Jutri ob 15. uri bo v GROPADI proslava obletnice odbritja spomenika padlim borcem BJOB in obletnice Oktobrske revolucije ra pniMOBSKI DKEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Na sporedu: govori v slovenščini in italijanščini, zborno petje in recitacije Vozni red avtobusov: Prvi odpelje z avtobusne postaje v Trstu ob 13.30. Iz Plavij ob 13. Avtobusi bodo vozili skozi Boljunec, Oreh, Boršt in Ricmanje. Z Opčin (izpred Ljudskega doma) ob 13. Avtobusi bodo vozili tudi za vasi: Col, Repentabor itd. Iz Sv. Križa ob 13. Vozili bodo tudi za Nabrežino, Sem-polaj, Salež, Bajto itd. leto V 'stzsTr OA1 PoStnina plačana v gotovini v Otev. ZOi (ioOlJ Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, sobota 5. novembra 1949 Cena 15 lir //. OBLET AGRARNE REFORME 1 Istrskem okrožju ; ^oodefc, /co s0 postali kviet-™W!!o reforme. 1irn° se v preteklost, basm° prišli do tega ao-(jjr: Stoletja so zemljiški niki na različne na-0risčali delovno silo lil S. y medsebojnih odno-% , kmetijskih aelavcev je iti. izkoriščanje do najno-^ “boe naravnost neusnu-Wi poizkusi kmetov, tin . Posameznikov ali sku-Ha se osvobodili tega W ' 50 bili zaman ter vec-W'^eni v krvi. Tudi v okrožju so obdelovali W . koloni, polovinarji in (, jč. arnoi poljedelski delav-«1 j l. eemer so veleposestnika- kmetskim družinam i n- ,Lik° priaelkov, aa so h ohraniti pri življe-teiat; aa so mogle še naprej ti svoje gospodarje, k razsipno in . srečno Uliti ^ nesrečnežev. J]« ie vzpostavila ljudsko je napravila konec WKnnju človeka po clo-bo« Okoriščanje, ki so ga 'ba proti faAzmu Ptei izP°d tega nežno-V jarma, da pomeni ko-štj ^5®'t suženjskih oanosov in gospodarji. CfeTn. ki se Je hotel za’ 1il ‘ v naših krajih, je na-jt, Medvsem na odločen oa-M pPenskega prebivalstva, Hšizem je hotel gospo-uničiti ravno naše trn. ■ F°čistični režim je ejbto navijal davke, tako S/e morali kmetje,.čejprav, %^delali in čeprav so ži-[romno, zadolžiti pri išlstičnih bančnih za-. -«pzo da so lahko plati iffiosne davke. Sledile ‘/tKhžbe in javne dražbe ie Uo nizke cene. Posledi-\%trila ta, da so postali mali kmetje na svoji ijjdlji koloni in polovili, ty«h0t!a kmečke množice JjL . temu pritisku in iz-jajj upale, da bodo pre-l to krivico. Jv so sc kmetje, prepri-iSifn *30 ljudska oblast A in “ njihove stoletne tež-it’ ki , tim bo vrnila zem-r kai/° obdelujejo le oni sa-®#tiL tudi, da jim bo po-» rež:i!Se krivice fašistične-- mu, združili z delav-M junaški in zmagoviti Mitu vodstvom slavne Ko-*, ffeme partije. Fašizem je S QŽčaQun in strt in v no-5 oh: sv°bode je ljud- Ujto,, st uresničila ideale m vsega delovnega va. so bivši koloni C t° gJ,narJl zavzeli stališče, Ailj, opravičeni in pravi J otj Remije, ki jo oni sa- [f./bsu borbe, zlasti pa V \r,k S obiJenuj( Uinjj. iujej0. Pri tem so od- (j!n°5f£ ,lsako izpolnitev ob-wj«tn L.Proti svojim gospo-s tem niso prejeli V^tiili katerih so do te-i,1 ne da bi bili migni-t,-1 ten m- ljudska oblast .far* v zvezi izdala temu A, "e zakone. LQ Istro je dne k‘o)cr' .tedal odložbo za buj-C' nit' nakar je bil izdan jShlcial°fc dne 1.12-1946 za Aje nfkraj. Ti odloki so ?• tnr Izvedli ukinitev a>nifl odnosov in raz-Bt>e, ^ vse prisilne javne M «2 Podlagi teh odločb V°ka», je vse jugoslovansko ljudstvo, je 13 milijonov Jugoslovanov. Vedeti je treba, da so milijoni ljudi v Jugoslaviji pripravljeni dati življenje za Tita in za vodstvo ter za politiko, ki jo vodi Jugoslavija. Delegaciji Sovjetske zveze in Poljske to zelo dohro vesta. Nato je jugoslovanski delegat postavil vprašanje, za kaj prav za prav gre, in poudaril, da gre za dejstvo, da se jugoslovanska vlada in ljudstvo Jugoslavije nista hotela sprijazniti s položajem in usodo, ki jim ju ie pripravljala sovjetska politika. Vlada maršala Tita in jugoslovanski narodi nočejo žrtvovati nikomur svoje neodvisnosti in svoje svobode, in toliko manj ne mislijo postati odvisna ali kolonialna država. Tega ne bodo dovolili nikoli, najsi gre za take težnje s strani ZDA, Velike Britanije ali pa Sovjetske zveze. V te?n in samo v tem je krivda zatrjevane ((Titove klike« in narodov Jugoslavije, je zaključil Djerdja. Zaradi tega sma- tram, da take metode ne bedo trajale dolgo in ne bodo rodile sadu. Treba je vedeti, d^, se. vlada Jugoslavije, vlada maršala Tita ne boji resnice in borbe za svobodo. V tem uživa stoodstotno podporo svojega ljudstva, kateremu nikoli nič ne skriva in c.d katerega uživa zaradi tega neomejeno zaupanje. Vodstvo Nove Jugoslavije je bilo edino, ki je imelo pogum objaviti od vsega začetka spora s Sovjetsko zvezo pisma vodstva Sovjetske zveze, resolucijo in pozneje note sovjetske vlade, ki jih prav gotovo ne odlikuje miren ton. Nasprotno pa ni vodstvo Sovjetske zveze in tudi ne vodstvo katere koli druge države ljudske demokracije pokazalo takega poguma in takega zaupanja v svoje ljudstvo. ru * Politični odbor je danes zaključil razpravljanje o grškem vprašanju ter sprejel z 38 glasovi proti 6 (Jugoslavija je glasovala proti) in z dvema vzdržanima resolucijo Velike Britanije, ZDA, Avstralije in Kitajske, s katero se Albanija, Bolgarija in druge prizadete države pozivajo, «naj prenehajo pomagati grškim partizanom ter naj skušajo urediti medsebojni spor po diplomatični poti«. Politični odbor pa je z druge strani odbil sovjetsko resolucijo, ki priporoča v Grčiji splošno amnestijo, volitve pod nadzorstvom velikih držav, prenehanje tuje vojaške pomoči atenski vladi, umik vseh tujih čet iz Grčije ter razpustitev komisije za Balkan. Za resolucijo so glasovale slovanske države irj med njimi tudi Jugoslavija, ki je glasovala samo proti patagrafu, ki priporoča vključitev Sovjetske zveze v mednarodno komisijo, kakor predlagano v sovjetskem osnutku, in ki naj bi imela nalogo nadzorovati severne meje Grčije. goslovanaki delegat poudaril, da je ta malenkostnega pomena. Po važnosti in pomenu ne more presegati normalnega vohunstva in diverzantskih akcij. Poudaril je dalje, da bodo provokacije proti Jugoslaviji, ki prihajajo iz držav vzhodne Evrope, propadle, kakor so propadle do sedaj. Nato je DJILAS poudaril, da je možno trajno sodelovanje med vsemi državami, ter se je na kratko bavil z gospodarskimi odnos} Jugoslavije z ZDA. Sedanji razvoj teh odnosov, je dejal med drugim, ne pomeni v ničemer, da daje vlada ZDA političen značaj gospodarskim odnosom z Jugoslavijo. Z druge strani pa ne bo Jugoslavija pod nobenim pogojem in v nobeni obliki dala koncesij, ki bi spravile v nevarnost neodvisnost njene notranje ali zunanje politike. Na tej podlagi bo Jugoslavija skušala razviti sodelovanje z vsemi državami, O HAMILTON (Bermudski otoki) — Včeraj je neko letalo «B 29» bilo prisiljeno pristati blizu obale Bermudskih otokov. Od 13 potnikov je 10 zgubilo življenje, ker se je letalo vnelo, ko je pristalo na morju. izrociieu pretioone z« najboljšemu delovnemu boiebiivu v okrožju Ob navzočnosti delegacij vseh sindikalnih podružnic je bila v četrtek zvečer v dvorani Ljudskega doma V Izoli pomembna, lahko rečemo zgodovinska slovesnost. Najboljši delovni kolektiv v bivši opekarni Nardo-ne je prejel prehodno zastavico — prvo v okrožju — za velike uspehe, k; jih je dosegel v zadnjem tekmovanju. Delavci .tega kolektiva so vhod v tovarno okrasili za to priložnost z velikim slavolokom in zastavami. Na steno ob vhodu so na poseben stenčas v okrašenem okvirju napisali imena najboljših, katere prinašamo v naslednjem: Deponte Bruno, Gorela Emil, Kaligarič Jožef, Babič Mondo, Pičur Roman, Veškovo Vincenc,.Franzolin Giordano in Pribac Ana. V dvorani Ljudskega doma je godba že precej Časa pred začetkom krajšala čas delavcem, ki so prihajali, j nekateri oblečeni praznično,j drugi pa kar v delovni obleki. Na glavnj steni je poleg zastav in slike maršala Tita velik dvo. jezični napis: ((Naprej za uresničitev gospodarskega programa« izražal voljo delavcev, borcev za večjo storilnost in s tem za večjo življenjsko raven. Sestanek treh prihodnji teden PARIZ, 4. — Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije so sklenili, da se bodo prihodnji teden sestali v Parizu. Razgovori bodo trajali dva dni. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bodo razpravljali o nemškem vprašanju in o odnosih zahodnih držav z vzhodnimi državami. Tej slavnosti so prisostvovali tudi trije oficirji JA in s tem pokazali, kako sledi ljudska vojska vsem uspehom v obnovi, ki so sadovi zmage v NOB. Za otvoritev je godba zaigrala delavsko himno, nakar je tov. Završnik, vodja tovarne, po pozdravih predstavnikov KP, ljudske oblasti in tovarišev oficirjev kot predstavnikov JA podal kratko poročilo, iz katerega povzemamo naslednje. Položajv bjvši opekarni Nar-done je bil tak, da so bili delavci prepuščeni’ sami sebi. Podjetje je zaposlovalo 160 ljudi, za katere ni nobeden vodil računa, ali imajo tisto, kar jim gre in bi morali imeti danes pod Jjudsko oblastjo. Sindikalna podružnica je bila daleč od Mussolinijeva slika 110 rniianoiiih ulicah MILAN, 4. ~ Danes jc skupina fašistov po milanskih ulicah nosila veliko sliko Mussolinija. Eden od njih pa je imel črno srajco. Demokratično ljudstvo je odločno reagiralo proti tem provokacijam. Prišlo je do spopadov, pri čemer je bilo več ranjenih. ORARIO Idelle corriere per Gropada 'per domani 6 novembre in occasione della com-memorazione dei caduti Le partenze da Trieste per Gropada inizieranno dalle ore 13.30 in poi, dalla Sta-■zione delle autocorriere. Da Plavje per Gropada partenza alle ore 13; le corriere passeranno per Bolju-r.ec, Noghere, Boršt e San Giuseppe. Da Opcina per Gropada partenza alle ore 13 dalla Casa del Popolo la corriera passera per i paesi Zol, Re-pentabor ecc. Da S. Croce per Gropada partenza alle ore 13; le corriere passeranno per Auri-sina, S. Pelagio, Sales, Balta ecc. vodstva podjetja, kot nebo od zemlje. Bila je v stalni borbi proti vodstvu podjetja in navodilom, ki so bila po večini zgrešena ter so ustvarjala vse I drugo samo ne sodelovanja med podružnico in upravo podjetja. Vse to so izkoriščali nekateri zajedalci, sleparili delavstvo in spravljali podjetje v še večje težkoče. Po nekaterih zamenjavah v vodstvu podjetja z uvedbo delovne discipline ter koordinacijo uprave in med organiza- - ni° zapadnn-ev- ») mi? 'rirtvi, S Partikularlzmu «8°spodar- kakor lmenujp n,n‘v «2’ ORE« Foff-tN hi Upravnik ECA JS, ^ branim delegatom iM i S1>’ ‘"tam ako j? »Varil ?r02il Prote' ž* Stičn krizo, To pa bavau hiinbtre ki so PShv L ; Premalo. Tu-stop, ki je zno- va potrdil egoistični «splendid isolation« britanske buržoazije, jih je bil odvrnil od nag!e kapitulacije pred razburjenimi Američani, ki so opozarjali na vsebino zakonov in vihteli papirje s podpisi evropskih držav. Hoffman je zahteval ustvaritev ((enotnega evropskega trga«, skratka največjo svobodo mednarodnih izmenjav in je poudarjal bolj valutno in finančno stran kakor trgovino. Izrekel se j j za načrt regionalnih zvez, ki naj privedejo do tega. «FRITALUX» t. j. francosko italijansko - belgijsko -holandska zveza naj bi bila en tak člen. Francija v strahu pred Angleži predlagala medsebojno zamenljivost evropskih valut S skupnim mednarodnim valutnim fondom in evropsko banko ki bi urejala vprašanje investicij in uporabe kaoitalov. Cripos je prišri z zvodenelim predlogom, ki je podlaga končni resoluciji in je rešil «formo»: v vseh državah naj se povečajo vsi seznami za ««vohodnn irmeniavo«, ki so bili Izdelani do največ 50 odstotkov vs»ga uvoza surovin, poljedelskih i pridelkov in izdelkov. To pa KAYSERLING IN HOFFMAN PO SCHACHTOVIH STOPINJAH... \ ja le za zasebno trgovanje in torej neposredne meddržavne izmenjave, ki so baš v Vel. Britaniji znašajo do 31 odst. uvoza odpadfjo. Toda, ali je vzrok neuspeha zares le v razliki med Evropo in Ameriko, med njunim nastankom. kakor meni Minunni? V nekakšni zmotni psihologiji Američanov? Kaj takega seveda ni mogoče, Hoffman jo prišel na zasedanje z določenimi načrti in nalogami. V nekem govoru pred odhodom v Evropo je bil dejal. da je gibalo «mrzle vojne« prizadevanje doseči višji živ-ljeniski standard in je khra*i opozoril, da se Ie prepogosto podcenjuje napor ZSSR v tem pogledu. «Ni mogoče zanikati uspehov, ki so bili doseženi v skrbi za prebivalstvo, ki živi pod znakom srpa in kladiva«, je dejal: Izrazil je torej določeno zaskrbljenost ameriških monopolističnih krogov, ki v svoji gospodarski politiki na dolgo dobo srečujejo iz dneva v dan večje težave. Toda svojim namenom se ne mislijo odpovedati. Podlaga za takšno naše mnenje? Nasprotja v kapitalističnem gospodarstvu niso nekaj novega. Konjunkturam sledi stagnacija, padec, kriza in to valovanje se v večjih ali manjših presledkih ponavlia od dežele do dežele, skozi leta, desetletja. Po zadnji vojni razpravljajo razni ekonomisti zlasti o tem, kako bi sg izognili krizam. Med njimi srečujemo v glavnem dva tabora. V Švici prof. W. Roepke in drugi, v Italiji Corbino, na Angleškem liberalci okrog «Economista», v Ameriki, prof. dr. Nourse. Vsi ti zagovarjajo »klasično« ekonomsko politik >, po kateri nai se poseg države v gospodarstvo čim bolj omeji. Cepra” si Švicarji močno prizadevajo, da bi svoje stališče popularizirali, v Evropi ne najdejo mnogo odziva. O ZDA se na splošno misli, da zagovarjajo isto stališče kakor Švica. Predsednik Trumanovega odbora gospodarskih svetovallev dr. Nourse, bivši profesor pensilvannyjske univerze, je gotovo zagovornik takega stališča. Toda pred dnevi je «New York Heral ’ Tribune« poročal o govoru, v katerem je dr. Nourse nenavadno ostro napadel vladino fiskalno politiko. Grajal je, da imajo ZDA primanjkljaj — državni proi-a-Čup ga izkazuje v višini ERP-kreditov t. j. 5.5 milijard dolarjev — že sedaj, ko sta proizvodnja in zaposlenost še precej visoki, na mesto da bi vlada varčevala in se pripravila na težke čase. Dopisnik «Neue Zuericher Z ei tun e« iz Ne\v Yorka komentira te izjave dr. Nours»a kot dokaz, da ie profesor izgubil upanje, ra*’ Darnell. EKCELSIOR. 14.30: » D’Arc», Ingrid Bcrs«3"’ FENICE, 16.00: «Strasna nica«, Van Johnson. . jj; F1LODRAMMAT1CO. «Johnny Belinda«. ADUA. 14.00: »Ogni«13 Gianni in Pinotto. « ALABARDA. 15.00: I« kopališču«, Ester •* Red Skelton. , .. g«- ARMONIA. 13.45: t r.erala Custerja«, & AZZURRO. 15.30: «Apt»n pa' lit- vanski«. |CJ p BELVEDERE. 15.30: «V‘ petrolejem«, C. Ca« ' ^ GARIBALDI. 13.30: čaka«. Gene TierDe-v’ yjj-IDEALE. 15.30: »Gasik1 giiija«. rjlanib3^ IMPERO. 15.00: »Na 1 p3yn<- Jbom tvoja«, B. Ctsb • ITALIA. 16.00: «: ne De Carlo. rft(v th? 15.W- ^ KINO OB MORJU. genda sibirske barvani film. F MARCONI. 16.00: be mislim«. «(✓ fj* MASSIMO. 16.00: E. Keyner, barvani NOVO CINE. 16.00: »J3* domovine«, John ODEON. 15.00: »Anto« a0iPl- skl«, A. Fiorelli, RADIO. 16,00: «Rck»vl Brazzi. „ tšc. SAVONA. 15.00: c»°p zvonovi«, I. Bergmaj1"' [jjiij*-. VENEZIA, ((Zadnji VIALE. 16.00: «Ma#eV dita Jessija« Henri barvani film-. VITTORIA. 16.09: - Zapadu«, V. De c" !^ VITTORIO VENETA ( »Hladnokrvno«. .piša"" KINO V SKEDNJU. veter«, D. Durbin- spf KINO NA OPČIN**” Azim«. jPiai itnt" UMOR ZARADI LJUBOSUMNO STlj! Menza Maeg je zadavil sinjo žej Ko se je 32-letni V en ta to Salvore iz Lonjerske ulice 28 vračal sinoči domov, je videl, da leži na tleh človek, ki ga zaradi teme ni poznal. Ko pa ga je natančno pogledal, ‘,e v njem spoznal moža, ki stanuje v istem poslopju kot on. Ležal je negibno in tudi pri natančnejšem opazovanju ni Salvore videl na njem nobenih znakov življenja. Roklical j(> nekaj otrok, ki so se nahajali v bližin;, naj nanj pazijo. Sam pa je takoj gel k telefonu in poklical Rdeči križ. Med tem časom je prišel mož toliko k sebi, da se je dvignil in skušal oditi. Bil je zelo potrt, noge so ga komaj še nosile. V duševni depresiji je govoril, da je ubil svojo ženo. Toda avto Rdečega križa je v tem trenutku že pripeljal nu kraj, kjer se je razvijal ta dokaj tragičen dogodek, in ) odpeljal v glavno bolnico, kjer so v njem spoznali 26-letnega Menza Wolfgangu z Lonjerske ulice 28, ki je po poklicu optik, _po rodu pa jc iz Avztrije (Feistritz). Spravili so ga v III. kirurgioni oddelek. Čudne izjave, ki jih je Menza dajal še pred prihodom Rdečega križa, so sanitejce napotile, da so se z rešilnim avtom odpeljali tudj na njegov dom. Sočasno s prihodom rešilnega avta je prispela na mesto tudi Emergenea. Skušal j so vstopili v stanovanje, toda vrata so bila zaklenjena. Zato so s silo vdrli v stanovanje. Prav tako so morali uporabiti silo ori vstopu v spalnico. Tu se je nudil reševalcem kakor tudi stražnikom strašen prizor. Na tleh pri postelii je ležalo telo njegove žene Elze, rojVascotto. Telo je ležalo negibno. Bila ie mrtva. Elza je bila rojena 11, okto* bra 1927, leta v oknh'ci Izole t., ?• 'crs' l,mora so takoi pri-hit*h tudi zd-avnlki, ki so U“0 tovili. da jc Menza svoio ženo zadavil z rokami. Ugotovili so tudi, da se je nameraval Menza r j umoru zastrupiti g svetilnim plinom, ker pa mu to ni uspelo, je zapustil stanovanje ter za seboj zakleni; vrata spalnice in vhod v stanovanje. Kaj je dovedlo Menzo do tega, da je svojo ženo zadavil, še ni popolnoma znano. Trenutno prevladuje mnenje, da je to napravil iz ljubosumnosti. ga R. Michela, kiJo Zupancu Antonu ‘••“"Lgin>Lj, škodovancu je dena^nilca. L. žepa njegovega sCso dosegli večjo produktivnost - Brigadni sistem dela viša in izboljšuje proizvodnjo Kidal' •kvarijo g l, strani) Podjetju Se je v do-r •• dnevih stanje korenito tJJ°. Po številnih sestan-^fesstvg in sindikalne po-P56 je bil izdelan opera-, načrt dela v produkciji, “istega avgusta je delovni ' 2 navdušenjem spre-način — brigadni si- novi ^ polovičnim števi' *fc*vstva v eni izmeni je Jt kolektiv dosegel v ’ dneh iste koUčin-™Wie kot v dveh izme-»Motno opredeljenih na-Jtegad so se odkrile še fa jUtVellke rezerve za. do-(ss^jpio proizvodnje. Vseh itk Sfed je svojo storilnost iJ*snovi podatkov pove-k\35 odst. ij?1* Peči je začela vlagajte peči po 1000 do 1500 opeke več na posa-ijh J*č, kar znaša mesečno lT**ov — ' ' ri' v opeke, to je za 50 tj.'"v tovora. Kakovost izje Se le povečala. S prali^. Ograjevanjem je bila diferenciacija med DjM in posamezniki, ki i-^ Jo medsebojno za še ^Proizvodnjo. Ls. Uvedenih uspehov pa l klovni kolektiv uspešno še druge ncloge. Za trimesečno tekmovanje ^“Vezal. da bo s svojimi tyai1 delovnimi silami pri-ij. 6vii delež k obratova-^ ega obrata v dolini Mir-^ *aterega vlada mnenje, Ijj rešil vprašanje apna v je delavstvo oprati u več kot 350 prostovoljci jr'Prispevalo pa bo še »lil,; da bo tovarna—apneni-It^0.drieela obratovati. Pr; ... Oah so vsi delavci po- 11 velik, 2Q! Cnei Ve‘i Anit- . o zanimanja. Vsak je sodeloval pri o-^ j,81 načrtu, ki je bil iz-tj,l| “■ oktobra. Naslednjo ^ te že šlo na udarniško V - 50 delavcev, nekateri ^ Se Prijavili za delo v no-^1 ^retu. Tako bo dal de- I ^ l°lektiv 3 izučene kur-minerca, enega in enega delovodjo, °° kolektiv sam uspo-! ta dela. 1 Uspejri So bili doseže —13110 vse del° pro*' ■o po sistemu delitve dokončani fazi da te-^Mukcijo po normira- liriT**1 v skupnem ^.=4 same proizvajalne simbol požrtvovalnosti dela in simbo' gradnje socializma. Prepričan sem, da boste to zastavico obdržal tudi y prihodnem tekmovanju*. Nato je prav tako v imenu okrožnega odbora ES poklonil še krasen radio-aparat. Tov. Babič se je v imenu svojega kolektiva zahvalil in obenem poudaril, da se bo morala tista skupina, ki bi hotela vzeti prehodno zastavico, tudi boriti zanjo. V imenu IOLO je kolektivu čestital tov. Zlobec, ki je poudaril, da je zastavica potrditev odločne volje delavcev tega kolektiva. Nato je tov. Babič v imenu svojega kolektiva napovedal vsem ostalim obratom tekmovanje v naslednjih točkah: Delovni kolektiv bivše opekarne «Nardnne» bo dvignil proizvodnjo za 15 odst., ostali dve točki pa: kateri kolektiv bo imel manj izostankov in ka- teri bo prispeval več več prostovoljnih ur. To tekmovanje se bo vršilo pod geslom: Za dvig produkcije in izboljšanje življenja! Tajnik sindikalne podružnice gradbenega podjetja v Semedeli je v imenu svoje podružnice sprejel tekmovanje in napovedal, da bodo delavci tega podjetja od ponedeljka dalje tekmovali z vsemi tovarnami v o-krožju. Z navdušenim ploskanjem so vsi navzoči sprejeli to obvezo obeh delovnih kolektivov. Za tem je tov. Gino poudaril, da je današnja slovesna podelitev prehodne zastavice zgodovinske vrednosti. Ta vrednost pa je v tem, da se pri nas razvija socialistična zavest v delavstvu. Naš; delavci razumejo, da če delajo tako, zase, da bo produkcija višja in življenjski standard višji. To manifestacijo delaveev je zaključil tov. Završnik, ko je dejal: «Jaz ne dvomim v moč našega delovnega kolektiva. Naši delavci ne bodo bre;z borbe izpustili prehodne zastavice iz rok. Sprejemamo tudi napoved tekmovanja tovarišev gradbenega podjetja v Semedeli.* Godba je znova zaigrala delavsko himno, nakar so bili vsi navzoči povabljeni na slavnostno večerjo v tovarni «Ampelea» ter za tem na prosto zabavo v tovarno «Arrigoni». SPORED velike n man Mac« os II. oiiiiiici medne apne relne v Kopru Jutri, ob proslavi II. obletnice izvedbe agrarne reforme bodo v Kopru velike manifestacije, katerim bo prisostvovalo vse delovno ljudstvo okrožja. Spored manifestacij, ki jih organizira vseljudska organizacija SIAU, je naslednji: 1. Ob 10 ljudsko zborovanje na Titovem trgu, 2. ob 10.30 priložnostni govori, 3. ob 11 nastop godb na Titovem trgu, 4. ob 11.30 folklorni plesi, 5. ob 11.30 tek okoli mesta, 6. ob 13 nogometna tekma: Rdeča zvezda - Partizan, 7. ob 14.30 kulturna prireditev v obnovljenem gledališču, 8. ob 14.30 nogometna tekma: Meduza - Aurora, 9. ob 16 kinematografska predstava. Odbor za izvedbo teh proslav obvešča, da bodo ob 8. uri prevažali to .orni avtomobili vse udeležence in sodelavce pri tej proslavi iz naslednjih centrov: Škofije, Dekani, Sv. Anton, Pobegi, Babiči, Vanganel, Boršt, Marezige, Kostabona, Puče - Nova vas, Krkavče, Korte, Malija, Cezarji, Križada, križišče S>čo'e. Sičo'e - Sv. Jernej, Strunjan, Ankaran, Sv. Lucija, Portorož, Izola in Piran. PIRAN ZGRADITEV DVEH NOVIH VODNJAKOV V svojih dopisih sem že večkrat omenil, da zasledujejo prebivalci Pirana z vidnim zanimanjem celotno obnovitveno delo, ki ga na vsem ozemlju Istrskega okrožja izvaja ljud-ika oblast. Rzz_me se. da je bilo zlasti zainteresirano na delih kanalizacije Pirana, ki predstavlja velik uspeh na področju socialne higiene našega mesta. Zato se ni čuditi, da so se Pirančani v velikem številu odzvali prostovoljnemu delu, samo da bi bila kanalizacija čimpreje dogotovljena. Danes vam hočem poročati o tem, kako smo dokončali zgraditev dveh novih vodnjakov v naših mestnih rajonih Figaro-la in Salario. Na prvo sporoči- lc mestnega ljudskega odbora, da je v načrtu zgraditev teh dveh važnih objektov, so se prebivalci imenovanih rajonov takoj odzvali pozivu na prostovoljno delo. Tako so s prostovoljnim delom samo eno dopoldne skopali 500 m jarka, potrebnega za položitev vodnih cevi. S prostovoljnim delom so vztrajali do popolne zgraditve obeh vodnjakov, pri čemer so doprinesli 350 delovnih ur ter zbrali 6.000 dinarjev za krajevni obnovitveni sklad. Zato je bilo tud; mnogo veselja med vsemi prebivalci, ko je bil določen dan otvoritve obeh vodnjakov. Zlasti so se tega dogodka veselile naše gospodinje, katerim ne bo treba več hoditi ob slabem vremenu tudi nad pol kilometra daieč po vedo. Besede, ki jih je izgovoril ob otvoritvi predstavnik mes nega ljudskega oabora v prisotnosti več sto ljudi, so m ceno odjeknile, ko je poudaril, da spričo vseh pozitivnih del in uspehov propadejo vse laži in obrekovanja, naperjena proti ljudski oblasti. Tako jq bil umesten njegov poziv, da mora delovno ljudstvo, ki predstavlja ljudsko oblast samo, biti ponosno na to oblast ter da jo mora čuvati, da bo mogla v miru nadaljevati svoje delo, ki to prineslo blagostanje tudi prebivalstvu našega mesta. V imenu imenovanih mestnih rajonov se je mestnemu ljudskemu odboru za vso pobudo teh del zahvalila tovarišica Rosso Lizetta. Otvoritvi vodnjakov je sledila prireditev, ki je trajala še pozno v noč in katero je povzdignila naša mestna godba s svojim igranjem. ŠMARJE Vsi na trimesečno tekmovanje GORIŠKI DNEVNIK Kmetje iz Goriške in Benečijevlsiri Zimski vozni red avtobusov Obisk pri zadružnikih koprskega okraja - Lep gospodarski in kulturni napredek - Nazaj ne gremo nikdar več sistem dela \ *l*ule proizvodnjo jHiJIj®1 način dela obsega: , organizacijskih form 1*.™ dela, dvig proizvod-strokovnega delovne-ja > fnižanje polne lastne S k ?°^žl6no aktivizacijo j ri8ade. Sam brigadni Vij..- pa zahteva odločno «ev dosedanje delov-'«aio e- Tako točno opredelijo klovne enote, sestav. jDt|tj,eSečriega načrta dela, JU J < dnevnih načrtov ^ Čls2deliteV de*a na P°sa-mc' drugi ie več-AOTniir zak,iu4il ln' «1*% • ' svo.ie poročilo ‘J t0 Clel:i 'li J1 1)0 osvoboditvi o, S kHh, * izrnfa delovne elciVn-U Prehndna zasta- odbora ES tov. aril zgodovin. )e Pouda eryj. delavsko sloves- Zadnjo soboto (29. oktobra) smo imeli sestanek članstva SIAU. Tov. tajnik je v uvodu sporečd, da je bil šmarski sektor spoznan kot najboljši v preteklem trimesečnem tekmovanju in v tekmovanju na čast kongresa KP STO-ja. Glede na svoj uspeh je prejel šmarski sektor sektorsko prehodno zastavico. Tajnik naše baze SIAU se je nato zahvalil vsem udeležencem udarniškega dela pri gradnji zadružnega dema in d.u-god. Posebno pa je omenil požrtvovalnost tov. Palčiča Avgusta iz Šmarij št. 58, ki je bil najboljši od vseh prostovoljcev pri udarniškem delu za zadružni dom. Enako je pohvalil tov. Hrvatina Andreja i,z Šmarij št. 52 in Pucerja Franca iz Šmarij št. 182, ki so se isto tako izkazali, in sicer pri gradnji stanovanjskih hiš. S tc-m v zvezi jc tov tajnik pozval vse članstvo, naj tudi v bodočem trimesečnem tekmovanju podvoji svoje sile. da bo šmarski sektor obdržal prejeto prehodno ■ zastavico in s tem zopet pripomogel za čimprejšnjo izgradnjo naše dežele. Vsi prisotni so predvsem z navdušenjem akiamirali vse in posebej zgoraj imenovane pto-stovoljce ter pritrdili tudi izvajanjem tov. tajnika. Nadalje so zboroyalci napravili načrt za bodoče trimesečno tekmovanje in si postavili razne naloge. Tako so dol' čili, da bodo v tem času napravil 4.000 udarniških ur pri različnih objektih kot pri dovršitvi gradnje zadružnega doma, ki mora bitx končana najkasneje do 13. novembra, ker bo ta dan njegova slovesna otvor tev. Pri tej priliki bo v Šmarjah zborovanje vseh prosvetnih društev koprskega okraja. Drugi glavni objekt, pri katerem bodo sodeloval; naši prostovoljci, je izkop jam in postavitev drogov za napeljavo električnega toke v Šmarje. — Tretje važno delo pa je gradnja nevih stanovanjskih hiš tistim kmetom, ki če nimajo potrebne strehe, odkar so jim jo požgali 2. oktobra 1943 divjaški nacisti, ko so ta dan s pomočjo fašistov zasedali Istro. Kljub mnogim težkočam in 146 požganim hišam, bomo v lem trimesečnem tekmovanju posvet li posebno skrb ravno obnovi stanovanjskih hiš. Glede na proslavo, ki jo bomo imeli ob otvoritvi novega zadružnega doma, vabimo tudi na tem mestu vse ljudstvo iz bližnjih in oddaljenih krajev, da nas ta dan obiščejo. Pri tem se bodo sarJa. du prispeva k Sl fkJskn zy®dnJf. Utrjuje tu l' c'o vidali- PraViJ°' Labor Napredek naše zadruge ku,ake ln kspl- nasprotno, la ‘Odlkalna po __ u„M,reteklem tekmn- našim delom do- podruž- &>''SV'«-. * >*• * koflrn -' ^avrSnika, sin-iVhft 0, celice in kolektiva. tov. Sokol IzroCil ut. t ^ v8a nrtu.aml: «V imenu ■ned 1 i/.iuuh BahiAl!avz'’{ih deIav- U * n lxi/4- /v*i Prehodno za- ° komaj od dneva, ko smo ustanovili našo zadrugo in. vendar zaznamuje že danes velik napredek. Kot je običajno, je imelo pri svoji ustanovitvi velike težknče, zlasti z odvažanjem sadja in zelenjave. Naše ceste sc namreč precej neugodne za vožnje s težjimi vozovi! Teda kljub tein težavam je imela zadruga 'ep odkup ter je sadje in zelenjavo v redu in točno odpromljala večjim podjetjem v Koper. Pri tem poslovanju smo takoj spoznali, da bi napredovala našo zadruga še bolj, če bi razpolagala s primernim in lastnim prevoznim sredstvom. Zato smo si v ta namen kupili kamion, ki bo služil predvsem zadrugi, Vlisi 2 gosiMe razstave v Kopru Prav tako, kot vsi prebivale, cone B Tržaškega ozemlja ter vsi ostali nvši prijatelji smo tudi mi, dijakj Pomorskega tehni-kuma v Piranu, zainteresiran: na gospodarskem razvoju tega ozemlja. Bul smo priče velikir. sprememb tako v splošni strukturi gospodarstva, kakor tud, v vseh posameznih panogah. Zato smo se tudi ml odločili da obiščemo IL gospodarske razstavo V Kopru. Ze prejšnji dan so se vsi dijaki pomenkovali med seboj o vsem, kar so pričakovali, da bodo videli no razstavi. Naslednji dan, 25. septembra, smo je odpeljali z barko proti Kopru in od tam krenili takoj proti Semedeli. Ze od daleč smo opazili razstavno stavbišče, lepo okrašeno in seveda tudi signalne zastavice, k sn plapolale pri vhedu v razstavne prostore. To je bila močno vidna oznaka, da je ta razstava na ozemlju, kateremu je pomorstvo ena najvažnejših panog. To nas je kot bodoče pomorščake prijetno iznenadilo in prav gotovo ludj dvignilo našo zavest. Vstopili smo v prvi paviljon m z velikim zanimanjem začeli opazovati razstavljene predmete ~ sudovc dvoletne gospodarske borbe, ki jo je, lahko rečemo, izvojevalo istrsko ljudstvo. V vsakem novem paviljonu, v katerega smo prišli, se nam je ta zavest čim dalje bolj povečevala, saj so bili pred nami stvarni dokazi, ki so dovolj zgovorno pričali o veliki delovni zavesti našega ljudstva. Ono ve za koga gradi, ono tudi ve, da jim daje možnost takega poleta v graditvih edinole ljudska oblast in zato se še bolj vneto pripravlja na nove napore. S tem pa se jz dneva v dan doprinašajo novi dokazi vsem tistim mračnim sovražnikom, ki jim uspehi našega de lovnega ljudjiva niso všeč in kj z vsem mogočimi izmišljotinami blatijo ljudsko oblast. Toda delovne množice obsojajo tako razdiralno delovanje, ki jc že od začetka obsojena na propast. Tako jc tudi II. gospodarsk: razstava v Kopru velik dokaz našega gospodarskega napred ka in nov doprinos pri gradnj socializma. Fr-en pred nekaj dnevi smo že poročali o obisku Goričanov in Benečanov preteklo neaeljo na koprski gospodarski razstavi. Naj danes opi.emo še vtise tistih, ki so ostali v Istri še naslednji dan in so obiskali nekatere kmetske obdelovalne zadruge. Se v nedeljo zvečer so se udeležili v koprskem gledališču solističnega večera, na katerem so nastopili slovenski virtuozi za violino in klavir in pevci. V ponedeljek pa je skupina delavcev in kmetov iz Beneške Slovenije odšla v Šmarje nad Koprom. Ta vas šteje 960 ljudi in je bila za časa narodnoosvobodilne vojne do 88% požgana od nemških tolp. Ob pomoči ljudske oblasti so jo domačini doslej 60% zopet pozidali in obnovili in samo letos so dokončali 14 stanovanjskih poslopij. Pri tem pa ne popravljajo povsod starih hiš, ampak delajo po načrtu ter so razširili vas tako, da so sezidali številna popolnoma nova poslopja tudi izven njenega dosedanjega območja. Pri vseh teh gradnjah upoštevajo zdravstvene predoi-se in praktično razporeditev. Na ta način so popolnoma na novo sezidali 14 stanovanjskih hiš. S posebnim ponosom pa so pokazali Smarci gostom svoj nov zadružni dom, ki je že skoraj popolnoma dograjen in ga bodo prihodnji teden slovesno otvorili. Velika dvorana v tem domu je enaka in morda celo večja od dvorane v Ljudskem domu v Gorici. Poleg tega pa so v novem zadružnem domu prostori za gostilno, trgovino s skladiščem in klet. V prvem nadstropju bodo uredili sobe za urade in razne krožke ter bo poleg tega še prostorna dvorana za konference. S posebnim zanimanjem s0 si ogledali tudi -olo in ugotovili, da na vsem goriškem podeželju nimajo slovenski otroci tako modernega šolskega poslopja. Pod Italijo so imeli v Šmarjah šolo v neki zasilni stavbi z ne prikladnimi prostori. Starši, ki so bili že takrat zavedni Slovenci, niso hoteli pošiljati otrok v italijansko iol0 in zato je v tistih letih narastla nepismenost. Sedaj se pa v polni meri zavedajo, da je šola njihova last in pešiljajo vanjo vsc svoje otroke. Poleg tega Pa je dala vas po vojni že dvajset gimnazijcev in več učencev, ki so posečali ali posečajo strokovne šole in razne zadružne tečaje. Na osnovni šoli imajo tudi prostorno pevsko sobo z lepim klavirjem. Gostje iz Benečije so bili zelo navdušeni nad tem napredkom in neoviranim ter svobodnim razvojem. Tako so se sami na lastne oči prepričali, da so vse govorice o terorju v coni B le zlobne izmišljotine, in trdno so sklenili, da jim ne bodo več verjeli- Druga skupina, ki so jo tvorili Goričani, si je dopoldne o-gledala etnografski muzej v Kopru in darila, ki so jih poklonile razne delavske organizacije drugemu kongresu KP STO-ja. Popoldne pa so se s kamionom odpeljal} v istrsko vas Puče, kjer imajo kmečko obdelovalna zadrugo, ki je bila ustanovljena kot prva v vsem Istrskem okrožju. ,Sedaj šteje 40 družin, imajo pa že pripravljenih nadaljnjih 15 novih priglasitev za vstop vanje. ž^idružni dom in hlev imajo v tej zadrugi zaenkrat še v starih, a preurejenih poslopjih. Tudi klet za vino se nahaja na treh različnih krajih in imajo v njej sedaj okrog 400 hi vina V načrtu je seveda gradnja nove osrednje kleti, Goriški kmetje so se zel0 zanimali o pridelovanju vina in o novem obdelovanju na zadružni podlagi na splošno. Prav tako jih je zanimalo, kako ravnajo v Istri z oljkami in kako pridobivajo olie. Zadružniki so jim nonudili dobrega istrskega vinB in tudi za ženske in otroke so imeli pripravljeno sladko Črnino. Predsednik zadruge je Imel NOVO SOLSKO POSLOPJE V ŠMARJAH. brodošlico gostom. Povedal je med drugim, da so zadrugarji zelo zadovoljni z novim življenjem in da pod nebenim pogojem ne marajo več nazaj v staro življenje, ker je sedanje mnogo boljše. V zadrugah se u-stvarja in krepi tudi bratstvo med Slovenci, Hrvati in Italijani, ki se v skupnem delu u-čijo medsebojno spoznavati in spoštovati. Eden izmed Goričanov se je zahvalil prijaznim zadružnikom za lep sprejem in obžaloval, da jih tudi Slovenci z Goriškega ne morejo povabiti v svoje vasi, ker bi jim ne mogli pokazati takega napredka, kakor so ga deležni kmetje v Istri. Opisal jim je na kratko težke razmere, v haterih morajo živeti naši ljudje na- Gori- škem, kjer nimamo razen nekaj šol in prosvetnega življenja ničesar drugega in je še to zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja primernih prostorov. V domu se je zbralo okrog goriških gostov precej zadružnikov, s katerimi so se zapletli v živahne razgovore o razmerah v Istri in na Goriškem. Obdelovalna zadruga v Pučah ima v inventarju poseben kamion, dva trrktcrja, mlatilnico, dva kotla za žganjekuho in moderno sejalnico. Napeljali so si tudi električno razsvetljavo po vsej vasi. Ljudska oblast pa je že izdelala načrt za napeljavo električnega toka v Puče in ga bodo v kratkem izvedli. V zadružnih hlevih imajo sedaj 80 glav goveje živine, ki jo skrbno negujejo. Vsi zadružniki so tudi tukaj izrazili svoje zadovoljstvo in so navdušeni za nov način dela in gospodarstva. Kakor v Šmarjah, so se tudi tukaj poslovili od gostov z besedami: «Ko se beste vrnili domov, povejte tudi drugim, kar ste videli. Povejte pa samo to. kar v resnici je, brez dodatkov in olepšavanja, ker mi ne potrebujemo nobene propagande* IZ SLOVENSKE BENEČME Polju okoli Štupce grozi poplava Vsako leto odnaša Nadiža košček orne zemlie Vas je še sedaj brez e.ektrične luči iu to posebno zadnja povojna leta. Toda družba zahteva od ljudstva, da samo krije vse stroške, ki so preračunani, da bi znašali za vsako družino, ki bi hotela napeljati luč, nad 200.000 lir, kar pa je seveda nezmogljivo za te ljudi, ki se le s težavo preživljajo. Poleg zgoraj omenjene vsote pa bi moral vsak hišni gospodar sam poskrbeti še za potrebne električne drogove, ter delati dva ali tri dni brezplačno. Razumljivo, da ljudstvo ni moglo sprejeti takih pogojev In se je zato obrnilo do drugih družb, v upanju, da jim bodo stavile morda bolj ugodne pogoje. Vendar r.iso nikjer dosegli u-codnega odgovora in teko mora Stupca še nadalje životariti od smrdljivi petrolejki. Toda kadar gre za plačevanje davkov, pa ne prizanesejo nikomur in odirajo uboge do-lince, kolikor morejo. Obdavčeni so tako, da si mora marsikatera družina odtrgati grižljaj od ust, če hoče zadostiti držav- Smo v sredi jeseni. Prav kmalu bo nastopilo deževno vreme, kar je pravo gorje za vaščane v Stupci. Vodovje reke Nadiže ob vsakem najmanjšem nalivu močno naraste in ob taki priliki prestopi svoje bregove, grozeč s poplavo ne samo ob reki ležečim poljem in tiavr.ikom, ampak tudi stanovanjskim hišam. Nič nisp pomagale do danes vse prošnje prebivalstva pri pristojnih oblasteh, da bi poskrbele za gradnjo rečnega nasipa ob Nadiži, ki bi onemogočal prestop vode iz njene struge. Nihče noče videti nevarnosti, ki preti, prebivalstvu zaradi poplave in njenih katastrofalnih posledic. Kakor znano, je Stupca mala vas v Nadiški dolini in .leži tam, kjer reka najbolj zoži svojo strugo v neposredni bližini meje. Polja ir: travniki okrog nje so maloštevilni, tako da prav nihče ne pridela toliko, da bi se lahko z lastnim pridelkom preživljal preko vsega letu. Male njivice, na kate- -- tu- re po navadi sade le krompir, "im Zahtevam. Ztvljer.je tu in koruzo, ker tj pridelki tu n.ajbolj uspevajo, so čestokrat po več tednov pod vodo, ker Nadiža nima potrebnega nasipa, da bi zadrževal ob hudih nalivih narastlo vodovje. V zadnjem desetletju je pomanjkanje takega rečnega nasipa povzročilo ogromno škodo, ker je povodenj poškodovala nad 15 odst. ornega sveta in poleg tega seveda uničila tudi znatno količino poljskih pridelkov. Jasno je, da je to naselje zapisano propasti, če se ne bo poskrbelo kmalu za gradnjo nasipa. Res je, da je Stupca ena izmed zadnjih vasi, ki leži na italijanski strani novo začrtane meje, žal, pa moramo priznati, da je tudi zadnja pri upoštevanju za javna dela, o katerih ni niti govora, dasiravno ljudstvo stalno prosi zanje, ker vidi re3no nevarnost, da se pripeti nesreča in tudi število brezposelnih, ki iz dneva v dan prosijo zaposlitve, je precej veliko v tem kraju. Poleg večnega strahu, da jim bo povodenj uničila ves pridelek. pa se pridružujejo še druge težave, med katerimi je tudi ta, da nim «n električne luči Naibližji električni vod. od koder bi se dala napeljati, je oddaljen od Stupce komaj poldni® kilometer. Mnogokrat so kajšnjih domačinov je na splošno silno težavno, posebno pa še odkar so bili odcepljeni od ostalega slovenskega prebivalstva, živečega ob gorenjem toku reke Nadiže. Poleg vseh teh težav pa je Stupca, ker leži tik ob državni meji, podvržena še močni propagandi italijanstva, ki jo vodijo razni šovinistični agenti z demokrščanskim županom te občine na čelu. Ta človek predstavlja v vsej okolici izrazit primer italijanskega šovinizma. Prebivalstvo Stupce pa se ni dalo preslepiti in ni nasedlo lažnim trditvam tistih, ki so jih pahnili v propast. Zato ob vsaki priložnosti postavljajo odločne in energične zahteve, da se jim končno vendar že reši vprašanje javnih del, ki so neobhodno potrebna za izboljšanje življenjskih pogojev številnim brezposelnim. vaščani zaprosili za priključi-V domu kratek nagovor z do- tev k temu električnemu vodu Šleverjan „8riški grič" je pel na grobovih Naše prosvetno in pevsko društvo «Briški urič» tudi rit Hotelo biti zadnje pri izkazovanju časti, ki jo dolgujemo spominu naši pedlih junakov. Na dav? Vseh svetnikov so se pevci dprli veiifc rudnik mangana v Makedon:j’. Glede kroma je Jugoslavija med najbogatejšimi deželami v Evropi. V stari Jugo;'.iv,ji so hotele kapitalistične družbe čimbolj izčrpati obstoječe Dtd-nike kroma in zato novih ru-dosledr-ih del rušo opravljale. Zdaj so našli nova ležišča v so iskali ležišča barvnih k( vin, so odkrili na Kopaoniku velika ležišča sj inčene in cinkove rude. Dva rudnika te vrste bodo kmalu odprli tudi v Crni gori. V Srbiji in Makedoniji iščejo geološke ekipe nova ležišča bakra. Odkrilj sq velikanska ležišča molibdena, tak) da bodo imeli enega največjih rud. nikov te vrste v Evropi. Nova raziskavanja bodo o- mogočila razširiti delo obstoje- čih rudnikov in odpret; mnogo novih jaškov, ki bodo s svojim velikim rudnim bog latvom zagotovili surovinsko bazo za socialistično preobrazbo Jugo- Maaedoniji in ,ia Ku:mntu. Ko slavije. STARO ISTRSKO OGNJIŠČE IZ DEKANOV, KI JE BILO RAZSTAVLJENO NA ETNOGRAFSKI RAZSTAVI V KOPRU v Jugoslaviji — v vseh socialističnih državah je formiranje obveščevalnih služb nedopustno, ker mora nujno dajati hrano kontrarevoluciji. O tem CK VKP(b) noče diskutirati. Vendar pa praksa dokazuje, da stoji na drugačnem stališču. Stoji na stališču popolnega nezaupanja drugim partijam in drugim revolucionarnim gibanjem. Kje sg to vidi? Eno je izjava Gagarinova, ki jo pisma kratko in malo proglašajo za neresnično in anti-sovjetsko kleveto. No, danes ves tisk Informbiroja kriči, kar je tedaj Gagarinovu morda po nerodnosti in diplomatski neprevidnosti ušlo. Dalje je dokazano, da so sovjetski obveščevalci davno pred In-formbirojem snubili po Jugoslaviji ljudi za sovjetsko obveščevalno službo s širjenjem nezaupanja v vodstvo KP s parolami, kot npr.: «Za sedaj marš?! Tito dela, kot je treba«. Globokoumni Duclos Ob o"bIetnici resolucije In-formbiroja je njegov organ «Za trden mir in ljudsko demokracijo« prinesel teoretični« članek, ki ga je pod naslovom ((Jugoslovanski nacionali-ti — agenti imperializmasl napisal francoski »teoretik« marksist Jacques Duclos. Tam beremo sledečo 'globokoumno trditev: «. .Upravičeni smo verjeti. da je imel že med voj-o ..l. S” svnje ljudi v neposredni bližini T'ta. Odkrito izdajstvo je bilo nedvomno pripravljeno že davnem. Globokoumni Duclos dokazuje to trditev s sledečimi originalnimi razmišljanji: »Vemo na primer, da je Churchill odklonil, da bi poslal orožje francoskim jranc.-tireurjem in partizanom. 1 «Za trden mir in ljudsko demokracijo«, št. 13. dne 15. VII. 1949. Znano pa je, da je imel Churchill popo'noma drugačen odnos do Tita, ;n ker stari annleški reakcionar ni nikdar i~gubil izpred oči interesov reakeiie, se pos‘ovl:a vprašanje, kakšne onrancije je dal Tito že tedai«. Torei očitno nezaupanje v revolucijo narodov Jugoslavije, ki jo Duclos smatra za načrtno akciio »I. S.», z namenom, ustvarili ((imoerial;s*ič"o pgen-turro državo« v socialističnem taboru. Ta parola o Jugoslaviji kot »imperialistični agen-tumi državi«, o trockizmu, ki je dobil državno formo, je zadnii čas poeosto v navadi v informbirojevskem tisku. Vsa revolucija v Jugoslaviji je preprosta igra med obveščevalnimi službami. In ko-čno. revo-lucUa v Franciji m šla po zmagoviti noti jugoslovanske revolucije, ker tam Churchill ni mogel najti nobenega agenta, ki bi mu mogel dati neke «ga-rancije«. Leto dni po resoluciji Informbiroja liniia popolne nevere v revolucionarne sile. linija dosledne breznačelnosti, linija doslednega zagovarjanja ooortunizma in teorije o nemočnosti revolucije ne more nrivesti do drugačnih »teorij« kot je zgornja Duclosova. Revolucija je možna ali s pomočjo sovjetske armade (kot nor. v Bolgariji, Poljski itd.) ali — čudite se. toda verujte, tako pravi Duclos in za niim mogočni Informbiro — s no-močio Churchilla. V Franciji ni bilo revolucije, ker je bila sovjetska armada predaleč —-angleških agentov na «na Du-closovo žalost« v CK KP Francije ni bilo dovolj, da bi jim Churchill zaupal. Duclos je torej zamenjal revolucijo ki se 'i je odrekel, za «visoko politiko« med imneriaPstično in socialistično obveščevalno UužAo. Duclos se je opredelil za to »visoko politiko« in čaka od nje rešitve za francoski nared. Kdor ne veruje v revolucionarne sile, mora slediti Inform-biroju, mora priti do takih absurdnih «razmišl’anj» in ((zaključkov« kot so zgornji Duclosovi. Kdor hoče uporabljati imperialistične metode organiziranja agenturne in špijo-nažne organizacije za vodstvo in kontrolo »prijateljske« mlade socialistične države, dokazuje, da je izgubil vsako vero v »nepremagljivo rast revolucije v svetu«. 2. Politika interesnih sfer in voine psihoze Politiko tajne diplomacije, tajnih aranžmajev o delitvi sveta na interesne sfere, je proletariat vedno razkrinkaval kot izrazito imperialistično obliko skrivanja pred množicami, obliko varanja množic, obliko utrjevanja imperialističnega gospostva v svetu, O tem vprašanju p:»2 npr. Lenin: ((Vzemite zunanjo politiko. V nobeni, in tudi ne v najbolj demokraVčni buržoazni deželi se ta ne vodi odkrito. Povsod goljufija množic, v demokratični Franciji, Švici, Ameriki, Angliji stokrat huje in boli rafinirano kot v drugih deželah. Sovjetska oblast je revolucionarno strgala zaveso z zunanje politike. Kautskv tega ni zapazil, o tem molči, čeprau je to v času roparskih vojn in tajnih pogodb o ((razdelitvi interesnih sfer» (t. j. o razdelitvi sveta med kapi'ali-stičnimi razbojniki) kardinalnega pomena, kajti od tega za visi vprašanje miru, vprašanje življenja in smrti milijonov ljudi. 1 1 Lenin, ((Proletarska revolucija in renegat Kautsky», str. 23 (slov. prevod). Tudi v vprašanjih zunanje politike je prinesla zadnja vojna nove momente, ki so ustvarili problem, kako voditi zunanjo politiko, kakšne metode j« treba uporabljati spričo dejstva, da imamo posla ne več samo z eno socialistično državo, ampak da je teh več. Toda kljub temu, da je revolucionarno gibanje vedno odklanjalo .tajno diplomacijo kot protiljudsko, imperialistično metodo najogabnejšega goljufanja ljudskih množic, vodi CSSR danes tajno zunanjo politiko ne samo nasproti imperialističnim državam, ampak celo nasproti revolucionarne-r u gibanju, nasproti napredujočim revolucijam in nasproti prijateljskim socialističnim državam. Tak primer je vsekakor dogovor z angleškim imperializmom v oktobru leta 1944 o razdelitvi »interesnih sAr« na račun in v -kodo zlasti revolucionarne borbe v Grčiji in Jugoslaviji. O tem tajnem dogovoru piše bivši ameriški zunanji minister Cordell Hull v «New York Timesu« 28. februarja 1949 sledeče: ((Nenadoma me je britanski ambasador Halifaz vprašal dne 30. maja 1944, kakšno stališče bi zavzela ameriška vlada proti nekemu aranžmaju med Urita -ci in Rud, Po katerem bi imeli Rusi kontrolni vpliv v Romuniji. Britanci pa v Grčiji». Dalje pravi: «Ko sta predsednik vlade Churchill in zuranji minister Eden odšla v oktobru teta 1944 v Moskvo, da se sestaneta s Stalinom in Molotovom so ta aranžma še bolj razširili, tako da so celo v procentih označili relativne vplvne stopnje, kakršne bi morali imeti Britanija in Ruska v točno označenih »o amezn h balkanskih dežtlah. Telegrami naših ambasad v Moskvi in Ankari so navajali, da bi imela Rusija domina:' o v razmerju 75 proti 25 ali 80 proti20 v Bolgariji, Madžarski in Romuniji, medtem ko bi Britanija in Rusija v Jugoslaviji dobili vpliv v razmerju 50 proti 50». Tega poročila Cordella Hulla, kj je bil ameriški zunanji minister od 4. marca 1933 do 30. novembra 1944, in ki je te stvari objavljal predvsem zato, ker ameriškemu imperializmu ni bilo pogodu, da dobivajo v tej vojni svoje ((vplivne sfere« Britanci in ne Ameri-kanci, do danes Sovjetska zveza ni nikjer demantirala. V potrdilo, da so te navedbe o .tajni delitvi interesnih sfer na Balkanu točne, navaja tov. Gošnjak v svojem govoru 1. julija v Beogradu še sledeče dejstvo: »Da je ta pogodba med Britanci in Sovjetsko zvezo zares tud j o bstaj’ la. vemo še Vt nekega drgega vira Leta 194s ko je bil v Glavnem štabu Hrva4skc šef britanske vojne misije R. Churchill, smo prišli do IKintkov, ki govore o tem. kako so se Britanci doro-vorili z Rus: o delitvi vplivov v Jugo laviji 50 : 50».l 4, ju- 1 »Ljudska pravica«, lija 1949, Kakor je vse to daleč od revolucionarnih načel, od interesov revolucionarne ljudske borbe, kakor je vse to grozno, strasno i.zd?jstvo revolucije v teh deželah, moramo ugotoviti, da ves tek dogodkov od leta 1944 do danes potrjuje točnost teh navedb o delitvi »interesnih sfer«. Grčija je ves čas od leta 1944 prepuščena izključni, direktni intervenciji Britanije, ki je pozneje svoje »pravice« prenesla na Ameriko. Sovjetska zveza ni nikdar pokazala, da je pripravljena'kakor koli resno podpreti revolucionarno borbo grškega ljudstva. Bila je pač s tajno pogodbo vezana in Churchill je ime! možnost z najbolj brutalnimi sredstvi direktnega vmešavanja v notranje zadeve te dežele razbijati rast njene revolucije. Se jasneje dokazujejo t0 dogodki v Jugoslaviji. Kmalu potem, ko so bili tajno napravljeni zgornji aranžmaji in neposredno no znan-Krimski konferenci, je prispel v Beograd angleški feldmuršM Alexander. Uradno poročilo o tem obisku nravi »...da sta feldmaršal Ale-xand»r in maršal Tito razpravi-ata. kak o bi bodoče zavezniške napore spravi li v sklad z nanorl narod-noosvobodilne vojske Ju-goslavije)>.2 2 Istotam, 3. marca 1945. V zdravici maršalu Titu pa pravi feldmaršal Alexander: «Osvobodili ste glavno me -to sco, e dežele Beograd. Prejšnje leto pa smo mi osvobodili Rim in ne bo več treba dolgo čakati dneva, ko bomo združili naši bojišči severno od Jadranskega mor jas. 3 3 Istotam. Danes mora biti popolnoma jasno, da ie bila naloga feld-maršala Alexandra, da ugotovi na kraju samem, kakšne so perspektive za realizacijo 50% britanskega vpliva v Jugoslaviji. Ogiedal si je slavonsko fronto Ničesar ni slutil o jugoslovanski IV. armiji in njenih nalogah v zvezi z osvoboditvijo Trsta. Zato je imel njegov načrt delitve 50 : 50 to napako, da ni upošteval IV. armije in možnosti njenega prodora na Sočo, ampak je računal s tempom napredovanja na slavonski fronti. Načrt 50 : 50 so torej Britanci jemali resno, skušali so spoznati sile Jugoslavije in so z njimi kalkulirali. Ura-čunali so se: Dejstvo, da je IV. armija o-svobodila Trst, da je nenadoma obšla Reko, da se je preko Cresa izkrcala v Istri in se skupno z IX. korpusom nenadno pojavila v Gorici in na Soči, je prekrižalo načrte 50: 50. Od tod besna gonja, ki so jo začeli Britanci, in osebno feldmaršal AIexander proti novi Jugoslaviji in Titu zaradi tega, ker ni spoštoval tajnega dogovora 50 ; .50, za katerega je mogla Jugoslavija samo slutiti, o katerem pa ni vedela nič točnega. To je bila tajnost Sovjetske zveze in Britanije, tajnost dogovora med socialistično državo in imperializmom, za katero država zmagovite revolucije. Partija te zmagovite revolucije v Jugoslaviji ni smela ničesar vedeti. Samo velika iznajdljivost CK KPJ in tovariša Tita, njihova budnost, njihovo nezaupanje proti, imperializmu je moglo preprečiti katastrofo za Jugoslavijo, delitev, razbitje Jugoslavije 50 : 50. ((Združitev naših bojišč severno od Jadranskega morja«, ki jo je napovedal feldmaršal Alexander, se ni izvršila nekje pr; Mariboru, Gradcu ali Dunaju, kot so računali Britanci, ampak na Soči. To je prekrižalo njihove načrte p prgšujigj-ranjem direktne intervencije po grškem zgledu v Sloveniji. Tu so bili koncentrirani ostanki četniških, nedičfevskih, usta, ških in belogardističnih vojaških formacij iz vse Jugoslavije. Tu se je v Ljubljani formirala že potem ko je naša vojska osvobodila Trst, četniška. anglofilska enodnevna vlada. Angleški načrt je bil, da prodre njihova vojska čez Trst v Liubljano Maribor. Gradec in da na tej črti «združi naša bojišča« ter tako omogoči razvijanje državljanske vojne po grškem vzorcu. Ta načrt je bil z osvoboditvijo Trsta preprečen. Cetniške in belogardistične formacije so bile v Sloveniji deloma razbite, deloma pa so se združile z anslo-amerikansko vojsko v severni Italiji in zanadni Av-*vi-ji. Od tod bes feldmeršala Ale. xandra, ki je prvi od zaparinih ((zaveznikov«, potem ko je še nekaj mesecev pred tem v Beogradu nazdravil Titu, izrekel najnesramnejšo žalitev proti Jugoslaviji in tovarišu Ti'u. 19 maja 1945 očita feldmar'aj Ale-xander naši vojski in maršalu Titu osvajalne namene v Trstu. Julijski krajini in Avslriii in orimerja to s Hitlerjem. Mussolinijem in Japonci. 21. maja 1945 je neša vlada odločno odbila to žalitev in jasno zavzela svoje stališče. Ob vsem tem prvem konfliktu po končani vojni je bilo ne. razumljivo, zakaj Sovjetska zveza molči, V javnosti je molčala. Diplomatsko je ostro protestirala protj Titovemu govoru 27. maja 1945 v zvezi s Trstom v Ljubljani. V diplomatski tajni akciji je torej objektivno podprla gonjo britanskega imperializma proti novi Jugoslaviji. Vse to je mogoče razumeti samo na osnovi dogovora 50:50 Zato je bil CK-ju VKP (b) govor Tita v Ljubljani značilen, zato so že tedaj intervenirali pri CK KPJ in zato so to stvar ponovno poudarili v pismu 4. maja 1948. Tam napadajo naslednji del Titovega govora: «Dejali so, da je ta vojna pravična vojna, in mi smo jo kot teko tudi smatrali. Zahtevamo pa tudi pravičen zaključek. Zahtevamo, da bo vsakdo gospodar na svojem in nočemo plačevati tujih računov. Nočemo biti drobiž za podkupovanje. Nočemo, da nas mešajo v neko politiko interesnih s/er«. (Citirano po »Ljudski pravici«, 27. maja 1945. — Drugod je bil govor popravljen v smislu sovjetskega protesta. Da je ta izjava naperjena proti Sovjetski zvezi, je mogel pomisliti takrat samo tisti, ki je mogel verjeti v možnost, da vrši Sovjetska zveza neke «aranžmaje v de}itviJjS nih sfer«. Ker je Sovje« zveza dejansko napravila Angleži in AlSka-e‘videla tajno pogodbo 50-ov, je v izjavi Tita, v «tej antisovjetski PO tov. Tita ...osnovo klevi kampanje vodstva vodi v ozkem krogu M®, voai v ozicem ".'"»" ( ■-I vanskih partijskih ka «izmaličenju» ZSSR v rialistično državos, , Dj. kot pravijo v omenjene® F smu. imperialf0: pepel ® Ko je ves svet usul ogenj in (-‘0 Jugoslavijo, ker je PreJ^j Britancem, da bi^ re«»J svojih 50 odst. vpliva> , ^ vlada ZSSR za nujno, da » «Govor tovariša PKj, tramo za sovražen utako0 Sovjetski zvezi«, m v v bi se kaj podobnega j« vilo, da bodo «Pr( govoriti mu s kritiko in ga desavuirati». " 4. maja 1948. u, Očitno je, da gre tu licemerstvo, za jiie nje svoje nedopustne; m tt interesnih sfer, ki more imeti ničesar s ^ji, z «rastjo revolucije v^1j(i■ Kaj je konkretno v ^ meru pomenila «Poiltl" poli resnih sfer«? Karnje tika privedla v Grčiji' ^ O aranžmaju med in Rusi« so bili Ame ^ obveščeni v maju Aj istem mesecu je bi* Libanonski sporazum ^ s Papandreuovo enl1^ 0jcu-vlado .Takoj po. izg°n patorja je 'ta PaP*^« p vlada z direktno P0^" d gleših čet započela razorožitev ELAS-a 'n Mr> S0 zanskih odredov. Pogaja®)^ ^ se nadaljevala. EAM ^elBjlost ročen na milost in angleškim okupaciisk‘fflq de 'čati1 - tam. Moral je P°PUsv'“l0rože-cembra je prišlo do nih uličnih borb. Začelo se je nasilno ^ že vanj e ELAS-ovih čet^ ( stvo težko, naporno, z' ^ti rodnoosvobodiino d°' pri' monarhofašistom, ki h janeS peljal v deželo in . . vzdrževal anglo-ame™ ^ perializem s svojimi c ^ Ze prvi sporazum ie.. p - ,jjl privoljenja, da se «10 te izkrcajo v Grčiji,/,, $ kapitulacijo revolucij gflVjj čiji. Pomenil je. f* JLoIuc* ska zveza postavi*8 ,:udsU Gamo borbo gršKe=a„-njD V pred pretežko P^tn®^ je 5 svojim «aranžmaj ^ pustila kontrolo naj!,Jp ? rekoč osvobojeno / (tri gleškim četam zato.i tanski imperializem . Sovjetski zvezi kontf^, f * J t voiv I zvcoi .:a p* • muniji. Torej RomUn“^ je sovjetska arma'*8,^!)!/^ lastnimi silami c'sVoSvob°' kjer ni bilo | nobene .j ; dilne borbe, kjer Je ^ zadnij poizkus rom/8^ V* žoazije, da pod ved^eJ, lja Mihaela v PoS*e7rjtier'e'. nutku dezertira iz ,,Pzn'k ■ ga bloka na stran 1^ da bj tako rešila.^^ols110 in sc otresla ^ cije. torej to Di““ietska munijo vzela Sovj ,grn za v svojo intere-5n° f,rčir ^no revolucion^m^ ^jla L.; - (otrl «-<#** ki jo je s tem • KOi ,ajoči kremplje nastop revoluciji. g£)Vjei Ta prvi aranžma izdaistV zveze z Britanci Je grške revolucije. potfFj Drugi aranžma ref izdajstva jug°sI°y*jlne P0'v lucije. Zaradi Fr,iV ke nr.Aga Centralne zgr ja in tovariša Tit* ‘J večje sile te ^odr.oof organizacije !; nslavl* dilne vojske ^ uSpel-drugi poizkus S m , j0 s® drugo izdajstvo ^ da to posledico, da slavije niso mogli ^ IieoS lotne osvoboditve j gou bojem so ostali 1 ^0fl Beneška Slovenji-*. bil„ -Danes je jasno.,j]oVersT da vseh teh del°v naroda zapečatena,^* sklepanja U aa ,^’pneu8 ji nima ničesar ternaeionalističrnfl1 gji mi revolucionarne^* ene dežele do / ih del > drugih - , revolucije v in seveda še )r veznostmi »vodu deleL naPrC lucije v svetu/_credl)) viiaioče se m volucije. Po vsem ten) tudi borba za ni Sovjetske biti nikdar zlasti če upos je jas'1V Koroš*58 V* zveze resno “Vr idr tevafV; omenjenega ara"*j,sJStal,V resnih sferah KeD)u / obljubo avstrnsk^erjU nemil kanclerju , g ^ v P’f ja 1945. ko mu .t nedotakljiv^* Ai/ tira (Tn mesto v t'5 sc M «Ne dvomite. ned"4?' Vas‘ ■:/ m za neodvisnost ceV- V (v ruskem tek trlie in napredek W ko tudi moja no v noti vlade ski. y‘,adl nravi88*' avg' j3. «Ljudska 1949.) prav uuPlie j (Nodal)^"^ \ V UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI. št. 6, III. nad. - Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA R. MANNA It. 39 - Telefonska številka.83-51. OGLASI' od 8 30-12 in od 13-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60 finančno-upravnt 100, osmrtnice 90 Ur. OGLASI, od 8.4 Za pLRj Za vSak mm strlne j stolpCf zs vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Poriruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel, Koper, ul. Battisti 30-a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B' izvod 3, mesečno 70 din' FLRJ: izvod 4.59, t|SKa , možem***3 . 1P poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega 20.Z. Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska