zapuste hodnik.« »Ti, Požirek, reci no gospej, naj napravi kavo«, noroči Rus. »Za vse?« »Seveda!« ... V kolu pri peči je stala široki okrogla miza, ki so se preselili k njej gospodje, kadar so se naveličali vina. Tu so pili črno kavo, likerje in požirek pristnega domačega žganja. To je torej imenoval šegavi kontrolor »kavarno« in ime se je prijelo. »Pa si ob desetak, Rus!« se za-hihita prav tanko sodnik. »Vidiš, kdor je Tomaž... ali ti nisem rekel t« j No, kaj za denar! Meni je bilo do resnice in ko bi bil stavil tudi stomak! —« ga bahato zavrne Rus. »Pustimo, pustimo! . . . miri zdravnik nervozno. »Ampak kam sta izginila Svet-lič in Anica . . .! —« natihem opozori kontrolor družbo; da bi ne čuli gori posli, ki so nadaljevali svoje delo. »Ali ju ni gori?« vpraša zavzeto poštar, ki je sedel prav v kotu. »A kaj še! Pepea in Minka sta šli spat, samo hlapec in dekli še belijo,« nadaljuje šepeta je in smeje ?e kontrolor. »Salabolski fant, prebrisan pa je; dobro jo je pogodil nocoj« . . . »— samo Če ga stari ne ujame! < se zasmeje davkar v pest. »Ali nista bila na hodniku?« vpraša na pol glasno in razburjeno poštar. »Vrag znaj; meni še na misel nista prišla!« pravi hladno kontrolor. »Meni tudi ne, meni tudi...« mrmra, ta ali oni. »Meni se pa zdi, da ti hodi Sv*t-lič v zelje — al« pogleda porogljivo afekt i rani sodnik poštarja. »O tem pač ni govora,« jeclja poštar v zadregi in rdečica mu zajame obraz . . . »Prosim te, samo tako neslanih nikar —.« »Nekam /.bodljiv si, sudac, nocoj! Prej si se obregnil ob Rusa, zdaj žvečiš v želodcu poštarja ...« »Pustimo, pustimo!« spet miri zdravnik. »... mhee! mheeee! ... en požirek slivovke! mhreeee«... se od-kašljuje s čudno surovim glasom. »Ali še ni Vardjanaf« vpraša-Požirek, ko prinese kavo na mizo. »Bog ve, kod blodi. — Po denar bo že prišel!« pravi davkar važno. »SI i vovke, gospod Požirek! :< kliče zdravnik »pa še gospo pokličite k mizi... mheee ... mmrheeee ... he, he, he!« »Takoj, takoj, gospod zdravnik!« — Posli so dobelili debeljačo in od-šlk. Požirka se je kmalu prizibala v sobo. (Konec prihodnjič.) I vizoričen značaj in hi izvršil samo volilino reformo. Poleg tega hi seveda tudi sklical delegacije, notiral troske aneksije in provizorično uredil bosensko vprašanje. Vojaških vprašanj pa bi se ne dotaknil. 3. Glede bančnega vprašanja predlaga Kossuth triletni provizorij s podaljšanjem bančnega privilegija in pod pogojem, da vlada stori vse priprave za samostojno banko v soglasju s krono. To bo šlo precej težko, ker cesar pod nobenim pogojem ne privoli v predpriprave za ločitev skupne banke. Vseslovinska banka. Petrograd, 39. sept. Finančni minister je dobil memorandum, v katerem je izražena prošnja, naj bi podpiral ustanovitev vseslovanske banke v Petrogradu. Razloženi so tudi razlogi, ki govore za Petrograd kot centralo in proti Pragi. Centrala banke ne sme biti v provinciji Slo vanom sovražne Avstrije, temveč na Ruskem, ki stoji na Čelu slovanskega sveta. Finančni minister je dejal, dn je že spomladi povedal dr. Kramaru, da bi se Rusija ne udeležila ustanovitve banke, ko bi centrala imela biti v Pragi. Dnevne vesti. + Obč. svet ljubljanski ima v petek, dne 1. oktobra ob petih popoldne izredno sejo. Ker je za točko V. dnevnega reda v smislu § 57. občinskega reda potrebna kvalifikovana večina, blagovole naj se gg. občinski svetniki seje polnošteviilno udeležiti. Na dnevnem redu javne seje so naslednje točke: Naznanila predsedstva in poročila o prošnjah za vspre-jem v občinsko zvezo, o ugovoru Antona Dečmana proti nalogu magistrata glede odstopa nekega sveta v cestne namene; o dopisu županovem glede najetja mestnega posojila proti izdaji delnih zadolžnic; o dopisin županovih glede potrebnega kredita za nabavo pohištva za mestno zastavljalnico in za napravo varnostnega omrežja v oknih zastavijalniice; o prošnji zadruge gostilničarjev itd. za prispevek za kuharski tečaj; o prošnji »Narodne delavske organizacije« za vpisnine prosto popraševa-nje pri mestni posredovalnici za službo; o dopisu mestnega magistrata glede oddaje nekdanjega prašičjega sejmišča poleg klavnice v najem; o dopisu županovem glede izvolitve še enega člana v nadzorovalni odsek za zgradbo državne obrtne šole: o dopisu mestnega magistrata glede pre-membe regularnega načrta ob stiku Vodovodne in Dunajske ceste; o dopisu mestnega magistrata glede nr-prave cestnega kanala v podaljšani Ciril-Metodovi ulici; o prošnji prebivalcev Kolodvorske ulice glede razširjenja in regulacije Predilne ulice; o dopisu mestnega magistrata glede službene reciprocitete ravnatelja in učiteljev mestnega dekliškega liceja in državnih srednjih šol; o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve posebne komisije petih članov za pregledovanje konfiskovanoga mesa; o dopisu mestnega magistrata glede potrebnih nujnih poprav v mestni klavnici; o pritožbi Jakoba Milavca proti odloku mestnega magistrata glede vzidave vodomera; o prošnji »Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjske?^ < za brezplačno uporabo električnega toka. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in poročila: o prošnjah za razpisano mesto ravnatelja mestne hranilnice; o prošnjah za razpisana mesta uradnikov in uslužbencev mestne zastavljalnice; o dopisu županovem glede stalne upokojitve nekega uslužbenca mestnega magistrata; o neki prošnji za, podelitev meščanstva mestne občine ljubljanske; o neki prešnji za podelitev vseučiliške ustanove; o neki kavcijski zadevi; o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za bolniško podporo in o raznih obrtnih koncesijah. + Najboljši odgovor. V svoji navdušenosti za Čočovega Franceir* dejanski napad v deželnem parlamentu, kateri napad je vzel dež. glavar v zaščito in s tem postal nevreden voditi razprave dež. zbora, je »Slovenec« tudi opetovano zasmehoval dr. Novaka s tem, da so mu klerikalci in nemškutarji v trgovski zbornici izrekli nezaupnico. Sicer nima ta nezaupnica prav nobenega pomena, kajti klerikalci in nemškutarji so imeli samo slučajno večino In na njih zaupanje tudi nihče ne reflektira, kajti volili dr. Novaka itak niso. Zdi se nam pa, da je klerikalnega manevriranja s to nezaupnico že malo preveč. Ce mislita dr. Krek in dr. Pegan, da sta s svojo intervencijo preprečila razkritje velikanske zločinske sleparije, s katero so klerikalci prišli v trgovsko zbornico, sta v veliki zmoti. Narodnonapredna stranka lahko vsako uro dotične zločince spravi v roke državnega pravdni št va in ker so klerikalci tako nesramni, da se Še drznejo omenjati tisto famozno nezaupnico, res ne ve- mo, čemu se take ljudi še pardonira. Razkritje velikanske zločinske sleparija pri zadnji volitvi v trgovsko in obrtniško zbornico bi bil najboljši odgovor na Demšarjev napad in na »Slovencev« poziv na pobijanje in klanje naprednjakov. + Zgodovina bo sodila . • .« Takozvani »voditelji« koroških Slovencev so si danes v tesnem objemu s kranjskimi klerikalci ter pričakujejo vso rešitev od krščansko-socijalnih organizacij, saj je dr. Arnejc na Jesenicah izjavil, da hočejo imeti vse organizacije v gotovem (klerikalnem) duhu. Kranjskim klerikalcem na ljubo so se sprli z najboljšo rešiteljico koroškega Slovenstva, z družbo sv. Cirila in Metoda ter jo neprestano i»brekujejo v svojem »Miru«. In ^dr. Brejc je nedavno v »Unionu« kleče vihtel kadilnico pred dr. Šusteršičem in njegovimi organizacijami. Koroški voditelji so tedaj prav kmalu pozabili na krivice, ki so jih jim za večno prizadja-li kranjski klerikalci z volilno reformo. Takrat — 5. oktobra 1906 — je pisal eden teh koroških voditeljev uglednemu rodoljubu na Kranjskem: »Vaše sočutje nam je tembolj v tolažbo, ker nas večina kranjskih duhovnov tako krivo sodi. To velja posebno o ljubljanskih gospodih, ki presojajo našo politiko le iz stališča kranjskih razmer. Oni ne vedo, koliko so koroškim Slovencem in našemu edinemu glasilu »Miru« škodovali. Rad bi Vam veliko potožil pa — zgodovina bo sodila«. — Mi le dostavljamo: Zgodovina bo sodila In obsodila poleg dr. Susteršičeve garde posebno tiste koroške vetrnjake, ki so pozabili vse krivice, ki jih so napravili kranjski klerikalci koroškemu Slovenstvu, ter ližejo roke iz-dajicam. -j- Ražunovci napadajo blagega moRsig. Zupana. Iz Koroške nam pišejo: Župnik Ražun prede že skozi več številk »Mira« razpravo »Slov. šolsko društvo in družba sv. Cirila in Metoda«. Namen člankom je, obreko-vati našo vseslovensko šolsko družbo, ki je ravno nam Korošcem toliko dobrega storila. Na take napade so najbrž gg. pri Ciril - Metodovi družbi pripravljeni ter jih puste hladne, ker so izliv onemogle maščevalnosti. Nekaj pa nas je razdražilo vse starejše rodoljube, namreč to, da si drzne Ražun očitati blagemu in zaslužnemu rodoljubu g. monsignoru Zupanu nelojalnost in neodkritosrčnost, ko piše, da so bile v dopisu družbe sv. Cirila in Metoda leta 1904 — takrat je bil prvomestnik g. Zupan — »zvitorepke«. Takoj nato pa Ražun prizna, da je dopis površno preči tal ter šele čez leto dni opazil v njem besedo »utegne«. Družba mu potemtakem ni nikoli obljubila, da prevzame vse stroške za učne moči na novi slovenski šoli v Št. Jakobu, temuč ic namignila, da se to utegne zgoditi. Družba se je izrekla le v principu za ustanovitev družbine šole, obenem pa stavila pogoj, da koroški rodo1 juhi požive ondotne Ciril-Metodove podružnice. G. Ražun in njegovi somišljeniki pa niso niti mezinca zganili, da bi bili oživeli podružnice, š«^ trdneje so jih pustili zaspati, pač pa je g. Ražun, v prepričanju, da mu družba itak mora dati denar, brž na svojo roko kupil svet za šolo. Da je družba nato odgovorila, da za sedaj odkloni ponudbo, storila je gotovo po nasvetu koroških slovenskih poli-ikov. Saj smo slišali na Jesenicah, da sta dr. Brejc in Smodej lani odgovorila pismeno na vprašanje družbe, ali kaže dati šentjakobski šoli prispevek za zdrževanje, da prispevka ni treba, ker je postala odcepljena, t. j. Ražunova slovenska šola vsled razsodbe upravnega sodišča brezpredmetna. S tem pa pridem na Ražunovo očitanje, da je »Slovenski Narod« letos lagal, ko je pisal, da imamo v Št. Jakobu dve slovenski ljudski šoli. Prav nič ni bilo zlagano. Po razsodbi upravnega sodišča je bila razdelitev slovenske pet-razrednice v slovensko in utrakvi-stično šolo ne postavna ter bi se moral napraviti status quo ante. Ker pa je med tem časom Ražun na svojo roko postavil slovensko šolo, odklo-nivši slovenske in utrakvistične razrede, se seveda gospodom prav nič ne mudi, da bi prisilili šolsko oblast, naj izvrši razsodbo upravnega sodišča. Ako bi se to zgodilo — in zgoditi se mora, zato je razsodba tu — imeli bi 5razredno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom in .^razredno zasebno — Ražunovo — šolo s šolskimi sestrami. Nikar metati kamenja v stekleni sobi! + Slovenski števni kandidatje v furlansko-laški volilni skupini pri deželnozborskih volitvah na Goriškem so dobili glasov od 699 do 701. OdloČilo se je nastopati v tej skupini zadnji čas. Ce bi bil storjen tak sklep pravočasno, bi bili morali Slovenci doseči še enkrat toliko glasov. V Do-lenjah so glasovali Slovenci za laške klerikalce, istotako v Korminu. V Gorici je bilo izpuščenih iz volilnega imenika na stotine in stotine Slovencev; pa tudi ee so bili upisani, jim nagajivi goriški magistrat pa ni lo- stavil legitimacij, tako da so morali najbolj znani Slovenci v Gorici sami po legitimacije na magistrat, ako so hoteli voliti. V nedeljo pa sploh nobenemu niso hoteli dati več legitimacije. Odpadlo je vse reklamacijsko postopanje, ker tačas se ni mislilo od strani Slovencev nastopiti v tej skupini, radi česar na stotine Slovencev ni moglo voliti. Mnogo kmečkih slovenskih voiilcev so imeli preparirani!) že prej klerikalci laški pa tudi laški liberalci in taki so volili za laške liberalce, ker se bojijo laškega magistrata. — Za nastop Slovencev v tej skupini je treba intenzivnega agita-cijskega delovanja, potem se da doseči lep rezultat. Kako važni so slovenski glasovi v tej skupinii, se vidi h tega, ker sb\dosti pripomogli do ožje volitve v tej\nkujiLni med laškimi liberalci in klem?alci. Jeziček na tehtnici so ti glasovi in če jih bodo znali Slovenci prav izkoristiti, jim utegnejo služiti v korist. + Shod kraških županov se vrši danes popoldne v Dutovljah. Na shodu se bo razpravljalo o deželnozborskih volitvah goriških. -|- Imenovanje. Major Jernej Andrejka pl. Livuograd je imenovan za gardnega stražmeštra. + V pokoj jc šel rečni mojster Friderik Hanss v Dolskem. + Iz šolske službe. Za provizorično učiteljico in voditeljico v L< -šah je imenovana bivša prov. učiteljica Amalija Poljanec. Mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Ane Kilar pride v Trebnje učiteljica Fri-da Spetzler. Mesto obolelega učitelja Frana Mercme pride v Vipav i učiteljska kandidatinja Justinu Suša. — Lože v slovenskem deželnem gledališču. Abonirati je možno še polovice lož v I. nadstropju in 1 cela loža v II. nadstropju. Abonente sprejema dnevna blagajni čarka ga. Ani. Šešarkova, ki oddaja tudi abomvj ment na sedeže. — Vstopnina slovenskega deželnega gledališča se je vsled sklepa in-tendance neznatno zvišala, ker bo v letošnji sezoni izdatno več predstav, ker je trošek za godbo izdatno višji, ker je več osobja ter so se mora1:1 členom gaze zvišati, ker je delavstvo in gasilstvo dražje in ker je najnovejši reportoir oper, operet in dram mnogo dražji. — Slovensko gledališče. Naznanilo gledališkega vodstva, da se bodo vprizarjale operne in operetne novitete izven abonomenta, ni med občinstvom napravilo nič kaj dobrea vendar še nismo čuli, da bi se tem Nemcem od nemške strani kričalo-»Deutsche Landesverrater!« Zakaj torej razlika, vi nemški »kultur-tragerJMcI Sodnikova blamaža. Našim čitateljem je morda še znan slučaj učitelja Hrena z Mute. Bilo je spomladi, ko je dobil imenovani učitelj od okrajnega sodišča v Marnbergu nemško vabilo. Učitelj Hren je za- hteval slovensko vabilo. Mesto tega sta prišla nekega lepega dne orožnik in sodnijski sluga, ki sta učitelja Hrena sredi pouka odgnala v Marn-berg. Marnberski sodnik Granitz je naložil Hrenu 40 K globe, ker ni sam prišel k sodniji. Ccz nekaj tednov se zglasi pri učitelju sodnijski sluga, ki zarubi njegovo kolo. Hren ugovarja, da ni dobil nikakega plačilnega naloga, toda ne pomaga vse nič; sluga jo mahne s kolesom proti Marnbergu. Vsled pritožbe učitelja H rena je okrožno sodišče v Mariboru razsodilo, da je bila rubežen prenagljena. Sodnik Granitz je proti tej razsodbi vložil rekurz na najvišje sodišče na Dunaj. Granitz je pa tudi z Dunaja dobil — dolg nos, kajti tudi najvišje sodišče je spoznalo, da je sodnik Granitz nepostavno postopal. Griinitz bo moral vrniti Hrenovo kolo, na njegovo mesto naj pa spravi svoj — dolgi nos. Zborovanje avstrijskih tesarskih mojstrov se je otvorilo dne 20. t. m. na Dunaju. Zborovanja se udeležujejo zastopniki iz cele Avstrije. Lastni predsednik je trgoviuski minister dr. Weiskirchner; dalje so navzoči: sekcijski načelnik tega ministrstva dr. Franc Mliller, župan Lueger in več državnih poslancev. Nemška kultura je res velika. Tisti Nemci, ki po svojih listih vsak najmanjši prestopek, ki ga zakrivi kak Slovan, razblinijo in razkriče kot največje hudodelstvo, tisti Nemci bi pametno storili, da bi v svojih listih za svoje rojake otvorili posebno rubriko, morda pod naslovom: »Deutsche Verbrecher«. Prepričani smo, da bi imela ta rubrika vedno dovolj zelo zanimivega gradiva. Ni dolgo, kar je stal pred porotnim sodiščem llV-letni nemški gimnazijec radi hudodelstva nagovarjanja k umoru svojega lastnega očeta. Sedaj se je zopet odkrila grozna pokvarjenost v visokih nemških krogih. Znano je, da se je po celi Avstriji ustanovilo vse polno društev za otroško varstvo in mladinsko skrb. V odbore teh društev so prišli gotovo najboljši in najplemenitejši ljudje. Vsakdo bo priznal, da je tisti odbornik, ki bi kradel otroški denar, največji lopov. In taka lumparija se jc godila na krščansko socialnem Dunaju. Ustanovitelj in predsednik prvega takega društva, Alois S c h m ak a 1, je bil te dni aretiran. Denar, ki so ga darovali dobri ljudje za revne otroke, je ta krščanski socialist spravljal v svoj žep. Se drugo dobrodelno društvo je bilo ustanovljeno na Dunaju: društvo za napravo obleke revnim šolskim otrokom. Dne 27. t. m. so zaprli tudi ustanovitelja tega društva, Karel Kneiselna, njegovega sina in tajnika navedenega društva. Ti poštenjaki, ki so kradli denar delavskih sirot, premišljujejo sedaj v zaporih dunajske deželne sodnije, kako krivična je vendar ta »sodnijska naprava«, ki zgrabi včasih celo kakega odličnega »poštenega« krščansko-socialnega Nemca! Jugoslovanski klub so ustanovili Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari v Aleksandriji v Egiptu. Klub ima nalogo skrbeti za zabavo in izobraževanje svojih članov. Kadi ene same besede je bil zaplenjen v torek v Zagrebu izhajajoči »Srbobran«. Srečni Jugoslovani pod nemško-madžarsko vlado! Trpinčenje živali. Ko je včeraj P>ernard Ž e r o v t a prignal iz Gro-suplja tri vole, so se bili tako upehali, da niso mogli dalje. Žerovta jih je začel tako neusmiljeno biti z bičem ter jim kriviti repe, da so očividci glasno izražali svojo nevoljo in je šele došli stražnik napravil konec temu početju. Zerovta se bode moral vsled tega zagovarjati pred pristojnim oblastvom. Ljubljančan prijet v Monako-vem. Leta 1888. v Ljubljani rojeni in semkaj pristojni čistilec oken Fran Novak je minoli teden ukradel svojemu sostanovalcu Franu Parklju 72 kron vredno obleko ter mu poncveril 41 K denarja in se odpeljal na Bavarsko, kjer ga je včeraj monakovska policija prijela in dejala pod ključ. Izgubljeno in najdeno. Posestnik Fran S tr 1 e je izgubil vrečo soli. Dijak Janko K on čar je izgubil denarnico, v kateri je imel 18 K denarja. Gosti iničarica ga. Antonija Koutnvjeva je izgubila ročno torbico, v kateri je imela račune in nekaj denarja. Trgovčeva soproga ga. Emilija H 1 a dn i ko v a je izgubila srebrn, pozlačen obesek. Zasebnik Ivan F i s t e r je našel pleteno denarnico z 10 K in zlat prstan. Uradne ve3ti. Dne 12. novembra t. 1. bo pri okrajni sodniji v Kamniku dražba zemljišča vi. št. 8 in 94 kat. obč. Domžale, obstoječega iz hiše, gospodarskega poslopja, mlina in travnikov. Celo zemljišče je cenjeno na 30.840 K «8 v, najmanjši ponu-dek znaša 20.560 K 04 v. — Dne 12. oktobra t. 1. bo pri okrajni sodniji v Kranjski gori dražba zemljišča vi. št. 384 kat. obč. Dovje, cenjenega na 4500 K. Najmanjši ponudek znaša 3000 K. ttznt flvrnlt * Bjttrnson obišče prihodnji mesec Belgrad, da na lastne oči spozna tamošnje razmere. * Havličkov nauk. »Ko bi vsak vsako prestano krivico, vsak prestopek ali vsako prelomite v zakonov pasivno in tiho prenašal, bi za kratko dobo ne bilo sledu več o zakonitosti in pravici. Cem večji krik pa povzroči v deželi vsaka posamezna pre-lomitev zakonov, tem manjkrat ee bodo drznili vladni organi napraviti tak korak. Kajti vsaka vlada, pa če tudi javno tega ne pripozna, vendar vsaj v srcu dobro ve, da vsa moč leži v narodu.« * Wahrmundo\a afera bo v kratkem imela epilog pri upravnem sodišču. L. 1908. je namreč Wahr-mund odrekel predavanja iz cerkv. prava na inomostski univerzi. Ministrstvo je takrat razsodilo, da je s tem »ploh resigntral na pravico predavati na univerzi. Wahrmund je proti tej razsodbi podal rekurz na upravno sodišče, kjer bo razprava dne 9. oktobra. Prof. Wahrmunda bo zastopal pravni zastopnik dr. Postel-berg. * Vlom v banko. V Montrealu, Kanada, so trije roparji vlomili v fi-lijalko Provinciai banke in dobili plena v zlatu in bankovcih za 4900 dol. Železno blagajno so razstrelili z dinamitom. Pri prvi eksploziji se je zbudil nad banko stanujoči uradnik Bienvenu in je takoj začel streljati z revolverjem na vlomilce. Ko je hola) orožje z nova nabiti, je sledila druga eksplozija, ki je odtrgala vrata blagajne, uradnika pa je puh omamil, tla se je zvrnil po tleh. Ko je prišel zopet k zavesti, so roparji s plenom že zginili. * Konec zrakoplova »Republi-nue«. Največji in najboljši francoski zrakoplov je uničen. Ko je zadnjič plul v okolici Moulinsa je naenkrat odletelo krilo motorjevega vijaka, pretrgalo zrakoplov, ki je nato iz višine 200 m padel na tla. Vsi štirje zrakoplovci, ki so se nahajali v ladjici, so mrtvi* Francija obžaluje dogodek kot splošno narodno nezgodo. Došlo je mnogo sožalnih brzojavk, med njimi tudi od nemškega cesarja. Pogreb ponesrečencev je bil slovesen, udeležila sta se ga tudi mm. predsednik in vojni minister ter zastopnik predsednika republike. * Bolha — sveta žiival. Prebivalci na Kaničatki smatrajo bolho za sveto žival. Sicer so ji tudi napovedali vojsko, kakor pri nas ženske, zato se pa pripravljajo vselej z veliko pobožnostjo na lov na to čedno živalieo. Tamkajšnje ljudstvo je trdno prepričano, da povzroča bolha potrese. Hudobni bog Tuil se namreč s psom vozi po podzemeljskih prostorih. Kadar Tuil začuti v svojem kožuhu kako temnorujavkasto živalico, tedaj strese z glavo, da se zemlja potrese. Po govorici Kamčadalov pro-vzroča bolha tudi tuljenje vetrov. Boginja Ušahča, žena boga vetrov, se opisuje kot grda, stara, kričeča baba, ki ima na hrbtu priraslega otroka. Kadar začuti otrok bolho, tedaj za kriči, vsled česar nastane veter. Čim hujši jc veter, tembolj kriči po mnenju Kamčadalov od svetih bolh nadlegovani otrok. * Lord z lajno. V Londonu je umrl lajnar, ki je trdil, da ima zakonito pravo na ime, naslov in posestva grofa Pouletta. L. 1849. je nam-reč stavil poročnik Poulett, ko se je vračal z kolonije s svojimi tovariši, da vzame prvo ženo. katero sreča v svoji domovini. In tako je postala njegova žena hčerka čolnarjeva, ki je bila slučajno v pristanišču. Za nekaj mesecev se je rodil poročniku sin, ki ga pa ta ni hotel priznati, ker je otrok prišel malo prezgodaj na svet. Pozneje je .svojemu »sinu« ponudil visoko odškodnino, če bi odste»-pil od svojih pravic, kar pa ta ni hotel storiti. Podal se je raje na londonske ulice z lajno, na kateri je imel napil: Sem grof Hinton. Na ta način si moram služiti kruh, ker me oče neče podpirati.« Ko je oče 1. 1899. umrl, je lajnar hotel postati njegov naslednik: toda zbor lordov je prošnjo zavrnil in grof Hinton se je vrnil k svoji lajni, katere do svoje smrti ni več zapustil. * Tovarniški delavec — mili-jardar. Sedanji amerikanski milijar-dar Andrew Carnegie, je prišel z 12 letom v neko tovarno za bombaževi-no. Zaslužil je kemaj toliko, da se je borno preživljal. Ko je bil star 14 let, je prišel k brzojavnemu uradu v Pittsburgu, kjer je raznašal brzojave. Čez par let je postal telegrafist z mesečno plačo 25 dol. Zaslužil je pa precej tudi kot poročevalec raznih časopisov. Kmalu je postal uradnik pensilvanske železniške družbe, čez nekaj let je bil pa že nadzornik te družbe. Kot tak se je seznanil s prvim izdelovalcem spalnih železniških voz, Woodmffom. po Čegar smrti je Carnegie sam začel izdelovati navedene vozove, seveda s pomočjo najetega večjega posojila. Kmalu je ustanovil družbo, ki je prva začela v Ameriki graditi Železne mostove. Odslej se mu je premoženje večalo, da niti sam nI vedel, kako. * Milijonarjeva hči — policist. Kalifornijskega milijonarja Bixby-ja edina hči Fanuy, ki je dosegla na visoki šoli v Wellesley doktorat, je vstopila v malem mestu Long Bea-chu kot policistinja v službo. Ona pravi namreč, da se morajo ženske kosati z moškimi na vseh poljih. Kot policist ima ona mnogo lažjo službo, kakor njeni moški tovariši. Ker je Amerikanec napram ženskam zelo dvorijiv, jo vsakdo tudi rajši uboga, kakor kakega stražnika. Pri spopadih nastopa baje zelo energično. * Prebivalstvo na zemlji. Kakor so učeni statistiki izračunili, je na zemlji krog 1 milijarda 538 milijonov ljudi. Angleška z vsemi svojimi kolonijami ima 403 milijone prebivalcev, Kitajska 350 milijonov, Rusija 152 milijonov, Združene države v Severni Ameriki 98 milijonov, Francija 81 milijonov, Nemčija 78 milijonov, Japonska in Koreja 62 milijonov, Avstro - Ogrska 50 milijonov, Turčija 38 milijonov-, Italija 30 milijonov itd. Največja mesta so: London s 7, New Jork s 4, Pariš s 3 milijoni prebivalcev. Tem slede Chi-cago, erolin in Dunaj, ki imajo krog 2 milijona prebivalcev. * Severni tečaj. Cel spor med Cookom in Pearv jem ima že skoro značaj burke. Cel svet čaka z nestrpnostjo — in z njim seveda tudi Cook — kdaj pridejo zaboji z znanstvenim materijalom, pa jih kar ni bilo — brzojavka je pred kratkim oznanila, da je Whitney moral pustiti zaboje v Etahu, kajti Pearv ni dovolil, da bi se zaboji peljali na ladji »Roosevelt«-, s katero se obenem s Whitneyem tudi on sam pelje. Pearv je vo ravnanje vzbuja povsod zelo mučen vtis. Cook dolži svojega neuljudnega tekmeca, da greši s takim ravnanjem proti naj primit i vnejšim zakonom dostojnosti. »Na visokem severu«, tako piše Cook, ne odreče svoje pomoči nik-do niti svojemu najhujšemu sovražniku. Tudi brez aparatov in dnevnikov lahko dokažem svojo stvar.« Seveda bo precej težje — pravi Cook — brez dokumentov kaj dokazati. Treba bo najbrž nove ekspedicije, da najde Cookove zaboje in dokaze za odkritje severnegr, tečaja. *Roseggcr. Na Roseggerja, ki je izdal oklic za milijonsko zbirko za »Schul verein« in je sam prvi položil 2000 K, se je obrnil nek moravski Čeh z dopisom, v katerem mu kaže slabe učinke »Schulvereinske« šole v slovanskih krajih. Največji del otrok v teh šolah ni nemškega, temveč slovanskega rodu. Slovani se nimi šolami germanizirali tujejezič-s tem besedami: »Gospod doktor, ste pesnik rodne zemlje, z ljubeznijo ste navezani na svojo narodnost. Ali hočete prispevati k temu, da se nam vzame naša narodnost? Kleti bi morali Vaše milijone, če bi jih rabili za germanizacijo naše mladine. Nemci, pustite nam naše otroke!« Eosegger odgovarja na ta dopis v časopisu »Heimgarten« in zagotavlja, da nikdar ni mislil na to, da bi Nemci potu jče vali slovanske otroke. Nemci zidajo šole za svoje otroke, in en zs4 tuje. Rosegger trdi, da Slovani potiskajo Nemce iz njih ozemlja in jih hočejo poslovaniti. »Tako daleč nisem nikdar mislil,« piše v onem odgovoru, »da bi mi s svojimi obmejnimi šolami, germanizirali tujejezič-ne otroke, kajti boga moramo zahvaliti, če se nam posreči nemško ohraniti svojo lastno deco.« — Ko bi Rosegger hotel priti enkrat recimo na Jesenice, v Hrastnik, v Šiško itd., in videl bi tiste »schulvereinske« šole, v katerih sede po večini slovenski otroci in bi obiskal vrtce in šole naše »Družbe« in bi videl, da tam ni niti enega nemškega otroka — kaj bi neki dejali * Nova razdelitev gledaliških sedežev. Nek pariški gledališki ravnatelj je opazil, da hodijo v gledališče večinoma sami nežnejši ljudje, in zato se je odločil, da vpelje vstopnino po širokosti telesa. Sedeže bo razdelil v tri kategorije, za suhe, za srednje in za debeluharje. Na ta način upa pomnožili število sedežev in s tem seveda tudi dohodke. Telefonsko in _rzo]_vna poročila. Volitev na Goriškem. Gorica, 30. septembra. Klerikalec Jerič, ki je bil proglašen kot izvoljen na Krasu, pravzaprav ni izvoljen. Proglašen je bil za izvoljenega vsled računske pomote, ki jo je storila osrednja volilna komisija v Št. Petru. Komisija namreč pri določitvi absolutne večine ni štela 9$ razpršenih glasov. Določila je absolutno večino na 10.527 in sicer iz števila 63.164 glasov. V resnici pa je bilo oddanih 63.262 glasov in znaša torej absolutna večina 10.543. Tega števila glasov pa ni dosegel noben kandidat, tudi ne Jer ič. Vsa stvar leži sedaj pri namestništvu v Trstu. Skupni finančni minister. Dunaj, 30. septembra. Skupni finančni minister Burian, ki vo- di tudi kot nekak minister vrhovni upravo Bosne, prestopi zopet v di-plomatično službo in postane avstro-ogrski poslanik v Rimu. Burian je postal vsled svojega postopanja glede agrarne banke v Bosni nemogoč in se umakne še predno se snideta delegaciji. Kot Burianov naslednik se največ imenuje madžarski politik grof Ivan Z i c h y , ki je ekstremen katoliški klerikalec in ki ga posebno podpira predstolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. Dunaj, 30. septembra. Uradni komunike dementuje vest, da vstopi Burian v diplomatično službo. — Komunike pravi, da je vest o pre-membah v diplomaciji deloma izmišljena, deloma prezgodnja in da je le gotovo, da pride baron Giskra na mesto grofa T h u n a. Dalmatinski deželni zbor in velc-izdajniški proces v Zagrebu. Zader, 30. septembra. Poslance dr. M i t r o v i ć je spravil v deželnem zboru na razgovor veleizdajni-ški proces proti Srbom v Zagrebu. Namestnik Nardelli je naznanil, da vlada ne pGda nobene izjave, ker se gre za notranjo zadevo druge države. Deželni zbor je sprejel resolucijo, s katero z ogorčenjem zavrača dolžit-ve, da se je tudi v Dalmaciji pripravljalo veicizdajstvo in 2 ogorčenjem obsoja krivično preganjanje Srbov na Hrvatskem in v Slavoniji. Za resolucijo so bile vse hrvatske stranke, Srbi in Italijani. Ogrska kriza. Dunaj. 30. septembra. Ogrski ministrski predsednik \Ve k e r 1 e je bil danes v posebni avdijenci v pri cesarju. K o s s u t h bo najbrže jutri sprejet. Dunaj, 30. septembra. Weker-lova avdijenea pri cesarju je trajala od 12. do 1/42. Po sprejetju Kossutha bo v avdijenco poklican grof A n -d r a s s y. Zarota v Srbiji. Belgrad, 30. septembra. Od znanih agentov avstrijskega ministrstva razširjena vest o razkriti zaroti proti kralju in dinastiji, v katero zaroto naj bi bili zapleteni bivši minister Genčič in različni oficirji, je od konca do kraja izmišljena in ni nič druzega, kakor nova intriga proti Srbiji. Črnogorski knez v Rimu. Belgrad, 30. septembra. Črnogorski knez pojde s kneginjo v krat* kem na obisk v Rim. Angleški oficirji v turški mornarici. Carigrad, 30. septembra. Mini-sterski svet je sklenil naročiti turškemu poslaniku v Londonu, naj od angleške vlade izposluje dovoljenje, da sme večje število angleških po* morskih oficirjev vstopiti v službo turške vojne mornarice. Uporni reservisti. Varšava, 30. septembra. Listi trde, da je bilo v Czenstohovu areto-tovanih 631 poljskih rezervistov, ki so bili zaradi upornosti obsojeni na tri mesece ječe. Ruski car v Italiji. Rim, 30. septembra. »AvantJ? zatrjuje, da pride ruski car že v najkrajšem času v Italijo. V nekaj dneh da se to uradno razglasi in tedaj se tudi naznani, kje se car snide s kraljem. Portugalski kralj. London, 30, septembra. Tu je razširjena vest, da se hoče portugalski kralj poročiti z neko avstrijsko nadvojvodinjo. 0 sreči Uhko go?orite, ljuba gospodična, da sem imel včeraj v žepu sodenske pastilje — pristne Faycve — in da sem jih porabil proti Vašemu hudemu prehlajenju. Tak kašeij se me še ni letii In sedaj? Nič več vsega tega in zahvaliti se imamo za to samo Favevim pristnim sodenicam. Ne dajte, da Vam v bodoče pastilje še kdaj poidejo. Škat-ljice po K 125 se dobivajo po vseh leksnreah, dregerijah ali trgovinah z rudninskimi vodami. Ponaredbe pa odločao zavračajte. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko: \V. Th. Guntzert, Dunaj IV/i, Grosse Neu* gasse 17. —————______________—■ ■ — ■ v Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje najbolj ee priznana Tn-cMo tinta katera okrepAuje laaliče, odstranjuj« luska in preprečuje Izpadanja laa. i t afet-lenlc** z nuvodom 1 krono« Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo. mil. medicinah vin« specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgliklh obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. lekarna Milana lenstekv v Litbljanl Ruljeva cesti it. L poleg novozgrajenega Fran loiefovega ^ iubil. mosta. 19 Ustna voda . „EUODIN" • Specijalite za lcadUee« j 4813 Glavna zaloga lekarna !^ U2i. pl. TraKčciv v Ljubljani. ^ Žitne cene v Budimpe&ti. Dne 29. septembra 1909. T.rmlni Pršenica za oktober 1909 za 50 kg K 1403 april - za 50 kg K 1402 oktober „ za 50 kg K 9 53 maj „ za 50 kg K 7 — oktober w za 50 kg K 737 Efektiv« 5 vin. nižje. Rž Koruza Oves MetsorsIo9R5!o poročilo. Vi'itia r_d atrjein SC6*2. Srr*»ji zračni tlak 7S80 mm. S i Cas ~ I opazc-o j vanja 1 je I I" »" SL- ! v 29. 2 pop.i 7345 „ 9. zv. 733 9 Stanji biro- v mm £3 J .JL-LJ e t rovi Nebo 30. 7. zj. 732 1 16 6 IsL jjzahod 13 1 j slab jug 9 0 del. oblač. pol.oblač. megla 1 < 1 Srednja včerajšnja temparatura 134*, 13 0'. Padavina v 24 urah 0*3 mm. Povodom britke izgube iskreno ljubljenega soproga, oz. očeta, brata in svaka^ gospoda fraaca izražamo najtoplejšo zahvalo p. t. občinskemu odboru, c. in kr. topni-čarskemu oddelku v Zadovinku, si. meščsnski gardi, blagorodnim gg. uradnikom in učiteljem, vsem sorodnikom in znnncem za krasne vence in mnogobrojno udeležbo na poti k večnemu počitku. Krško, 29. septembra 1909. 3670 Žalujoči 05 2. —• Moko izdelujem it priznano najboljših ogrskih pšeničnih vrst. Cene zelo ugodne, postrežba točna. 3657—1 Vinko Zorčič, Ljubljana, Emonska cesta št. 2. Hotel Tivoli 3419 ul intiiil fh&±w Ako Iščete đtificr, finesljiv vir za vporabA^F prldmelej in predmete za darila, zahtevajte takoj pdl dopisnici bogato ilustriran glavni katalog s 3000 slikami. C. kr. dvorni zalagatclj lan Konrad, Most; ŠL 482 (Ceiko). 3585 Mlad pisar Kupim vet vagonov Za lil O Št b tr 3642 Jaako jjg, igla v Štfii Loli. Vsak petek in postni dan sveže morske ri Ravnotam se dobi pristno 11210 91] iz Te&h&ne (lisikja) najboljše vrste, v kositarskih zaprtih posodah a S S, X 10, K 20. Merske ribe na tem o!ju so nekaj izborno okusnega. 3555 m Priporoča se Ljubljana, Stritarjeve ulice. na it po perje safasćeno tizvo !q tres prabu, kilo sivega perja, pa!]enega K 140 in boljšega K 2 40; kilo polbelega perja, puijer.ega K i-—, kito boljšega belega perja puljenega K 6*—, prima belega pirja, kakor puh K 8—, kilo veleprima napel puha, belega K 10-—; kilo napol maha, sivega K 5*20, kilo puha sivega K 6 — in K 8'—, kilo puha sivega K 10'—, k?Io prsnega puha K 12*—. tu 1U ll z Ičpo pisavo, vešč strojepisja, l«:i -je že dalje časa služboval v notarslfi pi. ^api, išče Službe tudi izven Ljubljane, v W I 3627; Naslov v uprav. »Slov. Naroda«; Pošten m®± z odraslo družino, ki je izurjena v go> stilniški obrti, ieli prevzeti ▼ Im ali na račun dobro idoco gos^lso ali restavraciio. wk Ponudbe pod „1. S." na upra^. »Slov. Naroda«. .« 36G> Za 1. oktober ali tahoj i d česa s posebnim vhodom v 'obližja Zvezde. ?. jr Ponudbe pod „Z¥8Zda" na" upgft. »Slov: Naroda«. S35 li RjslceU?*! vodo za glavo zlasti ^3fl prhljaju ia {zidanju las i 964 Doblra pdtosod. 5; i Ugodna prlli Eden do dva vagona izvstno ohranjenih, zelo močnih 36-!? Iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega aH belega inieta (nankinga), peniica, velikost 170x116 cm z 2 zglavnicama, te d7e 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenliE, košatim in stanovitnim perjem K 16*—, napel maha K 2o-—, maha K 24'—, pernica sama K 9—, 12—, 14—, 16 — sgiavnica K 3—, 3*50, 4 — razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Gras, Sfariahil?strasso lt S od finega špirita v skoro novih, enkrat rabljenih od 30? do 400 litrov in od 6—700 Htfov,' za vino zelo priporočljivih, ©dd2' takoi po jako nizkih cenah tvrdka ti i Mili Ei M. Tomažif Marije Tereziie cesta št. 2. 3219 ln modno Karel Kecien tvornica zs saHno v Humpolcu na Čeibam. Vzorci franko. ni 2—4 krone na dan stalnega zaslužka. Ii6emo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma za sata pcdjsrjc. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka. Z majhnimi naoavnlml stroški gotova eksistenca. Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 1650 Domioa Industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98/13. Naša zaitopnlca v Linblfani je gospa Ivan Ln Murmaver, Sv. Petra nasip št 70. BI i. Št. 29.514. zeei Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil V; svoji seji dne 21. septembra, da je "v mestni občini ljubljanski pobrati V Občinske nameae tudi v dobi prihodafih desetih let, to je od l. januarja 1910 do konca leta 1920 od dohodkov najemščin naklada v Isti visokosti kakor doslej, torej tako, da