ueije - SKiaaisce D-Per GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE 22. JULIJ DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Kot vsako leto, tudi letos praznujemo obletnico oborožene vstaje slovenskega naroda. 22. julija 1941 leta je slovenski narod pričel boj za dokončno nacionalno in socialno osvoboditev. To je bil dan, ko je komunistična partija Slovenije in na novo porajajoča se osvobodilna fronta sprožila val vse ljudske oborožene vstaje proti okupatorju in domačim izdajalcem. To je tudi dan, ko se je slovenski narod z bojem in s vso svojo močjo uprl nasilju in krivici in si ta dan prvič herojsko zapisal v knjigo svoje zgodovine. Prav zaradi tega se 22. julij upravičeno praznuje kot dan vstaje slovenskega naroda. In tako letos mineva šestintrideseto leto, odkar so na naših tleh počile prve partizanske puške. Dan vstaje bo'še posebno svečan, ker komunistična partija Slovenije praznuje letos štirideseto obletnico ustanovnega kongresa KPS. Obenem pa praznujemo tudi štirideseto obletnico prihoda tovariša Tita na čelo partije Jugoslavije. Slovenski narod je odšel v boj za svoje pravice z dvignjeno glavo z drugimi jugoslovanskimi narodi in nam izbojeval to, kar imamo danes. To pa pomeni konec hlapčevanja in imperialističnega zatiranja na naših tleh. Bil je tudi hkrati boj za osvoboditev in združitev vseh Slovencev na temelju samoodločbe in lastne državnosti v svobodni in demokratični Jugoslaviji, se pravi boj za dokončno osvoboditev de- lovnega človeka in njegovega dela, katerega začetek se je že porajal med narodno osvobodilno borbo. Po šestintridesetih letih se naša ljudska revolucija ni izrodila, naša pot v socializem ni lahka, vendar je dosledna. Trdno bomo čuvali pridobitve narodno osvobodilne borbe in ugled, ki si ga je Jugoslavija v svetu pridobila pod vodstvom našega trikratnega heroja tov. TITA. M. K. NAŠE LETOŠNJE GOSPODARJENJE SKOZI FINANČNE POKAZATELJE Prvo četrtletje smo uspešno zaključili. Planiranega ostanka dohodka sicer nismo dosegli, vendar v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta smo lahko zadovoljni. Od planiranega celotnega dohodka 27,041 mil. smo dosegli 26,877 mil. ali 99 %. Pri tej realizaciji moramo upoštevati, da je bilo stanje neplačanih terjatev za 5,427 mil. večje od začetnega stanja, kar, pomeni, da je dejanska fakturirana realizacija znašala 32,304 mil. ali 119 % planirane. Porabljena sredstva so planirana v višini 13,037 mil. in realizirana 13,772 mil. ali 106 %. Ostanek sicer kaže, da so materialni stroški prekoračeni, vendar so ti stroški obračunani za celotno prodano količino izdelkov; tromesečno proizvodnjo in 18 % zalog iz leta 1976. Pogodbene obveznosti so prekoračene za 5 %, od planiranih 597 tisoč na 627 tisoč. Te prekoračitve so pri obrestih na kredite in pri zavarovalnih premijah. Prekoračitve obresti od kreditov so nastale zaradi obveznosti do anuitet v pretežnem delu koncem meseca marca in konec septembra. Ob polletju in koncem leta pa se obresti izenačijo s planom. Druge pogodbene obveznosti kot so: bančna provizija in članarine zbornici in združenju pa so pod planiranimi. Zakonske obveznosti so planirane v višini 1,717 mil. in obračunane 1,525 mil. in so 11 % pod planom. Osebni dohodki prejemki so planirani v višini 10,128 mil. in obračunani 9,752 mil. ali za 376 tisoč oz. 4 % pod planiranim. Ostanek dohodka smo tako dosegli v višini 1,201 mil. od planiranega 1,362 mil. Ta ostanek je izračunan po plačani prodaji izdelkov. Po fakturirani pa bi ta ostanek dohodka znašal 5,990 mil. din. Večje razlike med fakturirano in plačano realizacijo se pojavljajo med letom navadno zaradi odpreme izdelkov zadnje dni v mesecu, fakturira pa se prve dni naslednjega meseca in tako ostanejo vse te terjatve neplačane tudi do 15. v naslednjem mesecu, kar bi se sicer lahko upoštevalo za korekcijo stroškov. Konec leta pa se običajno prodaja ustavi že okoli 15. v mesecu, razen tega pa kupci plačujejo svoje obveznosti takoj, da ne vlečejo saldo v novo leto. Tako smo 31. 12. 1976 izkazovali terjatve v višini 1,130 mil. 31. 3. 1977 6,557 mil., 30. 4. 1977 8,134 mil. in 31.5. 1977 8,359 mil. To so pa že tako visoke razlike, da se pri našem planiranem ostanku dohodka med letom kaj kmalu lahko prevrže v izgubo, konec leta pa izkažemo planirani presežek za sklade. Rezultati poslovanja 31.3. 1977 po enotah so naslednji: Keramika je dosegla 21,508 mil. celotnega dohodka in 1,649 mil. ostanka dohodka, neplačane terjatve pa znašajo 5,466 mil. Proizvodnja ploščic je dosegla 4,330 mil. celotnega dohodka in izkazuje 143 tisoč izgube, neplačane terjatve znašajo 746 tisoč. Proizvodnja grafitnih izdelkov je dosegla 635 tisoč celotnega dohodka in izkazuje 305 tisoč izgube, neplačane terjatve pa znašajo 345 tisoč. Od neplačanih terjatev grafitnih izdelkov je samo od izvoza v Pakistan neplačano 280 tisoč, ker je bil izvoz izvršen konec obračunskega meseca. Rezultati poslovanja v aprilu so * slabši od poprečja prvih treh mesecev. Tako je celotni dohodek za 1,578 mil. manjši od poprečja pr- vi h treh mesecev, fakturirana realizacija je manjša za 2,038 mil., skupni stroški poslovanja s pogodbenimi in zakonskimi obveznostmi ter osebnimi dohodki pa so večji za 806 tisoč din. Po teh podatkih nam je aprilsko poslovanje ustvarilo izgubo. Podatki nam kažejo, da bomo do devetmesečnega obračuna izkazovali skromne rezultate. Upoštevati moramo, da nastopa mrtva sezona in da bomo pričeli s koriščenjem letnih dopustov. Izguba pomeni več narediti z manjšimi stroški, ker pa osebni dohodki in prejemki znašajo 38 % celotnih stroškov, je to ena pomembnih postavk pri doseganju končnega rezultata. KO FIZIOLOGIJA DELA Vsa poročila o stanju varstva pri delu za določeno obdobje podrobno obravnavajo število poškodb in obolenj ter denarna sredstva, ki so bila izplačana kot nadomestilo v času odsotnosti z dela. Golo primerjanje odstotka obolenj med posameznimi časovnimi obdobji nam ne pove dovolj. Upoštevati moramo še marsikatera spoznanja in zakonitosti, jih proučiti in potem primerjati številke. V veliko pomoč so nam lahko spoznanja na področju fiziologije dela. Najprej kaj je fiziologija dela? Fiziologija dela je veda, ki se ukvarja s proučevanjem življenjskih procesov v človeškem organizmu v zvezi z delom in pogoji dela. Vsaka delovna operacija zahteva telesno in duševno delo. Telesno delo opravljajo mišice ob sodelovanju srca, ožilja, dihal in živčevja. Duševno delo pa obremenjuje v glavnem centralno živčevje. Dogajanja v telesu med delom: telo sestavlja več organov, ki so med seboj smotrno povezani v sisteme in sicer okostje, mišičje, prebavila, živčevje idr. Vsako neskladje v delovanju teh sistemov se pojavlja kot bolezen. Med opravljanjem dela nastajajo v telesu spremembe. p r' rx I t 2 \ Poglejmo nekatere: —■ srce utripa pri mirovanju od 60—80 udarci na minuto, pretok krvi je približno 4 litre. Pri težkem delu se utrip srca poveča na 120—200 udarcev na minuto in pretok krvi do 35 litrov. Obenem se poveča krvni pritisk in temperatura telesa, — dihanje se močno pospeši. Pljuča povečajo svojo zmogljivost tako, da se poglobi vdih ali poveča število vdihov in izdihov. Med mirovanjem pride v pljuča 6—7 litrov zraka, pri težkem fizičnem delu pa od 60—100 litrov zraka v minuti, — spremeni se pretvorba energije. Za mehansko delo se porabi ena tretjina in kar dve tretjini za proizvodnjo toplote. Zato tudi naraste temperatura od normalnih 37 ° C do 39' C pri zelo težkih delih, — pri težkem delu se zmanjša količina sladkorja v krvi, kar čutimo kot utrujenost ali pa celo slabost. Gibi delov telesa so občutno počasnejši. Utrujenost Utrujenost nastopi po predolgem, pretežkem ali prehitrem delu. Je neprijeten telesni občutek, ki ne dovoljuje, da bi začeto delo uspešno nadaljevali. Utrujenost je zato koristen ukrep človeškega organizma, saj preprečuje prekomerno obremenitev, preveliko porabo energetske rezerve in s tem bolezen ali preobremenitev nekaterih organov. Posledice utrujenosti so: — zdravstvena — kar zmanjšuje odpornost proti boleznim in povzroča prezgodnjo onemoglost, — ekonomska — kar zmanjšuje storilnost in kvaliteto dela, — socialna — kar zmanjšuje voljo do dela. Utrujeni ljudje so običajno razdražljivi in slabe volje, kar poslabša medsebojne odnose. Izčrpnost nastopi po enkratnem nadpoprečno težkem fizičnem delu. Vzrok zanjo je v pomanjkanju sladkorja v krvi. Strokovnjaki menijo, da pride po 4 urnem težkem fizičnem delu do izčrpanosti. Preutrujenost je posledica kopičenja utrujenosti dalj časa. Posledice se kažejo pri padcu storilnosti, povečanju števila nesreč in obolenj (prehladi, živčna obolenja idr.). Ukrepi za zmanjšanje utrujenosti Vzrokov za utrujenost je veliko. Veliko je tudi ukrepov za zmanjšanje utrujenosti. Glavni ukrepi so naslednji: — pri težkih delih naj bo več odmorov. Boljša je rešitev več kratkih kot malo daljših odmorov. Pri tem je treba še upoštevati, da se veliko hitreje odpočijemo, če smo prenehali z delom prej, preden se pojavijo znaki večje utrujenosti. Rešitev je tudi v skrajšanju delovnega časa, — z mehanizacijo odpravljati težka fizična dela, kakor tudi zmanjšati število delovnih operacij, pri katerih se delo opravlja samo stoje ali v prisilni drži (sklonjen) in drugo, — izboljšanje pogojev dela s tem, da se zmanjša ropot, izboljša osvetljenost, uredi ustrezna ventilacija in temperatura v delovnem prostoru, — nočno delo je nefiziološko, ker človek že tisočletja ponoči počiva in spi, podnevi pa dela. Mladini, ženam v času nosečnosti in ženam, ki imajo majhne otroke zato delo v nočni izmeni ni dovoljeno, —- ter seveda nenazadnje, urejene življenjske razmere izven delovnega mesta (urejene stanovanjske razmere, urejen prevoz na delo in z dela, urejena prehrana, rekreacija in drugo). Občutek utrujenosti zmanjšujejo alkohol, prava kava, nikotin, ki omogočajo, da delamo tudi na škodo svojega zdravja. Namen tega članka je pokazati, da urejanje varstva pri delu ni samo tehnične in pravne narave. Varstvo pri delu je področje, ki združuje številne stroke: medicino, sociologijo, tehniko in druge zaradi zmanjševanja števila nesreč in zdravstvenih okvar med delom. MF KAKO ZELENA JE BILA NAŠA DOLINA Naslov, kot pač veliko podobnih, sodoben in aktualen, tudi naslov nekega filma je bil podoben, spominjam se, da je bil kot lep film, Tudi ta okras bomo enkrat odstranili vendar zelo realne in še bolj tumo-ren, kar moreč. Iz filma se dobro spominjam megle, dima, nobenega sonca v neki rudarski dolini, jama; umazani rudarji in mali otroci, ki se igrajo na kupih žlindre in premoga. Cvetja nič, življenja nič. Zelo zgovorna je bila fotografija otrok, ki se v predmestju Tokia igrajo s plinskimi maskami na obrazu; Slovenija, Savinjska dolina, Liboje pa so tako zelene, tako nedotaknjene v svoji naravni lepoti, da so celo pesniki izpovedali navdušenje "krasna si bistra hči planin”... Ubogi pesniki so postali zgodovinarji, ohranili so lepote, ki pa niso več lepe, niso več tisto, ne navidezno, ne v resnici. Članek nekega časopisa je napovedal, da Slovenija postaja, počasi sicer, a vztrajno, betonsko predmestje Jugoslavije. Razčlenimo to hipotezo, sledimo tej misli. Piran je nekakšna konica jugozahodnega dela Slovenije. Kdor ga pozna ve, da je starodavno mesto iz kamna, obdano s kamenjem in dopolnjeno z betonom in asfaltom. Novozgrajeni objekti velikega Bernardina-beton in kamen, pobočja zazidana, ozadje kraško - to je spet kamen. Tistih nekaj kilometrov slovenske obale bomo, to nam uspeva, spravili v kamen in beton. Ne pozabite, da se Piran, Portorož, Izola, Koper s pristaniščem in Ankaran do Valdoltre drže že kar skupaj, vmes je aerodrom, več pa že nimamo. Nekaj let še, kaj potem? Kras, to je kamen, na katerem tu in tam stoji kakšno kamenito mestece, sega praktično do Ljubljane. Naša "bela” Ljubljana je v kratkem času za- zidala 5000 ha dobre zemlje, še toliko ima v bližnjem planu, okoli so Kranj, Vevče s poljem in Kamnik, to bo sčasoma samo eno mesto. Od Kranja naprej je Gorenjska, ki ima neverjetno veliko kamenja. Odštejmo perspektivne programe ostalih mest, ceste, železnice, aerodrome, industrijske, »objekte, vodovja in hribe pa je slika dokaj zgovorna, da, kar milo čudna. Našo Savinjsko dolino dobro poznamo. Spomnite se 15—20 let nazaj, poglejte danes in bojte se bližnje prihodnosti. Urbaniste bi morali dobro nažgati po nagi riti in to že zdavnaj! Da, za vsak kvadratni meter betona po eno krepko, pa bi mogoče vse skupaj drugače izgle-dalo. Iz Žalca delamo spalno naselje in spomenik. Hmeljno kobulo si hranite v špirit, da bodo sedaj rojeni otroci videli od čega je bila dolina zelena. Nimamo^oliko zemlje, nimamo v njej nafte kot arabski šejki, naša čreva pa so vsak dan bolj zahtevna, bolj razvajena. Lepa naša dolina je vsak dan manj lepa. Reke "krasijo” mrtve ribe, bregove odpadki vseh vrst, vodo stari hladilniki, avtomobili in mopedi, nas pa pretirana želja po "standardu”, betonu, asfaltu in bencinskem smradu ter š-š-š-š-š-š-š-š-scheppesu, ki ga čuješ, moja generacija, se-demdesetsedme... Malo daljši sprehod po krajevni skupnosti Liboje s fotoaparatom je kar zanimiv. Nismo pretirano ”zas-vinjani”, nismo pa rožice. Kar je Keramična storila skozi leta in se še trudi za čistejše okolje, zrak in vodo, uspešno "amortizira” kamno- lom v Libojah, ni kaj! Ropot, prah, razrite ceste in delno porušene hiše ni kaj! Najdejo se "privatni” ones-neževalci, ki mečejo v Bistrico (ime je kar lepo) razne odvečne stvari, jih puščajo ob cesti in trosijo v gozdu. Ne vem, če je njim svinjarija odveč, je drugim tuja še toliko bolj. "Dodatno” je ozaljšan odpad tovarne, dobro, vendar bi se lahko stare kripe in navlako prekrilo z zemljo in posejalo travo. Arhivski posnetki bodo edino kar bo ostalo rodovom, da se čudijo lepoti, ki jo bomo dotolkli. Pa jo moramo? Ne, sploh ni nujno, tak pustimo popotnika naj gre lulat v naravo, za grm, ne v zidan WC z vstopnino. Vsi želimo čisto okolje, tako nujno za življenjski obstoj, vsi delamo svinjarijo, tako ali drugače, vsi radi vidimo čisto modro in zelenkasto vodo, polno življenja in obrobnega zelenja. Vsi prispevamo, da temu ni tako, hote ali nehote, doma ali v tovarni, na poti, na oddihu ali kje drugje. Zrak kvarimo kot, da ga nikoli ne bo zmanjkalo, vendar že dolgo ni tisto kar je bil, dobrodejni, čist, osvežilen in zdrav. Hudič nas je obsedel in nas ne zapusti. Gonimo avtomobile, motorje in mopede, kadimo, uporabljamo spreje, detergente, škropiva in preventiva vseh vrst, mečemo konzerve, papir, polivinil, stare cunje in sebe, hudič pase zabava, pekel se polni in svet postaja pekel. V splošni akciji za čiščenje okolja naj se vključijo podjetja v naši dolini, šolska mladina in otroci ter posamezniki od vsake hiše in stanovanja. Vsaj enkrat letno je gene- ralno očistiti vodovje, gozd in jarke ob cesti, kar mnoga naselja že prakticirajo, posameznike pa ožigosati in pokazati, če se ne bodo vključili v skupnost. Še se bomo vozili, kadili in prali, vendar naj bo vse na določenem mestu, da se bomo v svoji dolini dobro počutili, kot tudi v tovarni. Radi imejmo svoj kraj, da se bomo v njem kar najbolje počutili pa ga varujmo pred nepotrebnim že sedaj, ko je le še zeleno. IZ NA MORJE 1977 Komisija za rekreacijo in oddih se je tudi v tem letu trudila, da omogoči našim članom kolektiva čim cenejši in ugoden oddih. V ta namen smo v tem letu kupili še eno kamp prikolico, tako, da imamo sedaj 3. Prikolice so označene z napisi naših najbližjih gora: Mrzlica, Gozdnik in Brnica. Vse so popolnoma opremljene z vsem priborom za kuhanje in počitek. Ob priliki nastopa dopusta je potrebno prinesti samo rjuhe in blazine. Ko ste videli iz razpisa smo prikolico namestili v Medulinu pri Puli 1, 2 pa v Novem gradu pri Poreču. Prosimo vse tiste, ki bodo letovali v prikolicah, da se ravnajo po navodilih, katera so napisana v prikolici in čuvajo inventar, vse pomanjkljivosti pa vpišite v primopredajni zvezek in pri povratku v službo javite referentu za organizacijo letovanja. V tem letu smo organizirali tudi privatne sobe v Medulinu pri tov. Ko-nič Mariji. V teh sobah bo letos letovalo? družin. V kolikor bomo dobili ugodne cene od strani naših koristnikov bomo v bodoče to letovanje nadaljevali. Letujemo tudi v Biogradu, kjer imamo svoje dve vikend hišice, vsaka s tremi ležišči. V teh hišicah je trenutno še nekaj prostora, v kolikor bi želeli letovati se prijavite organizatorju letovanja. Vsem tistim, ki bodo letovali ob morju želimo lepo vreme in ugodno počutje v naših prostorih. RG VRSTE KERAMIČNIH IZDELKOV Izdelke iz glin in ostalih keramičnih surovin (kremena, glinenca, dolomita) lahko delimo na več načinov. Ravnamo se lahko po barvi črepinje, ki je lahko bele, rumene, rjave ali rdečkaste barve. Druga delitev je po poroznosti-vodoopojnosti črepinje oz. izdelka. Imamo keramične izdelke s poroznostjo od 0 % (porcelan) pa do 30—35 % (gradbena keramika). Najpravilnejša delitev keramičnih izdelkov pa je delitev glede na uporabo, vrsto in čistost surovin, barvo žganja in temperaturo žganja. Tako so tu upoštevani vsi važnejši elementi in lastnosti keramičnih izdelkov. Razdelitev: I. črepinja je prozorna in neprosojna 1. opekarski izdelki 2. ognjeodporni material 3. lončarski izdelki 4. bela lončevina II. črepinja je gosta neprosojna ali prosojna 1. kamenina 2. elektrokamenina 3. vitreouschina 4. porcelan Opekarski izdelki: Kot surovine nam služijo vse vrste glin-ilovk, ki so različnega sestava, katerim pa pri pripravi mase dodamo pustila, kot so pesek ali zdrobljena opeka. Masa se predeluje z dodatkom vode in se skozi posebne preše preko kalupov dobi zaželena oblika. Žganje posušenih izdelkov se vrši pri temperaturi 850 —900 ° C. Pri izdelavi opek je važna plastičnost gline, za izdelavo opeke z mnogimi stenami in prekati (hortis opeka) rabimo plastično glino, izdelava polnih opek pa ne zahteva tako plastične gline. Zelo porozne opeke - lahke opeke pa izdelamo tako, da dodamo surovi masi cenene organske primesi (žagovi-no, olja). Bistvo je v tem, da pri procesu žganja organske snovi zgorijo in zapustijo velike pore. Tako se poveča poroznost od 30 % na približno 50 %; seveda pa pada s tem tudi trdnost opeke. Od opek pa zahtevamo sledeče lastnosti; standardno obliko, trdnost, isto barvo, vodonepropustno, majhno toplotno prevodnost in odpornost proti zmrzovanju. Pri izdelavi opeke moramo tako upoštevati vse faktorje in zato moramo vsaki glini pripraviti ustrezno tehnologijo. Ognjeodporni materiali: Ognjeodporni materiali so keramični materiali, ki brez deformacij vzdržijo temperature do 1700'C. Največ uporabljamo Samotni material, ki ga dobimo tako, da žgemo surove plastične gline in zelo žgane grobo zrnate mlete ognjestalne gline pri 1400"C. Pri šamotu moramo paziti, da imamo pravilen odnos med glinico (AI2O3) in kremenom (SiC>2), ki mora biti sledeč: 46 % glinice in 54 % kremena. Točka mehčanja tega materiala je pri 1700 ° C. Če zvišujemo del glinice zvišujemo ognjestalnost materiala. Z velikim povečevanjem glinice pa pridemo iz področja Samota v področje silimanita in mulita. Z glinico najbogatejši proizvod pa je di-namidonsko kamenje, ki ga uporabljamo za izdelavo oblog pri cementnih krožnih pečeh. Mehčanje dimanidonskega kamenja je pri 1900 ” C, dobimo pa ga tako, da taljeni glinici dodamo 10 % gline. V novejšem času pa industrija uporablja vse zahtevnejše visokoognje-stalne snovi kot so silicijev karbid (SiC) grafit (C) in Cermebts. Silicijev karbid dobimo v električni peči pri 2000 * C iz kremena in ogljika. Trdota je zelo velika, stabilnost te- ga materiala pa je do 2100'C. Sestava silicijevega karbida pa je sledeča: SiC 96,9 % SiC>2 0,7 % AI2O3 0,3 % Fe203 1,3 % Poroznost tega materiala je 35 %. Ogljik-grafit služi kot ognjeodporen material, zato ker je praktično ne-taljiv. Taljivost je namreč pri 3600 ° C in ima izredno trdnost. Ima zelo majhen razteznostni koeficient in veliko toplotno prevodnost. Raztezanje poteka zelo enakomerno. V novejšem času pa je kot ognjeodporen material vse interesantnej-ši Cerments. To je kombinacija keramičnega in kovinskega materiala. Kovine, ki jih uporabljamo pa so: molibden, nikelj, krom in kobald. Lončarski izdelki: Sem spadajo izdelki keramike, ki so porozni in pri žganju ne dajo bele barve. Za surovino služi navadno lončarska glina, ki jo žgemo na 900° C. Glina mora biti dobro plastična, tako da se da lepo oblikovati na lončarskem vretenu. Črepinja je porozna, zato se mora prevleči z glazuro. To je navadno svinčena glazura (glajenka), ki tvori pri žganju svinčevo steklo. Lončarske izdelke žgemo samo enkrat, kajti glaziramo na pol posušene izdelke. Pri lončarski keramiki vedno omenimo majolika izdelke, ki so dobili ime po sredozemskem otoku Majolika in pa izdelke iz italijanskega mesta Faensa - izdelki fajanse. Z razliko od lončarskih izdelkov sta majolika in fajansa iz gline, ki vsebuje 30 % Ca CO3 (apnenec) in 5 % Fe203 (železooksid). Izdelki se žgejo nad 100° C, nakar se glazirajo in žgejo na 900° C. Tudi tu se uporablja v pretežni meri svinčeva glazura. Danes se uporablja v gospodinsjtvu vse manj lončarskih izdelkov, nadomestili so jih izdelki iz bele lon-čevine in porcelana. Lončarska obrt je bila v Sloveniji izredno razširjena, danes pa so se lončarji ohranili samo v Prekmurju in obromkih Bizeljskega. BELA LONČEVINA — STEINGUT Bela lončevina predstavlja oplemeniten lončarski izdelek, s katerim ima nekaj skupnih lastnosti in sicer poroznost črepinje, razlikuje pa se po tem, da je bele oz. slonovo rumene barve. Pri beli lončevini imamo še nadaljno delitev; 1. apnenčeva bela lončevina 2. glinenčeva bela lončevina — trda lončevina 3. mešana bela lončevina Primerjava med njimi je sledeča: Apnenčeva bela Glinenčeva bela Mešana bela lončevina lončevina lončevina glina 50 — 55 % 50—55% 50 — 55 % kremen 35 — 45 % 35 — 45 % 35 — 45 % glinenec — 6 — 12 % 2 — 4 % apnenec 5 — 10 % — 2— 6% Kdor pozna sestav naše mase bo vedel, da se naši izdelki uvrščajo med mešano belo lončevino, kajti naša masa ima sledeč sestav: 1. glina 47% 2. kremen 26 % 3. glinenec 7 % 4. dolomit (18 %) — 9 % (apnenec) Žganje lončevine je dvakratno. Prvo je surovo ali biskvitno žganje 1000—1300° C. Drugo žganje pa se vrši takrat, ko je izdelek že poglazi ran pri temperaturi 900—1000 ° C, (gladko žganje). Pri surovem žganju se oblikovane! polagajo eden na drugega, pri drugem žganju pa so predmeti ločeni, s spodnje strani je obrisana glazura, ali postavljeni na posebnih podložkih, ki pustijo na glazuri brazgotine. Peči, ki so najprimernejše za tovrstno proizvodnjo so tunelske peči dolžine 60—80 m, v katerih se izdelki na vozičkih po tirih premikajo skozi peč. Ciklus žganja ie od 15—60 ur. Največje napake, ki nastajajo pri beli lončevini je razmerje raztezno-sti koeficientov med glazuro in črepinjo. Glazure povzročajo tlačne in natezne napetosti in lahko zaradi tega pride do luščenja ali pokanja glazure. Obstoja cela vrsta pravil za odstranitev teh napak, najvažnejše pri tem pa je, da poznamo razteznostne koeficiente črepinje in glazure in s spremembami sestavin glazure ujamemo oba razteznostna koeficienta Tvorba razpok je precej pogosta ravno pri lončevini. Vzrok temu je nabreka porozne črepinje, ko se ta navzame vode. Pri tem je raztezek večji, kot raztezek zaradi segrevanja. Pri normalni temperaturi in nizki vlažnosti se pojavi to nabrekanje šele po več mesecih, medtem ko je to v avtoklavu pri 140 ° C in pritisku 4—5 atm. končano v nekaj urah. Preizkus v avtoklavu je najboljše testiranje za ugotavljanje lasavosti-harisa bele lončevine. Če npr. predmet zdrži v avtoklavu dve uri pri temperaturi 140'C in pritisku 7 atm. brez razpoke, potem smo sigurni, da ta predmet v 20. letih ne bo razpokal. Iz bele lončevine se izdelujejo tudi zidne ploščice in sanitarne elemente. Pri teh dveh proizvodih pa zasledimo komplikacije že pri sami izdelavi. Prešanje ploščic in ulivanje sanitarnih elementov zahteva strogo tehnološko disciplino in dobro predelavo surovin. Do sedaj smo obravnavali keramične izdelke, ki imajo precejšnjo poroznost, spoznajmo še keramične mase, ki so višje žgane, surovine so čistejše, pozornost pa je od 0—3 %. KAMENINA Surovine so enake kot pri lončevini, samo da je občutno večji % glinen-caživca. Kamenino žgemo do 1400'C. Črepinja je neprosojna obarvana, je zelo gosta in zato mehansko odporna. Odporna je tudi na kisline in luge, razjeda je samo flourvodikova kislina. Z ozirom na uporabo ločimo grobo in fino ka menino. GROBA KAMENINA Barva žganja je rjava ali siva. Surovina je največkrat glina brez posebnih dodatkov. Izdelke loščimo ponavadi s soljo z NaCI. Izdelki iz grobe kamenine pa so gradbeni klinker izdelki (lubečna), kanalizacijske cevi (Bedekovčina Skopje) in drugi sanitarni izdelki. FINA KAMENINA Racionalna analiza za fino kamenino je: glinenec 50 % glina 40 % kremen 10% Barva žganja je svetlo siva, rumenkasta ali bela. Surovine morajo biti čiste, večkrat plavljene. Uporabljamo solne lošče, lošče za mehki porcelan, in angobe. Izdelki iz fine kamenine so ploščice za pode, kis-linoodporni izdelki, kemično-teh-nični predmeti in uporabno ter okrasno posodje, fina (terakota). ELEKTROKAMENINA Dani so dosti boljši pogoji za izdelavo velikih izolatorjev kot pa pri trdem porcelanu. Za dosego odpora na prebojnost pri najvišjih napetostih se zahteva največja gostota črepinje in velika mehanska odpornost. Žganje se vrši dvakrat in to surovo pri nižji temperaturi kot dokončno žganje z namenom, da se nanese glazura na surovo žgane izdelke. S tem je dana prednost, ker je bila keramična masa slabo žgana je bolj porozna in lahko srka glazuro, ne da bi bilo treba uporabljati lepila! PORCELAN Porcelan so prvi izdelovali Kitajci in sicer iz kremena, neke vrste sljude in kaolina. Plastičnost so dosegli s tem, da so pustili gmoto dolgo časa zoreti, tudi do 100 let. Taka izdelava porcelana je prihajala iz generacije v generacijo. Lošč je bil izdelan iz več slojev, tako da je dobil mat sijaj. Porcelan je najplemenitejši izdelek keramike z belo presojno črepinjo, ki ima zelo nizko poroznost (0,1 — 5 % zaprtih polj) in je brez odprtih polj. Velika gostota se doseže ravno z dodatkom kalijevega glinenca, VITREOUS CHINA To je najnovejši produkt keramičnega gradiva. V Evropi je znan šele od leta 1930. Nemci mu pravijo por-celangut in je s tem karakteriziran, da leži med porcelanom in belo lon-čevino, v resnici pa je to oplemenitena kamenina. Surovine za sestavo so: kremenec glina kremen kaolin apnenec in dolomit. ki se lahko tali. Za izdelavo angleškega kostnega porcelana pa je dodatek 50 % kostnega pepela. Glinena substanca je vedno kaolin in nikdar ne manjka tudi kremen. Najbolj izrazita posoda in umetnine so bele barve, propustne za svetlobo (transparenca), nepropustne za pline in tekočine, trde in so zelo obstojne proti mehaničnim udarcem in temperaturi. V elektrotehniki pa pride v poštev še njihova visoka električno izolacijska sposobnost. Drobnost in čistost surovine vpliva v veliki meri na lastnosti porcelana. Najboljše lastnosti dosežemo pri ostanku surovin, od 1 — 2 % na situ z 10.000 odprtin na m2 cm, Tudi porcelan se žge dvakrat. Najprej oksidacijsko pri temperaturi od 900—1000"C, nakar se crep prevleče z loščem in sledi končno žganje pri 1300—1450 ’ C. Surovine pri izdelavi porcelana so v grobem kaolin (glinena snov) kremen (pustilo) in glinenec (sredstvo za taljenje). Po racionalni analizi imamo pri porcelanu sledeč sestav: kaolin kremen glinenec Trdi porcelan 50 % 25 % 25% Zaradi večjih količin glinenca se mehki porcelan žge pri 1200— 1300 "C. Mehki porcelan 25 % 45 % 30 % glinene substance glinene substance kremen glinenec apnenec Porcelan 50 — 55% 22 — 25 % 22 — 25 % vitreous china 40 — 50 % 20 — 30 % 20 — 30 % 3 % TRDI PORCELAN Surovine se zmeljejo v kašasto maso in se oblikujejo na: lončarski stružnici ali se vlivajo. Oblikovanci se suše v toplih prostorih, se retu-širajo in okrasijo. Nato se izdelki prvič žgo pri približno 900° C. Ta porozna črepinja se nato glazira v glazuri (suspenzija, glinenca, marmorja, kremena in kaolina) in se nato ponovno žge pri 1400— 1500° C. Pri tem postanejo izdelki gosti, neporozni in prosojni. Porcelan se lahko dekorira z podgla-zurnimi in nadglazurnimi barvami za visoke temperature. Možnost dekoracije je tudi z odlepki in te barve se nanašajo na dvakrat žgani izdelek. Žganje teh izdelkov pa je dodatno pri 600—900 ° C. MEHKI PORCELAN Razlika med trdim je v tem, da sint-ra pri nižji temperaturi. Oblikuje se isto kot trdi porcelan, samo da je temperatura drugega žganja 1280° C. Med mehke porcelane spadata tudi znani kitajski porcelan in japonski porcelan ter njihove evropske inačice. Kitajskemu porcelanu odgovarja francoski-sevreski porcelan, japonskemu pa nemški-segerov porcelan. STEAITITNI PORCELAN Pri keramičnih masah je zelo znan tudi steatitni porcelan, ki ga sestavlja lojevec, glina in glinenec. Lojevec pa je magnezijev hidro silikat. Žganje se vrši pri 1300— 1400° C. ELEKTROPORCELAN Za dosego odpora na probojnost pri velikih napetostih se zahteva največja gostota črepinje in mehanska trdnost. Gmota je sledečega sestava: glinenec 50 % glina 40 % kremen 10 % Žge se samo enkrat in to pri temperaturi okoli 1300° C. Oblikovanje za nizkonapetostne izdelke se vrši v jeklenih matricah s stiskanjem suhe mase. V tem kratkem pregledu sem vas površno seznanil z vrstami izdelkov v keramiki, sami pa veste, da ima vsaka keramična tovarna svoje recepte, svoje posebnosti in svojo tehnologijo, tako, da so vsi podatki o sestavi vseh vrst mas le okvirni. Do prihodnjič, ko se bomo seznanili z glazurami pa mnogo uspeha pri delu. Porto Turk SITO TISK Razvojni oddelek pri nas že ves čas, spremlja najnovejše tehnike in variante za dekoriranje izdelkov. Omenim sito tehniko, ki je že pri nas zelo dobro vpeljana, saj imamo dva stroja, ki stalno delata v enobarvni tehniki. Novi dekorji bodo popestrili izdelke in dali potrošniku večjo izbiro. Vemo, da novi izdelek hitreje rezu Iti ra pri potrošniku. Odprte so nam številne poti, toda niso lahke. Potrebno je veliko skic, da dobi izdelek svojo pravilno obliko, ki jo današnji potrošnik zahteva. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo: šefi, komercialisti, tehnologi, svetovalci itd. se dobro zaveda, da mora izdelek biti karakterističen za potrošnika in za proizvodnjo. Oblikovalec je oseba, katera spremlja izdelek do izvedbe, po potrebi tudi menja in obnovi načrt, če je bil dan predlog strokovne komisije. Šele potem se ideja ali načrt patro-nira (tehnični obris) in opis materiala. Osebno mislim, da je v tej tehniki veliko možnosti za nadaljnji študij dekorjev, saj imamo pri nas še vedno enobarvni sistem, zamenjal bi ga lahko barvni sistem. Mislim, da s skupnim delom to lahko storimo. Dekor AKVARIJ je kombiniran z brizgalno tehniko. Prikazan naj bi bil v kobald sitotisk barvi, ki bi odgovarjala dekorju AKVARIJ. Sama zamisel AKVARIJA je prišla zaradi zahteve po novem načinu slikanja, saj v enem samem obratu dobimo poslikano vazo. AKVARIJ dekor je bil tudi prikazan na servisu za sadje in izložen v sejni sobi in je že dobil zunanjega kupca. Imamo pa še drugi dekor v kompoziciji metuljev, ki so po tehnološki poti enaki AKVARIJU. Razlika bi bila samo v tem, da pri metuljih lahko izbiramo in kombiniramo z barvami. Prostor v katerem se razvija sito tehnika bo postal kmalu pretesen, saj že danes primanjkuje prostora v njem. Upam, da bomo v tej smeri še kaj storili, če hočemo iti v korak s časom. GM TERITORIALCI V LIBOJAH Nova oblikja vzgoje. Odlični rezultati. Dobro sodelovanje s krajani. V mesecu juniju so pripadniki enot Teritorialne obrambe Občine Celje gostovali v Libojah, kjer so imeli svoj tabor. V taboru je bilo več sto pripadnikov, ki so se urili v streljanju, spoznavanju novega orožja in izvajali taktične vaje. Na taborenju so sodelovali tudi mladinci prostovoljci Teritorialne obrambe. Delo v taboru se je bistveno razlikovalo od prejšnjega vzgojnega dela enot Teritorialne obrambe. Med tem, ko so se pripadniki vzgojnega dela prej sestajali v prostih dneh in za krajši čas, so bile posamezne enote skupaj po več dni, kar pomeni tudi večji pedagoški — vz- Libojski keramik g o j n i učinek in navsezadnje prihranek pri sredstvih, ki jih daje združeno delo za potrebe obrambne pripravljenosti. Program je bil res zahteven, vendar so ga teritorialci kljub vročini in starosti (nekateri se že približujejo Abrahamu) uspešno uresničili. K dobremu razpoloženju in prijetnemu počutju v taboru je pripomoglo tudi tesno sodelovanje med teritorialci in občani Krajevne skupnosti Liboje. Organiziranih je bilo več razgovorov in obiskov predstavnikov Krajevne skupnosti v taboru, kjer smo se dogovarjali o vprašanjih obrambne pripravljenosti, sodelovanju in pomoči, ki jo je v tem času nudila Krajevna skupnost, Keramična industrija in Montana, obrat kamnolom v Libojah. Ob zaključku taborenja, ko je bil organiziran partizanski večer, so v kulturnem programu sodelovali tudi člani Prosvetnega društva "Svoboda” iz Liboj. Ko smo odhajali iz Liboj nam je bilo težko, težko se ločiti od tukajšnjega prebivalstva, s katerimi smo postali v teh dneh neločljiva in trdna celota, pripravljeni vsak trenutek poseči v borbo za ohranitev našega samoupravnega socialističnega sistema in njegovih pridobitev. LIBOJČANI, HVALA VAM! Viktor Krajnc POROČILO DELEGATA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI ŽALEC Poročilo obsega delo skupščine in zbora enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu SSS Žalec v času od januarja 1976 do maja 1977. V tem času je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti imela 3 seje in zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 4 redne in 1 izredno sejo. Skupščina SSS Žalec je: — sprejela poslovnik o delu skupščine in zborov samoupravne stanovanjske skupnosti Žalec 1975 in 1976, — obravnavala poročilo o delu SSS Žalec do leta 1975, — obravnavala finančno poročilo za 1975 in 1976 za vse tri enote in delovne skupnosti strokovnih služb, — sklepala o spremembi sistematizacije delovnih mest delovne skupnosti strokovnih služb, — sprejela predračun dohodkov in stroškov za vse tri enote in za delovno skupnost strokovnih služb, — sprejela predračun dohodkov in stroškov za vse tri enote in za delovno skupnost strokovnih služb, — sprejela program družbene stanovanjske gradnje za obdobje 1976—1977, — sprejela dopolnitev pravilnika o prodaji stanovanjskih hiš, — obravnavala informacijo o nakupu in razdelitvi solidarnostnih stanovanj, — potrdila pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi SSS Žalec, samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — potrdila pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, — razpravljala o predlogu delitve stanovanjskega prispevka za obdobje 1977—1980, — sprejela srednjeročni plan stanovanjske gradnje občine Žalec za obdobje 1976—1980 in poročilo o dosedanji realizaciji, — sklepala o pristopu k samoupravnemu sporazumu o izločeni u sredstev za stanovanjsko izgradnjo v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od leta 1977—1980. — sprejela zaključni račun za leto 1976, — razpravljala o informaciji o drugem natečaju za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in kreditov v stanovanja delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, Zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pa je: — obravnaval informacijo o poteku razdeljevanja solidarnostnih stanovanj po stanovanjih in težavah, ki so nastale pri plačilu ob- ratovalnih stroškov ter plačila stanarin, — sklep o odobritvi 1.500.000 din za nakup stanovanj v upokojenskem bloku v Preboldu in zmanjšanju najetega kredita za enak znesek ter odobritev dodatnih sredstev za prispevek k zgraditvi skupne kotlovnice, — sprejel predlog pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, — sprejel predlog pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri občinah, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih enot, — sklepal o dodelitvi stanovanjskega posojila za člane ZK, — odobril 100.000 din kredita za dom ZB v Banjolah, — razpisal drugi natečaj za dodelitev kreditov delavcem zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, — sklepal o uporabi sredstev ukinjenega stanovanjskega sklada, — sklepal o prednostni listi za dodelitev solidarnostnih stanovanj po drugem natečaju, — sklepal o prednostni listi za dodelitev dveh stanovanj delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, — sklepal o uporabi sredstev ukinjenega stanovanjskega sklada — sklepal o prednostni listi za dodelitev solidarnostnih stanovanj po drugem natečaju, — sklepal o prednostni listi za dodelitev dveh stanovanj delavcem zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, — sklepal o dodelitvi kreditov delavcem zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, — razpravljal o odloku o delni nadomestitvi stanarin, — sprejel zaključni račun enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1976, — sklepal o predračunu enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1977, — sklepal o dodelitvi sredstev za gradnjo doma upokojencev na Polzeli, — sklepal o pritožbah na odločbo o priznanju delne nadomestitve stanarin, — sklepal o priporočilih 10 SSS glede na sprejeto prednostno listo za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. V nadaljevanju mojega poročila bom nekatere točke dnevnega reda oz. sklepe podrobneje obrazložila. Srednjeročni plan stanovanjske gradnje v občini Žalec za obdobje 1976—1980, ki je bil sprejet, je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz poglavja realizacija plana gradnje za obdobje 1973—1975 in poglavja srednjeročni plan gradnje za obdobje 1976—1980. V obdobju 1973—1975 je bilo zgrajenih in vseljivih 385 družbenih in 347 zasebnih stanovanj. Družbena stanovanja so bila zgrajena v naslednjih naseljih: stanovanj Dobriča vas 20 Žalec, Velenjska 9 25 Polzela 51 Žalec, Soseska5 105 Prebold - upok. blok 21 Prebold B 63 Šempeter 55 Liboje 12 Vransko 12 Žalec-Gradnja 21 Skupaj 385 družbenih stanovanj Od tega je bilo 41 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 1.375, 91 m2 zgrajenih posebej za potrebe upokojencev in to iz sredstev najetih kreditov pri Skupnosti pokojni nsko-invalidskega zavarovanja v znesku 4.010.000 din in iz sredstev solidarnostnega sklada 1.652.241 din. Zgrajenih je bilo 28 enosobnih stanovanj in garsioner. Iz solidarnostnih sredstev je bilo zgrajenih in kupljenih 97, 1/2 stanovanj, s skupno neto stanovanjsko površino 4.525,08 m2 ali 26 % v primerjavi z delovnimi organizacijami. Od tega je: garsioner 19 enosobnih 28 dvosobnih 331/2 trosobnih 17 Skupaj 97 1/2 stanovanj Skupni stroški za nakup so znašali 26.300.987,95 din ali poprečno 5.812,27 din za m2 stanovanjske površine. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti so kupile 246 1 12 stanovanj s skupno stanovanjsko površino 12.337,79 m2 ali 73,2 % v primerjavi s solidarnostnim skladom. Če upoštevamo vire sredstev za nakup stanovanj do leta 1976 ugotovimo, da so bila porabljena vsa solidarnostna sredstva od leta 1973 do 1975, v delovnih organizacijah pa že delno sredstva iz leta 1976 in najetih bančnih kreditov. Srednjeročni plan gradnje za obdobje 1976—1980 je bil izdelan upoštevajoč 7 odstotno stopnjo stanovanjskega prispevka, zmanjšan za 0,345 % za dijaške in študentske domove, kar znaša 12.340.298 din in upoštevajoč še druge vire. Na ta način bi v tem obdobju lahko uporabili za družbeno izgradnjo 539.771.000 din. Aproksimativna gradbena cena za stanovanja, ki so se pričela graditi v letu 1976 znaša za m2 stanovanjske površine 6.400 din. Če upoštevamo plan razpoložljivih sredstev in trent porasta za leto 1977 12 % od leta 1978 do 1980 letno 10 % in da poprečna velikost stanovanj, ki jih kupujejo delovne organizacije 50 m2, solidarnostni sklad 48 m2, in za upokojence 32 m2, potem plan gradnje stanovanj za obdobje 1976—1980 skupaj 670 družbenih stanovanj, ki se delijo na: — odkup stanovanj v delov- nih organizacijah 420 — solidarnostni sklad 230 — upokojenci-krediti 20 G rad n ja družbenih stanovanj se bo v skladu s srednjeročnim načrtom razvoja občine nadaljevala predvsem v mestnem naselju Žalec in naseljih kot so: Prebold, Polzela, Šempeter, Liboje, Vransko in to po že sprejetih stanovanjskih sosekah za družbeno izgradnjo. Izjemoma se bodo gradila družbena stanovanja tudi v ostalih .Jerajih, v kolikor bodo delovne organizacije in šole v dotičnem kraju naročile nakup ustreznega števila stanovanj glede na upravičene potrebe v teh krajih. Program izgradnje družbenih stanovanj po krajih za to obdobje je vsklajen s programi večine delovnih organizacij in s programom, ki ga je sprejela skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti za leto 1976 in 1977 in je naslednji: Kraj DO Solid. sklad Skupaj Žalec 198 114 312 Prebold 64 34 98 Polzela 67 30 97 Šempeter 42 18 60 Liboje 20 16 36 Vransko 14 10 24 Petrovče 8 4 12 Braslovče 3 2 5 Drugi kraji 4 2 6 Skupaj 420 230 650 Kraj gradnje 20-stanovanjskega upokojenskega bloka bo naknadno določen. V skladu srednjeročnim razvojem občine Žalec v obdobju 1976—1980 je letno predvideno 65 zasebnih stanovanj. Tako bi do leta 1980 zgradili 325 zasebnih stanovanj. Ena izmed najvažnejših nalog zbora za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1977 je bila razdelitev solidarnostnih stanovanj po II. natečaju, ki je bil objavljen, dne 23.10.1976. V razpisnem roku je samoupravna stanovanjska skupnost prejela 286 prošenj za solidarnostna stanovanja. Od vseh prošenj 45 prosilcev ni izpolnjevalo pogojev po pravilniku, 4 prošnje pa so prispele že po preteku roka natečaja. Zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je predlog prednostne liste potrdil na redni seji, dne 16. 3.1977. Z ozirom na pripombe izvršnega odbora SSS je bila sklicana izredna seja zbora, na kateri je bil ponovno obravnavan predlog prednostne liste in nato dan v razpravo vsem delovnim organizacijam, KS, občinskim družbenopolitičnim organizacijam in predsedstvu IS SO Žalec. Lista je bila v javni razpravi od 2. 3.1977 do 14. 3. 1977. Pripombe, ki so bile v času obravnave posredovane SSS Žalec, je najprej obravnavala komisija za dodeljevanje stanovanj pri zboru enote za družbeno pomoč in tako sestavila drugi predlog prednostne liste, ki je bil po potrditvi na zboru, posredovan vsem prosilcem za solidarnostna stanovanja. Lista je bila ponovno v razpravi od 29. 3. 1977 do 13. 4. 1977. Od pričakoval-cev stanovanj je bilo sprejetih 75 pritožb, katere je obravnavala na dveh sejah komisija za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, na kar je komisija izdelala dopolnjen predlog prednostne liste in jo pred- ložila zboru enote za sprejem oz. potrditev. Zbor enote za družbeno pomoč je na svoji seji, dne 25. 4. 1977 sprejel končno listo. V prednostni listi je vključenih 186 prosilcev, izločenih pa je bilo 100 prosilcev. Vzroki za izločitev so bili: previsok osebni dohodek, nepopolna dokumentacija, ustreznost stanovanja, premoženjsko stanje in pa prepozno vložene prošnje. Od 23 prosilcev iz naše delovne organizacije jih je bilo v prednostno listo vključenih 14, do 110 mesta pa 11 prosilcev. Iz solidarnostne liste je bilo izločenih 8 prosilcev in sicer sedem zaradi ustreznosti sedanjega stanovanja in 1 prosilka, ker je bil njen stanovanjski problem rešen že po I. prednostni listi. Tako bo stanovanjski problem v okviru solidarnosti rešen za naslednje naše delavce: 1. Dvoršak Štefana 2. Punčec Antonija 3. Vnučec Dragico 4. Karner Marijo 6. Tominšek Rozalijo 7. Pilih Jožefo 8. Videc Jožefo 9. Jankovič Romano 10. Tratnik Frančiško 11. Sevnik Marijo Ker je dana možnost zamenjave stanovanj je bilo sklenjeno, da se reši stanovanjski problem Grum Viktorja, ki bo v ravno tako dobil dvosobno stanovanje, vendar z večjo površino. Stanovanje Grum Viktorja pa bi iz solidarnostne liste zasedla Jankovič Romana. Ravno tako bo izvršena zamenjava med Vnučec Dragico in Gluhak Elico, ker tov. Vnučec želi staro stanovanje. Kot je razvidno iz II. natečaja bo po tej prednostni listi razdeljenih 110 novih stanovanj v krajih, ki so v natečaju navedeni. Izgradnja stanovanj je v Žalcu že v zaključni fazi, v Preboldu, Libojah, Petrovčah in na Polzeli pa je še v fazi preverjanja urbanističnega načrta in izbire projekta. Predvideva se, da bodo zadnja stanovanja po tej listi vseljiva prihodnjo jesen. Po tej listi se bodo dodeljevala tudi vsa izpraznjena stanovanja last SLP, s katerimi razpolaga SSS. Koliko bo teh stanovanj še ni možno točno predvideti, ker niso v naprej znane izpraznitve. Računamo, da bomo na ta način rešili stanovanjske probleme po solidarnostni listi približno do 130. mesta. Od leta 1973, ko smo pričeli z zbiranjem solidarnostnih sredstev do 30. 6. 1977 smo vplačali iz naših sredstev za solidarnostni sklad 1.997.185 din. Če računamo poprečne cene za m2 v posameznih naseljih in letih gradnje, smo sprejeli od solidarnostnega sklada 7.588.723,66 din oz. 1.162,29 m2 stanovanjske površine. Razlika med vloženimi sredstvi in sprejetimi sredstvi je torej 5.591.538,66 din, kar nam dokazuje popolno upravičenost vlaganja sredstev v ta sklad. GZ KERAMIČNE ŠPORTNE IGRE JUGOSLAVIJE Že deveto leto po vrsti so se naši člani sindikata udeležili športnih iger Keramikov Jugoslavije, ki so se odvijale v Titovem Velesu. Dne 15. 6.1977 je odšlo na pot z avtobusom 35 športnic in športnikov našega kolektiva. Po 16. urah vožnje smo prispeli v tovarno Jugopor-celan Boris Kidrič Titov Veles, kjer smo bili prisrčno sprejeti. Vsi člani so si ogledali delovno organizacijo, nakar so nam pripravili v njihovi jedilnici skupno kosilo. Na teh igrah je bilo prijavljenih največ udeležencv in sicer se je športnih iger udeležilo kar 617 delavcev iz 12 delovnih organizacij, in sicer: 1. Fabrika Elektroporcelana Aran-delovac 2. Elektroporcelan Izlake 3. Toza Markovič Kikinda 4. Karačevo Kosovska Kamenica 5. Keramika Mladenovac 6. Elektroporcelan Novi Sad 7. Sana Keram Sanski most 8. Elektrokeramični kombinat Prilep 9. Elektroporcelan Sarajevo 10. Jugokeramika Zaprešič 11. Boris Kidrič Titov Veles 12. Keramična industrija Liboje V petek zjutraj so se vse ekipe zbrale v centru mesta in odkorakale, na mestni stadion, kjer se je odvijala slavnost ob otvoritvi športnih iger keramikov Jugoslavije. Navzoči so bili: predstavniki IS Skupščine Makedonije, občinska skupščina in ostalih družbepolitičnih organizacij iz Titovega Velesa ter razni drugi predstavniki in vidni funkcionarji te bratske republike. Pred pričetkom nas je pozdravil pokrovitelj iger generalni direktor tovarne Boris Kidrič Titov Veles, ki je istočasno tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Titov Veles. Ob tej priliki je bilo poslano tudi pozdravno pismo tov. Titu z naslednjo vsebino: Dragi tovariš Tito! Nad 600 delavcev športnikov iz 12. delovnih organizacij Jugoslavije, v katerih se proizvaja porcelan, elektroporcelan, keramične podne ploščice, sanitarna in gospodinjska keramika, izražamo zadovoljstvo, ker se IX. SIKJ danes začnejo v mestu, ki s ponosom nosi vaše ime. Posebno pa se veselimo, ker se te športne igre odvijajo v letu vaših jubilejev. Dragi tovariš Tito! Športne igre keramikov Jugoslavije predstavljajo tradicionalno manifestacijo prijateljstva, bratstva in enotnosti vseh narodov in narodnosti naše domovine. V času teh iger, kakor vedno želimo pokazati, da smo pripravljeni ne samo na izvrševanje nalog v proizvodnji, ampak, da se znamo boriti in izpo-Ijnevati naloge tudi na športnem polju. Dragi tovariš Tito! Ponosni smo in srečni, ker na ta način uresničujemo pod vašim vodstvom politiko ZKJ za čuvanje, utrjevanje in razvijanje prijateljstva, bratstva in edinstva med narodi in narodnostmi socialistične federativne republike Jugoslavije. Iz športnih igrišč Titovega Velesa dragi tovariš Tito ti pošiljamo iskrene pozdrave in obljubo, da bomo brez odstopanja izvrševali vse vaše genialne ideje, vsako vašo odločitev in misel, da očuvamo dela, ustvarjena v novih delovnih zmagah, samoupravne socialistične odnose, solidarnost, bratstvo in enotnost, patriotizem in humanost, ki so pogoj za mirno delovno življenje v svobodni in neuvrščeni socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Udeleženci IX. SIKJ 'Titov Veles” Takoj naslednji dan smo bili obveščeni, da se je tov. Tito z osebnim pismom zahvalil za naše pozdravno pismo, kar je posebna čast za vse nas, ki smo se teh iger udeležili. Za naše športnike lahko rečemo, da so se častno borili in se trudili, da bi dosegli čimboljše rezultate. Pri tem pa jih je marsikdaj oviralo in lahko rečemo, da jih je tokrat športna sreča zapustila. Že pri žrebanju so imeli smolo, da so dobili za soigralce najboljše ekipe. Dalje so bile igre časovno tako razporejene, da je bilo fizično skoraj nemogoče vzdržati. Moški so npr. imeli po razporedu določeno, da morajo ob 9.30 uri igrati rokomet, ob 10.30 uri pa odbojko. Pri tem pa moramo upoštevati, da so bila igrišča oddaljena tudi po 15 minut hoje, ter da je bila vročina neznosna, saj je bilo celo 38° C. Tudi ženske v eni panogi ne bi mogle nastopati, ker so imele ob isti uri odbojko in rokomet. Da pa so se lahko udeležile obeh iger se imamo zahvaliti športnikom Jugo-keramike Zaprešič, ki so pristali, da smo uro nastopa lahko prestavili. Pripominjam, da so ostale udeleženke športnih iger imele mnogo večje število športnikov in so tako lahko organizirali ekipe, ki so tekmovale samo v eni disciplini. Mi pa smo imeli posebno ekipo le za šah, vsi ostali pa so morali sodelovati v vseh disciplinah. Rada bi se ob tej priliki zahvalila vsem našim športnikom za izredno požrtvovalnost, ki sojo pokazali na teh igrah. Prvič od kar so organizirane športne igre smo imeli tudi več poškodb od katerih je bila ena tako huda, da so poškodovanca pripeljali v bolnico, kjer so mu rano zašili, takoj nato pa je odšel zopet na igrišče in nadalieval igro. dva pa sta si poškodovala noge. Tudi to je bila ena od ovir, da rezultati niso bili boljši in istočasno dokaz požrtvovalnosti naših športnikov. Udeležili smo se naslednjih disciplin: moški: nogomet, rokomet, odbojka, košarka, šah, streljanje, namizni tenis, kegljanje, atletika in pikado; ženske: rokomet, odbojka, streljanje, namizni tenis, pikado in atletika. Prejeli pa smo plakete za: III. mesto v streljanju - moški; II. mesto v atletiki - ženske; II. mesto za pika-do-moški; II. mesto v košarki - moški. Posamezniki pa so sprejeli priznanja: tov. Jakop Silva, za tek na 60 m II. mesto in v troboju II. mesto, tov. Marko Marija pa za II. mesto v metu krogle. Ekipe so dosegle v skupnem plas- manu naslednje rezultate: točk 1. Arandelovac 236 2. Titov Veles 185 3. Mladenovac 183 4. Novi Sad 181 5. Izlake 171 6. Zagreb 170 7. Liboje 164 8. Sanski most 99 9. Prijedor 95 10. Kikinda 93 11. Sarajevo 88 12. Kosovska Kamenica 82 Kljub temu, da smo imeli najmanj udeležencev napram ostalim ekipam, ki so zasedla mesta pred nami, je razlika v točkah zelo mala, iz česar je razvidno, da bi lahko dosegli višje rezultate, v kolikor bi uspeli za bodoče igre organizirati za nekatere discipline posebne ekipe, posebno še, ker so naslednje igre jubilejne, saj se bodo odvijale že desetič. Organizator teh iger pa je Kikinda. Več pozornosti bi morali posvetiti ženskam in tudi te ekipe ojačati. Za najboljšega športnika leta je bil izbran Radokovič Radko iz Kikinde in za najboljšo športnico Jovanovič Liljana iz Novega Sada. Moramo se zahvaliti organizatorju IX. SIKJ za kvalitetno in brezhibno organizacijo, kakor tudi za prisrčnost, ki so nam jo izkazovali ves čas našega pivanja v tem kraju. GZ OB 40. LETNICI ZKS Pomembno obletnico 40 let ZKS in 85 let rojstva tovariša Tita smo tudi v Libojah dostojno proslavili. V občinski zvezi ZK Žalec je bil osnovan odbor, ki je bil odgovoren za izvedbo proslave na območju občine Žalec. Med kraji, ki so bili izbrani, kjer naj bi se organizirale proslave, so bile tudi Liboje, ki so zajele tudi Petrovče. Tako je bila proslava organizirana skupaj s Petrovčani, dne 22. aprila v ovorani Svobode Liboje. Da bi bila proslava dobro pripravljena, je bil na pobudo krajevne organizacije ZK Liboje osnovan širši odbor. Poleg predstavnikov krajevnih organizacij ZK so bili v odboru predstavniki mladine, šolska mladina, pevska sekcija Svobode Liboje ter godba na pihala. Odbor se je lotil z vso vnemo svojega dela. Tako je sekretar krajevne organizacije ZK tov. ing. Bauer Venceslav zbral zgodovinsko gradivo o delu in razvoju ZK, tov Danica Rehar pa je na osnovi tega gradiva sestavila recital dopolnjen s pesmijo in godbo. Uspeh skupnega dela in prizadevanj se je plodno obrestoval, saj je proslava nadvse zadovoljivo uspela. Prav lepo so bila podana vsa zgodovinska obdobja razvoja partije potkrepljena s primernimi recitacijami, s pesmijo moškega pevskega zbora, z akordi godbe na pihala, nazadnje so veličastno zapeli pesem o Titu, moški zbor in mla- Obiskovalci in dirigentka šolskega zbora iz Petrovč Prvoborec Rudi Cilenšek govori obiskovalcem proslave dinski šolski zbor iz Petrovč ob spremljavi godbe na pihala. Moramo reči, da je bila proslava enkratno doživetje. Vsa zahvala za uspeh gre vsem, ki so prizadevno vadili in svoje naloge tudi izpeljali. Omeniti moramo tudi, da je bil obisk na proslavi polnoštevilen. Vsi člani ZK iz Petrovč in Liboj so se odzvali vabilu in se udeležili proslave, v velikem številu pa so se odzvali tudi ostali občani kraja. Prisotni so bili tudi vsi predstavniki družbenih organizacij in podjetij iz Petrovč in Liboj. Med ostalimi so proslavo obiskali: sekretar občinskega komiteja ZK tov. Jelen, predsednik občinskega odbora ZB prvoborec tov. Rudi Cilenšek in predsednik občinske kulturne skupnosti tov. Zoran Razboršek, ki je tudi sodeloval pri pripravah za proslavo. Tov. ing. Venceslav Baver govori o pomenu proslave Razstava ob 40-letnici ZKS Prepričani smo, da so vsi obiskovalci proslave bili s programom zadovoljni, nam pa uspeh potrjuje misel, da so dobro pripravljene proslave tudi zagotovilo številnega obiska. KRAJEVNA SKUPNOST V LETU 1977 Upam, da bodo občani iz krajevne skupnosti Liboj oprostili, da šele sedaj prihajamo na dan s programom dela za leto 1977. Vzrok za takšno kasnitev je namreč to, da nismo vedeli za dotok sredstev za tekoče leto. Žal vas moram obvestiti, da je ostanek denarja zelo majhen in da je k temu primerno reven tudi naš letošnji program dela. Predvidevajo se naslednji dohodki: Po samoupravnem sporazumu za zaposlene delavce izven naše tovarne Iz proračuna občine Sredstva iz samoprispevka din 40.000 53.000 100.000 Skupaj: 193.000 Izdatki pa so planirani takole: din Narodna obramba in civilna samozaščita 10.000 Javna razsvetljava 15.000 Napeljava telefona v prostore KS 20.000 Javna telefonska govorilnica 24.000 Honorar tajnika (brutto) 17.000 Potni stroški 3.600 Pisarniške potrebščine 5.000 Kurjava za ogrevanje prostorov KS 5.000 Material za vzdrževanje cest Za cesto v Košnico 3.000 ” v Zagreben 2.000 za Sončni hrib (povezava z Grižami) 5.000 ” v Brnico 2.000 smer Ožir ” na Grič na Porance od Obreza do Potočnika Zabukovica mimo Krka Za asfaltiranje ceste čez Mirosan Za cesto proti Govediču Slovenski dol Potočnik Dotacije društvom Organizacija ZB TVD Partizan ZSMS Liboje Strelska družina Najemnina za dvorano Društvo "Svoboda" Za dan žena (praznovanje) Gasilsko društvo Zabukovica Socialno ogroženim občanom KO RK Liboje Iz vsega tega je razvidno, da sredstev predvsem za vzdrževanje cest manjka, še posebej zato ker najvišje ceste še niso utrjene, tiste, ki so pa že utjene, pa so preobremenjene. Razen tega pa je cesta v Zagreben zaradi nevzdrževanega vodotoka Bistrica izpostavljena hudourniškim nalivom, ki odnesejo vse kar je bilo na cesti storjenega. Za leto 1977 smo predvidevali, da bomo asfaltirali cesto mimo Miro-sana, tudi to zaradi pomanjkanja sredstev biti preloženo na naslednje leto, saj z borimi 40.000 dinarji tega ne moremo storiti, ker bo po predvidevanju ureditev in asfaltiranje stalo cca 25 starih milijonov, pa čeprav se tu zanašamo na finančno pomoč Sadne drevesnice Mirosan, ki nam zadnja leta pogosto pristopi na pomoč. Da povem še zakaj takšno pomanjkanje finančnih sredstev. Po samoupravnem sporazumu o skupni porabi bi morali v krajevno skupnost dobiti sredstva za vsakega zaposlenega občana. Razumljivo je, da je največ naših občanov zaposlenih v KIL. Ker pa tu ob zaključnem obračunu za leto 1976 ni bilo toliko ostanka dohodka, da bi poleg vsem ostalim lahko izplačali še nam, je krajevna skupnost izpadla, kar je močno prizadelo naše plane v letu 1977. Predvidevamo pa, da bomo plan, ki smo si ga zadali izpolnili. V letošnjem programu je tudi ureditev javne telefonske govorilnice pred tovarno KIL, ker ni možno, da bi si telefon uredil vsak občan doma, se bomo posluževali govorilnice in to pod pogojem, dajo bomo dobro čuvali. 2.000 2.000 2.000 2.000 1.000 40.000 2.000 1.000 3.000 2.000 3.000 1.000 2.000 10.000 3.000 2.000 2.000 2.000 Še nekaj o našem okolju. V mesecu aprilu tega leta smo organizirali akcijo "očistimo naše okolje”. Akcija je uspela saj so se nekateri občani potrudili (še posebej dve upokojenki v Slovenskem dolu) da so spravili na kupe razno nepotrebno šaro, ki je ležala okoli stanovanjskih hiš. Pri tej akciji se moram zahvaliti KIL za razumevanje, da so nam dali na razpolago traktor za odvoz zbranega odpadnega materiala. V akciji "očistimo okolje” pa nekaj več pričakujemo od uprave Komunala v Libojah, pri tem mislim na upravo Montane in Ingrada, ker vem, da za okolje še niso nič storili in da so občani, ki stanujejo v bližini prizadeti zaradi zaprašeno-sti iz kamnoloma. Tudi odnos merodajnih do prizadetih občanov ni človeški. Zakoni, ki vsemu človeštvu v Jugoslaviji zagotavljajo življenjske pogoje in čist zrak pa za občane v bližini kamnoloma ne velja, ali je za nekatere državljane nečistljiv. Nerešen je tudi problem odtoka vode iz jezera nad Slovenskim dolom. Za nastanek tega problema je bil kriv rudnik. Odtok je deloma porušen, zaradi tega pa so ogroženi stanovalci v Slovenskem dolu. Svet KS je nedavno poslal dopis hišnemu svetu v bližini otroškega vrtca na Griču, ker smo bili od skupnosti otroškega varstva opozorjeni, da starejši otroci poškodujejo igrala na dvorišču, ki je namenjeno najmlajšim občanom. Iz tega mesta ponovno prosim starše, da ne puščajo otrok starejših od šest let na igrišče vrtca, otroci do šest let pa se igrišča lahko poslužujejo v spremstvu staršev. Upam, da kakršnekoli sankcije ne bodo potrebne. Za konec bi obvestil naše občane, da bomo do prve polovice julija uredili naše prostore za dejavnost krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnim organizacij v bivši trgovini pri Škobernetu. Na ta način se bo odprla možnost za boljšo povezavo med nami in občani, ker bomo določili uradne ure za stranke. ŠA LED JE PREBIT Mladinci Liboj sd|y OO ZSMS organizirani že dobro leto dni. Led je prebit in sedaj poskušamo biti čimbolj aktivni. Od 21. 4. do 23. 4. 1977 sta naša dva umetnika razstavljala svoja dela v godbeni sobi doma upokojencev. Lado Novak se je izkazal z mozaikom iz odpadne keramike, Andrej Jelen pa s slikami v olju. Razstava je bila dobro obiskana, kar dokazuje, da imajo prebivalci našega kraja posluh za tovrstno umetnost. Na predvečer PRAZNIKA DELA 1. maja smo na Vodovnikovem travniku kurili kres. Ob kresu je bil izveden tudi kulturni program. 2. maja pa smo organizirali pohod na Šmohor. Udeležba je bila zadovoljiva. Na Šmohorju smo pripravili razne družabne igre in piknik. Udeleženci pohoda so bili zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi podobne pohode še organizirali. Kulturna sekcija sodeluje z DPD Svobodo Liboje in pripravlja proslave za praznike, v naši krajevni skupnosti. Zelo uspešno so sodelovali na proslavi dne 22. 4.1977, s katero so počastili letošnje partijske in Titove jubileje; in na proslavi v počastitev dneva mladosti, ki je bila na Brnici 22. 5. 1977. Športniki pa pridno trenirajo in se udeležujejo športnih srečanj. Na tekmovanju v Vrbju so se dobro odrezali. V šahu so dosegli II. mesto, v rokometu III., v košarki III. in v nogometu III. mesto. Strelci pa so se 21. maja pomerili med sabo, da so ugotovili, kdo je najboljši strelec v kraju. Plesalci pa smo si izpolnili znanje na plesnem tečaju, ki je bil od 6. do 27. maja. Tečaj je bil 2 x tedensko. Vsi, ki smo tečaj obiskovali se zahvaljujemo tov. Gorenjaku za strokovno pomoč in ga prosimo, da bi se še kdaj odzval našemu vabilu. Tudi ansambel "OBVEZNA SMER” pridno vadi in se pripravlja za nastope. Na plesu, ki je bil 4. 5. so se zelo dobro izkazali, tako da smo bili vsi zelo zadovoljni. Želimo si še več takih prireditev. Dovolite, da izrabim to priliko in se zahvalim sindikatu keramične industrije Liboje, ki nam je dal denarno pomoč v znesku din 1.500, krajevni skupnosti Liboje in DPD Svoboda Liboje, ki nam pomagata z izkušnjami in nasveti. JM 20 LET NAŠEGA KERAMIKA V mesecu maju 1957 je izšla prva številka našega tovarniškega časopisa. Čeprav je časopis izhajal v ciklostilni tehniki je izhajal enkrat mesečno. Prvi urednik našega časopisa je bil takratni sekretar podjetja Božo Lukman. če se nekoliko ozremo na samo vsebino časopisa,lahko trdimo, da je bil zelo pester, to se pravi, da so naši delovni ljudje imeli večjo voljo do pisanja člankov, manjkalo pa tudi ni humorja. Vsekakor je 20 let časopisa lep jubilej. Sedaj izhaja 4 krat letno v tiskani obliki, tako je izgled lista zadovoljiv. Ob jubileju bi želeli povedati samo to, da bi se morali malo več oglašati v našem časopisu, saj je naša dolžnost seznanjati kolektiv o našem samoupravnem sistemu. Naš kolektiv izdaja tudi mesečni informator, vendar bi se še kljub temu našlo gradivo za pisanje. Želimo, da bi naš list še v naprej izhajal in da bi se dopisniki nekoliko bolj potrudili in s tem zagotovili obveščenost kolektiva in izboljšali vsebino našega lista. šd Izdaja Keramična industrija Liboje. Ureja odbor za informacije. Odgovorni urednik Darko Šuler. Izhaja štirikrat letno. Telefon 710-600. Tisk: REK TOZD TISK Velenje. Naklada 750 izvodov. GLEDALIŠKA PREDSTAVA V LIBOJAH Dne 18. 6. 1977 je slovensko ljudsko gledališče iz Celja gostovalo v Libojah z Lužarjevo igro "Zlati časi — lepi časi”. Delo je bilo zelo sodobno, toda na žalost je bil slab obisk. Posnemanja vredna je gesta društva upokojencev, Liboje, ki je plačalo 50 članom obisk predstave. če želimo tudi v bodoče imeti v Libojah prireditev profesionalcev, bo potreben dogovor s sindikalnimi organizacijami in zagotoviti večji obisk in tako posredovati kulturo delovnemu človeku. ŠD NAŠLI SO MRTVO Dne 19. 5. 1977 je umrla naša upokojenka tov. Karolina Levec. Našli so jo v njeni sobi 20. 5. 1977. Vzrok smrti je bila srčna kap. Imenovana je bila rojena 12. 10. 1908 in je bila zaposlena v komercialnem sektorju kot stenodaktilografka in prevajalka tujih jezikov. Bila je v našem podjetju od 16. 12. 1953 do 29. 2. 1964, ko se je starostno upokojila. Vsi, ki smo sodelovali z njo, smo jo poznali kot zelo skromno. Živela je sama v sobici in njeno življenje je bilo dokaj samotarsko. Neurejeno življenje je verjetno krivo njene prezgodnje smrti. Kerni imela bližnjih sorodnikov je pogreb oskrbela sindikalna organizacija. Pokopana je bila 22. 6. 1977 na pokopališču v Grižah. ŠD ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljubljene sestre Dragice Baloh se srčno zahvaljujemo oddelku strugama za denarno pomoč in oddelku laboratorij za darovano cvetje. Zlasti pa se zahvaljujemo godbi rudarjev in keramikov Liboje, posebno pa kapelniku Francu Kovaču za izrečene poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti na pokopališče v Žalcu, dne 13. 6.1977. Žalujoče sestre UMRLA STA Matija Tomažič, roj. 8. 9.1926,je bil zaposlen v našem kolektivu od 31. 7. 1953 do 5. 12. 1959, nato se je zaradi bolezni invalidsko upokojil. Delal je v Samotnem oddelku in nekaj časa pred upokojitvijo bil na delovnem mestu nočnega čuvaja. Umrl je v bolnici Novo Celje. Avgust Šinko, roj. 31.7. 1908,je bil v našem kolektivu zaposlen kot delavec pri predornih pečeh od 11. 9. 1945 do 1.4. 1965, nakar se je starostno upokojil. Umrl je v Topol-ščici. Vsem svojcem izrekamo iskreno sožalje.