79. številka.
V LiuMjani, v torek, 8. aprila 1931
XLUI. lelo.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto K 24 —
pol leta .«•••••   9 12*—
četrt leta....... 6 —
na mesec   ••••«•   . 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto ....... K 22 —
pol leta ..«•••. a lice trt leta- . 550 na mesec   •••••• » l'9d
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Uhaja vsak dan zvečer liviejnii nedelh preanlbe.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po $? vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati Ltd., to je administrativne stvari
—— Posamezna številka velja 10 vinarje«. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tiskarna" telefon št 80.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25'—
pol leta „ 13 —
četrt leta.......650
na mesec   .•••*•   . 2*30
velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto.  . . .  . K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj pr loži za cdgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št 5, telefon št 85.
Naše deželno gospodarstvo.
(Piše deželni odbornik dr. Karel T r i 11 e r.)
I.
Odgovorna večina deželnega odbora je imela letos srečo. Parlamentarna situvacija na Dunaju se je v odločilnem času takisto zasukala« da se je bilo mogoče izogniti brez nepotrebne senzacije običajnemu spomladanskemu zasedanju deželnega zbora in s tem tudi neprijetni proračunski debati, ki rodi včasih še neprijetnejše rdeče in sive brošuri-ce... in tako za enkrat mirno počivata v tihem deželnem arhivu deželni račun za leto 1911 in deželni proračun za leto 1913 — ta dva prevažna dokumenta za pravično presojo uspeha dosedanjega gospodarstva S. L. S. na Kongresnem trgu.
Kot zastopnik in zaupnik opozicije v deželnem zboru želim vsied tega ob zaprti deželni zborovalnici na tej javni tribuni podati kratko sliko o današnjem stanju deželnih iinanc in deželnega gospodarstva ob roki zgoraj omenjenih računov in na podlagi svojih dosedanjih izkušenj v deželnem odboru. V svesti sem si, da izpolnujem s tem le svojo dolžnost napram oni napredni javnosti, ki še vedno nosi na svojih ramenih težko breme ogromne večine vseh deželnih davščin; tuj pa mi bodi pri tem poskusu, podati kolikor mogoče jasno in objektivno sliko našega gospodarskega položaja, vsak demagoški namen. Saj mi nalaga že moja javna funkcija, pa naj bo nje izvrševanje v danih razmerah še tako težko in grenko, strogo stvarnost in objektivnost. Številke, na katere se bom oslanjal, so uradne, konkluzije i/, istih pa pregledane previdoma po izkušenem strokovnjaku. Ako bi se vzlic temu vrinila kaka srvarna pomota, jo bom vsikdar rade volje priznal in popravil. Vedoma in hotoma ne bom delal nikomur krivice, držeč se načela: neminem laede, neminem tirne!
In po tem kratkem uvodu vzemimo v roke deželni račun za leto J911 (priloga 08 ex 1912).
Predvsem je treba pripomniti, da je proračun za leto 1911, izkazujoč primanjkljaja . . 1,299.891 K (vinarje povsod izpuščam) ostal v deželnem zboru nerešen in da je trajal celo leto dovoljeni budgetni provizorij. Vsled tega je nastala za odgovorno veČino deželnega odbora v parlamentarnih običajih utrjena obvezna dolžnost, da ne sme gospodariti preko proračuna za prejšnje, t. j. za leto 1910, ki je izkazoval primanjkljaja ......1,042.210 K
kateri primanjkljaj se je pa glasom računskega sklepa za to leto skrčil (ne oziraje se na v tem letu kasirane
fonde!) ra..... 396.577 K
oziroma po optimistični kalkulaciji dež. odbora (videatur priloga 15 stran 09) celo na . . . 89.187 K (Bivši glavar pl. Šuklje (stran 4) reže srednjo pot ter ugotavlja ta dejanski primanjkljaj z .   .   261.420 K)
In sedaj poglejmo, v koliko se je držal deželni odbor teh mej svoje gospodarske oblasti za leto 1911?
Dejanski primanjkljaj deželnega gospodarstva za leto 1911 iznaša Klasom računsk. sklepa  1,762.086 K
Gospod poročevalec skuša vtisk te številke ublažiti in omiliti, češ, da je treba od tega dejanskega primanjkljaja, ako se hoče konstatirati uspeh normalnega gospodarjenja, odraču-nati vse izredne stroške, ki niso bili proračunjeni. Kot take izredne stroške našteva na strani 82;
1. Poplačilo dolga vseuciliškemu zakladu ..... 135.880 K
2. Plačila za dolgove melioracijskega zaklada (1907—1911)      .     605.290 »
3. Plačila za deželno elektrarno      .   .   .     125.302 »
4. Plačila za nove zgradbe v deželni bolnici ...... 106.669 »
5. Izguba zakupa
užitnine ..... 105.228 »
Skupaj   .   1,078.369 K
Na ta način naj se reducira ^normalnu primanjkljaj na 683.714 K ostali znesek primanjkljaja 1,078.369 kron pa označi g. dr. Lampe kot izdatek povsem izrednega značaja.
Jaz se glede tega z g. poročevalcem ne morem strinjati. Kot izreden izdatek smatram izmed zgoraj navedenih le.
ad 1. Plačilo dolga vseuciliškemu zakladu    ....     135.860 K
ad 3. Plačila za deželno elektrarno     .  .     125.302 ->
ad 4. Plačila za nove zgradbe v deželni bolnici ..... 106.669 »
ad 2. Plačilo meli-joracijskemu zakladu za leta 1907—1910 (videatur računski sklep mel. zaklada za 1. 1911 št. S)...... 209.411 »
Skupno   .     577.262 K d očim reprezentuje
ostanek .....1.1S4.S24 »
povsem normalni primanjkljaj deželnega gospodarstva za leto 1911, torej za okroglih 800.000 K več, kakor v letu 1910!
Vsakoletni od leta do leta naraščajoči prispevek deželnega zaklada v deino pokritje potrebščin melioracijskega zaklada je namreč na podlagi zakona z dne 14. marca 1911 št. 15. dež. zak. smatrati za povsem reden izdatek in zato je g. poročevalec ta prispevek za leto 191 i v znesku 395.879 K po vsej krivici označil za izreden izdatek istega ieta. Izredno je bilo marveč v tem letu le refundiranje teh_ prispevkov za prejšnja   leta   190/—1910   v skupnem
znesku .....209.411 K
(št. 8 priloge 89). To je mepda jasno!
— Pa tudi izgube pri užitninskem zakupu (zgoraj pod 5.) ni mogoče označiti kot izreden izdatek, ter mora marveč ta izguba najti pokritje pri rednem budgetu, kakor so se prejšnja leta porabili slučajni dobički iz tega naslova za pokrivanje rednih deželnih potrebščin, ne da bi se bili tezavrirali kot rezerva za eventualne bodoče izgube. S tega edino pravilnega trgovskega stališča (in dežela je kot zakupnik užitnine trgovski podjetnik!) me ne moreta odmakniti niti g. pl. Šuklje (str. 25—27 njegove brošure) niti g. dr. Žitnik (proračunska debata z dne 7. februarja 1912).
Ponavljam torej: normalni deficit deželnega gospodarstva v letu 1911 iznaša okroglo 1,200.000 K in bivši deželni glavar se ni za veliko zmotil, ko je prorokoval, da se ga utegne »natepsti« do lVs milijona. Ta primanjkljaj pa dobi še bolj neprijetno lice, če se oziramo na okolnost, da je šlo izven tega še iz rnelijoracij-skega zaklada za leto 1911 386.277 K za deželne prispevke pri cestnih in vodovodnih zgradbah. Tudi ta denar se je štel iz izposojenega kapitala!
Vidimo torej, da normalni primanjkljaj v deželnem gospodarstvu,
— ki je iznašal leta 1909 (v letu 1908 je bilo še presežka 9343 K) le 24.778 kron, leta 1910 396.577 K (po trditvi poročevalca celo le 89.187 K), leta 1911 že okroglo 1,200.000 K (po poročevalcu 683.714 K) — narašča v uprav grozni geometrični progresiji. Navzlic temu pa je g. poročevalec s
tem finančnim uspehom »v danih razmerah« zadovoljen. Srečen človek! Žal, da se bodo razsodni deželni davkoplačevalci le težko prilagodili njegovemu rožnobarvnemu optimizmu. In to tem težje, ako jim dovolimo vpogled v današnje aktivno in pasivno stanje dežele:
Deželni račun za leto 1911 podaja v tem pogledu na strar.i 57. in sledečih jako instruktiven razkaz, kakoršnega dosedaj ni bilo. Vse hvale vredna novota, zakaj važno je vedeti, ali čista imovina dežele narašča ali pada.
Presežek aktiv čez pasiva je bil po tem razkazu sledeči:
Leta 1907 . . 2,746.298 K » 1910 še . . 2,274.974 > »    1911 le še . .   1,486.563 »
V kratkih štirih letih gospodarstva S. L. S. se je torej deželna bilanca celo po priznanju deželnega odbora   poslabšala   za   nič mani
kot....... 1,259.735 K
in ako trdim, da je bilo že koncem leta 1912 aktivno stanje dežele enako onemu pasivnega stanja, tedaj se prav nič ne bojim očitanja pretiravanja!
To zopet skokoma javljajoče se naraščanje pasivnega stanja nasproti le zmerno naraščajočemu aktivu kaže, da se mnogo bolj zadolžujemo, kakor bi bilo pri previdnem gospodarstvu dopustno.
Izgovor g. poročevalca, da je izkazani zmanjšek čiste imovine le računski, ne pa tudi dejanski, češ, da so nekatere postavke izkazane v aktivu le po nabavnih cenah in ne v pravi, bojda veliko višji vrednosti, n. pr. Robež (!), muzej in pa zlasti hi-droelcktrična naprava na Završnici, ki da je dejanski »neprecenljiva« (o tej neprecenljivosti bom še govoril!) — vse to je, naj mi bo oproščen trdi izraz — tolažba za otroke.
Pomembnejši je drugi ugovor, katerega mi je pričakovati: da ima c-uTomno zadolževanje po pretežni večini investicijski značaj, ki bo imel za blagodejno posledico dvignjenie deželne kulture in s tem blagostanja ljudstva ter — last not least — njegove davčne moči. Bodimo pravični! Ako bi se zadolževanje v resnici vršilo le zaradi tega, ker se grade potrebne ceste in vodovodi, zaradi regulacije voda in zajezevanja hudournikov ter vsled intenzivnega nestrankarskega podpiranja vseh panog kmetijskega gospodarstva, potem bi bilo v resnici vse v redu. Ko je dežela najela v svrho melijoracij 4miIijonsko in pozneje lOmilijonsko posojilo, morali smo si biti na jasnem, da se bo tekom let, to je potem, ko bo že večji del tega posojila investiran v svoje določene svrhe, da se torej takrat pokaže pri primerjavi deželnih aktiv in pasiv presežek zadnjih. Toda danes, ko se od melijora-cijskega posojila za pravi določeni namen ni obrnilo in izplačalo niti še cele 4 milijone, ko tedaj ne moremo kazati na velika že izvršena in plačana melijoracijska dela, je vzrok rapidneir«u padanju čiste deželne imovine iskati čisto drugje: v dejstvu namreč, da se danes že skoro tretina vseh izdatkov deželnega gospodarstva pokriva iz posojil, ne pa s pravimi in rednimi dohodki. Prosim! Leta 1911 bilo je vseh izdatkov ...... 6,628.160 K
dejanskega primanjkljaja  pa kakor
rekoč ..... 1,762.086 K
ali z drugimi besedami: 26*5% vseh deželnih troškov tore] tudi velik del rednih troškov našel je pokritje v izposojilih. Da bo to razmerje po računskem zaključku za leto 1912 še neugodneje, to leži pač na dlani roke. In v tem tiči neopravičljiva napaka sedanjega deželnega gospodarstva, da, naravnost pregreha nasproti ogromni   večini deželnih
davkoplačevalcev. — Ta finančna situvacija pa se kaže še temnejša, če se oziramo na žalibog le preresnično okolnost, da za izdaten del takozvanih investicijsrdh izdatkov ni vsikdar odločilno zgolj vprašanje resnične stvarne potrebe in produktivnosti, temveč pogostoma tudi vprašanje strankarske agitatorične potrebščine dotičnega okraja in poslanca.
Sodba o gospodarski produktivnosti takih »melijoracij« potem ne more biti težka.
Toda o tej usodni napaki našega deželnega gospodarstva še pozneje!
Shod v dvorskem okraju.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je sklicalo za snoči shod, da protestira proti »sklepu« deželnega odbora glede vodnih sil ob Ljubljanici.
Predsednik g. P u s t o s 1 e m -Š e k je pozdravil došle zborovalce in govornika deželnega poslanca dr. N o v a k a ter v kratkih besedah oii-sal pomen takih shodov. Poživljal je zborovalce, da naj z osebno agitacijo pouče zlasti one, ki ne hodijo na shode in so tedaj v političnih zadevah pouka najbolj potrebni.
Kot prvi je govoril deželni poslanec g.
dr. Fran Novak.
Najboljši človek ne more živeti, če se to njegovemu sosedu ne zl juhi!
Ljubljanska mestna občina ima neprestano konflikte z deželnim odborom, ki razveljavlja, izpreminja sklepe občinskega sveta, kasira, še celo prepoveduje v naprej sklepe, ki njegovim akcijam ne prijajo, namiguje s posledicami itd. itd. Ljubljanski župan in občinski svet bi ugajala deželnemu odboru edino-le tedai, če bi prevzela vlogo marijonete, s kamero bi se deželni odbor igral. Deželni odbor poudarja, da je za mestno občino ljubljansko koristno, ako složno postopa z deželnim odborom v zadevah, ki se tičejo interesov mestne občine. S tako slogo bi se po mnenju deželnega odbora najbolje varovala avtonomija mestne občine ljubljanske.
Razumemo to slogo z deželnim odborom! S tako slogo bi prišla avtonomija mestne občine do veljave le po nemški prislovici: »Und der Konig absolut, wenn er unseren VVillen tut.«
Za vsak sklep, ki bi ga nameraval občinski svet skleniti, bi bilo v smislu te sloge, kakor jo deželni odbor razumeva, potreba, da bi vzel župan spise pod pazduho in letel v deželni odbor za predaprobacijo nameravanega sklepa. Če bi take pred-aprobacije ne bilo, potem mora župan in občinski svet zlesti pod klop in molčati. Potem bi bila seveda sloga podana. Tako pa napredna večina mestnega občinskega sveta te sloge noče razumeti in je tudi nikdar razumela ne bo.
Deželni odbor ima resnično zakonito zajamčeno nadzorovalno pravico nad ukrepi in sklepi mestne občine ljubljanske. Toda ta nadzoro-valna in razsojevalna pravica ne more in ne sme iti tako daleč, da se z isto napravlja avtonomijo mestne občine več ali manj imaginarno. Občinska avtonomija je fundament, na katerem sloni državni ustroj.
Ugled deželnega odbora samega bi po mojem mnenju zahteval, da varuje deželni odbor tudi ugled občine, nad katero ima po § 79. in nasl. obč. r. za deželno stolno mesto določeno nadzorovalno in razsojevalno pravico.
Ekstenzivna interpretacija te pravice, kakor se je blagovoli posluževati deželni odbor, ne more biti mestni občini v korist, pa tudi ne pospešuje ugledr občine, ne deželnega odbora. »Dobrohotnost« deželnega odbora napram mestni občini ljubljanski razvideti je iz konkretnih slučajev.
Z ogromnimi stroški se je sezidala obrtna šola. Deželni odbor noče za to prispevati niti vinarja. Krvaveti pusti Ljubljano, dasi je državna obrtna šola v korist celi deželi. Zastopniki klerikalne stranke v mestni občini ljubljanski so celo ugovarjali proti temu, da bi mestna občina ljubljanska ponovno se obrnila na deželni odbor za prispevek k stroškom. (Ogorčenje.)
S tovariši v občinskem svetu s takim naziranjem pač ne moremo biti v slogi!
Seveda prav nič ne dvomim, da bo deželni odbor v smislu svoje sloge z mestno občino to prošnjo zavrnil. Kakor jo je zavračal dosihmal___
Pred meseci je občinski svet sklenil razdeliti iz vseučiliškega zaklada mestne občine ljubljanske tr! ustanove po 2000 K z izrecnim do-stavkom, da se kasneje toliko časa ne izplačuje nobena ustanova več, dokler ne naraste glavnica na zopet-ni znesek po 50.000 K.
V smislu intencij, ki jih ima ta vseučiliški zaklad, je občinski svet ljubljanski se odločil prispevati trem. povsem kvalificiranim gospodom, ki se izobražujejo za vseučiliško karijero, za stroške, ki jih imajo pri svojih študijah. Deželni odbor pa je ta skle.) mestne občine ljubljanske glede dveh ustanov po 2000 K kratko-malo razveljavil.
Ustanovitev zaklada v znesku po 50.000 K ostala je povsem neiz-podbijana in sicer še izza časov, ko ni gospodoval sedanji deželni odbor. Deželni odbor niti ne pusti mestni občini razpolagati s tem fondom v smislu pravomočnih sklepov občinskega sveta.
Občinski svet je storil bržčas to napako, da ni podelil vseh treh ustanov lemenata.jem ali posvetnim akademikom s tem pridržkom, da nihče ne sme prestopiti praga univerze v kakem naprednem mestu. V takem postopanju - vidi občinski svet ljubljanski šikaniranje s strani deželnega odbora. Gotovo pa je vse preje to postopanje, nego »dobrohotnost«.
Značilen je suičaj zeljarjev Ka-čar in Marenko. Tudi v to zadevo, ki je z vidika uprave sama na ^ebi pri-prostega značaja, je vtaknil deželni odbor svoj nos. Upravno sodišče ga je seveda podučilo, da ta zadeva ne spada v njegovo področje. Sedlaj kriči deželni odbor, da ni on tepefl* ampak tepena je ljubljanska mestna občina, ker ima glasom razsodbe upravnega sodišča v teh zadevah soditi kot višja instanca c. kr. deželna vlada, ne pa deželni odbor.
Slabše, nego nam reže kruh pravice ta deželni odbor, nam ga ne n:o* re rezati nobena in tudi ne Schwai-zova deželna vlada. Za avtonomijo, kakor jo razumeva ta deželni odbor, se mi nikdar ne moremo ogrevati. (Klici: Tako je!)
Tudi glede sestave disciplinarne komisije je deželni odbor sprejel poduk od upravnega sodišča, da je njegovo stališče napačno. Deželni odbor je s svojim sklepom v tem pogledu kršil avtonomijo mestne občine, a za izgovor imajo danes njegovi žurnalisti besede: »Stvar je malenkostna, vsled nove službene pragmatike celo brezpomembna.«
Jaz pravim, saj to je vendar značilno, da se deželni odbor v take malenkosti vtika in v takih malenkostih tudi pogori! Mirno teh maien-
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD,
79 štev.
kostnih zbadanj meščan ljubljanski ne more prenašati.
Vprav klasično pa je postopanje deželnega odbora v najnovejši
vodopravni zadevi.
Mestna občina ljubljanska ima svojo parno električno centraio. V doglednem času parna centrala ne bo več zadostovala vspričo vedno večjim zahtevam, ki jih stavijo konsu-menti.
V zvezi z regulacijo Ljubljanice se zgradi pod šentpeterskim mostom zatvornica, pri kateri bo nastala vodna sila. Do te vodne sile bi imelo mesto Ljubljana, -r- tako bi vsaj mislil vsak trezen meščan, — neko na-ravno pravico; saj je ta vodna sila sredi mesta Ljubljane in mestna občina ljubljanska je žrtvovala ogromne vsote za regulacijo Ljubljanice, zbiralne kanale — s katerimi deli je v zvezi zgradba zatvornice.
Pri razpravi o vodopravnem zakonu v deželnem zboru se je nanašalo povsem pravilno, da imej pravico do prirodnih sil v prvi vrsti, — ne morda država —, marveč kraji, v katerih se te prirodne sile nahajajo. (Klici: Tako je pravilno!)
Povsem dosledno bi bilo in za vsakogar jasno, da imej tudi Ljubljana do svoje Ljubljanice kake pravice. Tembolj v tem slučaju, ker žrtvuje Ljubljana ogromne vsote za regulacijo Ljubljanice. Predmetna vodna sila dala bi se izrabiti za hi-droelektrično centralo, kateri bi služila kot rezerva dosedanja parna centrala. Cena električnega toka bi se s tem znižala, ker bi prihranila mestna občina mej drugim tudi n. pr. stroške kurjave, ki stane do sedaj čez S0.000 K letno. Mestna občina pa bi poleg tega imela iz tega podjetja izdaten dobiček, ki bi ga mogla koristno vporabiti za katere-kohsibodi investicijske namene.
Ze sedanja parna električna centrala donašala je mestu korist in dobiček, ki bi se z ustanovitvijo hidroelektrane centrale izdatno pomnožila.
V tem pogledu so veščaki, kakor vam znano, podali uprav interesantne podatke.
Zupan ljubljanski je, pravilno razumevajoč interese občine, kateri načeluje, vložil na c. kr. deželno vlada projekt in prošnjo za potrebno koncesijo za izkoriščanje te vodne sile. V prihodnji občinski seji je župan o tem poročal občinskemu svetu in predlagal aprobacijo tega koraka. Klerika!, zastopniki mestne občine so glasovali proti temu predlogu, ki Je bil seveda z naprednimi in nemškimi glasovi sprejet. S tako koncesijsko prošnjo si mestna občina še vendai v ntčemur ne prejudicira, varuje le prevido*7ia svoje pravice, a tudi za to ne morejo glasovati zastopniki Slovenske ljudske stranke v občinskem svetu, morebiti zato ne. ker sedi v njih sredi tudi zastopnik deželnega odbora. (Klici: Škandal! Proč z njim!)
Mnenja sem. da je dolžnost občinskih svetnikov ljubljanskih, varovati v prvi vrsti pravice in interese mestne občine ljubljinske; saj zato so bili izvoljeni!
Pri vodopravni komisiji, ki se je vršila Veliki teden, je mestna občina svoj projekt branila: branil pa je seveda svoj projekt tud! deželni odbor, ki ga je kasneje vložil.
Deželni odbor je po dr. Lampetu zastopal stališče, da ima dežela nekako pravico na vseh vodnih silah, da je njegov projekt veliKopotezen v tem zmislu, ker hoče dežela vse vodne sile v deželi, neizključivši tudi Ljubljane, centralno izkoriščati.
To deželno izkoriščanje leži pa v prav megleni daliavi in nihče ne ve, če ne bo preje tega deželnega odbora konec, predno bo sploh mogel predložiti kak izpeljiv načrt za izkoriščanje kranjskih deželnih vodnih sil.
Za mesto Ljubljana pa je vprašanje danes aktualno in Ljubljana se ne more zadovoljiti samo z zatrjevanjem gosp. Lampeta da je njegova akcija velikopotezna. To velikopo-teznost bomo sicer takoj čutili v deželi na stroških. Liubljana pa z razširjanjem električne centrale ne more čakati do nedoglednega časa.
Zaslišani veščaki so pri vodopravni komisiji izjavili, da gre pretežna prednost projektu ljubljanske mestne občine, ker se po tem projektu vodna sila čim najintenzivneje izrabi in da najde električna energija več in boljše vporabe pri projektu mestne občine ljubljanske in da bi donašala od ljubljanske mestne občine nameravana hidroelektrlčna centrala več gospodarskih vrednosti in več blagostanja, nego bi Jih donašalo izkoriščanje Ljubljanice po projektu deželnega odbora.
Deželni odbor je bržkotne čutil, ida utegne projekt ljubljanske mestne občine dobiti prednost. Pomagati si je hotel sedaj iz zadrege tako-le:
Se tekom vodopravne razprave
je deželni odbor pcslal mestni občini ljubljanski fertnan te vsebine, da deželni odbor iz gospodarskih ozirov ni v stanu pritrditi nameri mestne občine, pridobiti koncesijo za zgradbo elektrarne na Ljubljanici, in da deželni odbor tudi ne bi mogel mestni občini dovoliti za omenjeno podjetje najetje posojila, oziroma, da ne bi mogel staviti deželnemu zboru tozadevnega predloga.
Mestna občina bi s svojim projektom oČividno utegnila prekrižati takozvano velikopoteznost deželnega odbora. Od te velikopoteznosti, problematične veljave, za katero m do danes predložen še noben renta-bilitetni račun, pa seveda ljubljanski meščan ne bi mogel živeti.
Ta ferman deželnega odbora na] bi dokazal, da je projekt mestne občine neizvedljiv za to, ker ga deželni odbor ne bo pustil izvesti; zategadelj bj moral imeti bržčas po mnenju deželnega odbora prednost njegov projekt. (Veselost.)
Ta odlok deželnega odbora naj bi prišel kot deus ex machina na pomoč šepavemu projektu velikopoteznosti.
V vodopravnih spisih se nahaja sedaj ta sklep deželnega odbora v dokaz neizvedljivosti mestnega projekta. Iz upravnega stališča se mi vidi ta odlok povsem neutemeljen. Mestna obči.ia ljubljanska do sedaj sploh še ni prosila deželnega odbora za pntrditev nameri zgradbe hidro-električne centrale na Ljubljanici. Vsled tega tudi deželni odbor ne more danes v tem pogledu ničesar pritrjevati, niti odrekati. Tudi za kako posojilo v to svrho ni storila mastna občina do sedaj nobenega koraka. Deželni odbor tedaj tudi v tem pogledu ne inore izrekati nikakega pritrjevanja, ali odrekati svojega dovoljenja.
Seveda deželni odbor tudi ni v položaju staviti dežsfn?jnu zboru kakega zadevnega predloga.
Sicer pa deželni odbor po svoji sestavi ni večen in tudi ne bodo sedel? v njeni večno isti gospodje, kot sedijo danes.
Identičen tudi ni deželni odbor z deželnim zborom. Deželni zbor lahko predlog deželnega odbora akceptira, ali pa tudi ne.
Ne glede na vse to pa mestna občina ni ravno zavezana iskati za to podjetje posojila, za katero bi moral dati deželni odbor svoie privoljenje. Mestni občini nese že dosedania elektrarna lepe čiste dohodke in je povsem odprto vprašanje, če bi moralo mesto ravno deželni odbor prositi za potrdilo h kakemu posojilu in če ne bi mogla mestna občina vporabiti ravno dobičke svoje elektrarne za zgradbo hidroeiektrične centrale, in če bi bila absolutna potreba najeti kako posebno posojilo, za katero bi moral dati deželni odbor privoljenje.
Občina v tem pogledu do sedaj ni sklepala in deželnemu odboru manjka vsaka podlaga za navedeni odlok. Ni stvar deželnega odbora pritrjevati, ali nepritrjevati akciji mestne občine za vodopravni konsenz za hidrotehnično centralo. Sicer pa je občinski svet pritrdil županu, ki je vložil prošnjo za zadevno koncesijo in ta sklep je postal promomočen, ker se proti njemu ni nihče, — niti zastopniki Slovenske ljudske stranke ne, — pritožil.
Deželni odbor se hoče na vsak način polastiti vodne sile občine ljubljanske in onemogočiti Ljubljani lastno električno centralo. Na škodo Ljubljane hoče deželni odbor »povzdigniti rentabiliteto svojih meglenih projektov; prodajati Ljubljani svojo elektriko kar mogeče drago in tako pokriti izgubo na deželi. Za tako »dobrohotnost^ deželnega odbora napram ljubljanski mestni mestni občini se seveda Ljubljančani ne moremo vnemati!
Če je deželna vlada pravična, tedaj se na gori navedeni sklep deželnega odbora ne bo smela ozirati in vodopravno zadevo rešiti tako, kakor se glasi mnenje večine strokovnjakov. V pravičnost deželne vlade smemo še upati! Mogoče pa je trenotno vse in tudi mogoče, da bi vlada deželnemu odboru na ljubo, nad Ljubljančani zopet pustila zažvižgati bič. Vajeni smo bičev! Preboleli pa smo do sedaj vse udarce in preboleli bomo tudi še prihodnje.
Načelnik »Slovenske ljudske stranke« je na sestanku v Opatiji izražal opanje, da bo tudi ljubljanska napredna trdnjava — Odrin — padel.
Jaz pravim, da se v tem pogledu nahaja »Slovenska ljudska stranka« v Tinoti. Ljubljančani nismo Turki; še manj pa so bojevniki »Slovenske ljudske stranke« slovanski Junaki balkanski, ki se bore za kulturne ideale pravice in svobode. Le - tem privoščimo uspehe njihovih krvavih žrtev; ljubljanskim oblegovalcem pa kličemo: »Roke proč od napreune LJubljane!« (Navdušeno odobravanje, pritrjevanje in ploskanje.)
Zanimivi govor predsednika g. Pustoslemška prinesemo jutri.
Koncem shoda je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija.
Voliici, zbrani na shodu »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« dne 7. aprila, pro-testujejo proti nakani deželnega odbora, da bi se polastil vodnih sil ob Ljubljanici in mestnih električnih naprav, ker bi se s tem odvzelo mestu na stotisoče rednih letnih dohodkov, vsled česar bi bili občutno prizadeti ljubljanski davkoplačevalci ter pozivajo vse merodajne činitelje, zlasti pa občinski svet ljubljanski, da ukrene vse potrebno, da bo vsaj osrednja vlada na Dunaju, če že ne smemo računati na objektivnost naše deželne vlade, izvajala načelo pravičnosti ter preprečila zgolj iz strankarskih in političnih nagibov zasnovani atentat na interese mestne občine ljubljanske in njenega prebivalstva.
Nemčija poveča orado.
Vlada je predložila državnemu zboru predlog o povečanju nemške armade. Nemški državni kancelar Bethman-HolKveg je včeraj ta predlog utemeljeval in poslušala ga je vsa Evropa. Kancelar je poudarjal, da se Nemčija ne more odpovedati tistim, ki jih zdaj ne jemlje k vojakom, ker po človeški preudarnosti ni mogoča evropska vojska, v katero bi Nemčija ne bila zapletena, in taka vojska bo boj za obstanek. Kdo bo odgovoren. Če bi v takem boju za življenje in smrt Nemčija ne bila talro močna, kakor bi mogla biti. — Od začetka balkanske vojske so velesile delale, da ostane ta vojska lokalizirana. — Vzlic temu je nastala napetost med Rusijo in Avstrijo. Angleški vladi gre zahvala, da je posredovala in Nemčija je z angleško politiko soglašala. Turčija je mirovne pogoje sprejela — z ozirom na odgovor balkanskih držav in upor Črne gore je treba, da velesile še dalje skupno nastopajo. Pomorske demonstracije zoper Črno goro se udeležujejo vse velesile, izvzemši Rusijo. Za prihod-njost je odločilno, da stopijo na mesto pasivne Turčije nove države z izredno življenjsko silo. Če pride kdaj do boja med Slovani in Germani, je za Nemce slabo, da so mesto Turčije zavzele jugoslovanske države. Vojaško - politična situacija v Evropi se je s tem premenila in Nemčija mora iz tega izvajati konsekven-ce. Z rusko vlado je Nemčija v prijateljstvu, pravih interesnih nasprot-stev med Nemčijo in Rusijo ni, plemenska nasprotja pa ne morejo pro-vzročiti vojne. Balkanske zmage pa so obudile panslavistično gibanje. To gibanje je poleg realnih interesnih nasprotstev največ provzročilo nasprotje med Rusijo in Avstrijo. Kot zvesta zaveznica Avstrije skuša Nemčija ta nasprotja ublažiti; ohranili bomo zavezniško zvestobo tudi še dlje, kakor le med diplomatičniml pogajanji. Razmerje med nemško in francosko vlado je dobro, a med Francozi je narasla moč iavnega mnenja, ki je šovinistično in vidi v porazih Turčije poraze Nemcev. Da se balkanske države pridružijo tri-pelententi, je v naprej gotovo. Nemčija mora upoštevati panslavistične in francoske aspiracije ter vojaške sile svojih nasprotnikov in zato predlaga povečanje armade. Nemčija ne-če vojne, a če pride do vojne, hoče zmagati. — To so najvažnejše točke iz govora nemškega kancelarja.
Vojna na Balkonu.
Zaradi Skadra.
Obstreljevanje Skadra se še ni zopet pričelo. Poveljništvo hoče s sistematičnim naskokom kolikor mogoče preprečiti velike izgube, ki bi bile neizogibne pri splošnem naskoku. Najprej mora pasti Taraboš predno morejo Srbi in Črnogorci zasesti mesto Skader. Ginljivo je, kako bi radi gotovi krogi spravili s sveta srbske in črnogorske uspehe. Iz Bara si dajo namreč nekateri nemški listi poročati, da Srbi in Črnogorci v zadnjih bojih niso zasedli nobenih turških pozicij, da pa so turške baterije na Tarabošu, Bardanjolu in Mali Brdici le slabo odgovarjale, ker primanjkuje Turkom municije. To je očitna laž, ker je splošno znano in smo o tem poročali sedaj že nekako pred enim letom, da so Turki ravno v Skadru nakopičili ogromne množine streliva in orožja ne samo zaradi vstaje Albancev, marveč tudi, ker so računali vsak hip z izbruhom vojne s Črno goro.
Črnogorci in Srbi se med tem pripravljajo na clločilen boj. Za poveljnika srbske in črnogorske artile-rije nad Šroco je bil imenovan Nikolaj Berovič, rodom iz Skadra in pra-
voslaven Srb, ki popolnoma dobro pozna vse cerkve, samostane, konzulate in katoliške dele mesta. Vse je pripravljeno na generalni naskok.
Iz Bara pa prihaja še druga, zelo interesantna vest, da pripravljata srbska in črnogorska vlada še tekom tega tedna proglasitev aneksije okupiranih pokrajin z Dračem in Ska-drom.
»Corriere della sera« poroča nadalje iz Bara še sledeče:
Gosta megla pokriva holme in morje. Pred vojnimi ladjami, ki demonstrirajo proti Črni gori, je grški parnik »Heleni« izkrcal zadnje oblegovalne topove. Črnogorci so nato odpeljali te topove z železnico v Vir-pazar. Na telefonično vprašanje poročevalca lista je dobil ta iz Cetinja sledeči odgovor:
»Blokada ne bo imela nobenega učinka, ker ne pričakujemo s te strani ničesar več. Vse pošiljatve čet in municije so končane. Pripravljeni sino na vse. Tudi evropska artilerija ne bo ničesar opravila. Črna gora bo sprejela klic Poljakov: »Finis Črne gore«.
Neverjetno se glasi poročilo, da so si oblegovalci in obleganci pred Skadrom že tako blizu, da se črnogorski in turški vojaki med seboj psujejo.
Kar se tiče položaja v Črni gori sami, poročajo listi, da je obupen. Vsega manjka, celo kruha in mesa je zmanjkalo. Vso živino in zadnjega jarca so že zaklali. Prebivalstvo se živi s slanino, ki jo pošilja tržaška firma Cantoni. Financijalni položaj je tudi obupen. Italijanske družbe v Baru so v zadnjih 5 mesecih kljub prometu pol milijona kron kasirale samo 20 frankov v zlatu. Kljub temu ČniL gora noče odložiti orožja, marveč se hoče bojevati naprej in se noče udati niti demonstraciji cele Evrope. Baje trpi tudi vojska pomanjkanje in so izbruhnile tudi že bolezni. Konstatiralo se je že več slučajev črnih koz in legarja.
Iz Sutomora poročajo, da se blokada Črnogorske obali še ni pričela. Sedaj brodovje še demonstrira in vrhovni poveljnik, podadmiral Bur-ney čaka na nadaljna povelja svoje vlade. Avstro - ogrska križarka »Aspern« in ena angleška križarka sta včeraj zjutraj odpiull proti Krfu. Do sedaj še ni določeno, če in kdaj se prične blokada m niti to ni določeno ali naj bo to mirovna ali vojna blokada. Če se bo blokada razglasila, se ne bo raztezala samo na črnogorsko marveč tudi na albansko obal. Z ozirom na krajevne razmere ob tej obali, kjer je izkrcanje skoro nemogoče ali pa vsaj zelo zamudno in težavno, se bo blokada najbrže omejila samo na pristanišča. Izmed pristanišč pa pridejo v poštev samo: Bar, Drač, Sv. Ivan, Leš in Ulčinj.
Glasom poročil »Pali Mali Ga-zette je izjavila Angleška na zahtevo Avstro - Ogrske, da naj se blokada razširi do 41. vzporednika, tedaj do reke Skumbi, da je to neizvedljivo. Dočim zahteva Avstro - Ogrska 24urni ultimatum Črni gori, da ustavi operacije pred Skadrom, se je izrekla Angleška za najmanj tridnevno dobo. Male črnogorske čete ob obali so dobile baje nalog, da naj nastopijo proti izkrcanim vojakom z oboroženo silo, če nastopajo tudi tuji vojaki sovražno.
Nezadovoljnost na vseh straneh.
Da Črna gora ni zadovoljna z velesilami je umevno, da velesile niso zadovoljne s Črno goro je težje umevno, da se Srbi in Bolgari pisano gledajo zaradi mej, tudi ni presenetljivo, da se Grki in Bolgari ne razumejo prav dobro, je že stara stvar. Sedaj naenkrat pa baje velesile niso več zadovoljne s Srbijo. Srbija je vedno naglašala, da bo zapustila Albanijo šele, kadar bo končala vse vojne operacije, tedaj kadar bo sklenjen mir. Sedaj pa podtikajo Srbiji, da je obljubila, da bo takoj zapustila Albanijo in v tem, da še ni šla iz tega eldorada Avstrije in Italije, vidijo sedaj kršitev dane obljube. Treba bo res že enkrat kodificirati vojno pravo, da se v prihodnje ne bodo vršile take jobsijade.
Strašno je zadelo tudi diploma-tične kroge, da misli odposlati Srbija v Drač strokovnjaško komisijo,ki naj izdela, oziroma izpopolni načrte za zgradbo trgovskega pristanišča v tem mestu. Srbska vlada pa se sedaj pogaja z grško vlado zaradi pogodbe za pristanišče v Solunu, kjer si hoče zagotoviti Srbija nekako sovla-do. Glasilo srbske trgovske zbornice se bavi s tem vprašanjem ter pravi, da bo mogoče Drač šele v poznejšem času preustrojiti v trgovsko pristanišče. Boljše je tedaj, če si zagotovi Srbija pravico souporabe Soluna. Kar se tiče Soluna samega, pravijo dunajski diplomatični krogi, da bi velesile ne imele ničesar proti
temu, da dobi Grška Solun, Bolgarska pa se še ni popolnoma odrekla. Da bi postal Solun internacionalen, o tem se že ne govori več.
izpred Skadra.
(Pismo črnogorskega vojaka V u k a n o v i ć a.)
Bardanjol to so vrata Skadra in ta vrata so sedaj v naših rokah. Pred nami je se Mali Dardp.njol, a tudi o tem sodimo, da se ne bo mogel dolgo držati.
Baterija, kateri sem prideljen, je oddaljena od turških pozicij 1200 metrov. Ta naša baterija se nahaja na hribu Crni krš, turška baterija pa na gori Zub, v neposredni bližini Malega Bardanjola. Med našimi in turškimi pozicijami se razprostira mala dolinica. V tej dolinici je vas Renče s 30 hišami. V tej vasi prebivamo sedaj mi, ker so vsi prebivalci pobegnili.
Koče, v katerih stanujemo, stoje tik pod sovražnimi okopi. Turki sicer streljajo na nas, toda vkljub veliki bližini le redko zadene kaka krogla.
Okrog sovražnih utrdb so po-vsodi napeljane bodeče žice. Med žicami so napravljene ogromne železne stopnicec Vsaka stopnica je pol-tretii meter visoka. Od ene do druge stopnice so potegnene žice. Prec vsakim okopom je navadno 4 do 5 vrst takih žic. Okopi in rovi so globoki 2 metra. Kjer je prostor za strelce, so nakopičene s prstjo in peskom napolnjene vreče. Vsaka taka vreča je dolga 60 cm. Med vrečami sc male odprtine, samo tako velike, da je prostora za puškino cev. V teh rovih in okopih žde vojaki in streljajo, kadar to nanese prilika.
Dasi je položaj težak, vendar naša vojska stalno napreduje. S puško v roki izganjamo sovražnika iz teh okopov.
Naše predstraže dohajajo v neposredno bližino bodečih žic in se skoro vsak večer razgovarjajo s turškimi stražami.
Čim se zmrači, že čujemo, kako eden izmed vojakov, stoječih na straži, kliče: »O Mujo. dober večer!« Iz turških okopov se na to sliši: »Dobra ti sreča, a boga ti, kako ti je ime?«
Naš vojak odgovarja: »Ilija mi je ime.« In zopet se oglasi Turek: »Ali si ti, kume Ilija?«
»Da, jaz sem, kume Mujo!« — »Kako ti ide, kume?« — Dobro, a kako tebi?« — »Dobro!« — »A kaj delaš tu, kume. v teh okopih, najdi semkaj, da si skupaj prižgeva tobak in se malo porazgovoriva.«
Mujo: »Pridi ti semkaj, bova skupaj pila kavo!«
Ilija: »Hvala ti, kume, pridi ti raje semkaj!«
V tem trenotku počijo turške puške. Za pet minut nastane tišina, potem pa se zopet oglasi Mujo: »Kume Ilija! Ali mi veš kaj povedati o mojem bratu, ki je bil v Tuziju?«
Ilija. »Vem, kume Mujo! Brat je zdrav in živ in se nahaja v ujetništvu!«
Mujo: »Hvala bratu in tebi, kume, a boga ti, ali veš, kaj* je z Odri-nom. kaj je z Bolgari in Srbi?«
Ilija: »Odrin je padel in skoro bo tudi Carigrad naš, tako ti pravim, kume Mujo.« Mujo: »O boga ti, kume Ilija, ali se ti lažeš, ali pa se lažejo naši glavarji!«
Tako se navadno razgovarjajo naši in turški vojaki, dokler se ne spro in ne prično streljati drug na drugega.
S prostim očesom se vidi v Skader, kako ljudje hodijo po ulicah, vidijo se zastave na konzulatih in bolnicah; kadar prične bombardma, se čuje iz mesta jok, krik in vik žena in otrok.
Položaj v Skadru je strašen. Vsak dan prihajajo k nam vojaški begunci in pripovedujejo, kako obupno je stanje v trdnjavi.
Tem beguncem je treba najprvo dati kruha ali kaj drugega, da se najedo, ker so od gladu na pol mrtvi.
Vojaki pripovedujejo, da dobe vsak dan po V« kilograma kruha in semtertja malo zdroba, a to zelo redkokdaj.
Neki turški vojak, Grk po narodnosti je povedal, da so v Skadru samo en dan pokopali preko 300 oseb, vojakov, civilistov in žensk, ki so umrl vsled gladu in oslabelosti.
Srbobran.
pujte pridno srečke „Splet, ženskega društva" v korist slovenskih nraetnlkor- 1C0 krasnih dobitkov, slik doma« &h slikarjev. Srečka a I &
79. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 3.
Štajersko.
Iz Rajhenburga. Začasni naš župan gosp. Lcnard izpolnjuje navzlic visoki starosti zelo marljivo svojo nalogo. Silil je na popravo občinskih cest in potov, sedaj se je pa lotil pogozdovanja golih hribov nad trgom Ko se tam do 10.000 mladih smreko-vh in borovih sadik razraste, bo slutilo to občini, čije last je dosedaj goli svet, v korist in trgu, ki ima od leta do leta več obiskovalcev iz Zagreba in drugih krajev, v kras. Le čvrsto naprej!
Iz Celja. (Dramatično društvo) je priredilo v nedeljo, dne 6. aprila v veliki dvorani »Narodnega doma« gledališko predstavo. Uprizorila se je trodejanska burka »Luce in lipe«, nemško spisal Kurt Kraatz. Naslovni vlogi sta gg. Rafko S a l -m i č (Luce Hitrnik) in dr. Karel K o-derman (Lipe Okorn) izvrstno pogodila; imela sta svoj srečen večer. Pa tudi ostale vloge so bile vseskozi v dobrih rokah in nas je izvajanje splošno zadovoljilo. Nastopile so go-spe Anica dr. K u k o v Č e v a (MalČi ttitrnikova), Ela dr. Kala nov a ipipca Okornova),   Mira dr. Kar
v š k o v a (Saša Riharjeva), dalje
podicne Jožica Gregorino-v a (Milči Okornova) in Mimiko-v a ter C e t i n o v a v manjših vlogah. Profesor M r a v l j a k nam je podal originalnega pesnika Tonclja, manjših vlogah sta pa še nastopila gg. V o š n j a k in Vojska. Občinstvo se je ob mnogih komičnih prizo-rih in situacijah te burke tako izvrstno zabavalo, kakor menda v leto-nji sezoni še nobenkrat. Režijo je •nel v rokah marljivi naš S a 1 m i č. ivze ie izpopolnila ^Celjska narod-
godba ; velik preobrat, ki se je vršil v tej godbi na bolje, so pokazala tudi podavanja tega večera. — i )bisk je bil sicer dober, a smo bili
• vajeni boljšega; prišlo je pa pre-
gostov iz bližnjih krajev. Našim • ridnim in požrtvovalnim diletan-m smo za ta zabavni gledališki večer prav hvaležni in izražamo željo, da ostanejo našemu skromnemu odru i v bodoče zvesti.
Ptujski »Štajerc«   in   polom v Laškem trgu.  Ker so nekateri slo-nski listi apostrofirali »Štajerca«, k;ij pa pravi k žalostni polomiji
• mškutarske posojilnice v Laškem .tu, ki kaže od njega toliko hvaljeni nemško gospodarstvo v pravi lafe moralo Ornigovo   glasilo po Tih tednih vendar nekaj reči. In azalo se je tako-le:   -Ja  kaj ^ pa
avzaprav polom v Laškem »Starca-  briga?   Prizadeti si bodejo oje razmere sami uredili. Mi z do-no posojilnico nismo imeli nobenih kov, nas (t. i. »Štajerca«) ta po-m torej v nobenem oziru nič ne r ga ...   To je jako komodno stali-ki   štajerčevih   bratcev ne bo •mirilo, laškega madeža pa ne od-avilo s spodnještajerskega »solid-r Ta renegatstva.
>Štajerc«   o   Jugoslovanih. V Jnji številki ptujskega  »Štajerca ^ 'amo o črnogorskem kralju Nikoli, i je bil že večkrat  gost avstrijske cvarske hiše in je imetnik enega iz-ed   naših    pešpolkov, sledeče: -mesni  kraljic, kraljevski bajaco, rnogorski klativitez,   Nikola se renči kot petelin na gnoju, divjaška gova brezobzirnost...«    Kaj bi kh naši Nemci in državni pravdni-
- , če bi mi enako pisali o cesarju ijemu? In zlasti Ornig, župan me-i Ptuja, ima vzrok tako pisati po
^tajercu  — na drugi strani pa va-h'ti Hrvate in hrvaška dekleta v svo-/ a vode.   Tako morejo le psovati odnještajerski, od Boga zavrženi
- legati.
Dramatično društvo v Mariboru
udno vabi vse člane in prijatelje lštva na odhodnieo režiserja go-oda Josipa S t e g n a r j a, ki se si v četrtek, dne 10. aprila ob 8.
jer v   restavraciji   > Narodnega ma«.
Drobne novice. Vreme imamo 7 'dnje dni pristno aprilovo: vetrove, sle plohe, vedro in oblačno nebo neprestano menjata. Po dolinah in ih cveto črešnje, po gozdovih so lčele zeleneti bukve. Imamo že seno, cvetočo vigred. Ljudje pravijo, ća ho dobra letina, če — ne bo ujme. Iz Gradca poročajo, da so si novili štajerski deželni uradniki r osebno     podružnico nemškega hulvereina«. — Iz Hrastnika r -ročajo,  da sta se pri premikanju i>/.ov ponesrečila železniška delav-Vincek in Sedlar.  Prvi je dobil irtnonevarno poškodbo. — Iz Te-r j a poročajo, da so   zaprli 17-ega kmečkega fanta Kušarja. — rantalin je rabil za svoje lahkomi-Mjeno življenje precej denarja in je skušai materi in pa posestniku Sto-^irju zažgati, ker mu nista dala zahtevane  vsote.  K sreči so ra obeh Krajih ogenj takoj pogasili.
Koroško.
Aretiran vlomilec. Svoje časno smo poročali, da se je izvršilo v razne vile v Porečah več vlomov. Tatovi so odnesli mnogo obleke, perila, namiznega orodja in eno kolo. Včeraj je aretiralo orožništvo brezposelnega pekovskega pomočnika Franca Esterla, ravno ko je prodajal prav za nizko ceno neko kolo. Dognali so, da je bilo kolo ukradeno lastniku neke vile. Esterl je že priznal, da je kolo res v dotični vili ukradel. Svojih sokrivcev pa Esterl noče izdati.
Tuja samomorilka. Snoči okoli 3/48. je skočila v kanal med Celovcem in Vrbskim jezerom približno 800 korakov od kamenitega mesta neznana mlada, čedno oblečena ženska. Ko so jo pasanti videli, je plavala sredi kanala in klicala na pomoč. Metali so ji v vodo vrvi in lestve, toda ona jih ni dosegla. Končno se ie slekel neki vojak in je skočil v vodo. Privlekel je vtopljenko s pomočjo neke deske na breg. Vtopljenka je izpovedala do sedaj samo to, da je prišla iz Ljubnega na Zgor. Štajerskem obiskat svoje sorodnike v Celovec. Vsled spora z njimi je poskusila samomor. Oddali so jo v zasebno oskrbo.
Požar. V okolici Št. Vida je pogorela hiša posestnika po domače Šuštarja«. Ogenj je izbruhnil ponoči. Doma je bila samo gospodinja z 8 otroci. Moz je bil na delu. Ogenj se je tako hitro širil, da so se gospodinja in otroci rešili s tem, da so po-skakali skozi okna. Ko je prfišla požarna bramba. je že celo poslopje pogorelo. Škoda je zelo velika, ogenj je bil bržkone podtaknjen.
Primorsko.
Občinska kriza v Gradiški. Na-
mestništvo je postavilo na čelo občine upravni odbor, katerega tvorijo vladni zastopnik Karel grof Attems, delegat deželnega odbora Menegheli, stotnik v pokoju baron Baselli in bivša župana Biccinini in Odorico. Ta upravni odbor bo deloval toliko časa, dokler ne bo rešena občinska kriza.
Občinske volitve v Trstu vzbujajo vedno večje zanimanje in večjo pozornost v mestu in okolici. Kako in na kak način se pehajo Lahi, da bi obdržali svoje stolčke, nas sedaj še ne zanima. Obračunali bodo z njimi tržaški Slovenci, odnosno Slovani pri volitvah, odnosno po volitvah, če bodo zopet nastopali po starem, njim lastnem kopitu. Zanimajo nas pred vsem Slovenci, ki sicer res pridno delajo, prirejajo shode, podučujejo in bodre volilce, vendar pa kljub temu še ne norejo pripraviti do socijalne in narodnostne zavesti vseh Slovencev. Povsod se dobe še mlačneži, povsod se dobe še ljudje, ki se boje, ali pa še celo sramujejo svojega ma-ternega jezika. Vočigled temu poživljamo vse Slovence in Slovane, brez razločka stanu, da se otresejo neupravičenih in neumestnih predsodkov, da se zavedo, da so Slovenci in brez ozira na levo in desno nastopijo proti sovražniku, ki jim grozi, obenem pa se dobrika in to samo toliko časa, da doseže svoj cilj — gospodstvo nad njimi — in jih potem lahko zopet zatira in odira po starem italijanskem očenašu. Vsi naj se zavedajo, da gre tu ncle za osebni dobrobit Slovencev in Slovanov, marveč, da gre tu za slovenski Trst, da gre za to, da otmemo, oziroma iztrgamo iz rok staro zgodovinsko slovensko posest iz rok grabežljivega in sebičnega sovražnika iz Italije, iz rok državi in narodu sovražnih Lahov.
Steklina. V Trstu je pooadel stekel pes tri osebe ene družine, in sicer na cesti Stadion,na Guardelti pa je popadla stekla mačka 3 otroke. — Pri obeh živalih so konstatirali steklino. Popadcre osebe bodo odposlali v Pasteurjev zavod na Dunaju.
Dvignjen grški parnik. Iz Kotora poročajo, da je parnik tržaške pa-robrodne tvrdke »Tripković« »Bel-rorie« dvignil po dolgem in mučnem naporu v pristanišču medovanskem grški parnik »Sifneo«, katerega Je potopila turška križarka »Hamidie« ob priliki bombardiranja pristanišča. »Belrorie« je obenem tudi pogasil požar na grškem parniku »Vernotis«, na katerem je zanetila požar tudi turška križarka »Hamidie«. Na parniku je velika zaloga smodnika in streliva, ki pa se še ni vnela, vendar je tvoril požar velikansko nevarnost za celo pristanišče.
Ponesrečena angleška jahta. V bližini Zadra je nasedla na pečine angleška jahta »Medusa«, last angleškega bogataša Nobleja. Parnik »Salona« je poskusil jahto rešiti, toda rešitev se ni posrečila. Mornarji in popotniki so se rešili na parnik.
Lov na korale, h Reke poročajo, da se je ustanovila tam družba, ki se bo pečala z lovom na korale v
Kvarnerskem zalivu. Družba je poslala več mladih ribičev v Neapolj, da se izvežbajo tam v tem lovu.
Dva trgovca. Imetnik manufakturne trgovine Viktor Mohoroch na Reki, se je spri na cesti z bivšim trgovcem Kranjcem, od katerega je Mohoroch prevzel trgovino. Sprla sta se zaradi tega, ker trgovina ne uspeva. Med prerekanjem je potegnil Mohoroch samokres in je ustrelil štirikrat na Kranjca. Zadele so Kranjca vse štiri krogle, toda poškodovale so ga samo lahko. Mohoroch je nato zbežal. Policija in pasanti so stekli za njim, toda predno so ga prijeli, se je Mohoroch ustrelil. Umrl le predno je prišel zdravnik. Ta afera vzbuja v mestu veliko zanimanje.
Železniška nesreča pri Ogulinu.
Včeraj smo poročali na drugem mestu, da se je zgodila pri Ogulmu, in sicer blizo postaje Tunj velika železniška nesreča, ki je povzročila velikanske izgube. To je proga Zagreb-Reka. Jutranji brzovlak št. 1004 iz Budimpešte je trčil v polnem diru ob 3. zjutraj na nekem ovinku v brzo-vozni tovorni vlak št. 1041. Sunek je bil strašen. Obe lokomotivi sta trčili najprej z vso silo ena na drugo, nato se nekoliko oddaljili in pritisk voz od zadaj jih je zopet vrgel eno proti drugi. Pri tem je lokomotiva brzovlaka skočila s tira, padla čez 20 metrov globoki nasip ob progi in potegnila več voz za sabo. Ostali vozovi so se utrgali, padli tudi s tira in obležali razbiti ob progi. — Nesrečo je povzročil uradnik v Tunju, ki je pred prihodom brzovlaka odpustil brzovozni tovorni vlak, misleč in uverjen, da bo ta srečal brzovlak šele v prihodnji postaji. Strojevodja brzovlaka je kljub ovinku začul nasproti prihajajoči vlak in odprl zavore. Brzovlak je že skoraj stal, ko je trčil vanj tovorni vlak, čigar strojevodja brzovlaka ni opazil. Nesreča je velika.
Še temnejše pa se je orisala nesreča zaradi tega, ker so bile v tem trenutku prekinjene tudi vse brzojavne in telefonske zveze. — Ko je prišlo prvo poročilo o nesreči v Budimpešto in v Zagreb, se je polastilo prebivalstva silno razburjenje. V brzovlaku, ki je imel tudi spalni voz, se je peljalo 120 potnikov. — Žrtve katastrofe so velikanske. Prva poročila so poročala, da sta obe lokomotivi popolnoma razbiti. Popolnoma razbiti so tudi vsi vozovi brzovlaka, katere je potegnila lokomotiva čez nasip. Deloma razbiti so tudi ostali vozovi, ki so padli s tira. Razbiti so tudi skoro vsi vozovi tovor, vlaka. Le nekaj zadnjih voz je ostalo na tiru, toda še ti so kolikor toliko poškodovani.
Ta poročila odgovarjajo resnici. Efektivna škoda na materijalu pa se seveda še ne more ceniti, kajti v koliko so lokomotive in vozovi poškodovani, bo pokazala šele cenilna komisija. Gotovo pa je, da je škoda na materijalu ogromna.
Glede človeških žrtev, ki jih je zahtevala katastrofa, se razširjajo različne vesti. Gotovo je, da je imel brzovlak spalni voz Budimpešta-Reka in da je bilo v spalnem vozu 20 oseb. Vseh popotnikov je imel brzovlak 120. Prvo poročilo iz Budimpešte je objavilo, da je ostalo po nesreči 6 mrtvih, 71 teško in 29 lahko ranjenih. To smo priobčili tudi mi že včeraj. Pozneje so došla nova po^ ročila, ki trde, da je* zahtevala katastrofa veliko več žrtev. Natančnih podatkov ta poročila še nimajo, posebno kar se tiče poškodovancev ni mogoče sedaj dognati, kajti prvič niso še rešili niti vseh popotnikov izpod razbitih voz, niti se še ne more konstatirati, kdo je težko in kdo lahko poškodovan. Iz celega kaosa poročil pa lahko posnamemo, da je zahtevala ta katastrofa, ki je ena največjih, kar jih beležimo v zadnjem času na n^šem jugu, veliko žrtev. Po prvih poročilih iz Reke posnamemo, da so našli mrtva oba strojevodja in oba kurjača ponesrečenih vlakov. — Dalje je mrtvih več popotnikov, med temi največ v spalnem vozu, v katerega je trčila lokomotiva tovornega vlaka, ko je zarsnila s tira lokomotiva brzovlaka, odbita po prvem sunku lokomotive tovornega vlaka. Po prvem poročilu iz Zagreba, se je kurjač brzovlaka rešil, in sicer vsled nepričakovanega slučaja. Od popotnikov ni po tem poročilu nobeden ubit, pač pa jih je 12 teško ranjenih, velika večina pa je lahko ranjena.
Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic pa priobčuje sledeči uradni komunike: Po dosedanjih uradnih poročilih sta razbiti obe lokomotivi in več voz obeh vlakov. Oba strojevodje, vlakovodja brzovlaka in dva zavirača brzovlaka sta mrtva. Od potnikov po dosedanjih poročilih baje ni nihče mrtev. V koliko pa so poškodovani, še ni dognano. Promet se vrši na progi na ta način, da potniki
prestopajo. Nesrečo je povzročil pod-uradmk v Tunju, ki je odpustil tovorni vlak iz postaje, dasi bi bil moral na vsak način počakati brzovlaka.
Vlak z rešilno akcijo se je odpeljal takoj po poročilu nesreče na lice mesta in se je vrnil ob 2. popoldne na Reko. Postajenačelnik na Reki je uradno poročal guvernerju grofu Wickenburgu, da je usmrćenih samo 5 uslužbencev. Od popotnikov na brzovlaku ni nobeden mrtev. Teško je ranjen samo en deček, ostali pa so lahko ranjeni. Ubita sprevodnika br-sovlaka se pišeta Gipuš in Halaš. Po poročilu obratnega vodstva v Zagrebu pa je ubit poleg 5 železničarjev tudi 1 popotnik iz spalnega voza. Pod vozom pa so našli pozneje še dva smrtno ranjena popotnika. Veleposestnik Elteto iz Budimpešte, ki je bil s svojo soprogo v spalnem vozu, pravi, da je ležal s svojo soprogo in s svojim sinom dveinpol uri pod vozom. On je ostal nepoškodovan, žena in sin pa sta lahko poškodovana. Žena se je poškodovala na roki, sin pa na glavi. On o nesreči ne ve ničesar, kot to, da je čul, ko se je prebudil pod vozom, strašen krik, vpitje in zdiho-vanje sopotnikov, katerih pa ni videl in tudi ni mogel do njih. Veliko je pospešilo paniko med popotniki, ki so bili že itak vsi popolnoma zmedeni, še dejstvo, da so se brzojavne in telefonske zveze ob progi pretrgale. Še le ko je prišel rešilni vlak, se je razburjenje nekoliko poleglo.
Uradnik, ki je zakrivil nerečo, je hotel, ko je izvedel o nesreči, izvršiti samomor. Njegovi tovariši >>o mu to zabranili. Takoj nato je bil aretiran.
Toliko o nesreči poročajo uradno in neuradno uradi in listi. Iz vsega posnemamo, da je morala biti ta katastrofa res velika in usodepolna. Na tančnih in popolnoma zanesljivih poročil še ni, ker jih deloma ni mogoče dobiti, deloma jih vsled prevelikega razburjenja previdno zadržujejo. O žrtvah te velike železniške nesreče bomo še svoječasno poročali.
Pripominjamo samo še, da vsa ta poročila, uradna in neuradna, Še vedno niso točna, kajti najnovejše poročilo, ki je precej zanesljivo, celo ve, da je mrtvih poleg 5 železničarjev okoli 30 potnikov, ostali pa so skoraj vsi več ali manj ranjeni.
Dnevne vesti.
-r Klerikalci in opatijski sestanek. Informacije, ki smo jih priobčili o klerikalno-pravaškem sestanku v Opatiji, so častitemu »Slovencu« tako zelo zaprle sapo, da reagira na naša izvajanja šele v včerajšnji svoji številki. Odgovarja pa samo na po-samnosti manjše važnosti, dočim hodi okrog glavnih točk kakor maček okrog vrele kaše. Med drugim pravi o stališču klerikalne stranke nasproti Srbom, da je »od nekdaj tradicija katoliških Slovencev, da so zastopali stališče, da so Hrvati in Srbi en sam narod« in da je »naloga Slovencev, kolikor mogoče posredovati med njimi.« Kdor je zasledoval naše politične borbe zadnjih let, se bo pač čudil, ko bo čital »Slovenčeve« samozavestne besede, da zastopajo klerikalci od nekdaj tradicijonalno stališče, da so Hrvati in Srbi en sam narod in da skušajo posredovati kolikor je mogoče med obema deloma enega in istega naroda. Saj je vsemu svetu znano, da je jedva sest mesecev poteklo od tistega časa, ko je spoštovani »Slovenec« nastopal proti srbskemu narodu samo s psovkami, s sumničenji in natolce- anji. Komu ni na primer še v živem spominu sramotno stališče »Slovenca« in z njim pač tudi njegove stranke, ki je je zavzemal, — da navedemo samo en slučaj — v takozvanem zagrebškem »veleizdajniškem« procesu, ki je edini na slovanskem jugu, ako izvzamemo sarajevski »Hrvatski Dnevnik« in takratno zagrebško »Hrvatsko Pravo«, — zagovarjal propalico in špijona Nastića in s ka-nibaiskim užitkom priobčeval bajke podkupljenih in najetih prič o protl-državnih zarotah srbskega življa na Hrvaškem. Če uvažujemo samo to golo in suho dejstvo, ki se ne da več spraviti s sveta iz enostavnega vzroka, ker je dokumentirano, potem moramo priznati, da mora imeti »Slovenec« precejšnjo porcijo nesramnosti in brezstidnosti* ako se upa in drzne sedaj trditi, da je on in njegova stranka že od nekdaj gojila topla bratska čustva nasproti onemu delu jugoslovanskega naroda, ki se diči s srbskim imenom! Sicer pa bog ne zadeni, da bi hoteli obsojati to »Slovenčevo« spremnenjeno stališče v srbskem vprašanju, nasprotno, naravnost veseli nas, da je »Slovenec« vsaj v tem oziru postal iz Savla Pavel, to pa ni moško in značajno, da se sedaj sramuje svoje zmote in preteklosti in se hoče javnosti predstaviti, kakor da bi bil vedno zastopal in zagovarjal Srbom prijazno stali-
šče, kar je eklatantna zgodovinska neresnica.    Kar se tiče razprav na opatijskem   sestanku o balkanskem jezikovnem vprašanju, smo že konstatirali, da se dr. Mandič ni zavzemal za uvedbo nemščine kot notranjega uradnega jezika  v bosansko upravo, naglašajoč ob enem, da smo tisto vest posneli po madžarskih in nemških listih. Da pa so bile na se* stanku v Opatiji struje, ki so zagovarjale vladin načrt, s katerim bi se dejansko,   ako   tudi  ne formalno, uvedla nemščina kot notranji uradni jezik pri bosanskih železnicah, priznava v polnem obsegu sobotna »Hrvatska«    sama,    glasilo hrvatske stranke prava.    Naj »Slovenčevi« uredniki le prečitajo to številko in bodo tam našli te-le značilne stavke: »Umjerena stranka veli: Uzmimo mi sada ovo, što nam se pruža, jer ie 1 ovo  stečevina...    Ovo je politika obročnih stečevina, vele.   Tu svoja politiku obrazlažu   potrebom rada, potrebom,   da se narod gospodarski i kulturno pridigne, da mu se pomogne čim prije u njegovim neogodivim nevoljama«.    Torej! Ni glavno, kdo se je zavzemal za vladin načrt, to je za nemščino, marveč glavno in važno je, da so bile osebe na sestanku, ki  so zagovarjale vladin načrt in s tem tudi nemščino. Da-li se te osebe zovejo Peter ali Pavel ali Savel, to je docela postranska stvar! Seveda vkljub   vsemu temu so »Narodove« »informacije samo prazne čvekanje«, kajpak!    Magari, samo na eno vprašanje naj nam odgovori »Slo-venčeva« gospoda:   Če je zapisnik, ki smo ga priobčili o sestanku, deloma v točnem slovenskem prevodu, deloma pa hrvaškem izvirniku, avtentičen ali ne? Da ali ne! Odgovorite nam na to vprašanje, potem bomo še nadaljevali razpravo!
+ Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Trgovsko ministrstvo je potrdilo zopetno izvolitev posestnika in veletržca v Ljubljani g. Ivana Kneza za predsednika trgovske in obrtniška zbornice v Ljubljani in izvolitev ravnatelja Ka-milla Pammerja za podpredsednika za 1. 1913.
+ Imenovanie okrajnih šolskih nadzornikov na Kranjskem. Naučni minister je imenoval za prihodnjo šestletno funkcijsko dobo za okrajne Šoiske nadzornike sledeče gospode: Za šolski okraj Postojna in Logatec ravnatelja ljudske šole v Postojni Ivana T h u m o , za slovenske ljudske šole okoliškega okraja Ljubljane in šolskega okraja Kamnik ravnatelja ljudske šole Franca Gaber-š k a v Ljubljani, za slovenske ljudske šole v šolskih okrajih Krško in Litija nadučitelja Ludvika S t i a s -nvja \ Zagorju, za slov. ljudske šole v šolskem okraju Kočevje učitelja na rudarski ljudski šoli v Idriji Josipa N o v a k a , za nemške ljudske šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Primoscha iz Kočevja, za slovenske ljudske šole v mestnem šolskem okraju Ljubljana vadniškega učitelja na učiteljišču v Ljubljani Antona M a i e r j a , za nemške šole na Kranjskem izvzemši nemške šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj profesorja na drž. višji realki v Ljubljani dr. Henrika Svobodo, za slovenske ljudske šole za šolska okraja Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Ivana Š t r u k -1 j a v Dobrem polju in za slovenske ljudske šole v šolskih okrajih Kranj in Radovljica učitelja Karla Simona iz Ljubljane.
— Zadnji teden! Samo nekaj dni je še do žrebanja umetniške loterije, ki jo je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v korist slovenskim upodabljajočim umetnikom. Loterijski odbor je dobil z dežele in iz drugih krajev sploh razmeroma še jako malo denarja. Zato najvljudneje prosimo vse cenj. poverjenike, da se blagovolijo v znani svoji rodoljubno-sti in požrtvovalnosti potruditi še te zadnje dni, da razprodajo vse srečke. Denar je vposlat! do torka, 15. t. m., opoldne. Sedanji uspeh daleko ne odgovarja skromnim nadam, ki jih je gojil loterijski odbor, dasi je storil vse, kar je mogel, da bi se dosegel čim boljši čisti dobiček. Tudi slovenski umetniki so docela storil svoje, saj so podarili več nego 200 slik, kipov in risb za umetniško loterijo. Odbor je naprosil najrazličnejše gospode in dame, o katerih je menil, da se le količkaj zanimajo za težko položaj naših umetnikov, za katere se ne meni živ krst. Prirejavalci so storili v polni meri svojo dolžnost, naj jo stori tudi občinstvo, da nas končno ne bo moralo biti sram!
— Avstrijski hotelirji in gostilničarji v LJubljani. Danes ob pol 5. uri zjutraj je pripeljal posebni vlak z Dunaja 760 hotelirjev in gostilničarjev iz Prage, Dunaja Krakova itd., ki se vozijo h gostilničarskem kongresu v Trst. Izletniki so imeli v LJubljani enourni odmor, ter zajtrkovali v tukajšnji kolodvorski restavraciji N*
Stran 4.
SLOVENSKI N4R03
79 Stcv.
kolodvoru so jih pozdravili zastopniki Deželne Zveze za tujski promet in Kranjske gostilničarske Zveze, pisarna Tourist-Office pa je razdelila Učne reklamne brošure in razglednice med vse udeležence. V Postojni so si ogledali Postojnsko jamo in je Zveza gostilničarske Zadruge servirala pristni kranjski zajtrek, obstoječ iz pristne kranjske klobase z zeljem in 5/4 1 cvička. Ob 4. uri popoldne odrinejo v Trst, kjer se vrši dvodnevni kongres, kateremu načeljuje kot častni predsednik tržaški cesarski namestnik princ Konrad Hohenlohe-Schilllingsfiirst, tržaški župan dr. A. JValcrio in predsednik Trgovske in obrtniške zbornice vhez Richetti.
— Preiskava mleka. Danes zjutraj ob pol 6. je tržno nadzorstvo na Marije Terezije cesti preiskavalo mleko. Preiskalo se je mleko pri 60 ženskah, t. j. okoli 700 litrov, ki so je pripeljale iz Šiške, Kosez, Dravelj, iVižmarjev, Stanežič, Mednega in iz drugih okoliških vasi. Ker je bilo po laktodenzimetru mleko v sedmih slučajih dvomljive kakovosti, so se mle-karicam odvzeli vzorci za natančnejšo preskušnjo. Ko so se ženske vračale s prazno posodo, so se jim preiskale tudi posode, ki so bile čed-nejše kakor onih iz Posavja. Zaplenilo se je namreč samo 9 posod, ki so bile zarjovele in okužene, tedaj take, ki ne odgovarjajo tozadevnim predpisom.
— Rimski romarji so se odpeljali z južnega kolodvora snoči s posebnim vlakom. Bilo jih je 650 po številu. Največ je bilo žem»k in duhovni-štva. zelo malo pa posvetne inteligence. Okrog 500 romarjev se je odpeljalo v III., kakih 100 v II., drugi, seveda s knezoškofom vred, pa v I. razredu. Podnevi so jih v cerkvi Srca Jezusovega instruirali, kako se jim je vesti po poti, in dali vsakemu tozadevna potrebna navodila, poleg tega je imel pa še vsak romar poseben kažipot, v katerem je bilo tudi rečeno, da naj že v Ljubljani pri Deželni banki zamenjajo avstrijski denar v laškega. Tu pa baje niso mogli dobiti svetlih laških lir in sta jih iz zagate rešili »Prometna« in »Ljubljanska kreditna banka«.
— Probujena narava. Kar čez noč skoraj si je narava nadela novo obleko. Blagodejni dež je vplival tako na travnike in polja, da so že vsa zelena, drevje, posebno črešnje, breskve in hruške, pa tudi jabolka in če-šplje, so v polnem cvetju. Žvrgolenje ptičev je vsepovsod, nad vodami švigajo lastovice, ponoči se pa čujejo zadnje dni nad mestom hripavi glasovi žriavov in divjih gosi, ki v odsevu elektrike blodijo okoli, po močvirju pa prirejajo žabe svoje redne koncerte. — Mestni parki so okrašeni z lepim pomladanskim cvetjem, po nasadih pa so že povsod postavljene klopi, tako, da se utrujen šeta-lec lahko odpočije kadar in koder mu je drago. Tudi zasebni vrtovi so že povsod lepo urejeni.
— Napovedi za odmero davka od hišne najemščine in sicer glede hiš, v katerih stanujejo ietovičarji, treba bode v bodoče natančneje izpolnjevati, kakor doslej. — Finančno ministrstvo je namreč izdalo ukaz, da se imajo tiskovine za zgo-rar:je napovedi dotičnim hišnim posestnikom vročiti vsako leto 1 mes^c preje, kakor običajno posestnikom drugih v rajem oddanih hiš in da je napovedati med drugim tudi natančen naslov letovičarja (ime, poklic, kraj rednega bivališča, ulica in hišna številka.) Ker se zatajbe hišne najemščine kaznujejo in so dotične kazni zelo visoke, je v interesu vsakega posestnika, da pogojeno hišno najemščino vestno in natančno napove. Pripomni se, da zgorajšni ukaz ne zadeva gostiln, zdravilišč in takih poslopij, v katerih se prenočevanje tujcev kot obrt izvršuje.
— Deželna zveza za tujski promet nam poroča, da dokazujejo statistične tabele, ki jih je sestavila c* kr. deželna vlada, da je bilo v minulem letu 102.908 tujcev na Kranjskem. Tujski promet je torej znatno napredoval in se je število zvišalo od leta 1908., ko je bilo vseh tujcev le 75.702, za 27.206 to je približno za 40^. Posebno lepo narašča število tujcev v našem glavnem mestu. — Ljubljana je imela leta 1912. vzlic 5,labi sezoni 75.672 tujcev, ter je naraslo število za 7222 več kot leta 1911. Drugi gorenjski kraji vsled slabe letne sezone niso napredovali; Bled je imel 5775, Bohinj 2402,Kranj-ska gora 624, Kamnik 354 in Toplice 1114 tujcev. Obisk Postojnske jamb je tudi narastel in je obiskalo v preteklem letu 70.416 tujcev našo sve-tovnoznano jamo in se je tudi tukaj obisk za 11.000 od leta 1911. povzdig-niL
— Souvanovo hišo v Šelenbur-govl ulici so vzele za prihodnje šolsko leto v najem Uršulinke. Proda, lalne v pritličju ostanejo, sobe v prvem nadstropju pa se adaptirajo za učilnice«
Naprednemu politlčnego gospodarskemu in izobraževalnemu društvu za Moste se je podarilo iz mestne drevesnice več komadov kostanjevih dreves, za kar izreka društvo mestnemu magistratu javno zahvalo. Ker pa je Čas za nasaditev teh dreves že potekel, ostanejo ta drevesa do jeseni v mestni drevesnici in se potem v jesenskem času porabijo za svoj namen.
* Samomor blazne. 541etna Ivana Novakova, ki je prišla še le koncem meseca marca iz blaznice, je zanetila v svoji podstrešni sobici posestnika Ivana Kežmanca v Sapu pri Vrhniki ogenj, ki je uničil celo podstrešje. Gasilci so našli blazno Novakovo popolnoma zgorelo.
Poboj. V neki gostilni v Svetju pri Medvodah je udaril povodom domače plesne veselice posestnikov sin France Jeras posestnikovega sina Franca Polanca s steklenico za pivo po glavi in ga zelo nevarno poškodoval. Vzrok prepira in pretepa je bržkotne ljubosumnost.
Občinski lovi so se na javni dražbi oddali v zakup in sicer občine Šenčur pri Kranju Janezu Okorn iz Visokega. Naklo Antonu Voglar, posestniku iz Malega Nakla, Veleso-vo profesorju g. Josipu Jenko iz Trsta, Predoslje posestniku Janezu Zupan iz Gorenj, Sv. JoŠt g. Janezu Papler, županu v Zgornji Besnici in Voglje Janezu Bidovcu, zidarskemu mojstru iz Huj.
Žalostni pojavi razcepljene dru-
žinice. Jože Novak je precej dober posestnik na Veliki Cikavi pri Novem mestu. Ima lepo in dobro posestvo, toda z ženo se nista razumela, pa se nista. Zaradi večnih prepirov in nastopov sta se dala končno sodno ločiti. Otroci, ki so že precej odrasli, so se morali vsled ločitve odločiti, ali hočejo živeti skupaj z materjo, ali z očetom. Njun 171etni sin Je šel stanovat k očetu in je držal ž njim, njuna hči in sin Jože sta se odločila za mater, šla ž njo in držala ž njo. Med obema strankama je nastalo s časom veliko in nepremostljivo sovraštvo, ki se je kazalo ob vsaki priliki. Na veliko soboto zvečer ni dala Francetu Novaku žilica, da bi ne bil šel izzivat in zbadat pred stanovanje matere. Dolgo so ga poslušali in so trpeli; ko pa zbadanja le ni bilo konec, je prišla Frančiška Novak iz hiše in je velela sinu izpred hiše. France Novak se pa za to ni prav nič zmenil in je zabavljal in zbadal mater naprej. Tej je nazadnje minula potrpežljivost. Zagrabila je palico in ga zapodila. Sin je pač zbežal par korakov, potem pa se je postavil materi po robu, začel nabirati po tleh kamenje in ga lučati proti materi. Res je z enim kamnom zadel mater na desno ramo in jo ranil. To pa ni samo po božjih, ampak tudi po človeških postavah prepovedano. — Mati je sina naznanila orožnikom, ti pa so odstopili ovadbo okrajni sod-niji, kjer čaka sina zaslužena kazen za materi prizadeto poškodbo, ki je pa sicer prav neznatna in lahka.
Iz jeze je zažgal gozd. Pri Novaku v Hrastju pri Št. Jerneju služi za hlapca komai 181etni Janez Pal-čar, doma iz Polhovice Kakor je Palčar Še mlad, maščevanje in jeza, ti dve strasti mu nista nepoznati. — Kuhal je že dali časa jezo na posestnika Antona PirkoviČa v Cc rovem logu. Cvetni teden ga je poslal njegov gospodar trebit domač travnik, ki meji na Pirkovičev gozd. Ko je Palčar pograbil in potrebil travnik, je bilo treba nagrabljeno navlako se-žgati. Tedaj se je spomnil že stare jeze na Pirkoviča. Potegnil je vso navlako tik k Pirkovičevemu gozdu in jo zažgal. Listje in suhljad v gozdu se je vžgalo in začel je goreti Pirkovičev gozd. K sreči ga ni zgorelo mnogo, ker je požar sam pogasil, vendar ima Pirkovič nad 60 K škode. Sosedje trdijo, da je Palčar že večkrat poskušal zažgati ta gozd, pa se mu ogenj ni hotel prijeti.
Novo obleko si je preskrbel za velikonočne praznike. Veliki teden je povsod čez glavo dela, posebno pa na kmetih. To vedo tudi zlikovci in take prilike kaj radi porabijo, da se preskrbijo s tem in onim za praznike. Tudi v gostilni Jankota Kosa v Ločni pri Novem mestu so imeli veliki četrtek 20. marca polne roke dela; treba je bilo peči potice, orati in sejati na polju in še v gostilni streči. Ni torej čudz# da niso opazili, da se jim je moral nekdo vtihotapiti v podstrešje. Mirno so zaspali, ko so bili pozaklenili vrata in pozaprli okna. Drugo jutro zgodaj pa so zapazili, da so imeli čez noč nepoklicanega gosta v podstrešju, ki se je splazil v podstrešno sobo in odnesel iz nje eno še zelo novo moško obleko, dva para čevljev, en dežnik in en ročni kovček, da mu ni bilo treba nositi ukradenih stvari kar v roki. Storilec je maral biti tudi strasten kadilec, kajti odnesel je tri škatlje cigarilos, nad 100 drugih različnih srnodk, 100 portorik, 2 škatlji cigaret »športov«
in eno škatlje damskih cigaret. Ponoči je moral potem po tihem odpah-niti odznotraj zapahnjena vrata in oditi v lepo pomladansko noč. Za storilcem še nimajo nobenega sledu.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov velezanimiv spored s senzacionalnim 1100 metrov dolgim posnetkom »Kapitana Scotta zadnji dnevi na Južnem tečaju. — O raziskovalcu Scottu in njegovem pohodu na južni tečaj, piše ugledni list »Hamburgei Nachrichten« mea drugim: »Predvajanje traja skoro celo uro. Vidimo Scottov) ladjo »Terra Nova« na razburkanem ledenem morju, doživimo lov na morske pse, ogledamo si zimsko stanovališče in celo lahko občudujemo Angleže pri Športu na južnem polarnem svetu. Posebno lepo se vidi vulkan Mont Erebus v svitu polnočnega solnca. Drugi del nam kaže velezanimivo vožnjo Scotta na saneh na južni tečaj in šele prav ilustrira časopisna poročila o tem znamenitem pohodu.« — Tudi ostale točke sporeda so prvovrstne.
V mestni klavnici je bilo od 23. marca do 30. marca t. 1. zaklanih 48 volov, 3 biki, 4 krave, 114 prašičev, 90 telet, ;0 koštrunov in 56 kozličev. Vpeljalo se je 189 kg mesa, 3 zaklani prašiči, 69 zaklanih telet in 34 zaklanih kozličev.
»Slovenska Filharmonija« priredi Jutri v torek v restavraciji »Lloyd« koncert pod vodstvom gospoda kapelnika C. M. Hrazdire. Začetek ob 8. zvečr; vstopnina 40 vin. — Za današnji koncert v restavraciji > pri Južnem kolodvoru« se niso izdali posebni plakati.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Zaradi Skadra.
London, 8. aprila. Oficijozna AVestminster Gazette« piše: Če pride poročilo o padcu Skadra.bodo velesile obvarovale hladno kri ter pustile strankam čas, da si mirno premislijo situacijo. Koncert velesil ni brez moči. Tudi če kralj Nikolaj začasno zasede Skader, ni nobena velesila prisiljena ga z vojaško silo pregnati iz mesta. Zadostuje pritisk na pristanišča in na pokrajine, ki bi bile sicer srbske in črnogorske. Ta pritisk bi traial tako dolgo, da se izve namen Balkanske zveze.
Pariz, 8. aprila. Angleška in francoska vlada ste poslali svojim poveljnikom ladij instrukcije:
1. da se razteza blokada cd Bara do izliva reke Drina.
2. Obvestili sta svoje poveljnike, da naj preprečijo vsako izkrcanje čet in vojnega materijala, ki se šteje med vojno konterbando.
3. Izroči naj se tridnevni ultimatum, o katerem naj se obvesti Crna gora.
Praga, 8. aprila. »Venkov« pri-občuje brzojavko s Cetinja, da je črnogorsko-srbska armada osvojila nadaljni dve utrdbi v neposredni bližini Skadra. V Skadru samem so se uprli Albanci z namenom, da prisilijo poveljnika Esada pašo, da preda trdnjavo oblegovalni črnogorsko-srb-ski armadi. Esad paša je dal ustreliti deset Albancev, ki so hoteli ubežati k oblegovalcem in jim ponuditi kapitulacijo Skadra.
Črnogorski državnik o skadrskem vprašanju. Trst, 8. aprila. Eden izmed članov uredništva »Piccola« je imel razgovor z znanim crnogorskim državnikom Mijuškovičem, ki se nahaja na potu v Pariz, da se kot črnogorski delegat udeleži mednarodne konference glede turškega državnega dolga.
Mijuškovič se je izrazil, da Črna gora neomajno vztraja na stališču, da mora Skader pripasti njej in da pod nobenim pogojem in za nobeno ceno ne odneha od te svoje zahteve. Oblegovalna armada je osvojila že najvažnejše okope na Tarabo-šu, da je torej ta utrdba že takorekoč v črnogorskih rokah. Mijuškovič potrjuje vest, da je bil umorjen prvi poveljnik Hasan Riza bej, umoril pa ga je Esad paša, ki je Albanec, in sicer za to, ker je hotel trdnjavo predati, smatrajoč nadaljno obrambo za brezuspešno. Po Mijuškovičevem mnenju so glede skadrskega vprašanja tako Srbija, kakor Bolgarija in Grška brezpogojno na črnogorski strani. O politiki ruske diplomacije se je Mijuškovič izrazil zelo nepovoljno. Rekel je, da bi o tej temi najraje molčal, to pa se mu zdi umestno naglašati, da so Črna gora, kakor tudi vse ostale balkanske drŽave gled/e ruske politike doživele popolno razočaranje in da bodo vsled tega v bodočnosti pač prenehale z zaupanjem upirati oči proti Petrogradu.
Evropsko vojno brodovje ob črnogorski obali. Dunaj, 8. aprila. Iz dunajskih di-plomatičnih krogov  prihaja sledeča
informacija: Blokada bi se bila že raztegnila na severno albansko obal. V dunajskih uradnih krogih še ni potrjena vest, da je Angleška poslala dve svoji vojni ladji v črnogorske vode.
O rezultatu preiskave zaradi afere parnika »Skodre« Črna gora še ni obvestila Avstro-Ogrske.
Konflikt zaradi Skadra se je po zatrdilu dunajskih krogov poostril in je danes še bolj kompliciran, ker je stopila s svojo decidirano odklonitvijo evropskih zahtev tudi Srbija v nasprotje proti velesilam, kar bo mogoče povod, da se dosedanje prisilne odredbe Še razširijo.
Odgovor Srbije velesilam. Belgrad, 8. aprila. Srbska vlada je včeraj odgovorila velesilam na zahtevo, da naj zapusti Albanijo in glede varstva albanske narodnosti. Srbija izjavlja, da Albanije ne zapusti pred sklepom miru. Zahtevi po posebnem varstvu Albancev srbska vlada z ozirom na ustavo in zakone, glasom katerih »majo vsi državljani enake pravice in dolžnosti, ne more ugoditi.
.   Odgovor Srbije na noto velesil.
Belgrad, 8. aprila. V snočnjem poluradnem komunikeju izjavlja Srbija na noto velesil, da bo odpoklica-la svoje čete izpred Skadra, ko bo mir sklenjen, ali pa Skader zavzet. Iz drugih albanskih pokrajin bo od-poklicala Srbija svoje čete, kadar bodo velesile definitivno naznanile albanske meje.
Preiskava  proti  avstrijski trgovski ladji.
Reka, 8. aprila. Reške in tržaške pomorske oblasti so uvedle preiskavo proti ladji »Sabia«, neke tržaške paroplovne družbe, katere dolže, da je vozila z Grškega srbskim in črnogorskim četam živež v Drač in Sv. Ivan.
Preiskava v Djakovici.
Dunaj, 8. aprila. Avstro-ogrski podkonzul Potzl iz Mitrovice in kne-zoškof Midia sta dospela pred par dnevi v Djakovico, da preiščeta afero frančiškanskega patra Palica in prisilnega prestopa Albancev. Tudi črnogorski pooblaščenci so baje že prispeli tja.
Živila za srbske čete.
Kotor, 8. aprila. Poveljnik avstrijskega reševalnega parnika »Belrorie« pripoveduje, da sta italijanski trgovski ladj: »Maria Madre« in »Partecipazione« ter neki drugi parnik »Sabbia« v Sv. Ivanu izkrcali srbske čete. Parnik »Belrorie« je neka vojna ladja neznane države spremila dokler ni pristala v avstrijskem pristanišču.
Medijacija velesil.
Belgrad, 8. aprila. Včerajšnja »Samouprava« prinaša komentarje k odgovoru zaveznikov na medijacij-ske predloge velesil ter pravi: Zavezniki se morajo takoj izjaviti glede mejne črte Enos-Midija, vsled česar bi bila tudi Balkanska zveza utrjena. Zahtevati pa morajo taka jamstva in sigurnosti, da so popolnoma zavarovani proti eventualnemu turškemu napadu, kakor je zasigtirana Turčija s svojimi utrdbami ob Cataldži, Egejske otoke mora izročiti Turčija že v preliminarijah, da se na ta način preprečijo kornpiikacije velesil. Velesile naj dosledno izvedejo svoj proglašeni princip teritorijalne neintere-siranosti tudi glede otokov. S tem bodo prihranile sebi in balkanskim državam mnogo neprilik. Kar se tiče albanskega vprašanja, ni to samo vprašanje Srbije, Črne gore in Avstrije, marveč vprašanje cele Balkanske zveze. Srbija je iz početka, da se izogne konfliktom, priznala princip avtonomne Albanije. Vprašanje albanskih mej se ne da rešiti brez soglasja z Balkansko zvezo. Balkanska zveza prepušča vprašanje vojne odškodnine finančni komisiji v Parizu. Zato morajo velesile že v naprej v principu priznati upravičenost te zahteve.
Solun.
Belgrad, 8. aprila. Bolgarska pošlje baje te dni dve diviziji vojaštva v Solun. _
Car Ferdinand v Rodostu. Sofija, 8. aprila. Car Ferdinand je dospel včeraj zjutraj v spremstvu generala Savova v Rodosto. Obiskal je več cerkva. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Car je daroval večje vsote za cerkve in reveže. Nato je sprejel deputacije. , Zvečer se je car zopet odpeljal.
Srbi porazili DJavid pašo.
Belgrad, 8. aprila. Iz glavnega taborišča v Skoplju poročajo, da Je prišlo pri mestu LJuzmi južno od reke Skumbe med Srbi In Djavid pašo do hudega boja. DJavid paša Je Imel 6 bataljonov s 4 topovi in 3 brzostrel-nimi puškami ter močen oddelek konjenice. Srbske čete, ogorčene nad prevaro DJavid pa£e, so se vrgle x vso silo na sovražnika ter Turke
popolnoma porazili, tako da so se morali v divjem begu umakniti proti Figeri. Srbi so zavzeli Ljuzmo ter ujeli 1000 Turkov z 18 častniki. V bolnišnicah v LJuzmi so našli Srbi še 500 vojakov in več bolnih častnikov« Prebivalstvo Je Srbe z velikim navdušenjem sprejelo.
Izpred Čataldže.
Pariz, 8. aprila. Iz Carigrada po* ročajo, da se :e poročniku Enveru posrečilo s svojim zrakoplovom preleteti bolgarske čete. Enver poroča, da je že večina bolgarskih čet izpred Odrina pr! Čorluju.
Carigrad, 8. aprila. Vojno poročilo pravi: Včeraj jo sovražnik obstreljeval naše pozicije na desnem krilu pri Čataldži. Na levem krilu so se vršili le manjši boji.
Bolgari in Marmarsko morje.
Pariz, 8. aprila. »Temps« poroča da je imel general Dimitrijev v Petrogradu nalog izposlovati podporo Rusije, da dobi Bolgarska pristanišče ob Marmarskem morju. Ruska vlada je odgovorila, da je sedaj nemogoče sprožiti vprašanje Dardanel, vsled česar ne more privoliti, da bi balKanske države dospele do Mar-marskega morja.
Albanski kongres.
Rim, 8. aprila. Da potolaži avstrijsko javnost, je pisala »Tribuna«, da albanski kongres, ki se vrši 21. t. m. v Rimu, ni v nobeni zvezi z ofici-joznimi albanskimi krogi. Danes ori-naša »Tribuna« popravek, v katerem pravi, da ni Izmail Kemal ali kaka drupa oseba dal določnega navodila, da pa so vsi albanski veljaki priglasili svojo udeležbo na kongresu in da soglašajo s sklicanjem kongresa. Vojna odškodnina. Pariz, 8. aprila. Mednarodna finančna komisija za ureditev turškega državnega dolga, s katero je vprašanje vojne odškodnine Turčije Balkanski zvezi v ozkem stiku, ima svojo prvo sejo 20. aprila.
Za grško vojno brodovje. Dunaj, 8. aprila. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Aten: Bogati trgovec Spiridion Zigeridis v Carigradu, ki je pred kratkim umrl, je zapustil v svoji oporoki, ki se je te dni odprla na ruskem konzulatu v Carigradu, 4 milijone frankov za grško vojno brodovje.
Grški torpedni rušilec obstreljeval Smirno.
Atene, 8. aprila. Grški torpedni rušilec »Keraunos« je obstreljeval turško maloazijsko pristanišče Smirno. Poveljnik ladje poroča, da je ladja stresala samo na turško taborišče in ne v mesto. Osem turških vojakov je bilo ubitih, nad 100 vojakov ranjenih. Ladja je dobila od vrhovnega poveljn. povelje, da naj kri-žari ob maloazijski obali ter da naj prepreči nameravani transport iz Smirne na otok Kios.
»Hamidije«. London,   8.   aprila. Reuterjev urad poroča iz Port Saida: »Hamidije« je odplula od tu v Suez,
*
Inhibirana brzojavka. Praga, 8. aprila. Od poslanca Sokola kot predsednika nekega shoda čeških državnopravnikov Črnogorski skupščini poslana brzojavka, ki pravi, kakor poročajo tudi vsi nemški listi, da se stranka sramuje zaradi postopanja Evrope v vprašanju Skadra, je bila zadržana.
Gališka volilna reforma. Lvov, 8. aprila. O perspektivah gališke volilne reforme piše »Gazetta Narodovva«: Da se pravomoćno sklene volilna reforma v plenumu deželnega zbora je treba prisotnosti 121 poslancev. V soboto je bilo 35 poslancev proti reformi. K tem je prišteti še 5 poljskih škofov, skupaj 40, ki lahko preprečijo s tem, da ne pridejo, volilno reformo. Mogoče pa je, da ne pride Še nekaj avtonomi-stov in Članov centruma.
Pomnožitev francoske vojne mornarice.
Pariz, 8. aprila. Takoj ko se francoska zbornica zopet sestane, bo predložil mornariški minister zakonsko predlogo glede novincev vojne mornarice in dopolnilnega kredita 500 milijonov frankov za francosko mornarico. Gre pred vsem za pomnožitev mornariškega materijala in častniškega zbora. Mornariške divizije naj se zvišajo od treh na 4 enote, tako da bo imela Francoska v kratkem 8 dreadnoughtov.
Nemški in francoski poslane!. CeroliiK 8. aprila. V par dnevih se vrši v Švici medparlamentarična konferenca poslancev nemške in francoske zbornice glede vojnih predlog v obeh državah. Predlog Je stavil nemški socijalist dr. Frank. Konference se bodo udeležili tudi ne* socijalistični poslanci. Gotovo pride* io Aizačani.
79. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Sjian 5.
Društvena naznanila.
Društvo odvetniških In notarskih uradnikov za Kranjsko je imelo včeraj dopoldne v salonu hotela „Ilirije* občni zbor. Zborovanje je otvoril in vodil društveni predsednik gospod Christof Jos. Imenoval je za zapisnikarja g. Habeta, za overovatelja zapisnika g. Lavrenčaka. Nato se je spomnil umrlih članov g. Debevca in gdč. Remiceve, pri čemer so zborovalci v znak sožalja vstali s sedežev. Društvo obhaja letos 10 letnico svojega obstoja in povodom tega slavlja je podal prepsednik kratko in pregledno sliko društvene zgodovine od časa ustanovitve — ustanovni shod se je vršil 3. sept. 1902 — do danes. Ustanovitelj društva je g. Bovha sedaj v Celju. Omenil je posebno namen društva, ta je povzdignil stan v vsakem oziru in je konstatiral iepe uspehe, ki jih je doseglo društvo v ti dobi bodisi glede ureditve plač, glede dopustov, glede nedeljskega počitka, zavarovanja in drugo. Društvo je izdalo k zakonski predlogi o službenem razmerju trgovskih uslužbencev in zasebnih uradnikov tudi posebno brošuro: .Stališče odvetniških innotar-skih uradnikov.- Svoj nagovor je :aključil s pozivom na nadaljne delo, pri katerem se bo društvo posebno oziraio na ustanovitev strokovne šole, na ustanovitev fonda za vdove in sirote članov in na ureditev minimalnih plač. — Zapisnik lanskega občnega zbora je prebral g. Sto p ar. Zapisnik je bil odobren. — Poročilo tajnika je podal g. Habe, ki je poročal o delovanju društva in predlagal končno, da se sestavi statistika kranjskih tovarišev in se skuša nato društvo kolikor mogoče ojačiti z novimi člani in da >e ustanovi posredovalnica za službe.
Blagajnik g. Štor je poročal, da našajo  dohodki  društva v minulem letu 469 kron 62 vin., izdatki 524 kron *9 vin., torej  primanjkljaj  55 kron 27 vin.  Društveno premoženje znaša odštevši zgoraj omenjeni primanjkljaj 1297 kron 55 vin.   Pri volitvi je bil zvoljen za predsednika zopet g. Josip Z h r i s t o f za odbornike pa gg. Tav-čar, Štor. Zimmerman, Lauren-ak,  Selan,   Stopar, Svetlic, Ko cm ur   in   Habe,   za računska Preglednika gg. Rozman in Čeh ulj. Nato so bili sprejeti še sledeči pred-iogt:  Sprememba pravil in sicer, da e razširi namen društva tudi na podporo vdo\ in sirot članov, da se raz-ujejo podpor^ izredne in potovalne •jdi vdovam in sirotam članov, in da e naloži vsako leto polovico dobička i ond za podporo vdov in sirot članov n sicer na posebno knjižico v Mestni iraniinici; za častna člana društva se menujeta ustanovitelj društva gospod Bovha v Celju in predsednik društva Lr. Christof Jos. — Po poročilu de« :gatov na zborovanju državne zveze na Dunaju  se je predsednik zahvalil »rovalcem in je bodreče jih za na-!aljno delo v prid sebi, svojim dru-inam  ia  svojemu stanu, zborovanje zaključil.
i<lvu križ. Dne ;. aprila t. 1. se • r-il redni občni zbor deželnega gospenjega pomočnega društva tfdeccga kriza za Kranjsko. Občni /.bor ic otvoril prvi podpredsednik id Peter vitez Grasselli, kateri it pozdravil navzoče člane pa gosp. leželnega predsednika ekselenco ba-i Sch\varza in vojaškega svetovalca gosp. višještabnega zdravnika ir. \Vinternitza. Gospod predsednik je nato naznanil, da je Nj. Veličanstvo namesto odstopi vsega gosp. nadvojvode Frideriku gospodu nadvojvodu Fran Salvatorju poverilo dostojanstvo namestnika - pokrovi-relja Rdečega križa v Avstro - Ogrski monarhiji. — Potem se je gosp. predsednik s toplimi besedami spominjal umrlega velezaslužnega pred-ednika gosp. ces. svetnika Ivana \turnika, dalje umrlega odposlanca k /veznemu vodstvu na Dunaju dr. Ludovika Dimitza, predsednika podružnice v Kostanjevici^ Otmar Sever ja in pa članov: Čuden Fran, Grill Matija, pl. Hollegha Marjana, Kreipner Amalija, Krisper Valentin, Pavločič Lina, dr. Seemann Friderik, Sterle Fran, dr. Vok Fran, baron VVolkensperg Artur, na kar se navzoči vzdignejo raz sedežev v znak hvaležnega spomina. Na prošnjo društvenega vodstva prevzel je rade volje gosp. sekcijski šef dr. Vladimir pl. Globočnik izvolitev delegata k zveznemu zboru na Dunaju. — Od 15 podružnic je ista v Kostanjevici delovanje ustavila, nadjati se pa je, da se bodo podružnice v Krškem okraju združile v eno društvo. Da se odpomore pomanjkanje bolnišnih strežnic bode društvo priredilo v Ljubljani strežnični tečaj za gospe in polnoletne gospodične iz Kranjske; tozadevne predpriprave so skoraj končane. Poročilo ni bilo treba prebrati, ker se bode tiskano poročilo v kratkem doposlalo članom. Račun za leto 1912 se odobri. Prejemki lanskega leta znašali so 9787 K 83 v, iz-
datki pa 4967 K 63 v, tako da se je premoženje za 4820 K 20 v zvišalo. Koncem leta 1912 znašalo je premoženje 149.921 K 24 v; od te vsote spada 86.302 K 58 v na vojniški zaklad, 53.796 K 99 v na obvezno premoženje, 9071 K 67 v na mirovni pomočni zaklad in 750 K na jubilejski pomočni zaklad. — Pri dopolnilni volitvi treh odbornikov namesto umrlega g. Ivana Murnika, odstopivšega dr. Emila Bocka in gospe Evgenije Bamberg so bili enoglasno izvoljeni gg.: Gustav del Cott, c. kr. okrajni glavar v p.; Gustav Karel Kulavicz, c. kr. vladni svetnik in gospa Bogomila Šusteršič, soproga deželnega glavarja. Končno je gosp. predsednik izrekel toplo zahvalo vsem oblast-voni in uradom, ki so društvene namene pospeševali, posebno pa gosp. dvornemu svetniku Alojziju Kliment, c. in kr. vojaškemu štacijskemu poveljstvu, kakor tudi ljubljanskemu časopisju in potem zaključil občni zbor.
Slovenski football klub »Ilirija«
vljudno vabi na III. občni zbor, ki se vrši dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog« (klubova soba in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo gospodarja. 5. Tehnična poročila. 6. Poročilo revizorjev. 7. Volitev razsodišča. 8. Slučajnosti. Vabljeni so člani, ter vsi prijatelji športa.
Kranjska podružnica avstrijskih
živinozdravnikov opozarja svoje člane na redni mesečni sestanek, ki se vrši jutri (sredo) ob 8. zvečer v hotelu Tratnik.
Glasbeno društvo v Zagorju ob
Savi priredi skupno z zagorskim sekstetom v nedeljo, dne 20. aprila v dvorani Sokoiskega doma družaben večer. Bogat spored izvair« pevski zbor in sekstet na lok. V\ed tem se tudi vprizori za smeh in kratek čas Rado Murnikova šaloigra »Bucek v strahu«. Ves čisti dobiček je namenjen stavbnemu skladu zagorskega Sokoiskega doma. Zato naj smisel dela, — navdušenje za slovensko pesem in znano - čisti zvok strun — privabijo kar največ občinstva. Slavna sosedna društva pa prosimo naj blagovolijo to nam v korist vpo-števati.
Razne stvari.
Presveto.
Odborova seja »Matice Slovenske- dne 3. aprila 1913. V otvoritvenem govoru poda predsednik pregled o slovenskem literarnokulturnem delu, kolikor je v zvezi z Matičinimi odseki. V zemljepisnem odseku se je pripravil zemljevid slovenskega ozemlja; pokazalo se je, da je treba še mnogo korektur. Poudarja se potreba raziskovanja »Jadranskega morja . Pod pokroviteljstvom c. kr. vlade deluje »Društvo za raziskovanje jam«; v Nabrežini se snuje »Kraško jamsko društvo«. Zemljepisni in tehniški odsek bi želela, da se pospešijo študije o slovenski hiši. Tehniški slovar je za sedaj v skrbi inženc skih organizacij. Povsem zastalo je narodopisno delo v ožjem pomenu besede: svoj čas se je poročalo, da se v Beli Krajini snuje narodopisno društvo. Več akribije nego ostalo narodopisje zahteva dialektologija. Za arheologijo in numizmatiko dandanes nimamo znanstvenika, ki bi strokovno obvladal vse slovenske zemlje; goriško Muzejsko društvo marljivo nabira starine. Gojitev obrazovalne umetnosti zahteva mnogo denarnih sredstev; na vnanjo opremo Matičinih publikacij bo odslej bolj paziti. — Načrti za Jugoslovansko Enciklopedijo so sestavljeni; a težava bo najbrž, najti za vse članke pisateljev. Težav se pa a priori ne smemo ustrašiti; treba nam je vsem agilne delavnosti. — Sklepa se o ureditvi in tisku nekaterih knjig za 1913. — Za predsednika se izvoli ponovno g. dr. Fran Ilešič. V literarni odsek vstopita nova odbornika gg. dr. Breznik in dr. Debevec, v zemljepisnega g. dr. Pestotnik, v narodopisnega g. dr. Pivko. Di-alektološki odsek se bo posebe konstituiral. — Matica bi potrebovala nekaj izvodov I. in II. zvezka svoje »Hrvatske knjižnice« (1906, 1907). Tistim, ki bi jim mogli odstoniti, bi Matica dala kako drugo knjigo v zameno.
* V  podmorskem čolnu.  V Li-
bavu se je potopil podmorski čoln tako, da se ni mogel več dvigniti. Bil je poldrugo uro pod vodo, nato se je posrečilo čoln dvigniti ter so ga pripeljali v pristanišče. Moštvu se ni zgodilo nič. Vzrok je Še neznan.
* Šest oseb utonilo. Iz Bernbur-ga poročajo, da so v Saali utonili neki mušketir pehotnega polka s pet otroci, tremi deklicami in dvema dečkoma v starosti 13 let. Mušketir je bil vzel otroke s seboj ko je šel ribe lovit. Nesreča se je zgodila, ko so otroci menjali prostore.
* Proti konkurenci vojaških kapel. Odposlanstvo avstrijske zveze godbenikov se je oglasilo pod vodstvom poslanca dr. Schurfa pri vojnem ministru Krobatinu ter se pritožilo proti konkurenci vojaških godb civilnim godbam. Odposlanstvo je opozorilo na gospodarsko škodo civilnih godbenikov, če se uporabljajo vojaške godbe kot kopališke godbe ter je navajalo med drugimi tudi Laški trg. Obenem je odposlanstvo prosilo, da naj vojno ministrstvo v interesu bednih civilnih godbenikov prepreči to konkurenco vojaških godb. Zato naj se vpeljejo tarifi tako za vojaške, kakor za civilne godbe. Vojni minister je obljubil, da se bo oziral na to prošnjo, da pa mora najprej slišati mnenje vojaške uprave.
* Papež je govoril ... V petek je bilo, ko je sprejel papež, izredno dobre volje, v benefikacijski dvorani v Vatikanu laške romarje iz Milana. Kot prvi romar se mu je poklonil kardinal Ferrari, katerega fulminantno klečeplaznemu nagovoru je odgovoril papež blagohotno, da bo on vedno in dosledno vztrajal na nepobitnih zahtevah katoliške cerkve, na zahtevah, katere ji je priznal neki konštantinski edikt, ki določa cerkvi pravico do eksistenčnih sredstev, (denar in natu-ralije), kajti teh zahtev cerkvi ne more nihče odrekati, ker cerkev katoliška tudi ni končno družba angeljev, marveč družba ljudi. Gotovi ljudje, pravi papež, nam hočejo odrekati človeške zahteve in potrebe, toda to je krivično. Tudi papež hoče imeti pri tem svoj delež. Glede časopisja se te izrazil Petrov namestnik, da si dovoli včasih malo preveč. Končno pa je izjavil sveti oče, da ga strašno veseli, da lahko v tako številnem krogu pohlevnih ovčic pov-darja pravice sv. cerkve in je pozival navzoče romarje, da naj se pač trdno oklenejo sv. vere in Petrovega stolčka, da ne bodo odpadli zvesti od najzve-stejših.
* Bolgarski učenjak Metodi j Popov živi. Na zoološkem kongresu v Monaku se je raznesla vesela novica, da mladi bolgarski zoolog dr. Metodij Popov ni pal, kakor se je bilo v obče mislilo, nego da je srečno prestal vse nevarnosti vojne. Prof. Goldschmid v Monakovem je namreč prejel pred kratkem od Popova pismo, v katerem javlja, da je živ in zdrav ter popisuje svoje doživljaje tekom vojne. Res je pal pri Svilenu neki Bolgar z imenom Metodij Popov in ker ni bilo nobenih na-daljnili poročil, so vsi mislili, da je bil to mladi učenjak. Celo roditelji dr. Popova so cele 3 mesece bili mnenja, da so izgubili svojega nadarjenega sina. Fizik Bahmetejev je o tem poročal na Nemško in od tod se je žalostna vest razširila v zoološke kroge. Dr. Metodij Popov je bil
j v istini kot reservni poročnik po-I zvan pod zastave in se je udeležil v prvi bojni vrsti vseh važnejših bojev in bitk. Boril se je pri Svilenu, pri Lozengradu, pri Bunar Hisarju in pri Ljule Burgasu ter je pokazal isto veličino duha kot v znanosti tudi z mečem v desnici. Pri Ljule Burgasu je poveljeval celo stotnijo ter je bil ves Čas v najhujšem ognju; kakor poroča, se je od njegove stotnije vrnilo samo 60 mož, 75% jih je torej padlo! Tudi Popov sam je bil ranjen od kosa granate, toda je brzo okreval. Nato je pa zbolel na koleri, toda tudi to je njegova krepka narava srečno premagala. Menda so bolgarske oblasti potem prišle do spoznanja, da le ne gre, svojih najboljših mož izpostavljati v prvih vrstah topovskim žrelom, in odpoklical! so Popova iz bojne linije ter ga namestili na vojnem bakterijološkem laboratoriju v Lozengradu, kjer še sedaj deluje. — Dvojno je bilo torej dne 26. marca veselje za slovanske zoologe v Monakovem, padec Odri-
na in spas našega tako odličnega kolega. Bolgarom in z njimi vesoljnemu narodu jugoslovanskemu pa je čestitati, da je sreča slavjanska ščitila našega mladega učenjaka ter ga ohranila v prospeh jugoslovanske prosvete in napredka biološke vede. _Dr. B. Z.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. marca: Viktor Zupan, c. in kr. pešec, 23 let, Stanko Vrazov trg 4.
Dne 2. aprila: Ivan Srna, c. in kr. pešec, Stanko Vrazov trg 4.
Dne 5. aprila: Neža Škrle, za-sebnica, 83 let, Gradaška ulica 18. — — Josip Spitzer. sin dimnikarskega mojtsra, 7 dni, Emonska cesta 11. — Ema Mohorič, hči strojarskega pomočnika, 1 leto, Radeckega gesta 2.
Dne 6. aprila: Edvard Linhart, bivši knjigoveški pomočnik, 64 let, Stara pot 3.
Dne 7. aprila: Josip Auer, prisi-Ijenec, 36 let, Poljanski nasip 56. V deželni bolnici:
Dne 4. aprila: Marija BirtiČ, užitkarica, 73 let.
Dne 6. aprila: Janez Dobravec, užitkar, 74 let.
Današnji list obsega 6 stranu
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Shujšanje—Povišanje teže.
Shujšanje po bolezni, zaradi pomankanja slasti in podobnega je na vsak način treba zatirati. Kdor v takih slučajih seže po Scot-tovi emulziji, pride, kakor je že večkrat pokarala izkušnja, v dvojnem pogledu hitreje do cilja. Najprej
SCOTTOVfl
EMULZIJA
močno povzdiguje slast do jedi, torej pospešuje zvišanje sprejema hrane, kar 2e samo na sebi telo krepi. Pa je tudi Scottova emulzija sama izredno redilna in zato večkrat v kratkem času povzroči vidno zvišanje moči in teže. Ker je Scottova emulzija sestavljena izključno iz najčistejših in najboljših surovin in po učinku vseskozi zanesljva, je že zdavnaj potrjen nje svetovni sloves, da je najboljša emulzija.
Cena originalni steklenici 2 K r^O v. dobiva se po vseh lekarnah Proti vpošiljatvi r»0 v v pismenih mamicah dobite od tvrdke SCOTT &BROWNE d. o s. na Dunajn VII. sklicevaje se na naš pst enkratno vposiljatev poizkužnje od kake lekarne.
Novi
„Berson"
za
je rdrav ielodec. Dolžnost čioveka je tedaj, da si ohrani tdrav ielodec, ali pa, ce te pojavijo nered-nosti, jih odstrani
Po mnogih zahvalnih rismih, pa so se «ka-rnla ra povzdiuo slasti in odstranitev slabe prebave, telesnega zaprtja, vspehavan :a, slabega okusa, slabosti, pom.inikania soania itd- več kot tri desetletja „BHADY-Jeve ŽELODČNE KAPLJICE"* preje »Marijaceljske kapljice«, kot sanesliivo domače sredstvo pri motenju prebave pri otrocih in odra-te nih najuspešnejše.
P riti se je  treba pred enako se glasečimi ponaredbami in ialzifikacijami in   naj se paz: ni varstveno znamko Matere božje z        jj."-_,,/. otrokom na desni roki in na podpis        ' v v S
Dobiva se v vseh lekarnah v steklenicah po Qo vin in K 1-60. Razpošilia se na deželo po lekarnam C. Braodjja, Dunaj I., FleUohmarkt 2 482 (5 steklenic K 5"40, 3 d-ojnate steklenice K 4*80 brez vsakih stroSkov.)
Serravallo
vo
železnato Kina-vino
Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
ii Izborni okus. »
Večkrat odlikovano.
■ Nad 8000 zdravniških spričeval, a J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlie. 87
Žitne cene v Budimpeftfi-
Dne 8 aprila 1913.
Pšenica za april 19131". ?" za 50 kg 1109
Pšenica za maj 1913.  .  . za 50 kg 11*23
Pšenica za oktober 1913.  . za 50 kg 1173
Rž za april 1913       ... za 50 kg 927
Rž za oktober 1913 ... za 50 kg 9-45
Oves za april 1913       .  . za 50 ke 961
Oves za oktober 1913  .  . za 50 kg  8 53
Koruza za mai 1913 .      . za 60 kg 7-63
Koruza za julij 1913 ... za 50 kg 784
Lilijskomlečno milo s konjičkom
Bergmanna & Co., Dččin n. L.
ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna cisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
irolosično poročilo
Višina nad morjem 306*2
Srednji zračni tlak 73« ran
rs ^as
opazo-o. vanja
Stanje
baro- ^ >.
metra = 2
v mm £ 5
Vetrovi
Nebo
7. 2.pop., 7236 9. zv. i 7251
8.
12-3 ip. m. jzah oblačno 8*9 j si. jzah. ! .
7. zj.   726-7 70
Srednja včerajšnja temperatura 9 9", norm. 81° Padavina v 24 urah 1*1 mm.
37 let star moški, oženjen, brez otrok, zmožen kot prvi Žagar (Vorschneider) na parni žagi in kot brusač žage ter zmožen izvrševati stavbna dela. Službo lahko nastopi 15. ?pnla 1913. Na zahtevo se pošljejo izpričevala ali se osebno predlože. Naslov:
Andrej Miklavčič, Col nad Vipavo, Kranjsko. 1158
Proda se radi slabih cestnih razmer
motor 4 HP
s priklopnim vozom K 250*— 1203
Josip Moli mlj. Trbovlje št. 1.
Izdeluje se
1242
ras ib i
po zmernih cenah, solidno delo.
Sv. Petra cesta štev. 43.
Išče se dober
1257
ivski pomočnik
ne nad 23 let star. Plača fiksna; nastop po dogovoru. — Naslov:
Fran Novak, brivec, Gorica.
(skladiščnika) sprejme tvrdka
II. Sp Ar, Ljubljana, Vojaška id. 2.
1262
za pisarno ali manj!? trgovino se takoj odda1263
po zelo nizki ceni v Sodni ulici.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Vina
lastnega pridelka nudim po 46 kron hektoliter franko postaja Roč (Rozzo). Pošiljam po povzetju, pa ne izpod 100 I.
M Greblo, Hegla pri Roču (Rozzo), Istra.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
„----------- **
.". ■       vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. Rasami fondi K 58,461.4S2'3e — Isplataae odškodnine in kapltalije K S13,157.0*1*7 Po velikost! druga vzajemna zavarovalnica naSe države t vseskozi siovansko-narodne upravo.
V«« DOlaaolla dajat
Cigar p lastne!
Generalne lastsvstvo 11Mii KrS^« v Gosposki ulici M. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
33
Stran 6.
SC0-V-ENSK1 NAROD.
/9 štev.
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate TolstovrŠko dijetetično kislo vodo.
Ponehale bodo ose kritike o Colstovriki slatini«* Kadilci!
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje Tolstovrška slatina z vsemi najboljšim kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus. naročita in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami velja le 5 kron. Razpošilja se v s/s /, 1/2 / in 11/2 / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — TolstovrŠko naročajo odlični zdravniki za se in svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna ========= osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah. — Del čistega dobička gre v narodne namene. — Naroča se pri podjetju Tolstovrske slatine, pošta Gnštanj, Koroško.
Nastopi lahko takoj. A. L., pošta Dragatuš, Dolenjsko.
nijličnejše izvršitve in najboljše kakovosti dobavlja c. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpošiljalnica glasbil v Mostu št 2394 (Češke). Harmonike po K 5-, violine po K 580, citre K 480, orglice 80 h, okarine 70 h, piščalke K 170, pihalni akordeoni K 2 50 v najbogatejši izbiri. Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. —
Ki poti ? Piiii,
naj obišče
845
; Najnovejše kravate za gospode :
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, - odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini 1227
P. 3MAGDIĆ, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
E3H
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem pero Trpinac.
na Srega 2a Savo pri Kranja
z gostilno in trgovino z mešanim bla-::  gom, vrtom, njivo in travnikom ::
se odda v najem ali pa tudi proda.
Kapitala je treba vsaj 1000 K z* *rgo^no.
Več se izve pri Franc Lukeiu, vin. trgovcu v Kranju št. 118. 1235
termalni
Sfopali^če
Top
lice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov "relec 38°C, ki daje vsak dan čez 30 C00 litov radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiii (trganiu), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantia Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 1178
slovenskega, nemškega in ako mogoče laškega jezika zmožen,
sprejme se v špeciaiaa trg. platnene stroke 1 Gorici-
Pismene ponudbe sprejme iz prijaznosti
tvrdka MRosmann &  Tsskurn" v Ljubljani. 1243
Syrup SarsapariSla©
compot s sidrom.
Čistn* knri. Stekl. K 3-60 In 7*50.
LliiSSii i MM eoŠfpoL
Ns4oraest?3o za Pain-EspeUer s sidrem. j*       Bolečine iblalujooe sredstvo za vcJrgnenje j?a      pri prealajenja, rtvmaiizran, protlaa itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40, 2*—.
V.
Zeleznato  beljakovinasta tinktura
s sidrom. Za r:-.'0!-:r:»csl in b!o Ječnoct.
Steklenica K HM. Steklenica K 1-40.
fSk Dobiva se f-o lekarnah aH pa naravnost oi
j^N. Đr. RICHTEBJEV2
^v-'-     lelisrne „Pri zlatem levnM, Praga I« EUzabctna tfida 5.
za trgovce £n privatne, ki razpolagalo z glavnico 3 do &0.000 kron
v • 1260
s mm\\m
pri oblastvih in uradih kakor tudi pri privatnih priznano dobrih predmetov, ki dajo letnega čistega dobička 6—20.000 kron.  —  Natančnejša pojasnila daje
inžeclr Rudolf Hermann v Ljobljani, hotel Jim" v sredo, 11. m. Mom popoldneva.
: GROBNO :
visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna,
česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroči sukna, kakor tudi vse platneno blago ----izključno le iz šlezijskega tvorniJkega trga. =====
Zahtevajte torej, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. — Trgujem samo s prvovrstnim blagom.
925 Razpošiljalnioa sukna
Franc Šmid, Krnov (Jagerndorf) 49, avstr. Šlezija.
lire, verižice, uiiaoi, PiSiii, odssKI. zapestnice itd. itd.
Sprejme se tako] spreten
zahteva se, da je trgovsko naobražen ter veščak modne manufakturne stroke. Prednost ima dotični, ki je vrhu slov. in nemščine še laščine vešč ter v mestu kondicioniral   —  Ponudbe se pošlje
na tvrd. Pregrad & Černelič, Gorica.
1238
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „EvIER&lBFS'S Srno, Neugasse Nr. 20. 1197
Las* s
Še par tisoč 4 letnih šolanih in 2 letnih nešolanih   smrekovih   sadik odda
graščina Sonnegg, pošta Ig-Studenec.
1251
moderno nakitene,
oblike, kakor vse potrebščine za modistke
prodaja najceneje
i Ho?¥a£
Ljubljeno, Stori trg Zl.
Popravila točna in cena.
m _ s
V prekrasnem, gozdovitem kraju Savinske doline
proda radi preselitve uradniška rodbina pod lastno ceno
s 4 lepimi, velikimi sobami, 2 kuhinjama, svetle kleti, vsa udobnost, zelenjadni vrt, dvorišče za kokoši, 45 žlahtnih sadnih dreves in ZU orala sveta. Prilika za
lov in ribarstvo. Naslov: Schwarzmeier, S t. Pavel pri Preboldu, Štajersko.
Edina zaloga or z lastno znamko
M
|§7 u. Eei
s?/ jiRlir in trpet.
Ljubljana, Mna nI. 3.
ie Ceniki zasicnj. ::
hrojač prve vrste
Ljubljana y
Ljunijana,
Dunsjska testa št. 20 3|
(nasproti kavarne ,Europa')
s: se priporoča.
Radi prevelike zaloge blaga 20 °\0 popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
i). jBernatovič, Ej ubijana, IMestni trg 5.
Ljubljana«
Marije Ter. cesta št. U : (Kolizel).:
Ljubljana,
Marije Ter. eesia št. 11 : (Kolizel). :
H W
M
_____ ga siap.
2 l
H   :: v različnih najnovejših slogih. ::
l ttih drago iilfitn
nj Priznano aolidno blago tor najnjaje cene. lalaaeeao trpeinl izdelki.
W W
N N
w
H
i, ni ra i
različne kakovosti.
Velika izbira
3408
otroških vozičkov,
ft ogledal 1
ggggggggggg g% n g g g g trs"
w w
w w
N
w
06
4Y
14
14
IL
0252