MMno plačano v gotovini.
Leto LXXII., št. 172
w
Ljubljana, tank i.
Din
iznaio «fsok dan popoldne izvzemti nedelje in praznike. // Inserati dO 80 petit vrsi 6 Din 2» do I0C *rs? 6 Din 2-50, od 100 do 300 mt 6 Din 3 več|i inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei // slovenski Narod* voljo mesečno v Jugoslaviji Din  12.—. za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi te ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI5TVO
LJUBLJANA, KncriTieva ulica 3«v. 5 Telefon t 31-22, 31-23» 31-24* 31-25 in 31-21
Podružnice! MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljansko cesta, telefon it. 26   II   CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon it. 65;
SKflruinica uprave: Kocenova ul 2. telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // OVENJ GRADEC, Slomškov trg 5   //   Poštna hranilnica v Ljubljani it. 10351.
Zunanjepolitična debata v angleški spodnji zbornici:
Važne iziaoe Cha mberlaina o mednarodnem položaju
Angleška vlada in opozicija soglašata v tem, da je treba z vso odločnostjo nadaljevati politiko zaščite miru in obrambe proti slehernemu napada — Fričetek vojaških pogajanj v Moskvi bo
pospešil
sporazum — Položaj je resen, vendar pa ni
LONDON, 1. avgusta, br. Včeraj popoldne se je pričela pred odhodom spodnje zbornice na počitnice debata o zunanji politiki in splošnem mednarodnem položaju. V svoji, z veliko napetostjo pričakovani izjavi je ministrski predsednik Chamberlain ponovno podčrtal neomajno stališče Anglije in vseh njenih zaveznikov, da se nikdar več ne bodo uklonili politiki nasilja ter da se bo mirovna fronta, ki ima sedaj že popolnoma konkretno obliko, uprla slehernemu napadu in vsaki nasilni spremembi statusa quo v Evropi. Govoril je tudi o pogajanjih v Moskvi in podčrtal, da ni več nobenih nepremostljivih nesoglasij. Najvažnejša pa je njegova izjava, da bodo še ta teden odpotovali v Moskvo vojaški strokovnjaki Anglije in Francije, ki bodo imeli z ruskimi vojaškimi strokovnjaki posvetovanja v svrho sklenitve podrobnega dogovora o vojaškem sodelovaniu pri primeru morebitnega vojnega konflikta. Znova je podčrtal Chamberlain, da bo Anglija izpolnila vse svoje obveznosti, ki jih je prevzela napram svojim zaveznikom. Kar se tiče položaja na Daljnem vzhodu, je Chamberlain izjavil, da bo Anglija prisiljena seči po zelo resnih ukrepih, Če bi Japonska skušala nadaljevati svojo imperialistično politiko in ogražati interese Anglije na Kitajskem ali kjerkoli na Daljnem vzhodu. O njegovi izjavi se je razvila debata, ki se bo še danes nadaljevala. V splošnem pa je bila Chamberlainova izjava sprejeta z zadovoljstvom, ker dokazuje, da sedaj tudi Chamberlain ne misli več na popuščanje in da je novo Monakovo izključeno.
Stališče in predlogi opozicije
Pospešitev pogajanj v Moskvi in vseskozi odločna politika sta najboljše jamstvo za ohranitev miru
London, l. avgusta, br. 2e dolgo spodnja zbornica ni imela seje, za katero bi vladalo toliko zanimanje, kakor za včerajšnjo sejo, ki se je pričela ob 17. Diplomatske in novinarske lože so bile popolnoma zasedene, prav tako pa je bila nabito polna tudi galerija za publiko. Zunanjepolitično debato, ki je bila na dnevnem redu kot edina točka, je otvorila opozicija. Prvi je povzel besedo v imenu opozicijske liberalne stranke poslanec Archibald Sinclair, ki je v svojem govoru med drugim izvajal: _ Pri današnji razpravi bomo najbolje služili državi, če ne bomo izgubljali časa s pretresanjem o raznih stališčih, pač pa če se bomo potrudili, da dobimo od vlade čim popolnejša obvestila o načinu, kako vlada zdaj praktično izvaja načela svoje zunanje politike. Dovolite mi. da takoj v začetku odkrito povem tole: Človek dobiva vtis, da je Chamb-rlain tudi zdaj bolj nagnjen k pomirjevanju, kakor pa k temu, da bi kazal čim večjo odločnost in zavračal napade. V tem sta si on in zunanji minister različna. Mislim, da se ministrski predsednik strinja z menoj, če rečem, da je po-
prav samo za nekaj dni, tudi znane politične osebnosti, za katere je možno pričakovati, da bodo mogle priti v osebni stik z najvišjimi osebnostmi v moskovskem Kremi ju. Nihče ne želi dopustiti, da bi bila okrnjena neodvisnost baltiških držav, in zato tudi ne bi bilo treba zbujati v javnosti napačnega vtisa, da se Moskva bolj kot druge države zavzema za ohranitev neodvisnosti in nevtralnosti teh držav. Parlament ne bi ravnal napačno, če bi že zdaj razpravljal tudi o vprašanju, kakšno stališče mora zavzeti Velika Britanija, če bi bila v danem primeru ogrožena tudi neodvisnost Madžarske. Ne more biti niti najmanjšega dvoma o pripravljenosti Velike Britanije, da priskoči Poljski v primeru napada na pomoč. Vlada pa nam mora čim bolj pojasniti, kako bo v tem pogledu definirala pojem napada: ali bo smatrala, da se je napad začel v trenutku, ko bo objavljeno, da je Gdansk pcstal sestavni del nemškega raj ha, ali pa bo smatrala, da se je napad začel šele tedaj, ko bi bila izvedena okupacija Gdanska. s katero bi bil v zvezi izgon poljskih carinskih, poštnih in
trebno dokazati tudi svojim lastnim poli-    drugih uradnikov, ki na podlagi določb
tičnim prijateljem, da sta on in vlada, ki j: načeluje, dala pobudo za politiko proti napadalcem in organizacijo miru. K sreči je odveč, da bi nas prepričevali in pomirjali glede naših odnošajev s Francijo, ker smo videli toliko dokazov resničnega najtesnejšega sodelovanja med obema državama. Posebno učinkoviti so bili dokazi o sodelovanju med Veliko Britanijo in Francijo na letalskem polju (vzkliki in odobravanje). Nasprotno pa bi bilo potrebno, da nam vlada da zagotovilo glede pogajanj z Rusijo.   V svojem nadaljnjem govoru je Sinclair priporočal, naj spodnja zbornica ne gre na daljše počitnice prej, predno niso končana pogajanja v Moskvi. Obžaloval je, da dozdaj spodnja zbornica ni bila podrobno obveščena o poteku teh pogajanj brez ozira na to, ali so ta pogajanja potekala ugodno ali neugodno. Razgovori v Moskvi niso potekali niti javno, niti tajno, pač pa so bili stalno zaviti v nek , polmrak. Obveščali so nas o njih samo po časopisnih komentarjih, inspiriranih od vseh mogočih strani. Nikdar nisem izgubil upanja, da se bodo ta pogajanja končala uspešno, ker sem se zavedal, da od tega uspešnega zaključka zavise skupni interesi. Pri tem so me potrjevale v veri tudi mnoge uradne in poluradne izjave vodilnih liudi v Moskvi. Če hočemo v celoti doseči veliki cilj, za katerim stremimo, ie treba zagotoviti popolno in iskreno sodelovanje med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo in pregnati meglo dvomov in nezaupanja, ki je dozdaj zavijala odnosa je med obema državama. Zato pozdravljam napoved, da bo v Mcskvo poslano posebno angleško vojaško zastopstvo. Predvsem mi je ljubo, da bo v Moskvo odšel admiral sir Regi-nald Ernel. mož, ki je znan po svojem trdnem značaju in po svoii odločnosti Prepričan sem. da bo ta admiral najbolje zastopal svojo državo pri teh pogajanjih Mislim pa, da bi bilo dobro poslati v Moskvo, če-
mednarodne pogodbe službujejo v Gdansku.
Za Sinclairjem je dobil besedo poslanec Da I ton (delavska stranka), ki je obžaloval da so se pogajanja v Moskvi tako dolgo zavlekla. Če bi od vsega začetka pogajanja vodili ne diplomati, pač pa zastopniki vojske, mornarice in letalstva treh velesil, bi bil sporazum že sklenjen in vsa Evropa bi mirne duše mogla reči, da letos ne bo vojne. In morda bi mogla tudi reči. da vojne ne bo ne samo letos, pač pa še dolgo časa ne. Tudi Dalton je pozdravil sporočilo, da
nevaren kakor direkten napad. Na vseh
treh straneh se očituje stremljenje, da se prepreči prav tako vsak indirekten kakor vsak direkten napad. Docela prirodno je tudi, da si prizadevamo preprečiti vtis kakor da bi garancije proti neizzvanemu napadu pomenile omejitev ali ogTOŽanje neodvisnosti prizadetih držav. Da dosedaj glede tega se ni dosežen sporazum, Je vzrok bas dejstvo, da M se mogla v tem smislu tolmačiti formula, ki jo je predlagala Busija. V ilustracijo dobre volje in nedeljene želje po sporazumu služi edinstven primer v zgodovini, da sta Anglija in Francija pristali na vojaške razgovore pred sklenitvijo političnega sporazuma. Angleška In francoska vlada v polnem ob segu delita naziranje ruskega komisarja za zunanje zadeve, da politična nasprot -stva, Id ie obstojajo, niso nepremagljiva in da utegnejo vojaški razgovori pospešiti sporazum. Na te razgovore polagata Anglija In Francija enako važnost kakor Rusija. Tudi to je napotilo angleško vlado, da je pristala na ta sicer neobičajen ptcdlog.
Cdanski problem
Chamberlain se je v svoji nadaljnji izjavi dotaknil gdanskega vprašanja in na-glasil, da svojim prejšnjim izjavam o tem problemu nima ničesar dodati in ničesar odvzeti. Toda dogodki, ki so nastali po njegovi zadnji Izjavi in po gevoru zunanjega ministra lorda Hallfaza, kažejo na to, da se je napetost se povečala. Anglija popolnoma zaupa poljski vladi in poljskemu narodu, ki sta kljub vsem zapletija-jem manifestirala občudovanja vreden nJr in hladnokrvnost. Anglija je prepričana, da Poljska tudi v bodoče ne bo zapustila poti treznosti in razuma.
Položaj na Dalnjem vzhodu
Kar se tiče položaja na Daljnem vzhodu, je Chamberlain ponovno naglasil, da se je nanašal sporazum, na podlagi katerega so se pričela pogajanja v Tokiu, samo na priznanje obstoječih dejstev. Ta sporazum pa v nobenem pogledu ne pomeni spremembe angleške politike, niti priznanja pravic vojskujoče se fronte Japonski. Angleška vlada nikdar ne bo pristala na to, da bi na zahtevo kake druge države spremenila svojo politiko. Ce pa se bo hujskanje proti Angliji s strani Japonske nadaljevalo In Če napadi na angleške Interese In pravice ne bodo prenehali, potem bo angleška vlada orlsiljena poseči po zelo resnih ukrepih.
Položaj je resen
Ob zaključku svojega govora je razpravljal Chamberlain o splošnem mednarodnem položaju ter naglasil, da naglo kopičenje vojnega materiala na vseh straneh vzbuja resno skrb. Težko je danes sno-
se bodo zdaj začela pogajanja vojaških in j znati, kako naj se ta položaj razplete drugače kakor z vojnim konfliktom. Ce pa bi se dalo temu napraviti konec in preko tega storiti ie kaj, da bi se obnovilo mednarodno zaupanje, potem ne bi bilo več nobenega vprašanja, ki bi se ne dalo rešiti na miren način.
pomorskih strokovnjakov. Nadeja se, da bodo vojaki, mornarji in letalci s svojim praktičnim in stvarnim delom dali lep zgled politikom in diplomatom, ki so rabili 4 in pol meseca, da bi našli soglasje v tem, da se pošljejo na pogajanja vojaški strokovnjaki. Prepričan sem. da se bodo vojaške osebnosti na njim lasten način vrgle na delo in rešile nalogo Že mnogo prej, predno se bo končalo diplomatsko razpravljanje o definiciji pojma posrednega napada. Iznad vsake razprave je nujna potreba zagotoviti nedotakljivost in nevtralnost Finske. Glede Estonske in Litve pravi, da so se v časopisju teh dveh držav pojavili v zadnjem času članki, ki so neugodni za demokratične velesile in za demokratična načela sploh ter zato misli, da ni neutemeljena bojazen Molotova. da v teh državah utegnejo nastati notranje politične spremembe, ki bi se pokazale tudi v stališču teh držav do sosedov. Moskvi se ne more zameriti, če ona tudi v tel smeri vidi možnost posrednega napada. Končno pravi, da bi bila v sedanjem trenutku idealna poteza, če bi lord Halifax povabil Molotova v London, ali če bi sam odšel k njemu v Moskvo. Obenem priporoča Chamberlainu, da poišče osebne stike s Stalinom.
Ce pride do vojne.. •
Svojo izjavo je Chamberlain zaključil z besedami: Ce pride do vojne, potem bo vseeno, kdo bo zmagal. Danes ni več nobenega dvoma, da bo tako zmagovalec ka-I kor premaganec pahnjen v največjo bedo ! in trpljenje. Ta neizpodbitna resnica bi morala biti vedno pred očmi vladarjem in narodom in baš na to gradimo svoje upanje, da se bo še našla pot. da preprečimo najhujše in da bomo mogli še nadalje živeti v miru.
V nadaljnjem poteku debate je bilo Chamberlainu stavljeno vprašanje, ali bo angleška vlada sledila primeru Zedinjenih držav in odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko. Chamberlain je odgovoril: To Je zadeva, ki jo skrbno proučujemo. O tem se moramo posvetovati tudi s dominioni.
Chamberlain o stališča Anglije
Vojaška pogajanja v Moskvi se bodo pričela ie ta teden — O pojmu neposrednega napada ie ni sporazuma — Politika mirovne fronte se bo od-ločno nadaljevala
Ob največji pozornosti vse zbornice je nato povzel besedo ministrski predsednik Chamberlain. Takoj v začetku svojega govora je omenil pogajanja z Rusijo in napovedal, da bodo še ta teden odpotovali v Moskvo angleški In francoski vojaški strokovnjaki. Ruska vlada je namreč Izrazila mnenje, da bi bilo pri sedanjem stanju političnih pogajanj koristno, da bi se takoj začela tudi vojaška pogajanja. Angleška delegacija bo pod vodstvom let al-Buroeta, dodeljeni pa JI
bodo zastopniki generalnih štabov vojske, mornarice In letalstva.
Pogajanja v Moskvi
NI nobena tajnost, je Izjavil nadalje Chamberlain. da se angleški, francoski In ruski zastopniki dosedaj še niso zedinllf glede enotnega tolmačenja pojma Indirektnega napoin Dosedaj še nI bila dosežena nobena formula, ki M zadovoljevala vse tri partnerje. Vsi trije pa se zavedajo,
Debata
Za ministrskim predsednikom je spregovoril poslanec in bivši zunanji minister Anthonv Eden. Pozdravil je iskrenost s katero je Chamberlain govoril o pogajanjih v Moskvi ter dejal, da bo ta iskrenost ugodno vplivala na potek pogajanj. Smatra, da je položaj tudi zdaj še zelo resen in da ni upati na to, da bi še ta teden napetost popustila. To pa ne pomeni, da angleška vlada ne bi mogla storiti nekaj, kar bi napetost moglo ublažiti. Glede Daljne- ; ga vzhoda je Anthonv Eden dejal med ) drugim, da je zdaj že očividno, da Japon- I ci niso dosegli svojega cilja, ki so si ga po- t stavili s svojim nastopom v Kitajski. Po njegovem mnenju je odpor na Kitajskem iz dneva v dan večji. Ker Japonska ni dosegla vojaških uspehov, jih je poskušala doseči po drugi poti. Eden se nadeja, da bo angleška vlada šla še dalje in pokazala Japonski, da je pripravljena tudi v bodoče
nevarnosti
lja sklep, da se pošljejo v Moskvo vojaški strokovnjaki in smatra, da bo ta korak okrepil zaupanje na obeh straneh. Tudi po njegovem mnenju bi bilo morda bolje, če bi že pred dvema mesecema bile poslane v Moskvo osebnosti, ki bi imele več avtoritete. Priporoča tudi osebni stik s Stali-
nom. Glede položaja v Gdansku je izjavil, da se je spopadu možno izogniti samo z odločnim nadaljevanjem politike mirovne fronte, ki se ne ustanavlja zaradi tega. da bi vojno dobila, pač pa zato, da bi jo preprečila. Največje delo, ki ga moremo storiti je, da okrepimo in razširimo mirovno fronto.
Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Butler je posebno naglasil dejstvo, ki je danes vsem jasno, da se mora Angliji priznati vloga glavnega iniciatorja in organizatorja fronte miru in da je njena odločna diplomatska akcija zadnje mesece imela ogromen uspeh. Zunanje ministrstvo vodi pomembne razgovore v Moskvi in v Tokiu ter se je mnogo trudilo, da se definitivno doseže sporazum s Poljsko in Turčijo. Istotako je ves čas v zvezi z zavezniško in prijateljsko Francijo.
Komentarji angleškega tiska
Sedaj ni več nobenega dvoma v uspeh moskovskih pogajanj in politiko Anglije
London, 1. avgusta. AA. Reuter: Glavni predmet komentarjev današnjega tiska je včerajšnja Chamberlainova izjava v spodnji zbornici. Listi posebno naglasa i o Cham-berlainove besede glede odhoda angleškega in francoskega vojaškega odposlanstva v Moskvo ter pravijo, da je ta sklep angleške vlade dokaz, da med Londonom in Moskvo sporazum dejansko že obstoja in da so izgledi, da se bodo pogajanja v najkrajšem času tudi formalno končala, zelo ugodni. »Times« pravi, da ni mogoče sklepa Londona in Pariza, da pošljeta v Moskvo vojaški odposlanstvi, tolmačiti drugače kakor tako, da pomeni ta sklep znak. da so politična pogajanja uspela. Zaupanje, ki obstoja med Anglijo in Francijo ter sovjetsko vlado, zavaruje mir sveta. »Dailv Telegraph« naglasa, da po Cham-
berlainovem govoru ne obstoja več noben razlog za dvome. Treba je priznati, da kaže angleška vlada odločno voljo izvaiati politiko, za katero se je izjavila večkrat v toku zadnjih 4 mesecev. List pričakuje, da bo Japonska Chamberlainovo izjavo glede angleške politike na Daljnem vzhodu pravilno razumela. »Dailv Mail« piše, da bo odšlo sedaj angleško voiaško odposlanstvo v Moskvo in da bo ta sklep angleške vlade brezpogojno ojačil njen položaj glede političnih pogajanj. »Nevvs Chro-nicle« smatra, da bodo vse si!e dobro proučile včerajšnji Chamberlainov govor ter ocenile njegovo izjavo tako. kakor jo je treba razumeti. Laburistični listi naglaša-jo važnost dejstva, da bosta Anglija in Francija odposlali vojaški odposlanstvi v Moskvo.
Prvi odmev iz Berlina
Po berlinski sodbi igrata Anglija in Amerik* pod isto odejo
Berlin, 1. avgusta. AA. DNB: Oficiozni »Deutscher Dienst« komentira Chamberlainovo izjavo ter pravi, da kaže ta izjava analogijo angleško-ameriških ciljev ter pogledov glede Japonske kakor tudi to, da je treba uporabljati v raznih primerih razne metode. To potrjuje naše mnenje, da London in Washington nimata potrebe prijeti za orožje in igrati se z dobro razdeljenimi parolami. Zgodovina zadnjih let nam je večkrat dokazala dvoličnosti angleške zunanje politike. Vendar pa Chamberlain priznava, da je Gdansk nemško mesto in ni nikoli oporekal osnovni nemški značaj tega mesta. Zato lahko obljub-
ljamo, da se bo Gdansk vrnil pod okrilje Nemčije navzlic temu, da se to vprašanje razpravlja v spodnjem domu. Tudi se ne more dopustiti, da bi se stalno ogrožalo življenje in imovina Nemcev na Poljskem. Chamberlain smatra, da mora pohvaliti miroljubno stališče Poljske. Nam se zdi. da obstoja glede oportunosti angleške zunanje politike med stališčem vlade in narodom še veliko nasprotje, kar naj nikogar ne iznenadi, ker mora vsak davkoplačevalec v Angliji v tej igri sodelovati, ker zunanje ministrstvo razpolaga z njegovim denarjem za podpiranje poljske megalormniie.
Odhod vojaških misij v Moskvo
V Parizu bo jutri Skupni posvet francoski!-in angleških vojaških strokovnjakov
Pariz, 1. avgusta, e. V Parizu še ni točno znan dan, kdaj bo odločilni sestanek med francoskimi in angleškimi diplomatskimi predstavniki na eni ter Molotovim na drugi strani. Mislijo, da se bodo razgovori v kratkem nadaljevali. Vzrok zakasnitvi je bil v tem, da je bila potrebna predhodna konzultacija med Naggiarom in predstavnikom angleškega zunanjega urada, ki je dobil nove instrukcije, nanašajoče se na priprave glede vojaških pogajanj. Po poročilih listov vlada v Moskvi optimizem, ker tudi tam smatrajo za gotovo, da bo naposled dosežen sporazum Vzrok tega optimizma je tudi v tem, da tudi z ruske stra-
ni zadnje dni delajo z vsemi napori, tako kakor v Londonu in Parizu, da se odstranijo še zadnje ovire za zaključitev trojnega pakta. Prihod angleških in francoskih vojaških zastopnikov pričakujejo še ta teden. Takoj po prihodu se prično vojaška pogajanja vzporedno s političnimi.
Pariz, 1. avgusta. AA. DNB. V obveščenih krogih smatrajo, da bo angleško vojaško odposlanstvo, ki potuje v Moskvo, prispelo v sredo v Pariz, kjer bo imelo razgovore s člani francoskega vojaškega poslanstva. Obe odposlanstvi odpotujeta skupno v soboto v Moskvo.
Poljska grozi Gdansku z bofkoi
Polfsfcr
Gdansk, 1. avgusta. AA. Reuter: Kakor se izve, je poljski generalni komisar v Gdansku Hodacki prekinil svoj kratki oddih ter se vrnil v Gdansk, da ponovno prevzame svojo dolžnost in napravi potrebne korake zaradi najnovejših dogodkov, ki se razvijajo v smeri ostre gospodarske borbe med svobodnim mestom in Poljsko. Pred 15. dnevi so Poljaki zagrozili, ia bodo umaknili svoje ljudi in ustavili trgovino z Gdanskom. ako bodo obla-
i »j i i
sti svobodnega mesta še nadalje ovirale delo poljskih inšpektorjev ter delo v skupni tovarni margarine v Gdansku. Poljska sedaj noče več kupovati margarine iz omenjene tovarne. Senat je istotako najavil gospodarsko vojno proti Poljski, ako ne bo upoštevala sklepov senata svobodnega mesta. Govori se, da bodo trgovci v Gdansku prenehali dobavljati Poljski sveže ribe. Istotako javljajo, da je Berlin pripravljen podpirati senat tudi finančno.
Češka dobi svojo armado
Praga, 1. avgusta. AA. DNB: O priliki proglasitve protektorata nad Češko in Moravsko je Hitler odobril predlog, da se ustanovi posebna armada čeških vladnih čet za ohranitev reda in javne varnosti. Izve se. da bo predsednik protektorata vrhovni poveljnik te armade. Predsednik vlade bo vodil administrativne posle. Poveljnik bo generalni inspektor s sedežem v Pragi. V Pragi, Brnu in Kraljevem Grad-
cu bodo imeli sedeže inšpektorji, ki bodo poveljevali bataljonom, ki bodo imeli svoje garnizije v raznih mestih protektorata. Clani čet, ki morajo biti češke narodnosti, bodo rekrutirani iz bivših članov češke vojske, njihove vrste pa bodo spopolnjene s prostovoljci, ki se bodo zavezali služiti 25 let. Armada bo štela 280 častnikov m 7000 mož.
Poskusna mobilizacija vsega vojnega letalstva v Zedinjenih državah
Washington, 1. avgusta, e. O priliki proslave 30 letnice ustanovitve ameriškega vojaškega letalstva bo danes poizkusna mobilizacija vseh ameriških letalskih sil. in sicer na ozemlju vse unije Pri tej mobilizaciji bo sodelovalo med drugm okrog 2000 bombnikov. Glavno področje tega poleta bo ob Tihem oceanu od mehiške do
podpirati kitajsko valuto. Tudi on pozdrav- I kanadske meje. Ob obali boda X
po 13 mflj nameščeni opazovalci, katerih naloga bo, da takoj ob veste glavni letalski stan, kakor hitro se bo približal »sovražnik«. Med letali bodo tudi najmodernejši velikanski bombniki s posadko 15 mož. katerih akcijski radij znaša 5000 km m U lahko razvijajo hitrost nad 500 km na uro. To bodo največje tetaMce vaje. kar jih po-
Stran 2
»SLOVENSKI NAR OD«, torek, 1. avgusta 1939.
Stev. »72
Za zboljšanje zdravniške
službe
Anketa Delavske zbornice na pobudo stroko
organizacije grafikov
Ljubljana, 1. avgusta Dopoldne se je začela v posvetovalnici Delavske zbornice anketa o izboljšanju zdravniške službe v socialnem zavarovanju. Anketo je sklicala Delavska zbornica na pobudo strokovne organizacije grafikov. La izboljšanje zdravniške* službe ob priliki sklenitve kolektivne pogodbe z uradovimi zdravniki se je zavzemala tudi Delavska zbornica sama. Toda nedavno delavske zbornice kakor tudi delavske strokovne organizacije, to se pravi zastopniki zavarovancev, niso bili pripuščeni k izredno pomembnim posvetovanjem, ko so pri SU-ZORu odločali o novi kolektivni pogodbi zdravnikov ter o zdravniški službi sploh. Predlogov Delavske zbornice tudi niso upoštevali v pravilnikih, ki urejujejo zdravniško službo. Zdaj je kolektivna pogodba pred odobritvijo pri ministru za socialno politiko. Anketa je bila torej prav za prav sklicana že prepozno. Vendar sklicatelji mislijo.* da bi se dalo marsikaj izboljšati v okviru sedanje ureditve, bi *ia pristojnih mestih pokazali za to dovolj razumevanja.
Na anketi so bile zastopane številne strokovne delavske in nameščenske organizacije. V imenu Delavske zbornice je poročal F. Uratnik o prizadevanjih -.bornire za izboljšanje zdravniške službe v socialnem zavarovanju. Podal je tudi stvarao kritiko aedanje zdravniške službe okrožnih uradov. Delavska zbornica je tudi že razpisala pismeno anketo pri priključenih strokovnih organizacijah o zdravniški službi v delavskem zavarovanju. Prejela je 37 odgovorov. Del odgovorov se tiče administrativne ureditve in ne samega sistema zdravniške službe. Karakterizacija odgovorov strokovnih organizacij o zdravniški službi je pa menda najboljša v odgovoru: Dosedanje poslovanje zdravnikov socialnega zavarovanja je pri nas pogosto tako, da imamo vtis, kakor bi hodili k zdravnikom reveži, ki se brezplačno zdravimo. Sprejeti smo pogosto neprijazno, pregledani skrajno površno, odpravljeni hitro. Vse to vpliva na bolnika zelo neugodno. Posebno mučna zadeva so zdravniški obiski bolnikov na domu. Zdravniki hodijo neradi na domove. Ce pa že morajo iti, pridejo v hišo z nevoljo, godr-njaje. Nešteto primerov je bilo, ko so bolniki samo po enkrat klicali urad. zdravnika, potem so si pa raje odtrgali od ust in se obrnili na zasebnega zdravnika.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev kakor tudi okrožni uradi seveda neradi priznavajo, da je njihova služba slaba, Ob-
dolžujejo pa delavce, da izrabljajo socialno zavarovanje, da Imajo pretirane zahteve, da uničujejo zdravila itd. Kljub temu so zastopniki zavarovancev lahko stvarno ugotovili že večkrat, da je sistem zdravniške službe v našem socialnem zavarovanju pomanjkljiv ter v načelu zgrešen, ker je v slabem pomenu besede blrokratičen. Da zdravniška služba v resnici ni idealna pri bolniških blagajnah »previdimo že po tem, da zdravniki nimajo dovolj časa za pregled bolnikov ter da odpade na uro po 80 in več ordinacij na zdravnika. Neštete pomanjkljivosti, odnosno vzroke pritožb zavarovancev bi morali temeljito preiskati pred uveljavitvijo novih pravilnikov o ureditvi zdravniške službe. Vsekakor bi morali upoštevati zahteve zavarovancev. Zdravniško službo pri okrožnih blagajnah ocenjujejo ter nadzirajo zavarovanci sami in te ocenitve zavarovancev bi uradi morali upoštevati. Kakor pa kaže, se ne obeta nobeno izboljšanje po sklenitvi nove kolektivne pogodbe in zdi se celo, da bo sistem postal se bolj birokratičen.
Podrobno kritiko zdraviliške službe bolniških blagajn je podal zastopnik grafične organizacije D. Kosem. Obrazložil je glavne zahteve grafičnega delavstva glede reorganizacije zdravniške službe ter jih strnil v 9 točk: 1. Uradove zdravniške ordinacije naj bodo povsem enake ordinacijam pri zasebnih zdravnikih, 2. Urad naj uvede najboljše in najučinkovitejše zdravljenje ter naj se uvede sistem individualnega zdravljenja; smoter naj bo temeljito in ne hitro zdravljenje. 3- Bolnikom s trdovratnimi dolgotrajnimi boleznimi naj posvečajo posebno pozornost ter naj bo uvedeno klinično zdravljenje. 5. Urad naj izdaja najboljša in najučinkovitjše zdravila. Pojem »uradnih« in »neuradnih« zdravil naj odpravijo in naj razlikujejo samo med manj učinkovitimi in najučinkovitejšimi zdravili. 6. Obski zdravnikov po pozivu na dom naj bodo hitri in zanesljivi. Če uradov zdravnik ne more prispeti v 4 urah na bolnikov dom, naj bo dovoljeno poklicati na uradove stroške zasebnega zdravnika. 7. Ocenjevanje ponesrečencev za invalidnost naj bo uvedeno po presoji poklicne nesposobnosti in ne šablonsko. 9. Zdravnik naj bo odgovoren za svoj posel, da ga bodo lahko poklicali na odgovornst po utemeljenih pritožbah bolnikov.
Te zahteve organizacije grafičnih delavcev so v splošnem odobravali vsi udeleženci ankete. Ob zaključku lista se razprava nadaljuje.
g:;
Poglejmo še malo za kulise!
liska mojstra Franc in Viljem Leben v Operi in Drami ter njuni strokovni delavci
Ljubljana, 1. avgusta
Oieoaliiče je podobno poslopju, ki stoji na samih stebrih: vsi ti stebri so prevažni in če bi odnehal en sam, bi bil polom popoln. Dva taka stebra, silna in bistvena, ^ta gledališka mojstra, brata Lebna. Viljem in Franc. Imata nemško irne. a slo vensko srce, saj sta ljubljanski srajci. Že ko sta se učila, in izučila, umetnega mizarstva pri Iv. Math huui na bivši Dunajski cesti, sta med nemškutarskimi in med narodno mislečimi tovariši pogumno zastopala slovensko zavest ter če ni zadoščal samo jezik, uveljavila včasih celo svojo pest.
Ker sta bila hkratu izjemno spretna in iznajdljiva v svoji stroki, ju je vendarle poklicalo bivše ljubljansko nemško gledališče na delo v Grad šce. Tztaknil ju je novinar, gledališki kritik ter tajnik Thea-tervereina Janušovski, poljski renegat m steber ljubliarpke nemške kulture, angažiral pa nemški ravnatelj Richter, odličen igralec in ljubezniv mož. Kot absolventa bivše ljubljanske obrtne šole in Mathanova izučena mizarska pomočnika sla brata. Lebna — Franc leta 1910. in Viljem od leća 1911. — prišla v gledališki strokovni soli pod vodstvo gledališkega mojstra Jak. Schmidta, Izvrstnega veSčaka, ki je bistra Slovenca naglo uvedel v vse stroke zakulisnih dolžnosti.
Kot Slovenca sta bila seveda mobilizirana in prebila vojno na fronti. A tudi na dopustih sta pomagala za odrom. Po vojni sta iznova nastopia svoji službi pri nem škem gledališču in ostala ondi do zaključka. Viljem Leben je bil celo Usti Slovenec, ki je spustil železni zastor sredi zadnje nemške predstave v Kaiser Franz Jo-seph Deutsch. Jubilaums Theatru po dijaških demonstracijah.
Brata Lebna sta me kot pooblaščenca Gledalskega konsorcija sprejela na odru, ko sem prevzemal nemško gledališče za slovensko upravo, in predstavila tehnično
osebje in razkazala vse poslopje in skladišče v sedanji banovinski hiši za Dramo. Po moj era naročilu sta zbrala tudi ves inventar bivšega nemškega gledališča, kar ga je bilo še izven poslopja, v bivši nemški kazini in celo v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. Tam Jfo bih namreč postavili viteza v železnem oklepu s čelado in orožjem kot dekoracijo ob stalnem mrtvaškem odru vojnih žrtev. Februarja 1919 sta bila že brata Lebna angažirana, Franc za gledalskega mojstra v Operi. Viljem pa za gledališkega mojstra v Drami.
Tudi slovenske delavce smo obdržali, odpustili pa gledališkega mojstra Schmidta, poljskega renegata, ki se je zatekel v Avstrijo, vTviščarja Fr. Firlo. takisto Poljaka, ki' se je vrnil v domovino in Slovenca Kapljo, vratarja in vrviSCarja, ki
se je vso dobo kazal zagrizenega Nemca, Dunajčaoa. Izdala ga je sele mati, Ll-tijcanka, ko je prišla sina obiskat in razkrila, da je odpadnik. Ostal je pa Ivan Matejžek, zaveden Ceh, ki je pozneje postal gledališki mojster mariborskega Narodnega gledališča, kjer je še danes.
Brata Lebna sta gledališka ali odrska mojstra in oskrbnika obeh naših poslopij. Kot taka imata vodstvo* vsega tehničnega osebja, delavcev in strokovnih rokodelcev. Odgovorna sta za pravilno in naglo postavljanje dekoracij na odru pri skušnjah in na predstavah ter za varno spravljanje vsega inventarja po predstavah. Se posebno odgovorno delo imata z montiranjem kuha ter s pripravljanjem in smotrnim uporabljanjem lesovja. Tehnična navodila sprejemata po scenografu inž. Fransu, a stri za točno izvrševanje Ce-
sto zelo kočljivih nalog odgovorna ne le upravi, temveč tudi preglednikom policije, banske uprave, magistrata in gasilcev.
V operi ima Franc Leben Seat premi-kačev kulis, tapetnika, pohietvarja, vrvi-ščarja, kurjača, rekvizitarja, dva eloktri-karja. nočnega čuvaja, gledališkega slugo, telefonista, ki je hkratu dnevni stražar, in končno tri snažilke vsega poslopja.
V drami pa ima Viljem Leben štiri pre-
mikače kulis, tapetnika, pohistvarja, VTviščarja. kurjača, rekvizitarko,. dva elek-trikarja. nočnega čuvaja, gledališkega slugo, telefonista, dnevnega stražarja in dve snažilki. Tu je kurjač obenem Se gledališki čevljar. En mizar je tukaj tudi v delavnici za popravljanje pohištva in rekvizitov opere in drame.
Načrte za leseno ogrodje bodočih kulis izvršuje scenograf, a ga izdelujeta Lebna z delavci v mizami. Tako dovršeno ogrodje pošiljata v slikamo mojstru slikarju Ski-užnemu, kjer jih prelepijo s pla-j tnom ali papirjem. Skružnv s pomočni-j koma končno platno ali papir poslika po osnutkih Franzovih ali svojih. Kadar se mudi, delajo tudi vso noč. Tehnično osebje dela v sezoni navadno od S. zjutraj ao 12., včasih celo do 2. popoldne, nato pa od 6. zvečer do zaključka predstave.
Papirnate dekoracije v paravanakih ! stenah so ugodne za slikanje in napenja-I nje, delavcem pa povzročajo odgovornejšo i pažnjo, ker se kulise v papirju rade zvr-! jajo in poškodujejo, a dajejo tudi več dela s pritrjevanjem stebrov in lesnih sponk, i česar pri platnenih dekoracijah ni potre-1 ba v toliki meri in 8 toliko pazljivostjo. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da so se pod vodstvom bratov Lebnov v pretekli sejzoni izvrševale vse predstave, srečno, brez nezgod, v popolnem miru m redu ter da vlada med režiserji in tehnič-| nim osebjem, ki je trezno in marljivo ter docela sposobno vedno najlepša harmonija. Tudi to dejstvo je v največji meri zasluga bratov mojstrov Lebnov.      Fr. O.
Objave vm. Mariborskega tedna
Maribor, 31. julija Prireditve letošnjega VHI. Mariborskega
tedna od 5. do 13. avgusta bodo za naš obmejni Maribor z njegovim posebnim položajem tudi, in morda celo v prvi vrsti narodnega in državnega značaja, ker bodo kot gospodarska in kulturna revija dela in življenja slovenskega severovzhoda po. kazale trdno življenjsko voljo kljub težkim časom. Največjega narodnega pomena pa bo nedvomno mogočni Festival slovenskih narodnih običajev v soboto s. popoldne in v nedeljo 6. avgusta dopoldne na stadionu SK železničarja ob Tržaški cesti Zato je potrebno, da obišče v teh dneh slovenski obmejni Maribor vse, kar se zaveda potreb,
ki nam jih stavi sedanji čas. Enkrat sam-krat v letu nas kliče zeleno mesto ob Dravi in vsaj enkrat samkrat se odzovimo njegovemu klicu!
Festival slovenskih narodnih običajev v okrilju letošnjega VTH. Mariborskega tedna dne 5. In a. avgusta bo najveličastnejša revija naše folklore ne le v Sloveniji, marveč sploh v Jugoslaviji Za marsikoga bo ta festival naravnost odkritje bogastva naših narodnih sporočil, za katera smo se doslej vse premalo zanimali. Za prihod v Maribor je od 4. do 6. In za odhod od 5. do 7. avgusta dovoljena četrtinska voznina po železnicah ljubljanske direkcije.
Z lsstaUa trudom in lastne močjo se je Maribor osvobodil, z lastnini trudom in lastno močjo si je ustvaril tudi svoje gospodarske in kulturne življenjske pogoje.
Plodova tega svojega opUmlsUčnega dela bo pokasal na veliki gospodarski in kulturni reviji letošnjega VIEL Mariborskega tedna od 5. do 13'avgusta. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, koliko volje je v našem obmejnem ljudstvu, naj pride v teh dneh v Maribor! Ne bo san *al. Za prenočišča in prehrano je preskrbljeno v polni meri in v splošno zadovoljstvo.
Nov zemljevid škofjeloškega okraja
Škofje Loka, 31. julija fo obsegu in točnosti je dobil škofjeloški okraj zemljevid, ki prekaša vse, kar smo do zdaj imeli na tem polju. Izdelal ga je učitelj na meščanski šoli v škof ji Loki g. Ivan Grum. ki jc žrtvoval nešteto ur in dni, da nam je pripravil zemljevid, ki smo ga v resnici lahko veseli. Hipsometrični zemljevid škofjeloškega sreza je izdelan v merilu 1:20.000, velik pa je 190 cm v kvadrat. Gre tedaj skoro za 4 kvadratne metre veliko stensko karto, s čimer jc tudi povedano, da je lahko podano naše ozemlje pregledno, nazorno in natančno, kar se da. Namen zemljevida s plastnicami na 100 m je bil, podati relief sreza. Zemljevid se približuje življenju. Le tako more potekati zemljepisno šolsko delo v pravilnejši usmerjenosti, vzpetost tal prihaja do preglednejšega in tudi pravilnejšega izraza, študij zemljišča je pravilnejši. šolsko dele ne vidi gorovja zgolj v črtah, marveč v plasteh, podanih v niansah barv. Zemljevid prikazuje Gorenjsko za 40 km zračne črte, od Boh. Bistrice do Mednega in od Idrije do Preddvora. Odlikuje ga vzorno lepa m lahko čitljiva pisava (delo g. F. Otujaca), očrtane pa so poleg državne in banovinske meje tudi občinske, vrhovi, vasi, cerkve, državne, banovinske in občinske ceste in pota, vode do podrobnosti itd. Zemljevid je hkrati namenoma prirejen tako, da se bo lahko dopolnil po specialnih gledanjih na loški srez PTBC bi lahko vrisala zdravstvene okoliše In postojanke, SVD sedeže svojih podružnic. SPD zopet smučišča, planinske koče in smučarska pota, izpopolnjevali se bodo vriši s poštami, šolskimi in gospodarskimi okoliši (katastrska uprava), določevale črte razvodnice, oznamovali kraji, tujsko prometne postojanke, meje loškega gospostva itd., kar vse bo izpopolnilo zemljevid do take višine, kakršne doslej bržčas v tej smeri še noben okraj v Jugoslaviji ni dosegel. V razmejitvenem, gospodarskem, upravnem, kulturnem, turističnem in zdravstvenem pogledu bo prikazan škofjeloški svet kakor na dlani. Zemljepisna mreža je nakazana v minutah.
Originalni zemljevid dobi škofjeloški muzej, ki se bo lahko ponaša! tudi z re-Hefom, v ostalem pa je za zemljevid veliko zanimanje v vsej domači javnosti. Z novim šolskim letom prejme zemljevid vseh 28 šol v okraju, oglašajo pa se tudi že drugi zanimanci iz vrst oblasti, društev, korporacij in posameznikov. Mislimo, da tehtna pridobitev sama na sebi dovolj hvali avtorja, ki se ni lotil odgovornega in težkega dela iz trgovako-poslovnih vidikov, marveč iz ljubezni do zemljepisa in šole. Škofjeloški okraj seveda ima od tega korist, čeprav nehote. Zemljevid najtopleje priporočamo.
Iz Celja
c— /z celjske statistike. V mesecu juliju je obiskalo Celje 1188 tujcev (927 moških in 261 žensk) nasproti 1066 v letošnjem juniju in 1341 v lanskem juliju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 36 oseb in sicer 12 v mestu in 24 v javni bolnici.
c— Zaradi organizacije obiska festivala slovenskih narodnih običajev v Mariboru je sklical celjski župan sestanek zastopnikov vseh kulturnih in nacionalnih društev. Sestanek se bo pričel danes ob 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu.
c— Umrl je v nedeljo Pred grofijo 9 v starosti 68 let železniški zvaničnik v p. g. Franc Rupš.
c— Uradni dan Zbornice za TOl za Celje in okolico bo v torek 8. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
c— Tri nesreče. V soboto je 26ietnemu delavcu Jožetu Dolancu iz Dobovca pri Sv. Juriju pod Kumom pri delu razmesa-
rilo meča na levi nogi. Istega dne se je pri vaji z bombami v Celju pri eksploziji bombe ponesrečil 22 letni Emin Eminovič iz Djujakoviča pri Kačaniku v Južni Srbiji. Dobil je hude poškodbe na glavi. V soboto je trčil 241etni delavec Ivan Roje iz Lise pri Celju 8 kolesom v tovorni avtomobil in si močno poškodoval desno nogo v gležnju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bol-
nici.
c—- Tomo Grah in Drago Žabkar na zadnji poti. V ponedeljek ob 16. se je zbrala pred hišo umrlga učitelja v p. g Toma
Graha na Dečkovi cesti velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev, da spremi pokojnika na bližnje okoliško pokopališče. V sprevodu so stopali v velikem številu upokojeni in aktivni učitelji, zastopniki uradov in društev, deputacija gasilske čete v Gaberju in mnogo drugega občinstva. Po cerkvenem obredu na pokopališču se je poslovil od pokojnega v imenu upokojenega in aktivnega učiteljstva učitelj g. Franjo Roš, predsednik sreskega učiteljskega društva v Celju. V lepem govoru je orisal pokojnikovo zaslužno vzgojno, nacionalno in gospodarsko delo ter podčrtal njegovo kremenito značajnost in odločno narodno zavest. Ob 17.30 se je zbrala pred mrtvašnico na mestnem pokopališču množica prijateljev in znancev odličnega nacionalnega delavca, železniškega uradnika in bivšega celjskega podžupana g. Draga Žabkarja, da spremi pokojnega do njegovega zadnjega počivališča. Med cerkvenim obredom, ki ga je opravil v mrtvašnici prota g. Bul o van, so zapeli pevci pred mrtvašnico »Vigred«. Nato je krenil sprevod do groba V sprevodu, v katerem so nosili vence Jugoslovenske nacionalne stranke. Slovenskega obrtnega društva, Bratstva Narodno strokovne zveze. Bratstva pravoslavnih Slovencev in pokojnikovih svojcev, so stopali zastopniki JNS. mestne občine, pravoslavnih Slovencev in drugih organizacij ter mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Ko je prota g. Bulovan opravil ob grobu cerkveni obred, med katerim so zapeli pevci »Večnaja pamjat«. se je poslovil od pokojnika v imenu Jugosloven-
ske nacionalne stranke namesto nuino zadržanega predsednika celjske krajevne organizacije g. dr. Kalana predsednik sreake organizacije JNS g. Ivan Prekoršek. V globoko občutenem govoru je prikazal pokojnikovo življenje, ki ni bilo posuto • cvetjem, njegovo delavnost in borbenost ter vero v nacionalne ideale Drago Žabkar je bil zvest tovariš in sodelavec ter pošten kot nasprotnik. Bil je Jugosloven po dejanju že takrat, ko je od daleč prihajala prva zarja naše svobode. V Celju je bil vedno med prvimi na delu v borbi za nacionalna in socialna vprašanja. Govornik se jc za-
hvalil pokojniku v imenu JNS za vse nje govo bogato delo ter mu poželel po težkem življenju in trdem trpljenju sladek pokoj j v domači zemlji. Nato se je poslovil od , pokojnega g Viktor Fric v imenu Narodno strokovne zveze. Podčrtal je pokojnikovo udejstvovanje v tej organizaciji in njegove zasluge za narodno delavstvo. Pevci so zapeli »Oj Doberdob«. Ob zaključku je spregovoril prota g. Bulovan in v tehtnih besedah očrtal lik in nacionalno delo pokojnega Draga Zabkarja, ki je bilo vedno posvečeno narodu in nacionalnim idealom.
Narodno obrambno delo mariborskih
srednješolcev
Ob zaključku delovnega tabora v Gradišču na Kozjaku
Maribor. 31. julija Te dni so se vrnili naši idealni mariborski srednješolci, gojenci obeh mariborskih gimnazij, z delovnega tabora v Gradišču na Kozjaku. Naši dijaki, ki se zavedajo .da je naša. severna meja ogrožena, so spoznali, da je treba dvigniti narodno zavest našega kmeta, kar je mogoče doseči predvsem z materialno pomočjo. Ker imajo nadi dijaki na razpolago samo svoje roke ter svojo idealno požrtvovalnost, so se odločili, da pomagajo našemu obmejnemu kmetu pri njegovem deru s svojimi skromnimi močmi. S tem so hoteli pokazati, da razumejo njihove življenjske težave ter da z njimi čutijo. Lepo, spodbudno in plemenito misel je takoj podprl prof. Gruntar, ki je prevzel vodstvo tabora. Taborniki so ves čas stanovali v šoli CMD v Gradišču, kjer jim je tamošnji upravitelj g. Josko Turk šel v vsakem pogledu na roko.
Naši dijaki so se sijajno izkazali. Vsakega dela so se lotili. Pomagali so gradiščanskim kmetom pri košnji, pri pospravljanju sena, pri vezanju snopov. Delali pa so tudi kuluk na občinski cesti ter opravljali druga opravila. Trikrat so priredili
posebno kinopgledališčno predstavo. Vrteli so poučne in zabavne filme. Pri zaključni predstavi je sviral med odmori celo domači >oikest«?r<. na sporedu so bile tudi lec.tacije. Ob večerih pa so naiu vrli mariborski dijaki prepevali po vasi z gi-ndi-ščanskimi fanti.
Seveda je imel delovni tabor ni Gradišču tudi številne obiskovalce, med družini je posetil svoje dijake tudi ravnatelj g. Martin Mastnak.
Požrtvovalni, mladi idealisti pa so imeli v načrtu poleg: ročnega dela pri vsakodnevnih kmečkih opravilih tudi anketiranje in poučna predavanja. 2al pa teg-a iz tehničnih vzrokov niso mogli izvršiti. Nedvomno pa je žel prvi tabor mariborskih srednješolcev v Gradišču velik uspeh. Zbližal je obmejno gradišćansko ljudstvo z našfim nacionalno zavednim mariborskim dijaštvom. Podjetnim in požrtvovalni i a mariborskim srednješolcem ter njihovim voditeljem čestitamo k lepemu uspehu. Obenem izražamo željo, da b: naša mariborska srednješolska mboina organizirali drugo leto čim več takJh de:o\-nui taborov'.
Spominska svečanost koroških borcev
Slovenj gradeč. 31. julija.
Koroški borci krajevnih organizacij Slo-venjgradec, Guštanj, Mežica in Šoštanj se vsako leto snidejo na svojem taboru vrh Uršlje gore, kjer si ob krasnem razgledu na vse naše severne meje zbujajo spomine na boje, pri katerih so sodelovali o priliki ureditve naših severnih mej. Domoljubni nagovori in prisrčni tovariški razgovori jih še bolj vežejo v ono skupnost, ki lih je svoj čas vezala, ko so se borili ramo ob rami in zrli nestrašeno smrti v obraz ter bili pripravljeni, dati svoje življenje domovini na oltar. In so jih tudi dali! Letos poteče ravno 20 let, ko so se vršili ti boji, minulo je 20 let. ko je mnogo naših junaških koroških borcev padlo v borbah za našo domovino! Počastiti spomin teh junakov, smatrajo za svoio sveto dolžnost še živi koroški borci naših obmejnih krajev. Krajevna organizacija koroških borcev v Slovenjgradcu je v to svrho povabila tudi svoje sosedne organizacije v Gušta-nju, Mežici in Šoštanju, da sodelujejo pri tej spominski svečanosti. Bo torej to skupna spominska slavnost vseh štirih obmejnih krajevnih organizacij koroških borcev.
Ta spominska slavnost se bo vršila o priliki letošnjega tabora koroških borcev na Uršlji gori v nedeljo, dne 6 avgusta. V spomin onim koroškim borcem tuk. obmejnih krajev, ki so pred 20 leti dali svoje življenje za osvobojenje naših krajev, postavimo vrh Uršlje gore veličasten, železen spominski križ 5 metrov visok Križ se bo nahajal na podstavku, v katerem bodo vklesana v mramornate plošče imena padlih junakov. Je to enak križ, kakršen se nahaja na Skrlatici.
Spored spominske svečanosti ie sledeči: na predvečer, dne 5 avgusta bo kresova-nje. V nedeljo, dne 6. avgusta, bo ob 10. uri služba božja v cerkvi na Uršlji gori za padle in umrle koroške borce. Po službi božji zbor koroških borcev pri spominskem križu, odkritje istega in nagovori. Po svečanosti bo tovariški sestanek.
Da bo spominska svečanost res veličastna, vabimo vse koroške in Maistrove borce, da se iste udeležijo v čim večjem številu.
Legija koroških borcev Krajevna organizacija Slovenjgradec.
Žeparji in sleparji
Ljubljana, 31. julija V Ljubljano se je nateplo zadnje dni mnogo žeparjev in sleparjev, ki imajo navado izkoriščati revno ljudstvo. Povsod so prežali na žrtve in jih seveda tudi pošteno oskubli. Prijavljena je bila cela vrsta žepnih tatvin, mnogi oškodovanci pa se sploh niso zatekli na policijo in tatvin niso prijavili, ker se jim pač ni zdelo vredno ali ker so bili prepričani, da bi bila prijava zaman. Imeli pa so nekateri žeparji tudi smolo in so jih zalotili.
Na Tvrševi cesti je bil aretiran neki Ivan Belanić, doma iz Bariloviča v okolici Zagreba. Belanić je že znan kriminalni tip, ki ga išče tudi zagrebška policija, kateri pa se je spretno izmikal. Na Tvrševi cesti je poskusil srečo v gneči med kmečkimi ženskami, ki jim je posegal v košare In žepe. Pri tem pa je bil, dasi star praktik, v enem primeru precej neroden, tako da so opazili njegovo početje, nakar ga je kmalu zgrabil stražnik. Belanić je bil že prej znan ljubljanski policiji in je bil lani za 3 leta izgnan iz Ljubljane.
Prav tako je bil na Tvrševi cesti aretiran 42-letni nezaposleni natakar Mato Bre-
bec, ki Si je hotel z žepnimi tatvinami pomagati do denarja. Med drugimi je posegel tudi v žep mesarju Francetu Zalarju iz Pleteršnikove ulice, mu hotel Izmakniti denarnico z 260 din. Zalar, dasi je bil v
gneči je pa začutil tujo roko v svojem žepu in je Brebea hitro zagrabil Zlikovec se mu je skušal izviti, toda Zalar ga je krepko držal. Izročil ga je straži, ki ga je spravila v zapor.
Alojz Podpečan pa je lovil lahkoverne ljudi na karte. Sleparil je po gostilnah, včeraj malo pred polnočjo pa je prišel v neko gostilno, kjer je ujel v mrežo brivskega pomočnika Jerneja V. iz Šiške. Pregovoril ga je, da sta pričela »kupčkati« in je pri tej hazardni igri dosledno dobival le Podpečan. Ko je Izgubil že večjo vsoto, se mu je igra naenkrat zazdela nepoštena. Zato je odhitel na cesto in obvestil stražnika, ki je Podpečana aretiral. Podpečanu je stražnik zaplenil karte in priigrani de-
nar, kasneje pa so nasu na policiji pri njem še štiri medeninaste prstane, podobne zlatim, s katerimi je Podpečan najbrž tudi uganjal sleparije.
ffreie%ntea
KOLEDAR
Danes: Torek, 1. avgusta katoličani: Vezi sv. Petra
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica; Zaza
Kino Union: Legija časti
Kino Sloga: Beg pred smrtjo
Kino Šiška: Silly revija
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva c. 20, Murmaver, sv Petra cesta 78-
<&lpod sita
Brez nase krivde je nastal v našem železniškem prometu nered. O tem se je že večkrat govorilo. Ker so razmere vedno slabše, bo treba nekaj ukreniti. V nedeljo je odpeljal drugi večerni brzovlak z Jesenic z enourno zamudo. Priključiti so mu morali vagone mednarodnega brzovlaka. ki bi bil moral odpeljati z Jesenic že ob 18.25. Potniški vlak, ki odhaja z Jesenic ob 20.20, je bil v Ljubljani pred brzovla-kom, čeprav bi moral ta po voznem redu odpeljati z Jesenic ob 20.08 in prispeti v Ljubljano ob 27.33. Tako so z osebnim vlakom potujoči potniki prispeli v Ljubljano prej kakor oni z brzim. Nastane vprašanje, čemu se pelje človek z brzovla-kom in plača znatno višjo voznino, ko pa lahko prej prispe v Ljubljano z osebnim vlakom?
Krivda tu ne zadene naše železniške uprave, kajti iz sosedne države prihajajo mednarodni brzovlaki redno s tako veliko zamudo, da zanaša to vedno večji nered v naš železniški promet. Nepoučeni ljudje mislijo, da je kriva naša železniška uprava, in tako imamo dvojno škodo. Po naših železnicah potujoči tujci dobe povsem napačne Vtise o naših razmerah. Saš železniški promet pa tudi trpi, ker se ne more pravilno razvijati Ker so neredi vedno večji in ker postaja že sistem, da prihajajo mednarodni brzovlaki čez našo mejo z velikimi zamudami, bo treba končno nekaj ukreniti, da se napravi red. Nihče ne more zahtevati od nase železniške uprave, da b[ delala pokoro za tuje grehe.
Iz Ptuja
— Uboj? V nedeljo proti večeru so našli vaščani blizu Juršinc neznanega mrtve, ga moškega ki je imel veliko rano na glavL O tem so takoj obvestili orožnike, ti so pa odredili prevoz trupla v mrt nico pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in obvestili sodišče v Ptuju, ki je odredilo SOdnO ObdUkC jO trupla. Preiskava bo dognala, ali gre za. uboj ali pa nesrečo.
_ Sv. Ano so praznovali v nedeljo pri
Sv. Ani v Hal. Po stari navadi se je praznovanja udeležilo veliko ljudi iz tamošnje Okolice, pa tudi iz Ptuja je bilo mnogo gostov. Domača zabava se je vršila v gostil, ni Debeljaka na Borlu, kjer je veselje trajalo do ranih jutranjih ur.
— Pocenitev mesa. Tukajšnji mesar g. Vinko Pernat je znatno znižal cene mesu, tako da prodaja 1 kg govejega mesa po 8 do 10 din, telečja prsa po 8. ledvična in končna pečenka po 10, svinjsko meso pa
po 14 do 16 din za kg. Cene je znižal od 2 do 4 din pri kg. Upamo, da bodo tudi drugi mesarji storili tako in znižali cene mesu, ki so današnjim razmeram m glede na cene živine res previsoke.
Južno tirolsko društvo ▼ Inusbrucku razpuščeno
Dunajski uradni organ »Wiener Zei-tung« objavlja odredbo o razpustu Južno-tirolskega društva v Innsbrucku. PremoŽenje društva je konfiscirano. Odredba nosi datum 22. februarja 1939. objavljena pa je bila sele te dni. Iz tega bj se dalo sklepati, da. je odredba iz&la v zvezi z italijanskimi ukrepi na Južnem Tirolskem in s sporazumom, sklenjenim med nemško in italijansko vlado o izšel t vi južnotirol-akili Nemcev. Kakor znano, hočeta obe državi s primernimi ukrepi popolnoma izločiti iz medsebojnih odnosa j ev vprašanje Južne Tirolske.
štev
»SLOVENSKI NAROD«,
i. *
Stran 3
Ud oroti etažni lastnini
Anketa Glavate zveze društev hišnih in zemljiški** posestnikov kraljevine Jugoslavije
Etažna lastnina se ni nikjer obnesla
Ljubljana 1. avgusta.
\ .»a cin listu smo opozorili na delovanje Akcijskega odbora za uvedbo zakona o etažn. astnini % Beogradu Naj ob tej priliki omenimo, da je lani beograjska »Politika« napravila veliko anketo o uvedbi etaine lastnine. Akcijskemu odboru se je pa že celo posrečilo doseči v finančnem zakonu za proračunsko leto 1939-40 pooblastilo za pravosodnega ministra, da sme izdati v sporazumu z gradbenim ministrom in po odobritvi ministrskega sveta uredbo z zakonsko močjo o nadstropni ter stanovanjski solastnini. Ob tej priliki pa moramo javnost informirati, kaj mislijo o uvedbi nadstropne lastnine organizirani tiišni posestniki.
DRUŠTVA HIŠNIH POSESTNIKOV V SLOVENIJI — PROTI Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani se je obrnila z okrožnico na vsa društva, naj se izjavijo, kaj sodijo o uvedbi nadstropne lastnine. Vsa društva so se izjavila proti uvedbi nadstropne lastnine z navedbo škodljivih posledic za hišno posest. Potem je Pokrajinska zveza društev hipnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani dala pobudo, naj bi Glavna zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kr. Jugoslavije sklicala anketo, da bi se na nji razčistilo vprašanje koristnosti ali škodljivosti uvedbe etažne lastnine. Anketa je bila sklicana 25. junija v Zagrebu. Udeležili so se je mnogi delegati društev hišnih posestnikov iz številnih krajev. Predsedoval je predsednik glavne zveze M- Košu ti ć. Obširen referat je podal predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih  posestnikov  Ivan  Frelih iz
Ljubljane. Poročal je še predsednik društva hišnih posestnikov iz Splita E. Bogič. V razpravi so se izjavili proti uvedbi etažne lastnine Številni govorniki, med njimi zla sti ing. V. Stiasnv iz Zagreba. Z ankete so odposlali na ministrski svet in pristojne ministre brzojavke, da so se hišni posestniki na anketi soglasno in odločno izjavili proti zakoniti uvedbi etažne lastnine.
Iz referata predsednika g. L Freliha posnemamo naslednje zanimive podatke.
ETAŽNA LASTNINA V AVSTRIJI
Avstrija je že pred 118 leti morala odpraviti nadstropno lastnino, ki je bila uvedena na Tirolskem in demo tudi v Dalmaciji, in sicer zaradi neštetih prepirov, sporov, pravd in sploh kolobocije, da je država sama spoznala neznosnost razmer zaradi etažne lastnine. Zato je bila nadstropna lastnina v novem občnem državljanskem zakoniku povsem odpravljena, Z državljanskim zakonikom iz L 1811. je bila zasebna lastnina popolnoma zavarovana in dopuščeni so bili samo solastniki, kar še -vedno nI idealno ki vodi pogosto do neso-
I giasij ter sporov. Sedanji, stan državljan-; ski zakoni varujejo v polni men hišnega
astnika in nudijo solastnikom celo pravico azdružitve po javni dražbi.  Zakonik govori dosledno le o lastniku in ne o lastnikih. Ker je v Sloveniji in Dalmaciji stari državljanski zakonik še povsem v veljavi, bi bilo treba vse člane, ki jih je nešteto in ki govore o hišni lastnini, popolnoma spremeniti, če bi že hoteli uveljaviti uredbo o nadstropni in stanovanjski lastnini Dokler se ne spremeni občni državljanski zakonik in dokler ostane nespremenjen zakon o zemljiških knjigah, ne more priti v razpravo uvedba etažne lastnine. UVEDBA V FRANCIJI IN BOLGARIJI V Franciji je bila urejena vodoravna delitev poslopij že l. 1561., a seveda samo v nekaterih krajih. Ta pravna ustanova je imela svoj izvor v pokrajinskih francoskih mestih, a se je po vojni precej razširila tudi v Parizu.
Pravna ustanova delitve hiš po materialnih delih ima razne pomanjkljivosti. Tako je določena prisilna in trajna nedeljivost predmetov, ki so skupna last vseh lastnikov poslopja; deliti si ne morejo n. pr. vodnjakov, dvorišč, greznic itd. Že po sami svoji naravi je neizčrpen vir sporov med solastniki. Številna sosedska razmerja vodijo do pogostih nesporazumov. Po uve-ljavljenju etažne lastnine po vojni v francoskih mestih je bilo ustanovljenih mnogo družb, ki zidajo hiše iz spekulativnih namenov. S tem je silno oškodovana prava, zasebna hišna lastnina.
Nobena druga država razen Bolgarije ni uvedla etažne lastnine. V Bolgariji je uvedena etažna lastnina na zadružni podlagi. Na mednarodnem kongresu hišnih in zemljiških posestnikov v Berlinu so se udeleženci soglasno izrekli proti uvedbi vsake skupne lastnine
ZA UVEDBO   SAMO NAJEMNIKI Uvedbo  etažne  lastnine     zahtevajo pri
nas stanovanjski najemniki. To sprevidi-mo iz sestave akcijskega odbora za sprejetje zakona o nadstropni lastnini. Najemniki so pa nasprotniki sedanjih pravih hišnih posestnikov. — Predlagatelji uvedbe etažne lastnine zagovarjajo to uvedbo predvsem s tem, češ da bi se po nji zelo razmahnila stavbna delavnost, ker bi lahko že parcele kupili skupno na obroke. To pa pomeni postopno propast vse sedanje hišne lastnine.
Zaradi uvedbe etažne lastnine bi zemlje-fcnjižni uradi in davčne .uprave bili silno obremenjeni z delom. Sodišča bi imela ogromno dela zaradi tožb med solastniki. Takšne solastniške hiše bi ne imele nikdar prave vrednosti, ker bi na dražbi nihče ne hotel kupiti cele hiše, temveč samo posamezna stanovanja.  Denarni zavodi že iz-
javljajo, da takšna etažna stanovanja nimajo enake vrednosti kakor stanovanja v drugih hišah, zate bi se kredit zelo zmanjšal in bi solastniki ne mogli dobiti posojil. S tem bi bili oškodovani tudi- denarni zavodi, ker bi ne mog1 i številnim lastnikom dovoliti posojil, saj bi imeli z vknjižbami in izterjevanji preveč posla in nziko bi bil prevelik. Tudi davčne uprave bi težjo iz-terjevale davke kakor zdaj.
Glede na sklepe ankete je bila sestavljena spomenica. V nji je navedeno, da se hišni posestniki upirajo uvedbi etažne lastnine iz naslednjih razlogov:
RAZLOGI PROTI UVEDBI
Z uvedbo etažne lastnine bi ustregli samo spekulantom, ki bi zidali samo navidez lepe in solidne hiše ter prodajali stanovanja po nadstropjih. Kupci bi bili tako osle-parjeni in bi imeli velike stroške z vzdrževanjem. Zaradi takšnih stavbnih špekulacij bi se umetno podražila stavbišca, kar bi še bolj podražilo stavbne stroške. Etažna lastnina bi neugodno vplivala na hipotekami kredit. Denarni zavodi bi postopno ustavljali dajanje posojil na hipoteke zaradi prevelikega rizika. Zaradi etažne lastnine bi se izpraznilo mnogo stanovanj, kar bi povzročilo ogromno Škodo hišnim posestnikom. Vrednost hiš bi se zato zelo zmanjšala, V zvezi z zmanjšanjem dohodkov hiš zaradi praznih stanovanj bi bile prizadete tudi samoupravne oblasti in država zaradi manjših davčnih dohodkov, kakor tudi zaradi dohodkov od kupnih in prodajnih taks. Z uvedbo etažne lastnine bi se ustavila zasebna stavbna delavnost, a stavbna delavnost z zidanjem solastniških hiš bi tega ne mogla odtehtati. Etažna lastnina bi ne mogla delovati kot regulator višine najemnine, ker najemnina zavisi predvsem od višine pasivnih obresti, od davčne obremenitve hišnih dohodkov po državi in samoupravah, od stroškov za vzdrževanje hiše itd. Odnosi med solastniki v hišah z etažno lastnino bi povzročali nešteto trenj in sporov. Škodovali bi solastnikom samim in sodišča bi bila zaradi številnih tožb zelo obremenjena z delom. Končno bi pa uvedba etažne in stanovanjske lastnine pomenila že po svoji naravi pravno negotovost, ki bi jo zagovarjale le posebne potrebe in v skrajni sili. Takšne potrebe po uvedbi etažne lastnine pa pri nas ni, saj imamo celo hiperprodukcijo stanovanj in mestne občine imajo tudi dovolj nezazidanih zemljišč za nadaljnje zidanje.
Tako torej gledajo na uvedbo etažne lastnine hišni posestniki; zato ni upanja, da bi do uvedbe etažne lastnine pri nas prišlo in pravosodni manister ne bo izrabil pooblastila za uzakonitev hišnega, nadstropnega solastništva.
Topolšica se neprestano
razvija
To Je
pttnOli
LJcrAjaria, 1«
Ob vznožju zelenega Lotjml, v valovili
koULnici, zaprti proti mrzlim vetrovom in odprti proti solncu, se je po vojni razvito eno naših največjih zdravilišč za borne na pljučih. Zdraviliška poslopja so tako zkrL ta, da jih opaziš šele, ko prideš v samo Topolšico iz komaj 4.5 km oddaljenega Šoštanja. Razvrščena so na nizkih gričih in med zelenjem lepega parka, ki skoraj neopazno prehaja v strmo gozdnato pobočje Loma.
Topolšica sama na sebi ni kraj — to je samo zdravilišče, a vendar je zdraviliških poslopij že za cel kraj. Ne more skriti, da je nastajala postopno ter da se ni razvijala po enotnem programu. Jedro tega razvoja je prav za prav tako zvana BerČa, kjer je imel pred vojno zdravnik Pertsche sanatorij. Poleg sanatorija je bilo termalno kopališče, kjer je Se zdaj. Zaradi tega je Topolšica kmalu dobila ime zdravilišče. (Morda je ime Topolšica v zvezi s topli. cami ?) Prvotni sanatorij je bil skromen, prav za prav le letoviška vila, preurejena v sanatorij. Kljub temu si je radioaktivno kopališče kmalu pridobilo velik sloves. Zdravilišče se je začelo razvijati, odnosno letoviški kotiček se je začel razvijati v zdravilišče. Zdraviliški poslopji Vesna in Breda ki sta med najstarejšimi, sta že precej veliki. Pravi razvoj Topolšioe se je pa začel po vojni, ko je zdravilišče prešlo v državno upravo (1. 1919).
Tako je bilo poslopje Zora nazidano (lani) na dve nadstropji, da ima 40 postelj. Sezidano je bilo otroško zdravilišče Smre-cina, ki ima okrog 120 postelj. Zdravilišče
se je povečalo z lepim poslopjem Bredo, ki ima 36 postelj. Eno najlepših novejših poslopij je pa Mladika, sezidano v letih 1933—35; ima 55 postelj. Podrli so staro ambulanto in sezidali novo. Zdravilišče Je dobilo velika, moderna gospodarska poslopja ter ima v resnici moderno ekono. mi jo. V svinjaku rede okrog 100 svinj". Zdravilišče se v glavnem samo vzdržuje. >Berča< je dobila tudi prizidek. To so le večja dela v letih naglega razvoja Topol-šiee po vojni. Našteli tudi nismo is vseh večjih poslopij. V posebnem, sicer skromnem poslopju je termalno kopališče, bazen s stranskimi prostori Ureditev ni bua po-seteo dobra, & zdaj urejujejo tudi basen. Besno po sebi se razume, da trna zdravih, iče stanovanjska poslopja, upravno postopaš in g Javno kuhinjo. Kuhinja Je sicer do-
je več aH manj tefiav z i furafeinjnm brane do precej raskrop-rjsnfh zdraviliških poslopij, kakor se pač to kaže skoraj povsod pri večjih bolnicah m zxk»vfliščih, zidanih v paviljonskem si. jletuu. Hrano razvažajo v posebnem, precej enostavnem vosu (podobnem nekoliko pekovskim vozovom) s konjem. Manjše kuhinje so seveda tudi v vseh zdraviliških oddelkih, a lahko služijo le za kuhanje čaja m preprostejših jedi v manjših količinah.
Kar se tiče termalnega kopališča, je treba omeniti, da je bilo nekaj časa zanemarjeno, ker jetičnlm niso dovoljevali kopanja. Voda ima najmanj 17 C topline. Zanimiv je pojav, da je voda ob deževju po nekaj stopinj toplejša kakor ob lepem vremenu.
Zdravilišče je tudi dobro preskrbljeno z dobro užitno vodo; ima vodovod. Vodo črpa avtomatična električna črpalka iz potoka v rezervoar na grič ob poslopju Mla_ dike. Ker je rezervoar nekoliko prenizko, morajo v dve poslopji še posebej črpati vodo iz rezervoarja.
Večja težava Je s kurjavo; centralno kurjavo imata le dve večji poslopji, v drugih poslopjih so peči, tako da morajo ▼ vsem zdravilišču pozimi kuriti v 68 pečeh. Fokurijo na leto okrog 1000 kubičnih m bukovih drv, ki jih mora uprava kupovati; zdraviliško zemljišče je precej veliko, več 100 hektarjev, ln imajo tudi precej gozda, a ne bukovega. Tudi v kurjavi ae kažejo nekatere nevšečnosti pavil jonskega sistema zdravilišča.
Topolšica se je razvila v večje zdravilišče, saj ima zdaj že okreg 300 postelj. Zato se je pokazala tudi potreba po novem, večjem upravnem poslopju. To poslopje že zidajo in te dni je bila zbetonirana prva stropna plošča. Da bo veliko, spre vidimo že po tem, da zazidana ploskev meri skoraj 400 kv. m in da bo veljalo okrog milijon din. Upravno poslopje bo stalo samo zase pred vhodom v zdraviliški park in na sam zdraviliški kompleks.
Slovesu Topolšice je mnogo pripomogel znani strokovnjak dr. Savič, ki je letos tako žalostno umrl. Zdaj vodi zdravilišče dr. T. Pur lan, ki je prej zdravil na Golni. kn. Zdravilišče ima 4 zdravnike, 26 sester, 38 sobaric in še več drugega osebja. — Kapaciteta zdravilišča je skoraj vedno povsem izrabljena, zlasti še, ker se zdravi v Topolšici mnogo državnih uslužbencev, ki uživajo po zakonu pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih zdraviliščih.
Avguštin Možim 80 letnik
Ljubljana, 1. avgusta Tafcft d0tetn£kov, kakor je naš današnji starvtjenec g. Avgust Možma, pristna ljubljanska korenina, vedno mlad in vesel, je na svetu melo. Ne veste vwi, peč pa mnogi, kako prožno stopa po ljubljanskih ulicah ah po tivolskih in podrozniških potih, prisluškuje ptičjemu petju, žuli svoji viv-ček in živahno gleda ter opazuje svet na vse strani. Nič mu ne uide, vse opazi, natančno premotri in presodi, potem pa pripoveduje o dnevnih doživljajih in o vsem tem, kar je videl in slišal, prijateljem v družbi ali doma v krogu svojih najožjih, kjer ga imajo vsi radi in se z njim vesele njegovega krepkega zdravja, njegove šalji vosti in njegovih bistrih domislekov. Kako pa Šele napenjajo ljudje okrog njega ušesa, kadar jame pripovedovati mladi 80-letnik o stari Ljubljani, v svojih >van-drovskihc letih, pa o tem m
Zdravilišče ima vse, da je povsem mostojen obrat; zato ima tudi manjše de. lavnice za rasna popravila in obrtniške pomočnike raznih strok. Vendar motijo nekatere manjše pomanjkljivosti, ki jft sicer na prvi pogled ne opaziš. Tako n. pr. drsi skozi zdravilišče po dolinici, sredi med zdraviliškim parkom, vozna cesta. Uporabljajo jo sicer samo za potrebe zdravilišča, vendar ae od časa do Časa dvigne prah. Cesto so sicer že katranizirali, a tako ponesrefenn, da že čez leto dni ni ostalo nič od utrjene cestne površine. Spornia_ 63 so pa Imeli še nesrečo, da jim je zgorel škropilni voz, ko je pogorel večji kozolec. Zato letos ne morejo škropiti ceste in poti
v parka___To so pa seveda malenkosti,
ki bi jih lahko odpravili, čeprav je treba premagati birokratske težave.
Rodil se je naš jubilant 31. julija 1859 v Ljubijani in je obiskoval šolo v bivši reduti pri sv. Jakobu, kjer je dovršil 3 ratrede. Učili in vzgajali so ga učitelji ftot, Raktelj in Močnik .ki so vsi vzljubil: nadarjenega in bistrega fanta, po končani šoli pa se je šel učit čevljarske obrti. L. j 1875 je že prejel učno spričevalo in je j
še delj časa ostal kot pomočnik pri svojem t učnem mojstru Jožetu Grmeku na Bregu. I Kakor vsakega takratnega obrtnika pa je i tudi Avguština Možjno vleklo v svet. Našel je še dva prijatelja, vsi trije so si oprtan nahrbtnike in jo mahnili proti O lov- j cu. Prišeldši na vrh Ljubelja, se se ozrli : nazaj po lepi deželi in zapeli tisto: »Kadar j boš ti vandrat šel..< ter se napotili pclni I lepih upov in nad naprej proti Koroški. V ! Celovcu   pa niso dobili  dela.  zato so  jo ' mahnli dalje ra Tirolsko, ki so jo tudi kmalu obredji in krenili še naprej na Sot- , nograsko in v Zg. Avstrijsko. Blizu Ust" za so naleteli na lastnika splava, ki jih je nagovoril in se domenil z nj mi za vodno pot na Dunaj. Pobral jim je dokumente in prijeti so morali za trdo delo na splavu. Srečno so prispeli na Dunaj, toda skoraj brez beliča v žepu in ker ♦.udi tam niso dobili dela, so ostali na cesti in precej zlovoljni puhali v zrak dim iz cigaretnih ogorkov. V obrti je bila že takrat kriza,
po v z »d .-o saioleli aa nezaposlene tovara« ia Zato se ji i-** jubilant obrnil in prišel slednjič v Gradec, kjer je ^elo in ostal v Gradcu poldrugo leto. V Ljubljano se je vrnil šele k naboru 1. 1&7&, Pozneje je delal kot pomočnik pri raznih, mojstrih v Ljubljani, prihranil si je nekaj denarja in ustanovil samostojno obrt, ki jo je opu3til šeie pred leti. Kmalu po osamosvojitvi se je poročil m so se mu rodLK v zakonu štirje sinovi in dve Kćerki, od katerih živita obe hčerki in dva finovav Starejša je poročena v trgovcem, druga je učiteljica, s n je uradnik na železnici, najmlajši pa je tudi trgovec.
Za svojo 80letnico je prejel naš viti jr*» bilant, ki je bil zmerom zgleden naprenV njak, mnogo čestitk starih in mladih Ljubljančanov, najbolje pa se je počutil doma, v krogu svojih otrok in vnukov, ki ga imajo najraje. Vrlemu jubilantu tudi rm-še iskrene čestitke z željo: še na mnoga leta!
Finska vabi na
XII. olimpijske igre
iva)ox
Ljubljana, 1. avgusta Ni se še začelo olimpijsko predleto, že ima športni odsek organizacijskega odbora XII. olimpijskih iger v Helsinkih polne roke dela. Miettinen, vodja tega oddelka je izjavil, da se je že dozdaj prijavilo nad 3000 atletov 20 narodov, zagotovljena pa je udeležba 45 narodov in manjkajo torej še mnoge prijave. Po številu je na čelu sedanjih prijav Nemčija s 350 tekmovalci, slede Združene države s 330, Finska s 300, švedska z 250 in Anglija z 200.
21 NARODOV PRI NOGOMETNEM
TURNIRJU
Košarko, rokomet in hokej na travi so morali črtati s sporeda — Finska je Jmela s pripravo olimpijskih iger le 2 leti časa — in bo zaradi tega nogomet v ospredju tur-nirskih dogodkov. Prijave za Helsinki so številnejše kakor so bile v Berlinu. Računajo na udeležbo 21 narodov, med njimi dve južnoameriški in dve eksotični moštvi. V Helsinkih bo torej največji nogometni turnir, kar jih je bilo na dosedanjih olimpijskih igrah.
NIKAKšNA SVETOVNA RAZSTAVA...
čeprav še nobena država ni razpolagala s tako malo časa za organizacijo olimpijskih iger, so na Finskem prepričani, da bo vse pravočasno urejeno. v01impij?ke igre niso svetovne razstave, o katerih govore, i so popolnoma urejene šele tedaj, ko jih zatvarjajot, pravijo Finci. V dvanajstih mesecih so zgradili v Helsinkih mnogo poslopij, ki so znatno prispevala k olepšavi mesta. Z mrzlično naglico seveda grade športne naprave, ki jih doslej še niso imeli, kakor olimpijski plavalni stadion in dirkališče za kolesarje. Dela bodo končali še letos in če se bodo na prvih preizkušnjah pokazale pomanjkljivosti, bo do začetka olimpijskih iger še dovolj časa za popravila. Olimpijska vas bo na razpolago že pomadi.
170.000 STANOVANJ
Skrbi glede namestitve gostov so nepotrebne, kajti, sleherni tujec bo lahko dobil lepo in čisto sobo. Finci računajo na dnevno 120.000 obiskovalcev, na razpolago pa bo 170.000 stanovanj v mestu in če se bo pokazala potreba, še nadaljnjih 30.000 v najbližji okolici. Izredno zanimanje vlada za šotors k o taboren je. kjer bo bivanje najceneje. Finci so izdelali posebne zemljevide s točno označenimi kraji, kjer bodo namestili 10.000 šotorov za po dve osebi. Taborišče se nahaja sredi gozda ob jezerih, ki nudijo sijajno priliko za kopanje, razen tega pa je taboren je poceni in ni preveč oddaljeno od onmpijsklh borlšč. Cen sicer še niso določili, sodijo pa, da bo sa dve osebi na dan največ 10 mark in pride na osebo torej komaj 5 dm, kar je v resnici malo. Pri tem je treba le vpostevatt da bo vsak šotor razpolagal s 25 kv. m zemljišča sredi najlepšega gozda in ob vodi, vrhu tega pa se bede stanovalci lahko brezplačno postu-boimcarsldh ln drugih naprav v ta-
je povzročilo občinskim oče-v Helsinkih vprašanje ureditve ven— časa olimpijskih iger. če se
ld vsega sveta v milijonskem je Berlin aH v mestu, ki ima Is 300.000 Z obstoječimi nromstntnd sred bi mogn zmagovati promete. Mišje sa izpopolnitev đovofflo ^sUksnssco vsoto« na je tudi drsava m se je v ta bralo 200 inflrjonov finskih mark. Vozni
ln 200
Ko
bo
tomobile. Se druge reči je bOo dttL Saj prav gotovo nI malenkost tisoče Inozemskih obiskovalcev v no kratkem Času na Finsko tn krajšem časa s igre bodo zaradi tega narnlške ln letalske zveze. Vi
ro premislili, da nikomur ne bo treba ča-'tati. Ker morajo računati s prihodom 20 oceanskih parnikov, ld nikakor ovirati rednega ladijskega prometa, znatno razširili pristanišče.
letališče, ki so ga tako preuredili, da ho brez neprilik dnevno pristalo in odpotovalo 1000 oseb.
KAKOR V JEDILNEM VAGONTT Enako kakor stanovanjsko, so rešili tudi prehranitveno vprašanje. V Helsinkih se dobro zavedajo, da ne bo lahko, slasti zvečer, napolniti tisoče lačnih želodcev. Organizacijski odbor se je zaradi tega pogodu z restavracijami za tri. točno odmerjene čase večerje. Prvi bodo lahko j*x*H Že ob 17.30, naslednji ob 19. in zadnji ob 21.30. Izbira kraja in časa je dana vsakemu na prosto — prej pa si bo moral priskrbeti nakazilo za določeno mizo, natančno tako, kakor v jedilnem vagonu. Da ne bo zamudnega proučevanja jedilnega lista ln da bo postrežba hitrejša, ho hrana enotna šele, ko bodo množice nasičene- bo lahko sleherni večerjal po jedilnem ftsttK VSI MORAJO BITI ZADOVOLJNI! Finska se hoče za olimpijske praznike pokazati v čim lepši podobi. Olepševalna društva so že zdaj s polno paro na delu. Povsod imajo samo eno željo: sleherni gost naj bi se počutil Čim bolje in vrnil naj hC se z najboljšimi vtisi. Gostoljubje je na Finskem sveto, dežela sama pa nudi toliko prirodnih krasot, da bodo zadovoljni tudi najizbirčnejši. Finska propaganda se zaradi tega ne omejuje samo na Helsinke, temveč vabi tujce tudi na obisk notranjosti dežele 1000 jezer, da bi na ta način dodobra spoznali edinstveno lepoto ene rnj-naprednejših držav na svetu.
Oj ta ljubezen
Škof ja Loka, ,n u Uja Zapišimo, da je bila ona Doroteja, rn pa J ovo, Jovo ni škof jeločan. Ime samo pove, da je doma z juga. Beograjčan je 21 let star, obiskuje vseučilišče, v Loko pa ga je pri vedel letni Čas, ko hrepeni vsak človek po oddihu in razvedrilu. Jovo i4 hodil po S ko/ji Loki zaprtih oči n tako ni čuda, da ae mu je ustavil pogled na ruv ši lepi domačinki Doroteji. Ittan-oval je blizu njenega doma in tako sta se še lažje seznanila. Mladost pa kipi in ze se je sprevrglo poznanstvo v ljubezen. Zadeva nemara niti ne bi bila imela tragikomičnega zaključka, da niso zaslutili o prepovedanih potih Doroteje njeni skrbni starši, ki so dali hčerki razumeti, da iz te mrke bržčas ne bo kruha. . . Jovo je izostaja* nje svoje drage opazil in to mu je grenilo sicer tako lepe julijske dneve.
Nekega dne pa je čakalo ljudi, ki aa imeli z Jovom opravka veliko presenečenje, V njegovi spalnici so dobili tri pis^na. Eno je bHo naslovljeno na svojce, dnj^e na Dorotejo, tretje pa /škofjeloškem vi*-stimac. Pisma so brž prečrtali in pretej*-tali. Lahko si mislite presenečenje, ko no brali, da odhaja Jovo iz te doline solz v svet, kjer ra trpljenja in ne razočaranj. Jovo je kratkom&k> najavil samomor zaradi Doroteje. »Nemara si bo pa fant i es kaj naredil.c so ugotovile skrbne, dobre ženice. O njegovih naklepih so VI i obveščeni čuvarji postave, ki so s kolesi hitetf ne vse strani, da rešijo Jova. Toda *SS> ka Jova ni hotelo biti od nJcoder. KafjšV bi ss bil vdrl v zemljo. Pa se potem. ' se pretaknili vse konce m kraje, domisli -io-mača MSnka in de: I, poglejmo no še •■.->-krat v njegovo spalnico, kaj pa Če Je revež premislil.« Stopili so v sobo m glejta: Jovo je ležal na postelj, malo je bft pa zdrav kakor riba v \ o-spogiedali. povprašali se
tuđ, kaj vendar naj poslovUna pisna pomenijo, pa niso ničesar zvedeli. Jovo je molčal kakor grob. Jasno je bilo da
Inki mtemtmtk v Številkah
Bo podatkih angleškega notranjega rmV so tsvrtai irski teroristi od L do 10. >ifija   127 teroristh'u% Od tega js bflo 57 atentatov ▼ Lnnrtnnn, TO pa po resnih angleških nss-
hm
js ae rad! v««1 IsV so deloma
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, *- ****** ttm
tt%w. 173
DNEVNE VESTI
—. Naši umetniki v tujini. Iz nemških listov posnemamo, da je imel naš rojak Peter Furlan na nemških odrih naravnost triumfalen uspeh. Kritika je polna hvale in slavospevov, kakršnih nismo navajeni o naših umetnikih v tujini. V Puccin.jevi Tosci je nastopil Furlan nepričakovano dovišeno. Umetnik — piše kritik — razpolaga s krasnim, mehkim Uričnim tenorjem, s katerim se naravnost igra. Zlast; so višine neprisiljene, zveneče, lepo frazirane in tako jake, da vedno nadkriljuje orkester. Poleg temperamenta je Furlan tudi igralski popolnoma dovršen, številna publika je bila za mladega umetnika zelo navdušena in mu je priredila ovacije, želimo, da b; g. Furlana slišali tudi na našem odru.
— Izvozniki oproščeni obvezne oddaje 25»/« izvoznih deviz Narodni banki. Finančni minister je izdal odlok ter z njim oprostil naše izvoznike za nekiirinške države obvezne oddaje 25% izvoznih deviz Narodni banki za račun države po uradnem tečaju. Ta odlok je stopil že v veljavo. Bil je zelo potreben; naši izvozniki so bili zelo prizadeti zaradi oddaje deviz po uradnem tečaju. Dokler še ni bilo večje razlike med borznim in uradnim tečajem, oddaja deviz Naredni banki po uradnem tečaju ni pomenila nobenih težav. Pozneje je pa odtok deviz vedno bolj presegal dotok in se je pojavila razlika med uradnimi tečaji in tečaji tako zvanega svobodnega tržišča. Izvozniki niso mogli debiti več prave protivrednosti za celotni znesek dobljenih deviz, kar je začelo neugodno vplivati na naš izvoz v tako zvane devizne države. Ukrep finančnega ministra bo nedvomno koristil našim izvoznikom in se bo pospešil izvoz v nekatere države.
— Novi rudnik p i rita v Sloveniji. Indu_ strijec Westen je ustanovil družbo Piri t d. d. Družba namerava odpreti rudnik parita pri Veliki Pirešici. V ta namen je že zaposlenih okrog 30 delavcev, in sicer pri pripravljalnih delih. Ko bodo našli večjo žilo rude, bodo začeli delati v večjem obsegu in spravili bodo v obrat rudniške naprave.
— Turistom, planincem je prepovedan prehod   državne   meje   na Karavankah.
Nemški alpinistični referent na Koroškem je obvestil planinska društva in pristojne oblasti, da je prekoračenje jugoslovenske meje na planinah prepovedano. Prehod je dovoljen samo na cestah in železnicah s predpisanimi listinami, na planinskih poteh je pa prehod strogo prepovedan vsem.
— Nova tovarna celuloze v Vidmu pri Krškem, Novo tovarno v Vidmu pri Krškem, ki jo je zgladil g. Franc Bonač, je prevzela družba z o. z. »Celuloza«. Tovarna bo začela obratovati jeseni, Izdel6vali bodo celulozo prve vrste, ne le za najfinejši papir, temveč tudi za predelavo v umetno svilo in bombaževino. Dalje bodo izdelovali tudi celofan in lesno volno. Kapaciteta tovarne znaša 6.000 ton celuloze na leto, instalacije so pa prilagojene za ureditev obrata tako, da lahko producirali po potrebi na leto do 9.000 ton celuloze. Toda težko je reči, ali bo tovarna lahko obratovala vedno s polno kapaciteto, ker je v ' naši državi že nadiprodukeija celuloze.
— Letovišče za subotiške duhovnike v Sloveniji. Rimokatoliška škofija v Subotl-ci je kupila pri Sv. Križu nad Jesenicami večji gozd. kjer je zgradila poč:tniški dom za duhovnike iz baške škofije. Zgradila je trinadstropno hišo. kjer bodo preživljali duhovniki počitnice, škof Budanovič je v nedeljo blagoslovi letovišče baških duhovnikov v Sloveniji.
— Močni }>otresni sunki v Dubrovniku. V nedeljo zvečer so čutili v Dubrovniku dva močna potresna sunka, škode potres ni napravil, le ljudje so se ga ustrašili.
— Nemci raziskujejo naše petrolejske vrelce. Naša vlada je te dni odobrda pogodbo, sklenjeno med nemško delniško družbo ; Rudokop« v Beogradu ter domaČimi družbami »Panonia« v Beogradu ter >Uljanik in Bitumen« v Zagrebu. Domače družbe imajo ru dosledne pravice na 3954 km- obse ga jočem ozemlju. Blizu Buja vic e je nemška družba že začela postavljati stolpe za vrtanje zemlje in pridobivanje petroleja.
— Uvoz avtomobilov. Po uradnih statističnih podatkih smo uvozili v prvem polletju tekočega leta 3028 tovornih in luksuznih avtomobilov, lani v prvem polletju pa 2443. Letos srno jih torej uvozili 585 več. Vrednost uvoženih avtomobilov je znašala letos 107.500.000, lani za d6 milijonov 500.000. Letos se je torej povečala za 24.270/0.
— Nakazila jugoslovcoSkih »Iržavljanov iz Slovaške v Jugoslavijo. »Slovak Press«
poroča: Na Slovaškem se mudi stalno več sto krošnjarjev iz Dalmacije in kočevskega sreza, ki se pečajo s prodajo galanterije na drobno in razne druge robe. Ko so bili letos po 14. marcu prekinjeni plačilni odnosa ji med Jugoslavijo in Slovaško, odnosno ko se niso razvijali več pravilno, krošnjarji niso mogli pošiljati svojih prihrankov družinam v domovino. Obnovitev rednega plačilnega prometa med Jugoslavijo in Slovaško je vzbudila med jugoslovanskimi državljani na Slovaškem veliko veselje. Odslej lahko pošiljajo svojim družinam ne samo prihranke za vzdrževanje, temveč tudi denar iz časov, ko je bil plačilni promet med obema državama v zastoju.
— Letošnja letina pšenice. Po prvi predhodni cenitvi kmetijskega ministrstva bo vrgla letošnja letina pšenice v naši državi 282.342 vagonov, in sicer v vardarski banovini 25.950, v vrbaski 13.089, v dravski 7438, v drinski 26.059, v dunavski 128.631, T netski 6848, v moravski 27.167, v pri. morski 4547, v savski 42.053 in na ozemlju uprave mesta Beograda 557 vagonov. Glede pridelka pšenice je bilo letošnje leto rekordno v vardarski, vrbaski, dravski, zetski in primorski banovini.
— Zagreb dobi novo palačo finančne direkcije. V nedeljo se je mudil v Zagrebu pomočnik finančnega ministra dr. Slado-vić, ki si je ogledal parcelo, kjer bo zgrajena nova palača finančne direkcije. Palača bo zgrajena ob varaždinski cesti za igriščem Gradjanskega.
— Milijon din Je zapustila cerkvi. Na Palicu pri Subotici je umrla nedavno Karla Višija, vdova bivšega sreskega načelnika v Starem Bečeju. Bila je Madžarka. V oporoki je zapustila vilo, kopališče Palic in 30 oralov zemlje cerkveni občini in določila, naj se s tem denarjem razširi katoliška kapela v Palicu v cerkev, v kateri naj se vedno pridiguje v madžarskem jeziku. Cerkvi zapuščeno premoženje se ceni na milijon din.
— finega utopljenca so Iskali, drngeg* BntT V Osijeku je utonil v nedeljo 81etni sinček tramvajskega sprevodnika Dioniadj gtarvat Baje ga je pahnil v vodo njegov
tovariš. Utonil je vpričo otrok in sosedov. Oče je solznih odi prosil sosede ,naj poiščejo sinčkovo truplo. Kmalu so pa potegnili iz vode truplo I81etnega delavca Iv. Lažnika iz št. Jurja v Sloveniji, ki se je mudil pred dobrim mesecem po opravkih v Osijeku in je med kopanjem utonil. Dečkovo truplo so naši. šele včeraj zjutraj.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, a stalno vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beo. gradu 33, v Zagrebu, Sarajevu in Splitu 32, v Mariboru 31.5, v Ljubljani 28.4, v K um boru in Dubrovniku 29, na Visu 28 in na Rabu 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.9, temperatura je znašala 18 stopinj.
— Savo je hotel preplavati, pa je utonil. Sava pri Zagrebu je zahtevala v nedeljo novo žrtev. Na povratku z veslaške tekme je hotel 45-letni jermenar Anton Ružič preplavati Savo. 2eno je pustil na bregu, da bi se peljala čez Savo s splavom, sam se je pa slekel in skočil v vodo. Ko so bili splavarji že na drugem bregu, so Ružiča zaman pričakovali. Pozno v noč so iskali njegovo truplo, pa ga niso našli.
— Volkovi raztrgali 35 ovac. V vasi Kutu v Bosni so vdrli volkovi v stajo Ibrahi-ma Belihasanovića in mu raztrgali 35 ovac.
V planinskih krajih Bosne se je pojavilo zadnje čase mnogo volkov.
— Vihar prevrnil jadrnico. V soboto popoldne so se odpeljali štirje fanti iz Splita z jadrnico na morje. Sredi Bračkega kanala jih je pa zajel vihar in jim jadrnico prevrnil. Na pomoč jim je prihitela druga jadrnica m jih rešila.
— Jugoslovenskega Gandhija so pretepli.
V Kragujevcu so pretepli Milovana Panto-viča, ki je znan tudi pod imenom »jugoslo-venski Gandhi«. V listu »Odjek šumadije« je opisoval nekatere podrobnosti iz afere trgovine z dekleti. List je sam prodajal po ulicah in kričal na ves glas, da je v njem velika senzacija. Ko je stal pred neko kavarno, sta stopila iz nje lastnica ln njen brat, ki sta Pantoviča premlatila. Kot invalid se ni mogel braniti. Pretepla sta ga tako, da je obležal nezavesten.
— Tetka prometna nesreča. V bližini Subotice se je pripetila v nedeljo težka prometna nesreča. Franjo Mikulik se je peljal z motociklom, v trikolicl je pa sedel Ivan Molnar. Na križišču je opazil Mikulik pešca in hotel je motor ustaviti. Pešec je bil Mio Majnat. Hotel je skočiti na drugo stran ceste, pa ga je zadel motocikel. Udaril ga je tako močno, da je kmalu Izdihnil. Mikulik in Molnar sta se pa tako moćno pobila, da so ju morali prepeljati v bolnico.
— Delavca je zaklal. V nedeljo popoldne sta se sprla v Buklnu blizu Novega Sada delavec Ljudevit Antonovič ln Marko Ma-djarac. Bila sta pijana. Med prepirom je Madjarac Antonovića zaklal z nožem.
— Izropana cerkev. V cerkev na Savi pri Jesenicah je prišel oni dan okrog 60 let stari moški, ki pa je kmalu izginil. Kasneje so ugotovili, da je zmanjkalo iz nabiralnikov za okrog 100 d*!n drobiža. Tatvino ima baje na vesti neki bivši trgovski potnik.
— Tatvine Koles v Sneberjah. Orožniki iz Vevč poročajo, da so se pojavili v njihovem okolišu podjetni tatovi koles, ki so
v zadnjem času odpeljali lastnikom 4 kolesa. Janezu Dimniku iz Sneberjev so ukradli 500 din vredno kolo znamke »Puchc. Delavcu Pavlu Jemcu kolo znamke »Diamant«, vredno 1300 din. Angeli Hlebš kolo znamke sAiglon«, rredno 500 dinarjev in nekemu posestniku 700 din vredno kolo, znamke »NSU«.
— Pojasnjen vlom. V Hrašah pri Radovljici je bilo nedavno vlomljeno v stanovanje tapetnika Vilka Vida. Vlomilec je odnesel za dobrih 3000 din obleke in nekaj zlatnine. Orožniki so vprašali domače, če se ni morda že kdo dotikal počene šipe na oknu. skozi katero je vlomilec prišel v stanovanje. Ker so domači to zanikali, so orožniki previdno sneli več kosov Šipe, na katerih so bili vidni vlomilče-
vi prstni odtisi in jih poslali v Ljubljano. Na policijski upravi so prstne odtise povečali in jih primerjali s prstnimi odtisi raznih poklicnih vlomilcev v kriminalni razvidiuci. Tako so ugotovili, da je vlomil v Vidovo stanovanje Štefan Verle, ki ga pa še niso izsledili.
— Druga žrtev eksplozije možnarja. V zagrebški bolnici je umrla druga žrtev eksplozije možnarja o priliki proslave rojstnega dne dr. Mačka. Na dvorišču neke osnovne šole so na dan proslave stre-ljalt z možnarjem, nenadno pa je silna eksplozija raznesla možnar. šolski sluga Ivan LajnvoŠ in več otrok v bližini je bilo hudo ranjenih. Pred dnevi je v bolnici pod. legel poškodbam učenec osnovne šole Krešimir Vrban, včeraj pa je podlegel tudi učenec osnovne šole Ivica Blaškovlč, a stanje učenca Branka Nemanjiča je brezupno. Tudi stanje ranjenega sluge je kritično.
— Prepir ln pretep. Na Pšati so se včeraj ponoči sprli fantje, ki so se najprej pričeli obdelavati s palicami, potem pa je eden potegnil nož in oklal 201etnega ko-larskega pomočnika z nožem na levi in desni roki. Tudi v Begunjah na Gorenjskem je prišlo snoči do pretepa v neki gostilni. Med pretepom je nekdo pograbil razbito posodo ln udaril 321etnega ćelavca Stanka GašperSiča po roki. V Šiški pa so razgrajači napadli snoči 281etnega delavca Viktorja Sedeja in ga s palicami ranli na glavi.
— Se dva ponesrečenca Posestnik Anton Nograšek iz Bukovice je snoči domov grede padel v temi v obcestni jarek in si nalomil hrbtenico. Našli so ga sosedje, ki so ga še ponoči z vozom prepeljali v bol. nico. Delavka Frančiška MiklavČič, zaposlena v »Jugobruni« v Kranju, je tako nesrečno padla s kolesa, da si je zlomila desno ključnico,
— Proti sončarici uporabiJajte Tscham ba Pil.   Kr. dvorni  dobavitelj Orogenj* Gregorlc, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz LJubljane
— lj Ob Celovški cesti zidajo. Letos smo pričakovali živahnejšo gradbeno sezono, pa zaradi splošne krize, neurejenih razmer in splošne negotovosti ni prišlo do pravega razmaha gradbene delavnosti. V mestu je v gradnji le nekaj večjih poslopij, pač pa se precej zida zunaj na periferiji Zlasti ob Celovški cesti je v delu več novih lepih eno in dvodružinskih vil. Zidajo več hiš tudi blizu glavne ceste na polju in v Dravljah, v st. Vidu pa je bilo zadnji čas pokupljenih spet več stavbnih parcel, na katerih si bodo postavili domačini in nekateri I^bljančani lične hišice,
a tudi nekaj večjih stanovanjskih hiš. V št 1 Vidu so stanovanja draga in je po njih vedno veliko povpraševanje, zato nekateri hite z zidanjem novih hiš.
—1j čuden povratek dece z R**itne. Včeraj se je vračala mladina počitniške kolonije, 83 otrok, z zaščitnimi sestrami vred z Rakitne v Ljubljano. Starši so bili obveščeni, da prispe prvi avtobus ob 12., drugi pa ob pol 2. Prvi je res prispel ob 12.15, a o drugem ni bilo duha ne sluha. Starši in sorodniki, zbrani pred šolsko polikliniko na Aškerčevi cesti, so nestrpno čakali brez kosila vse popoldne, a avtobusa ni bilo od nikoder. Med navzočimi je nastala bojazen, da se je morda avtobus prevrnil in da so se otroci ponesrečili. Zaradi tega se je odpeljal neki gospod s svojim avtomobilom na Rakitno. Našel je av_ tobus še vrh Rakitne blizu cerkve, a kraj njega sta stala oba šoferja in popravljala avtobus. Bil je star avtobus, ki za prevoze ni več sposoben. Otroci so pobrali svoje kovčege in jih sami nosili naprej, naposled so pa zaščitne sestre vso mladino peljale v bližini društveni dom, kjer si je deca nekoliko odpočila. Ker ni bilo drugega avto. busa, so vse kovčege naložili na voz, otroci so pa peš krenili na Prese rje in se z vlakom odpeljali v Ljubljano, kamor so prispeli ob 19.30. Tam so jih radostno sprejeli prestrašeni starši, ki jih je bil med tem z Rakitne vračajoči se avtomobil i st obvestil, da se pripeljejo z vlakom. Starši so torej čakali v velikem strahu na deco polnih osem ur. želeli bi, da bi v bodoče šolska poliklinika ali kdor pač organizira vožnjo otrok, poskrbela za boljši avtobus, da ne bo takih križev m težav in da življenje otrok v resnici ne bo ogroženo.
—lj Vabilo Bezigrajčanom. Vsi prebL valci Bežigrada so prejeli naslednje vabilo: Jutri, to je v torek dne 1. 8. t. 1. se odpelje naš župnik v Ameriko. Vlak odhaja z glavnega kolodvora ob 9.45. S svojimi velikimi deli za naš Bežigrad je zaslužil, da mu na kolodvoru pripravimo častno slovo. Vsi, mali in veliki, moški in ženske se zberemo ob 9.15 na kolodvoru. Obvestite še druge! Langus Jože 1. r.
—lj Naknadni pregled motornih vozil. Po odloku kraljevske banske uprave v Ljubljani in pravilnika ministrstva notranii* del z dne 20. IX. 1928, Ur. list 336-10 bo za drugo polletje naknadni komisijsk pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusov avtotaksijev) in ki za drugo polletje v tem letu še niso bili urad. no pregledani in odobreni za javni promet. Pregled se bo vršil v petek dne 1. septembra 1939 v Ljubljani na Bregu štev. 20, dohod z Novega trga, K temu pregledu se mora pripeljati tudi vsa motorna vozila (motocikle in avtomobile) za zasebno uporabo, ki letos Iz kakršnegakoli razloga še niso bila komisijsko pregledana in odobrena za promet. Običajni periodični pregledi motornih vozil, ki so se vršili do sedaj vsak petek, so odslej ukinjeni.
—lj »Častna legija«. Na ta prekrasni film, ki se te dni predvaja v kinu Unionu moramo občinstvo prav posebno opozoriti, ker je to eden tistih lepdh filmov, ki so ponesli slavo francoskega filma po celem svetu. Na lanski blenali na Lidu pri Benetkah je to franc. filmsko delo prejelo prvo nagrado in celo v Berlinu, kjer je film tekel v izvirni izdaji v francoskem jeziku, je bil uspeh filma ogromen. Snov filma je zelo zanimiva, lepa in napeta. Prikazuje nam življenjski roman mladega oficirja, ki pretrpi največja razočaranja in bridko ponižanje, degradacijo samo zaradi tega, ker pred vojnim sodiščem, kjer je obtožen težkega vojaškega zločina, ne sme govoriti in dokazati svoje nedolžnosti, ker bi a tem kompromitiral Čast in dobro ime žene — soproge svojega tovariša. V filmu igrata odlični vlogi Charles Vanel in lepa Marie Bell. Ljubitelji lepih filmov naj tedaj ne pozabijo ogledati si »častno legijo« v kinu Unionu. 2367
—lj Tatinski obiski na stanovanjih. V stanovanje Ivana Baura na Mesarski cesti 4 se je vtihotapil med odsotnostjo lastnika tat, ki mu je odnesel dolgo zlato ovratno verižico z debelimi ovalnimi členki, zlato damsko dvokrovno uro in nekaj
KINO SLOGA — tel.37-30
Danes premiera pravega pustolovnega fUma
BEG PRED SMRTJO
življenje   jetnikov   na »Hudičevem otokuc Beg skozi džungle. — Režija: Albert Rogell, po manuskriptu Freda de Gresaca
Kino Matica 21-24
ob 16. m 21. uri              WM      7%.     WM H V glavni vlogi lepa           šCsf               šCv    • • CLAUPETTE COLBEBT_
je velefilm o pikantni ženi, ki je živela samo za ljubezen
druge zlatnine, v vrednosti 1700 din. Tudi v stanovanje Josipa Vodopivca na Medvedovi cesti v Šiški je prišel oni dan neznan zlikovec, ki mu je odnesel več obleke, vredne 1000 din. Marija Zaje, stanujoča na Vodnikovi cesti v Šiški, je pred dnevi namočila perilo v pralnici, pa ji je ponoči tat odnesel vse mokro perilo, vredno 500 dinarjev.
—Ij Umetnostno.zgodovinsko društvo v
Ljubljani priredi v četrtek 3. avgusta ob dveh popoldne izlet v Stožice, Spodnje, Srednje Gameljne, Tacen in Ročno. Sestanek na Kongresnem trgu. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11. Avtobus.
—lj Avto jo je podrl. 601etna rudarjeva žena Marija Stradar je hotela včeraj popoldne v Šiški prekoračiti Celovško cesto. Kar je pri vozil proti Ljubljani neki avto-mobilist, ki ga je hotela Stradarjeva prehiteti. To pa se ji ni posrečilo, kajti avto jo je zgrabil za krilo in jo podrl. Stradarjeva se je močno pobila po životu.
Sorzna poročila.
Curih. 1. avgusta. Beograd 10, Pariz 11.74375, London 20.75375, New York 443.375. Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.35, Berlin 177.80. Praga 15.175, Varšava 83.40, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
Iz Maribora
— Pri kopanju utonil. V Dobrovcih je i kopanju v Loki utonil 121etni Branko, .1 Šolskega upravitelja Franca Kasperja.
-opal se je s tovariši, ko ga je nenadno prijel krč in je izginil v valovih.
— Smrtna nesreča v kamnolomu. V Mur-šičevem kamnolomu pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah so delavci razstreljevali kamenje. Pri eksploziji so se vedno zatekali v bližnje grmovje. Med delavci je bil tudi 521etni Ivan Merčnik, ki se pa ni pravočasno umaknil. Težak kamen mu je priletel na glavo, da je krvav in neza\Testen obležal. Prepeljali so ga v mariborsko bol. nico, kjer je pa podlegel poškodbi.
— Zaključek Šahovskega turnirja. Snoči
je bil v kavarni Bristol zadnji dan odnosno XVII. kolo šahovskega tekmovanja za prvenstvo Maribora. Rezultati so bili naslednji: GerŽelj : Mohoreič 1:0, dr. Krulc : Vidovič 1:0, Mišura : Nosan 1:0. Marvin : Eferl 1:0, Babic : Knechtl 1:0, Regoršek : Lukež jun. 1:0, šumenjak : Lukež sen. 1:0. Končno stanje : Gerželj 15, dr. Krulc 12, Mišura 11.5, Mohorčič 11, Marvin 10, Re. goršek 9.5, Babic 9, Vidovič 8.5, šumenjak 8, Lukež st. 7.5. Vsi ti so med nagrajenci.
1
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SlSKl — Telefon 41-79.
Film  za  staro  in mlado!
Silly revija
Film risanih šal v naravnih barvah! Predstave: danes ob *^9. uri, jutri ob ^9. uri in v četrtek ob U 9. uri.
Prihodnji spored:
Alarm
Ne nagrajeni so ostali: črtalič 6.5, Nosan in Lukež ml. 6, Eferl in Kotiš 4.5, Knachtl 4, Pesek 3. Drevi bo oficieina lazdelitev nagrad.
Oglas za pol milijona
Celostranski oglas družbe Armour nnd Companv. tovarne mesnih izdelkov in volem esarije v Chicagu, objavljen v magazinu »Ladies Home JournalUst v Štir'bnrv-nem tisku stane 11.500 dolarjev, ali v n.i-šem denarju okrog pol milijona. Družba ima krasno opremljen propagandni oddelek, ki je ustanovil posebno posvetovalnico za ameriške gospodinje. Ta posvetovalnica je sestavila mnogo dobrih jedilnih listov in cele kuharske načrte. V vsakem se pa priporoča velika poraba prekurme-ga mesa in mesnih konzerv. Oglas je vzet iz mesečnega načrta in priporoča piokajene klobase iz svinjskega mesa, zavite v prozoren celofan. Porabnik torej vidi. kaj kupuje. Sveženj klobas je ovit z reklamnim trakom, na katerem je primerno besedilo. Obenem je pri klobasah roe^pt j« sedilo. Obenem je pri klobasah recept, kako se dobro pripravi jo. Recept je jedo Američani klobase zelo radi. Razen tega govori Inserat tudi o sadnih 5w>k'h in drugih dobrotah.
Prvi del oglasa priporoča klobase za zajtrk .drugi priporoča za južino šunko, tretji pa razne dobrote za obed. Pri v 1-kem priporočenem izdelku je naveden čas, potreben za pripravo te ali one jedi. Navedene so celo stopinje toplote pri kuhi. Ameriška gospodinja tak oglas izreže "n ga obesi v kuhinji na steno, da ima prt rokah vsa potrebna navodila in nasvete. Iz tega je razvidno, kako iznajdljiva je ameriška reklama.
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1939.
ZAČETEK 27. AVGUSTA:
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG
SAJMA — BEOGRAD. KNEZ MIHAJLOVA 33/L
IN  ČASTNI ZASTOPNIKI:
ING. G. TttNNIES, LJUBLJANA, TVRSEVA 33, TEL. 27-62
JOSIP BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA UL. 25, TEL. 20-97
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej preklici izjave oeseda Din 1.—,
davek posebej.
£a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo
'• seua Sli  ,jui     ,:t v t r* r"M
Najcenejši I r. đ a t e k I
,SLOV. KA^iJDA41!
TVRISTI!
Predno odhajate na planine, ne pozarjitt m naoavltt Mn cvetlični med v Medarm — Ljubljana, Židovska ui 6 36/T
Tap«t2*k ?*tar
Iz Wolfove ulice se Je preseJil
v Selentrargovr uh 4
telefon 28-10
NAJBOLJŠO MEDICO
domte v Meri u rtu - Ljudijana židovska ul. o. 36/T
TRAJNO ONDTJLACIJO
s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— *Salon Meriak«, Sv. Petra c. 76. 2355
ENO IN DVOSOBNO
stanovanje se odda takoj. Pojasnila: Ciber, Cojzova cesta.
2349
POSOJILA
la vknjižbo, poroke, menice, iolgoročna hipotekama na hiSe v sreskih mestih ter kmetom za gospodarske potrebe po 6% obrestih, tudi na 10—20 letno ,odplačilo. Pojasnila proti nakazilu 3 din v znamkah. Central, Tomičeva 7, Zagreb. 4347
PRODAM
< »eda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
OREHOVA JEDRCA
lepa. izčiščena, dobite najceneje v Medarni — Ljubljana, Židovska ul. 6. 36/T
ftrVALNI STROJ zelo dobro ohranjen »Singerc, naprodaj. Kolodvorska ul. 35/1. desno. 2356
SOBE
MALO SOBICO
oddam boljšemu gospodu, event. s hrano, nasproti gor. kolodvora. Naslov v upravi. 2353
JAHALNE ŠKORNJE
št. 40, dobro ohranjene, in damski plašč prodam po zelo nizki ceni. Naslov v upravi. 2359
MALI OGLASI
▼
»Slovenskem Narodne imajo siguren uspeh!
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA H
^aimaniSi znesek S Din '***seda       aai   JaveJ* ooseoe
ABSOLVENT
enoletnega trgovskega tečaja ln z malo maturo želi prakticirati v pisarni večjega trgovskega podjetja ali v večji trgo-j vini. Naslov: Poljanšek Miloš, Brežice. 2346
POZOR GOSTILNIČARJI!
Irem v pomoč samo za hrano v gostilno ali menzo. Več po dogovoru. Naslov v upravi SI. Naroda. 3360
SERVIRKO (JEDILONO*0)
sprejme za stalno hotel-resta* * vracija štrukel. 2364
VAL
modni prefM, norice ls radi
Makttlaturni papir
Dubliaas, KaaOJ«vs «u«ft •
Srev 172
»SLOVENSKI NAROD«, tank, 1. avgusta im.
Stran S
.. la sokolskim praporom
Sokolstvu Ljubljane in okolice
Udeležimo se v soboto ln nedeljo proslave 30 letnice
viSkeca Sokola
_   , .       ,       Ljubljana, l. avgusta.
Bratsko sokolsko društvo Ljubljana-Vič bo v soboto in v nedeljo 6. t m, svečano proslavilo 30 letnico društvenega obstoja. Med društveni odbor ljubljanskih sokolskih društev je na svoji redni seji z dne 28. julija t. 1. soglasno sklenil, naj bo proslava viškega Sokola obvezna za vsa ljubljanska sokolska društva, okoliška Da so bratsko vabljena k sodelovanju. Po tem sklepu MDOLSD bodo ljubljanska sokolska društva sodelovala pri javnem nastopu in v svečanem sprevodu.
Meddruštveni odbor je soglasno sprejel in odobril spored proslave, ki bo do nastopnem sporedu: v nedeljo, 6. t m. bodo °b 8. uri skušnje vseh telovadnih oddelkov in vojske na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Popoldne ob 15. uri bo zbor sokolstva v kroju in s prapori, ter članstva in naraščaja v meščanski obleki z znakom pred sokolskim domom na Viču, kjer bo ob 15.30 razvitje dečiega prapora, nakar bo krenil sprevod z Viča skozi Rož-
no dolino, po Erjavčevi cesti. Gradišču, Selenburgovi ulici. Tvrševi cesti. Gospo-svetski in Bleiweisovi cesti do Narodnega doma, kjer bo razhod. Ob 17. bo na telovadišču Ljubljanskega Sokola javna telovadba vseh oddelkov in vojakov 1. planinskega bataljona iz Ljubljane.
Mislimo, da je odveč poudarjati pomen tega jubileja za ljubljansko sokolstvo. zato pričakujemo, da se bodo vsa bratska ljubljanska in okoliška društva tega slavlja udeležila v polnem številu v kroju in s prapori in tako javnosti pokazala, da je naša Ljubljana sokolska in j ugoslo venska. Prihodnjo nedeljo vsi sokolski kroji in narodne noše na plan! Naj postane viški jubilej mogočna manifestacija Tvrševe sokolske misli v zibelki jugoslovenskega sokolstva!
Bratje, sestre, naraščaj in deca. v nedeljo 6. t. m. zbor pred sokolskim domom na Viču! Zdravo!
Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev.
Praznik sokolske misli v Ljubnem
Javni telovadni nastop Sokola Je dosegel lep uspeh
Ljubno, 31. julija Med najmlajšimi cdinicami v sokolski župi Kranj je Sokol v Ljubnem, ki si kljub vsem oviram in težavam krepko ln vztrajno utira pot k sokolskim idealom. Včeraj je zopet v polnem pomenu besede pokazalo društvo svojo svežo in neuklonjivo sokolsko voljo pri javnem nastopu, ki je dosegel vsetransko lep uspeh tem bolj, ker so nastopili z domačini Sokoli in Sokoliće iz šiške, ki so tod že več tednov na počitnicah.
Nastop sam je bil na letnem telovadišču pred Sokolskim domom, na prekrasni točki, odkoder je diven razgled na nase planine in njih predgorje. Sokolski praznik je še poveličalo krasno sonce in je zato prireditev tudi s te strani potekala povsem nezadržano. Ponosne trobojnice so vihrale in naznanjale slovesnost, hkrati pa sprejemale goste, brate in sestre, ki so prišli od vseh strani na praznik te naše vrle, sveže in delovne sokolske zajednice.
Zvoki sokolske koračnice so doneli, ko se je pojavil na telovadišču moški naraščaj in dovolj spretno prikazal svoje vaje. Za njim so z občudovanja vredno pripravljenostjo nastopili naraščajniki na drogu in želi kar najlepše priznanje, kakor tudi člani, ki so s svojimi vrhunskimi vajami prikazali veliko delo sokolske telovadnice, ženski naraščaj s svojimi modrimi krilci je vedno lep, učinkujoč. Tudi tokratni njegov nastop je žel zasluženo priznanje. V raznoterostih, ki so nastopili z njimi Člani iz Šiške, smo gledali vaje. v katerih smo videli vso tehnično uvežba-nost bratov-gostov. Ta točka je bila pač
I kulminacija pestrosti, povsem nova, ki bi ' jo kazalo prikazati tudi drugod. Imponu-joča je bila 21-članska skupina članov s prostimi vajami. Njih nastop je bil vzoren ob zvokih zvočnika, ki je z discipliniranostjo pred onimi na telovadišču zaostajal. Omenimo naj, da je vprav pri tej točki sodelovala večina domačinov — Ljubenča-nov. Sijajna je bila poslednja, »florentin-skac točka s člani, ki so s svojim nastopom prodorno uspeli.
Ob zaključku so se zbrali vsi telovadeči odseki in zapeli skupno z množico sokolskih prijateljev »Pesem sokolskih legij«. Bilo je vse prisrčno domače, neprisiljeno in Sokol v Ljubnem, kakor tudi Sokoli taborjanl iz Šiške, ki so s svojo radovoljno-stjo pripomogli do tako učinkovitega in res lepega nastopa, zaslužijo polno priznanje. Zlasti ne moremo preko imen ljuben-škega načelnika br. Kozjeka Ignacija ln načelnice s. Ele Ambrožičeve, na katerih ramenih sloni odgovorno tehnično delo, polno priznanje, pa tudi starosti br. Silvestru Golmajerju, ki neomajno vztraja z brati in sestrami v vodstvu te hrabre sokolske zajednice. Po nastopu se je začela zabava, ki je bila takisto na višini, kakor ves sokolski praznik v Ljubnem.
Sokolski nastop v Ljubnem je na vsej črti izpričal, da sokolska misel krepko živi! živi ne samo v mestih in trgih, marveč tudi v naši vasi! Sokolstvo je vsena-rodna organizacija. Le vprašanje časa je, ko bo sokolstvo prodrlo v sleherni zaselek! To je pot, nas Sokolov in tako je prav! Le naprej brez miru — ln zdravo!
Lepo sokolsko slavje v šmartnem
Pckazalo ]ef da so šmarski sokolski voditelji dobri
organizatori!
Šmartno, 31. julija.
Včeraj smo ob krasnem vremenu praznovali petletnico našega Sokolskega društva. Sokolska prireditev se je začela včeraj opoldne, ko so začeli prihajati k nam Sokoli od vseh strani. Največ jih je bilo iz zasavskih edinic. Naš domači Sokol je z brati Litijani pričakal goste pri opoldanskem vlaku na litijski postaji. Tam se je razvila povorka s sokolsko konjenico na čelu in godbo trboveljskega Sokola. Sprevod so zaključili Sokoli v civilu in z znaki. Živahno pozdraviiana je krenila povorka skozi Litijo čez Dobravo v Šmartno. Tam so se začele takoj skušnje za javni nastop, ob treh pa je krenila skozi šmarsko vas povorka, ki so se ji priključili tudi Sokoli z Dolenjske. Skupina ljubljanskih sokolskih tehničnih delavcev pod vodstvom prejšnjega župnega načelnika br. Franja Lubeja je prihitela v našo dolino kar s kolesi preko Trebeljevega.
Sokolsko množico je pozdravil naš starosta br. Franjo Vidic, ki je izrekel vsem prisrčne dobrodošlico, posebej pa še žup-nemu delegatu br. Čotariu iz Ljubljane in zmagoslavni sokolski vrsti ljubljanski, ki si je letos že petič priborila najvišje sokolsko priznanje, meč Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Sokolstvo je izkazalo čast državni zastavi, potem se je pa pričel telovadni nastop. Otvorili so ga mladi trboveljski telovadci, ki so izvajali vzorno navežbane in posrečeno sestavljene vaje s puškami (sestava br. Prestorja). Nato  so se zvrstili  vsi  ostali  oddelki: člani,
članice, moški in ženski naraščaj ter oboja deca. Vsi oddelki so bili izredno močni, kar je dokaz, da se šmarsko društvo lepo razvija. Pri nekaterih točkah so pomagali tudi telovadci ostalih edinic Vsa telovadba je bila na višku in so bili telovadeči de-
ležni toplega priznanja. V pohvalo za včerajšnji nastop naj povemo, da je bilo samo članov telovadcev 45, za majhen nastop skromne podeželske vasice lepo Število, ki kaže, da so naši smarski sokolski voditelji dobri organizatorji.
Domače društvo je izvajalo posebno točko  na   našo  staro  pesem:     »Oj preljuba šmarska vas«, ki je pri na« it ponarodefa Sestavo našega načelnika br Mirka Pestot nika so izvajali skupno vsi oddelki.
Živahno spremembo je prinesla orodna telovadba. Zelo privlačna točka je bil sku pen   nastop članov   in naraščajnikov na dveh bradljah. Višek programa pa je bil na stop naših sokolskih prvakov zmagoslavne ljubljanske sokolske vrste   Elegantna sed morica   je   nastopila   v   belih telovadnih oblekah in je izvajala precizne vrhunske vaje najprej na bradlji, potem pa še na drogu. Vzorna vrsta  je potrdila svoj sloves, ki si ga je priborila  pred najvišjim sokolskim forumom. Vsak telovadec je bil deležen že med izvajanjem živahnega priznanja, ob zaključku pa je zadonelo na vdu šeno ploskanje, ko so se sredi telova dišča zahva'ili vrli četi br starešina Vidic načelnik br. Pestotnik. mala Sokoličica ses Pečnikova pa je vodji vrste      dr. Pustiš-ku  izročila  s  kratkim  nagovorom šopek cvetja iz naše doline.
Nato se je zbralo na telovadišču spet vse uniformirano sokolstvo od člana db sokolske dece. Ob sviranju in prepevanju Himne »Hej Slovani« je počasi zdrsela z droga
naša državna trobojka, potem je pa vse sokolstvo odkorakalo s telovadišča ob svira nju sokolske himne »Le naprej, brez miru«.
Slavnostni del je bil s tem končan Sledil je bogat srečolov s prisrčno družabno zabavo. Šmarčani. povsod na glasu kot najboljši pevci in naše narodno ženstvo, so
poskrbeli, da se je prijetna zabava ob svitu polne lune zavlekla in zadovoljila vse, ki so prihiteli na slavje našega Sokola.
Lep praznik Sokola ▼ Piesetju
Preserje, 1. avgusta. Lepa solnčna nedelja je privabila v prijazno naselje Pod peč pod zelenim Krimom, kamor je priredil preserski Sokol svoj izlet in letni nastop, lepo število sokolstva in njemu naklonjenega občinstva. Po prihodu obeh popoldanskih vlakov se je razvila s postaje Preserje velika povorka z godbo Sokola I in tremi prapori proti vasici Podpeč. V povorki, ki jo je domače občinstvo živahno pozdravljalo in obsulo s cvetjem, je korakalo okrog 250 oseb. Svečano razpoloženje pa je se dvignilo pokanje možnarjev. ki so spremljali sokolski sprevod. Pri nastopu so sodelovala društva Vič, Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Planina, Notranje gorice in domače društvo. Bratsko župno upravo je zastopal starosta viškega Sokola br. Pavle Borštnik.
Po kratkem odmoru se je pričela ob 15. javna telovadba s pozdravom državni zastavi. Po tem svečanem aktu je najprej nastopila ženska deca in za njo moška deca z župnimi prostimi vajami. Dočim so proste vaje deklic kolikortoliko uspele, se je nastop dečkov, ki so bili iz različnih društev in naučeni vaje vsak po svoje izjalovil. V bodoče naj bratje vodniki ne pošiljajo dece k nastopu brez skušenj. Tudi smo opazili, da so imeli nekateri dečki na glavi čepice, drugi pa ne, kar je sliko zelo motilo. Naj bi župna uprava izdala tozadeven predpis glede čepic moške dece. Nato je 28 naraščajnic prav dobro in skladno opravilo savezne proste vaje, ki so zelo ugajale. Orodna telovadba članov na drogu in na bradlji in viških naraščajnikov na drogu je pokazala lepe sestave, ki so jih poedine vrste izvedle prav strumno in posrečeno. Proste vaje 14 naraščajnikov so bile lepe. Za njimi je 18 članic zadovoljivo nastopilo s saveznim! prostimi vajami, nato pa še 24 članov. Za zaključek je nastopila še vrsta viških naraščajnic z vajami na dvovišinski bradlji in so bile mlade telo-vadke deležne viharnega odobravanja. Po nastopu so se zbrali na telovadišču spet vsi oddelki k snemanju državne zastave med igranjem in petjem »Hej Slovani«. Občinstvo, ki ga je bilo za ta kraj izredno veliko število, nad 600 je viharno pozdravljalo sokolske vrste. Po nastopu je bila na vrtu br. Kavčnika in zvečer na Ljubljanici prijetna zabava, ki bo ostala vsem v lepem spominu. Sokolom pod Krimom pa kličemo: Krepko naprej za sokolskim praporom .. .«1 —hzt.
Iz Zagorja
M bil utonlL Nedeljsko vroče sobice Je izvabilo posebno mnogo mladine v hladne savske valove. Med kopalci je bil . tudi približilo 16 letni Jerin O trna r. S se- i boj je imel psa volčje pasme, last hišnega ! gospodarja g. Mrnuha. Jerin je s psom preplaval Savo in nekaj časa počival na desnem bregu. Ko se je pa vračal na sipino, ga je deroča Sava zanesla v močne valove, katerim ni bil več kos. Začel je klicati na pomoč. Prihitelo je takoj več dobrih plavačev, ki mu pa na nevarnem mestu niso mogli mnogo pomagati. Pripisati je le srečnemu naključju, da ga je le zaneslo na sip no. Ta primer naj bi bil epet resen opomin vsem kopalcem, naj Savi preveč ne zaupajo, ker je zahtevala že toliko žrtev. Pri tem ni bilo omeniti še Mrnuhovega psa, ki je spremljal tudi med plavanjem Jem a. Ko se je zač^l potapljati in klicati na pomoč, je začel pes lajati in se mu je hotel približati. Ker so ga pa valovi zanesli od ponesrečenca proč, je splaval na breg, stekel ob strugi navzgor in ponovno skočil v valove, da bi dosegel potapljajočega se Jerina, ki je pa bil med tem časom že na varni sipini. Ko je do njega prišel tudi pes, je izražal veselje nad tem z lajanjem in mahanjem z repom. Tu je zopet dokazal pes svojo zvestobo. — Naj omenimo še to, da je Jerin po tej nezgodi takoj zapustil savsko obrežje ter se napotil s psom domov. Na poti je pa zopet hotelo nesrečno naključje, da je neki motorist povozil zvestega psa — reševalca. Ta karambol k sreči tudi ni zahteval nobenih žrtev.
— Požar. V nečeljo zvečer je začel goreti v Kotredežu kozolec g. Jezernika. Kozolec je bil poln sena. v latah je pa bilo v štirih predelih polno pšeničnega -nopja. Na kraj nesreče so takoj prihiteli kotre-deftki gasilci ter potegnili izpod kozolca vozove, druge p* moči pa itak liso mogli nuditi, ker je ogenj takoj objel ves kozolec, da je pogoiel do tal. V bližini ui bilo drugih poslopij, zato je bila nevarnost manjša, le g. Jezernik trpi mnogo škode, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je bil .-koraj gotovo podtaknjen.
— Gasilska vaja. Gasilska Četa v Zagorju je bila lani in letos poživljena z novim članstvom zato redno prireja svoje orodne vaje, da bi bilo v primeru potrebe vse čla'istvo pripravljeno. Vaja večjega obsega se je vršila v nedeljo popoldne, ko je naznanil gasilski rog, da *gore« fa-rovaka poslopja. Takoj je bilo vse na mestu. Prvo pomoč je nudila ekipa, ki je dobila vodo iz najbližjega hidranta, a kmalu je že dajala vodo mo torka iz pri bi: 2-no 300 metrov oddaljenega, potoka Kotre-dežice, ki teče najmanj 50 m niže v dolini. Končno je stopila v funkcijo še ročna bri-
zgama. Tako je vaja v polni meri
svoj namen. Poveljeval je četni poveljnik
g. Medved Anton.
Iz Kranfa
— Tihotapljenje mesa se vrel še vedno
kar na debelo in občinski odbor je imel že ponovno priliko in nal^o, da se peča s to nevsečno zadevo, toda brez vidnega usfia ha. Zadnje dni je policija zaplenila zopet precejšnje količine vtihotapi jen ega mesa in jih oddala mestni klavnici, ki potem me so po znatno znižanih cenah prodaja naravnost konzumentom, kar povzroča zopet občutno škodo — poštenim mesarjem. Niti visoke globe ne ustrašijo špekulantov, kar dokazuje, da je te vrste posel zelo donosen in da navzlic čuječnosti Javnih organov še uspeva. Tokrat je zadela zla usoda nekega mesarja iz Priznekovega, ki bo poleg občutne globe tudi ob vse zaplenjeno meso — tako da bo našel ta teden morda tudi kak revež svoj košček cenenega mesa na svojem krožniku.
— Okoliški občinski odborniki so tudi na zadnji občinski proračunski seji zahtevali, da nastavi občina več poljskih in gozdnih čuvajev ter da jih boljše plača. Kako upravičene so bile te zahteve, se vidi sedaj, ko slišimo dan na dan o raznih gozdnih in poljskih tatvinah. Tako je v soboto zjutraj zalotil gozdni Čuvaj na Klancu nekega Z. A., ko je nesel veliko vrečo iz Kozi nove str gozda. V vreči so bih sami mladi hrastici posekani v omenjenem gozdu. Upamo, da bo občina sedaj uvidela upravičenost zahtev mož, ki zastopajo okoličane.
— Marljive obrtniške roke so pripravile mnogo prijetnh presenečenj posestnikom velike tombol'-1, ki bo v nedeljo 6. avgusta v Kranju. Nad 40 glavnih dobitkov — med temi celih devet sobnih oprav: kompletne spalnico s posteljnino, jedilnica, kmečka soba, otročka soba, kopalnica — je prav okusno razstavljenih v gimnazijski telovadnici, katero posedajo že prav pridno radovedni gledalci s tihim upanjem, da se jim bo prihodnjo nedeljo sreča nasmehnila. Za uboge 4 dhnarje pa celo spalnico iz kavkaskega oreha in 5e poti ejn ino po vrhu, vse skupaj vredno med brati 20.000 dinarjev, res ni malenkost! Pa tudi drugim visokovr^dn^m dobitkom se ne bi nikdo odrekel! Kdor ne verjame, naj si ogleda do konca tega tedna razstavo v gimnazijski telor/adnici. Vstop prost!
V KOPALIŠČU
— Čuj, prijatelj, kai imaš čas, da si dan za dnem v kopališču?
— Saj ga moram imeti. To je namreč edini kraj, kjer mi ne morejo moji upniki ničesar več sleči.
A. M.:
Kam z njo?
Na vrata londonske advokatske pisarne je potrkal podjeten mornar. Vstopil je, vzel iz ust pipo in vprašal, dali bi mogel govoriti s svojim prijateljem Dobbsom. r>isar z naočniki ra nosu je dvignil glavo, rekoč: — Dobbsom? <5e bi hoteli govoriti z njim. bi bili morali priti pol leta prej. Umrl je. Jaz sem njegov naslednik.
— Kako je to mogoče? — se je začudil zagorel, morski volk. — Ko sem Odhajal, je bil zdrav kakor riba v vodi. To je asame zares hud udarec.
Pisar je molče prikimal.
— Pripeljal sem mu papigo naravnost iz txopčnih krajev. Govori kakor angel, žvižga in poje, kaj naj zdaj počnem z njo? Na ladjo je ne smem prinesti, kapetan je to prepovedal. Dobbs je bfl moj edini prijatelj na tem svetu... V zadregi se je popraskal za ušesom. Kar mu je šinila menda v glavo nova misel: — AH bi ne hoteli te papige? Gotovo bi lepo ravnali z njo, kaj ne? To je zelo redka ptica.
Kanciist je zadovoljno zaka81 jal: — Ce bi zares hoteli biti tako prijazni...
_ Vaša bo zdaj, ko je ubogi Dobbs
mrtev. Toda obljubiti mi morate, da ee bo počutila pri vas dobro. Ali imate klet-ko?
Ne, pisar ni imel kletke.
— Toda kletko potrebujete, kajti ta. v kateri sedi zdaj Lora, ni moja. Kaj naj storiva?
— Ali bi mi ne preskrbeli kletke? Koliko neki stane?
— Takole deset šilingov, mislim. Spregovoriti hočem z lastnikom te kletke in 6e bo zahteval več, bi kril razliko jaz.
Iztegnil je roko In sprejel od pisarja pol funta. — Cez pol ure bom zopet tu. Videu boste, koliko veselja ram prnese ta ptica.
Mornar se je odmajal in nekaj hiš naprej je potrkal v prvem nadstropju na vrata trgovca z žitom. Vprašal je po svojem prijatelju Dobhsu.
— Tu ni nobenega Dobbsa, — je odgovoril uradnik, — pač pa je bil na številki 216 neki Dobbs pri Advokatu. Toda minulo je že pol leta, odkar je umrl.
— Umrl? Ni mogoče! Moj lragt stari prijatelj Dobbs! Kaj naj počnem zdaj s papgo, ki sem mu jo pripeljal iz tropič-nih krajev?
— Papigo? In govori?
— Kakor poslanec v parlamentu. Pa prepevati ln žvižgati zna tudi... Kam sedaj z njo?
— Eh, saj bi bil končno pripravljen ...
— Vi bi jo hoteli, gospod ? — ja je prekinil mornar. — Ali pa imate kletko?
— Kletko? Takoj stop m pogledat?
Uradnik je odftel in kmalu je prinesel Še dobro ohranjeno kletko. Mornar je bil
presenečen, toda kletko je vzel in obljubil, da pride čez pol ure nazaj. Potem je pa smuknil v tiho ulico v okraju vil. Ustavil se je pred neko vilo, last stare dame, ki je stanovala v nji sama s svojimi če-tveronogiml ljubljenci. Po travniku sta se izprehajala dva bela foxteriera, na večernem solncu se je grela mačka, na vrtni m z c je pa stala pozlačena kletka s krasno pa p go.
i Podjetni mornar se je ozrl na vse stra-i ni, odpri previdno in spretno vrtna vratca, se priplazil do kletke in jo odprl. Pa-! piga je sklonila glavico na stran in po-I mežiknila lokavo mornarju. V naslednjem
trenutku je bila pa že na plotu. Papiga ne odleti daleč n tudi ta ubežni jetnik je letal tik pred mornarjem, dokler nista prišla iz tihe ul če med vilami na živahno glavno ulico. In preden je minilo nekaj minut, se je udeležila v*« množica postrežb j v h pomočn'kov lova na papigo. Ne-i kateri so vsaj dajali dobre nasvete in po-I učevali radovedneže. In čez nekaj minut je sedela Lora v kletki. Mozak*, volk se je zadovoljno smehljal. Zahvalil se je na vse strn.ni in odšel s papigo. Zavil je v bi žnjo krčmo.
— Lepa papiga. — je dejal krčmar. — Kake ji je ime?
— Lcra. — je odgovor*! pOstavn* mornar. — Pripeljal sem Jo iz trošenih krajev prijatelju, ki je pa ta čas umrl. Zdaj
jo moram prodati, čeprav mi srce krvavi.
— Koliko hočete za njo? — je vprašal krčmar na videz kar tjavendan.
— Izpod pet funtov je ne dam. To je smešna cena za tak razstavni eksemplar.
— Papiga je za vreščala celo vrsto besed in mornar je ponoseio dvignil glavo. — AH ste slišali, kaj zna? Tako lepe in bistroumne papige ne dobite nikjer izpod deset funtov... In še kletko vam dam za nameček.
Pobotala sta se za tri funte. Mornar si je obr-sa! brke, spravil tri funte v žep in odšel. Prvi, ki ga je srečal na ulici, je bil kane Ust iz advokatske pisarne.
— Halo, končno sem vas našel. Zdelo se mi je že čudno, kje teko dolgo tičite. Naš sluga je dejal, da je nekomu ušla papga. Ali ni bila to vaša?
— Ta me je upehala, gospod! Pol ure sem lovil po ulici, zdaj pa je oa varnem, tu v krčmi. Samo zadeva s kletko še ni v redu. Ta človek noče dati za njo dvajset šilingov. — Morda bi se zadovoljni a petnajstini. Počakajte tu v krčmi, da ure-d m zadevo s kletko.
Sprejel je od kancllsta pet šilingov m počakal, da je vstop 1 v krčmo, kjer je bil pustil papigo. Na blžnjem vogalu je stal uradnik iz trgovine z žitom in se oziral na vse strani. — Kaj je s papigo? — je zakl cal, ko je zagledal mornarja.
— Ušla mi je, zdaj je pa zopet v kletki tu v krčmi. Vse kaže, da se je prikupila kremarju. Toda ne dajte je izpod deeet funtov in ne pozabite pri tej kupčiji name.
— Bodite brez skrbi, je dejal uradnik m že je odhitel v krčmo. V naslednjem trenutku je stopila iz stranske ulice stara, izmučena dama s kletko v roki in vsa obupana se je ozrla okrog. Mornar je bra stopil k nji, se odkril in dejal: — Oprostite miloetljiva, 6» se ne motim, iščete papftgo.
— Ah, da, ali ste jo videli? Pomagajte mi, prosim, odletela je tjale. Bogato nagrado dobite, če p izsledite.
— Zahtevam samo pet šilingov, gospa.
Mož, ki je ujel vaso papigo, sedi tam v krčmi. To je neki Dobbs iz advokatske pisarne. Stopite tja, da vam jo
Stari dami je zežarei obraz. Vzela je ročne torbice pet šilingov in jih čna dala mornarju, potem Je pa
Morski volk je zavil v eno izmed altih ulic, kjer je bilo že mračno, je v žepu  zaettiaene funte m potni da bi rad žrtvoval snega, os trt mogel deti m ališati, kako se bo rasvfl ▼ pogovor med krčmarjem, kanoiistom, dnikom in staro damo t laetnmsirj prav** d do papige, ki jo je bfl pripeljal ubogemu Dobbsu nacavnoat la
Stran 6
»SLOVENSKI KARO De, torek, 1.
1
človek bi živel na Marsa
samo nekaj trenutkov
V starodavnih časih so se ljudje zelo bali opozicije Marsa s Mlačen, ker so biH prepričani, da prinaša nesrečo
Planet Mars je v zadnjih   15 letih zdaj najbližje zemlji  in nekaj tednov bo jasno žarel na nebu. Najmanj sa   razdalja med Marsom ln zemljo je bila v četrtek, v petek se Je pa začel  Mars zopet oddaljevati od nas. Pred polnočjo ga vidimo nizko nad obzorjem na južni strani nebosklona blizu žolto žareče-ga Jupitra. Mars eam   je oranžne barve.
Mars vzbuja že od nekdaj največjo pozornost zvezdo-slovcev in tudi laikov. Razen lune, U vidimo njeno površino s prostim očesom, je Mars najzanimivejše nebesno telo. Luna je pa mrtev svet ter nima atmosfere, so razmere na Maran slične razmeram na zemlji. Zato so tudi nastale legende o inteligentnih bitjih na Marsu, ki naj bi daleč prekašala ljudi na zemlji. Čeprav so to prazne domneve, vedo zvezdo-elovci o Marsu marsikaj povedati.
Mars je mnogo manjši od zemlje, saj meri v premeru samo nekaj nad 6000 km. Skozi daljnogled ga vidimo kot rdečkast kolobar z zelenkastimi pegami, spominja-jočimi na kontinente na globusu. Pozimi sta nad Marsom okrog njegovih tečajev dve veliki beli lisi, ki se poleti skrčita. To vzbuja domnevo, da gre za sneg na Marsu. Kakor zemlja, se tudi Mars suče okrog svoje osi, samo počasneje, zato je
dan na Marsu približno
40 minut daljši od dneva na zemlji.
Menjavanje dneva in noči na Marsu se vidi tudi skozi daljnogled, ki približa človeškemu očesu celo vodne hlape in meglo, katere je na njem zjutraj mnogo. Ko se pomika z roba planeta proti njegovi sredini, se krči in rdeči. Tu gre nedvomno za vpliv solnčnih žarkov in toplote, ki dela tudi na Marsu čudeže. Včasi se vidijo nad Marsom beli oblaki, ki jih žene veter po Marsovem nebu. Iz tega sklepajo zvezdo-slovci, da so vetrovi, njihova sila in vsi drugi znaki na Marsu enaki kakor na zemlji
Največja zagonetka za zvezd oslovce so pa rdečkaste m zelenkaste lise na Marsu. V prejšnjem stoletju so zvezdoslovci domnevali, da so rdečkaste liste celine, zelenkaste pa morja. Potem so pa opazili, da se te lise^ izpreminjajo ne samo po velikosti, temveč tudi po barvi odnosno odtenku barve. Zato prevladuje zdaj naziranje, da lise ne označujejo suhe zemlje in oceanov, temveč
da Je to vegetacija na Marsa,
Zelenkaste lise naj bi bile z rastlinstvom pokrite krajine na Marsu, rdečkaste pa puščave. S tem nabiranjem se strinjajo tudi najboljši zvezdoslovci.
N;-«gle in velike izpremembe barve na nekaterih krajih Marsa so naravnost presenetljive. Spomladi in poleti so lise na Marsu modrikasto zelene, jeseni in pozimi pa temnorjave, prav tako kakor postane žolta vegetacija tudi na zemlji. Zato domnevajo zvezdoslovci, da na Marsu ni oceanov. Zvezdoslovcem so znane samo tako velike vodne površine, kakor je Sredozemsko morje. Edini dokaz, da je na Marsu voda, je sneg z oblaki in meglo. Vse pa kaže, da je na Marsu vode zelo malo. Proti koncu preteklega stoletja je odkril neki italijanski zvezdoslovec na Marsu več prog čez puščavo, ki so vezale oblasti vegetacije. Proglasil jih je za kanale. Toda mnogi ljudje tega izraza niso razumeli in mislili so, da gre za prelive. In to naziranje se je hitro udomačilo. Pojavila se je umetna teorija, da so te kanale zgradila inteligentna bitja, ki naj bi tako namakala p -oi svet in se otepala posledic pomanjkanja vode. Govorilo se je, da so kanali tako ozki in ravni, da jih narava sama nI mogla ustvariti. Toda večina izkušenih zve-zdoslovcev, ki delajo z velikimi daljnogledi, se strinja zdaj v tem,
da kanali na Marsu sploh niso ozki in ravni,
kakor se je prvotno mislilo. Ne smemo jih tudi smatrati za nič drugega nego za pasove vegetacije, ki se počasi širi iz ro-dovitnejših krajev v puščavo.
Tako je odpadel edini pomanjkljivi dokaz življenja razumnih bitij na Marsu, veliko omrežje umetnih kanalov. Na Marsu morda res žive razumna bitja, toda dokaza za to nimamo nobenega V zadnjem času lahko zvezdoslovci že merijo temperaturo na Marsu in ugotavljajo, kakšno ozračje je na njem. Temperatura je v splošnem nekoliko nižja kakor na zemlji. V tro-pičnem pasu na Marsu je približno tako toplo kakor v subtropičnem na zemlji. Glavni razlog, zakaj na Marsu ne more živeti nobeno razumno bitje, je pa
veliko pomanjkanje kisika v zraku. Cloveč ali žival bi mogla živeti na Marsu samo nekaj trenutkov.
Samo nizke vrste favne lahko na Marsu žive poleg vegetacije, ki imamo o nji skoraj že nesporne dokaze, če se bo pa kdaj posrečilo točno dokazati, da je na Marsu vegetacija, bo to obenem dokaz, da življenje ni pojav ki ga vidimo samo na zemlji, temveč da se lahko pojavi povsod, kjer so dani za to pogoji, če se bo to kje posrečilo, bo utemeljena domneva, da je nekje v vsemirju življenje, razumsko morda še bolj razvito, kakor je na zemlji. In zato čaka zvezdoslovce glede Marsa še mnogo dela ,preden bodo proučili vse vzroke izprememb, kar jih vidimo zdaj na Marsu le slabo.
V četrtek je bil Mars, kakor rečeno, najbliže naši zemlji, od katere je bil oddaljen 57,800.000 km. Samo enkrat v našem stoletju se je Mars še bolj približal zemlji, in sicer na 54,400.000 km. Za opazovanje na severni poluti letos Marsova lega ni ugodna, kajti vidimo ga samo na jugu v višini 16 stopinj, ko doseže najvišjo lego nad obzorjem. Vendar je pa večji od Jupitra, saj ga vidimo kot zvezdo 2.5 velikosti. V starodavnih časih, ko so ljudje še verovali v astrologijo,
so se zelo bali opozicije Marsa s solncem,
ker so mislili, da prinaša neugodne politične pojave, katastrofe, silno vročino in sušo, hude viharje, potrese, bruhanja ognjenikov itd. Taki dogodki so nat>t aH po mnenju starih astrologov včasi pred Marsovo opozicijo, včasi pa tudi po nji. Moderno zvezdoslovje pa ne veruje več v vpliv planetov na življenje na zemlji in če se dogaja kaj Izrednega, kakor je recimo letos, trdijo zvezdoslovci, da je to pač naključje.
Mars vzhaja skoraj istočasno s solnčnim zahodom na jugovzhodnem obzorju in spoznamo ga prav lahko po njegovi rdečkasti svetlobi.
Razen njega ni na južnem nebosklonu nobene druge zvezde, ki bi se mogla primerjati njegovi sedanji velikosti. Na nebu ga, naraščajočo v marcu, ko je na Marsu naših krajih pogoji za opazovanje niso ugodni, pač so pa ugodni na jugu, kjer stoji Mars mnogo više na nebu. Francosko astronomsko društvo je pripravilo ob-
sežen program opazovanja Marsa pod vod. s tvom zvezdoslovca Foumiera. Marsovih zagonetk ki jih Je treba še pojasniti, je mnogo. Najbolj se zvezdoslovci zanimajo, kot rečeno, za njegove kanale.
Opazovanje Marsa navadno zelo otežko-ča oddaljenost tega planeta. Mars ni najbližji. Njegova razdalja od zemlje se giblje med 54 do 400 milijonov kilometrov. Pri tem gre cela vrsta opozicij dokaj daleč od nas. So nebesna telesa, ki se nam približajo bolj kakor Mars, recimo Venera, ki se lahko približa zemlji na 42 milijonov kilometrov. Razni olanetki se na pomikajo večkrat mimo naše zemlje v razdalji nekaj stotisoč kilometrov, toda ta nebesna telesa niso zanimiva. Venera je zavita v goste oblake, ki onemogočajo pogled na njeno površino. Mars, polovico manjši od Venere ali zemlje, pa
oblakov skoraj sploh nima
in zato vidimo skozi daljnogled na njem celo vrsto podrobnosti: celine, ločene med seboj s kanali, delo kar popularnega snega, naraščajočo v marcu, ko je na maršu zima in skoraj izginjajočo poleti, kakor tudi menjavanje barve na površini Marsa v zvezi z menja j očimi se letnimi časi
Take podrobnosti pa razločujejo na Marsu samo zvezdoslovci. oa še ti jih vidijo le v ugodnem času. ko se Mars približa zemlji. Prav zato je treba izkoristi-
ti letošnjo opozicijo, ko je Mars razmeroma blizu zemlje, namreč samo 4 milijone kilometrov dalje, nego znaša njegova minimalna oddaljenost Zato ni čuda. da so zvezdoslovci sestavili posebne programe za opazovanje Marsa do najmanjših podrobnosti in da bomo gotovo zvedeli o tem planetu prav kmalu kaj novega. Kaj vemo prav za prav zdaj o Marsu? Največkrat se sproži vprašanje življenja na njem To ni izključeno, ni pa verjetno, da bi bila na Marsu nam podobna živa bitja. Tudi v življenju zemlje je človek samo neznatna doba. Od dveh milijard let njene starosti odpade samo nekaj stotisoč ali morda samo desettisoč let na dobo. ko se je pojavil na nji človek. Mars ie pa v poznejšem razvojnem stadiju. Kaže nam.
kakšna bo zemlja čez dva milijona let.
Okrog Marsa je sicer ozračje, toda mnogo redkejše, napolnjeno samo malo s kisikom. Ker pa kaže prav kisik na organič-no življenje vsaj v preteklosti, lahko no pravici domnevamo, da je nastal kisik na Marsu iz delovanja rastlin, kakor je nastal na zemlji. Morda so prav barvne izpremembe Marsa posledice tega. da ie pokrit z rastlinami. Tako si vsaj lahko pojasnimo njihovo zvezo z menjavanjem letnih časov. Proučevanje Marsa nam lahko pokaže, kakšna bo zemlja v času. ko človeštva že davno ne bo več na nji. Zelo verjetno 1e namreč, da se človek ne bo mogel vedno prilagojevati novim razmeram v katere pride zemlja. Kakor ie bila zemlja v pradavnih časih pokrita le z nekaterimi vrstami primitivnih rastlin in ogromnimi kuščarji, tako ie zdaj obljudena Nekoč bo pa izpodrinil človeka drugi organizem če dotlej zemlja že ne bo izginila iz svetovja. Mars nam kaže tudi starost zemlje. Kakor žari od zdaj rdečkasto na nebu. tako bo žarela tudi naša zemlja, gledana ? drugih nebesnih teles.
Ples na angleškem dvoru
Prirejen je bil na čast našemu knezu namestniku Pavlu
Največji državni dogodek Anglije v prejšnjem  tednu  je bil dvorni ples, prirejen na čast našega kneza namestnika Pavla in njegove soproge princese Olge. Slavnostne večerje pred dvornim plesom se je udeležila najvišja angleška aristokracija in prirejena je bila tako, kakor se prireja redko na   angleškem kraljevskem dvoru. Samo kraljevska rodbina in njeni gostje so namreč imeli za glavno mizo določena mesta, drugi povabljenci so si pa lahko izbrali mesta, kakor so hoteli. Ko se je pričel ples, sta prišla lepota in razkošje damskih toalet do polne veljave. Najlepšo obleko Je nosila angleška kraljica,  ki  daje sploh smer damski modi v Angliji. Bila je v beli obleki, obšiti z zlatom in s krasnimi rubini na vratu Je očarala vse gledalce. Z njo so plesali kralj, brazilski   poslanik   in   grof Haddington. Kraljeva glavna plesalka je bila pa grofica Haddington v razkošni krinolini iz tafta. Plesalec obeh dam Je bil tudi princ Friderik Pruski.
Princeso Olga je imela na sebi obleko iz Črnega tila, okrašeno na krilu in na životu z enakim blagom rdečkaste barve. V laseh ji je žarel demantni diadem, nasprotno je pa imela njena sestra vojvodi-nja Kentska v laseh samo demantno zaponko, zadaj pa gardenv. Njena dolga obleka je bila iz belega krepa. Vojvodinja Gloucesterska je bila v obleki iz belega satena in pozornost visoke gospode je vzbujal tudi njen demantni diadem. Angleška kraljica mati je bila v črni seguinsovi obleki.
Navzlic veliki oflcielnosti je bil dvorni ples bogat na prisrčni zabavi. O tem je pričalo tudi veliko zanimanje, s katerim je spremljala kraljica mati goste. Na plesu je ostala do ene ponoči. Izmed drugih dam iz najvišje angleške aristokracije je vzbujala pozornost vojvodinja Southerland s srebrnim životkom s peonijami, markiza Londonderrv z demantno ogrlico, segajočo do nedrij, lady Stanlev z diadem om iz ametistov in vojvodinja Nothumberland z obilico nakita. Velik demanten diadem Je imela tudi kraljeva plesalka grofica Haddington. Na ples je bilo povabljenih več sto dam in vsaka je nosila prekrasno obleko iz najrazličnejših vrst svile in drugega blaga. Vsaka obleka je bila seveda model zase in temu primerno tudi draga.
Zdravilna jajca
Angleška bolezen se še vedno zdravi z ribjo mastjo, v kateri je učinkovita snov vitamin D, zdravi se pa tudi z višinskim solncem, čigar žarki izpreminjajo posebno snov v koži, tako zvani ergosterin neposredno v zdravilni vitamin D. Po odkritju ravnatelja nekega avstralskega laboratorija dr. Harry Thomasa se bo pa dala angleška bolezen zdraviti tudi z jajci
Avstralskemu zdravniku se je baje posrečilo dobivati od kur jajca, v katerih ie
prav toliko vitamina D kakor v ribjem olju. To se mu je posrečilo tako. da je dajal kuram posebno pičo. iz katere se razvije ta vitamin med prebavo tako. da preide v jajca. Avstralski učenjak trdi. da lahko dobiva kurja jajca z različno količino vitamina D, tako da jih lahko pri zdravljenju angleške bolezni rabi kot zdravilno dozo po potrebi, večje ali manjše
tnserirajte v „SL Naroda1*!
Kako čitaj© Kitajci novine
Ce pomislimo, kako ogromno število prebivalcev ima Kitajska, bi človek mislil, da izhajajo listi tam v velikih nakladah. Temu pa ni tako. Listov na Kitajskem ne tiskajo v velikih nakladah, vendar jih pa čita mnogo ljudi. Po velikih mestih imaio namreč Kitajci posebna podjetja, ki pre-čitane liste kupujejo m jih izročajo po nižji ceni drugim čitateljem Uslužbenci teh podjetij hodijo vsak večer od naročnika do naročnika in pobirajo prečitane liste. Drugi dan jih prodajajo ljudem, ki se na liste ne morejo nerx>sredno naročiti
To se ponavlja tako dolgo, da pridejo prečitani listi tudi med najrevnejše prebivalce in v najbolj oddaljene kraje, kamor pridejo šele čez nekaj tednov ali celo mesecev, ko so vse vesti že davno zastarele. V takih krajih ljudje navadno sploh ne znajo čitati in liste čitajo večinoma javno, recimo po samostanih, kamor prihajajo ljudje, da zvedo, kaj je na svetu novega. Pri nas bi se seveda s takimi starimi novicami ne zadovoljil niti Drebiva-lec zadnje gorske vasi. V kralih ki so iih pa zasedli Japonci, se razmere hitro izpreminjajo in listi se tam širijo že tako hitro kakor v Evropi. V tem pogledu se ie položaj v zasedenem kitajskem ozemliu znatno izboljšal in ljudje so z japonsko upravo zadovoljni. Sicer pa Kitajci še davno nimajo tako velikih zahtev glede novin kakor jih imamo v Evropi, kjer je že en dan stara vest skoraj prestara da bi jo smatrali za novico. V poročevalski službi so Kitajci daleč za vsemi evropskimi narodi.
Vitamini proti poapnenju žil
Vitamin B razpade na šest sestavnih delov, izmed katerih se je eden — vitamin BI — dobro obnese! kot sredstvo proti raznim živčnim boleznim. Nemški učenjak dr. Krieg je opazil nedavno pri eni svojil. bolnic, ki je iećil r«enc živčno bolezen z vitaminom BI, da m se znatno skrčili veliki vozli poapnjenih žil, da so popjstile bolečine in da je izg.nil neprjetni občutek obtežitve v nogah. To mu je dalo pobudo, da je jel razmišljati o novem zdravilnem sredstvu proti poapnenju žil tudi pri drugih bolnikih. Po novi metodi je zdravil 35 bolnikov in uspeh je izostal samo pri petih, pri drugih so se pa pokazale blagodejne posledice že čez nekaj dni. Bolniki so se počutili zelo dobro. Pri dobri polovici bolnikov so se poleg subjektivnega zboljšanja tudi objektivno zmanjšali vozli poapnenih žil.
2al se po tef metodi ne izlečijo poapne-ne žile trajno. Čim telo neha dobivati vitamin BI, se bolezen čez nekaj dni zopet pojavi. Razveseljivo je pa, da ns žilah ne nastanejo več tako veliki vozli in da jih prav lahko zmanjšamo. Če bolnika ponovno lečimo s tem vitaminom Izkušnje nemškega zdravnika potrjujejo posredno znano dejstvo, da dobe noseče ženske pogosto vozle na žilah. Z nosečnostjo iz lavnotežja spravljeni organizem porabi zlasti mnogo vitamina BI in zato mu ga večkrat primanjkuje. Tu vidimo vse pozornosti vredno zvezo. Zaenkrat bo ps treba se počakati na rezultate novih poskusov.
NI LJUBOSUMNA
— Gospa, kaj niste nič ljubosumni na pacientke svojega moža?
— Kako naj bom ljubosumna, ko je pa živinozdravnik.
rA P  ME LSI KOV:
12
ZAGONETNA SMRT KNEZA KOSTROVA
ROMAŠ
Gospoda, dani se če, — je dejal preiskovalni sodnik. — Kabinet smo že preiskali. Preiskati moramo še druge sobe. Pri dnevni svetlobi bomo preiskali vilo od zunaj in s tem bo preiskava končana. Caka nas še mnogo dela. Zaviti bo treba dokazni materijal, napisati protokol in odpeljati mrliča.
Ko niso v drugi sobi ničesar našli, so odšli vsi skozi kuhinjska vrata pred vilo in jeli iskati okrog nje.
— Tu je kri, — je vzkliknil Rvbakov, ki je bil precej daleč pred drugimi.
— Kje, kje je kri? — so se začuli razburjeni glasovi.
— Tu na kljuki veznih vrat, — je pokazal Rvbakov na manjši suh krvav madež, ki se je dobro videl na svetli medeninasti kljuki. Zdaj je bilo vsem jasno, da niti knez. niti pes, ki sta ležala mrtva in zaklenjena v vili, nista mogla zapustiti teh krvavih sledov. Te je mogel zapustiti samo človek, ki je zaklenil za seboj vrata, ko je odhajal iz vile, kjer sta bila knez in njegov pes že mrtva. Rakovski, čigar sijajne razloge je ta madež uničil, je stal zdaj liki mokra kura.
— Pozabili smo pa še preiskati okna, če so vsa zaprta, — se je spomnil preiskovalni sodnik.
Vrnili so se v vilo. Okna so bila vsa zaprta, razen enega v kabinetu, ki se je lahno odprlo pod pritiskom roke preiskovalnega sodnika. Nasproti temu oknu je stala omara, pri kateri so bili našli na tleh ključ.
— To priča, da je odšel nekdo okrvavljenih rok iz vile skozi vezna vrata, da jih je zaklenil in vrgel ključ v kabinet skozi okno, ki ga je potem zaprl, — je dejal preiskovalni sodnik. — Pojdimo, preiskati je treba steno od zunaj pod tem oknom.
Pod oknom so rasle kumare. Le tu pa tam so es videli beli listi in žolte semenske kumare. Če so bila polomljena stebla, se je dalo to zaenkrat težko reči. Toda bistremu Rvbakovemu očesu ni ušlo, da je bila pod oknom pretrgana pajčevina. T žarkih vzhajajočega solnca sta se lesketala v nji dva bisera, podobna tistemu, ki so ga bili našli v pasjem gobcu. Okna so bila tako visoko, da jih ni bilo mogoče doseči od tal. Pač je pa bilo to lahko, če je stopil človek na napust pri steni. Med okni so se videli sledovi odstranjenega prahu, ki ga je ležala debela plast na napustu po vsej dolžini vile. Sledov na tleh okrog vile ni bilo, tem manj so se" videli na stezicah z dobro povaljanim peskom.
Ko so dvignili knezovo truplo in mrtvega psa, je Murzajev, ki je bil jel pobirati črepinje razbite steklenice, naenkrat vzkliknil:
— Glejte, tu je še eno truplo!
— Truplo? Kakšno?
— Mrtva mačka.
— Kako je mogoče, da je nismo že prej opazili?
— Najbrž je zlezla skozi odprto okno, ko smo zunaj preiskovali steno.
— In tu naj bi bila poginila?
— Gospoda, vzrok knezove smrti ni bila samo krogla, temveč tudi zastrupi j en je z nekim močnim, naglo delujočim strupom, — je dejal prepričujoče državni tožilec, ko je bil pregledal mrtvo mačko. — Mačka ima na jeziku sledove jajčnega konja-ka • • •
VI.
Na ulicah je bilo že živahno, ko se je sodna komisija vrnila v mesto. Jesensko solnce je še grelo. Po prečuti noči se je hotelo vsem spati. Toda Murzajev in preiskovalni sodnik za spanje nista imela Časa. Govorila sta s profesorjem sodne medicine, ki je bil sklenil, da bo sam raztelesil truplo ob dveh popoldne. Treba je bilo hitro obvestiti več ljudi, ki je bila njihova prisotnost pri obdukciji nujno potrebna. Dolgo so iskali po vsem mestu najboljšega veterinarja Janova, ki naj bi obduciral mrtvega psa. Izkazalo se je, da je v »ujetništvu« pri starki črno-dvorski, ki se ji je bilo v starosti zmešalo in ki ga ni hotela pustiti od sebe, dokler ni minila »kriza« njenega ljubljenca bulonskega psička »2uka«. Treba se je bilo obrniti tudi na vojaško poveljstvo, da bi poslalo izvedenca v strelnem orožju — topniškega častnika polkovnika Le tn jak ova. Ponj so poslali sla na strelišče, kjer je vodil ostro streljanje. Vrsta takih slučajnih ovir je zahtevala precej časa. Potem so hoteli še istega dne spraviti v red dokazni materijal, najden na kraju zločina. V nekaterih stvareh so se morali čimprej posvetovati s strokovnjaki.
— Prosim, da bi mi zaupali listek, ki ga je zapustil knez, ker bi ga rad pokazal izvedencu Gro-movu, — je prosil Murzajev preiskovalnega sodnika.
— Zakaj se s tem tako žurite? Saj itak brez zadostnega dokaznega materijaaa ne moremo ničesar ukreniti.
— Nekatera vprašanja ne potrebujejo dodatnih dokazov, tako recimo istovetnost črnila, s katerim so bile napisane besede in madežev na listku ali pa istovetnost papirja listka in notesa, najdenega v pisalni mizi. Mene pa zanima drugo vprašanje.
— Hvala vam, da ste me spomnili na črnilo. Ustavite se, prosim, v mestni knezovi hiši in ugotovite tam vse vrste črnila, kalikor jih je, obenem pa vzemite s seboj vse vrste pisemskega papirja, kolikor jih najdete tam. Taka ekspertiza namreč tudi zahteva precej časa. Saj ni važno, ali bo opravljena en dan preje ali pozneje, za danes imamo pa itak dela že dovolj.
— Rad bi prosil Gromova, naj preišče to kar vpričo mene.
— Kaj pa, prosim?
, — Da-14 zd zapustil na listku odtisov prstov tisti, ki ga je držal v roki.
— s katerimi odtisi prstov hočete zdaj te sledove primerjati?
— Zaenkrat z odtisi, ki sem jih našel na volanu avtomobila. Ce imamo kaj opraviti z morilcem, nam bo istovetnost odtisov skrčila krog ljudi, med katerimi moramo iskati morilca. To je človek, ki zna sonrati.
Josip 7wpcmfig U Za »Narodno tiskamo* Ban
V Za opravo in
da) fato Olon Ghrttfa! U Y» v Ljubimi
\