Leto tfH štev. 248
Ljubljana, četrtek 28 oktobra 1928
/oštnlna pavšailrana.
Cena 2 Oin
;= Uhaia oa 4. »jwtra|. ma.
Stane mesečno Oin 15 —; M inozemstvo Dir 4<y— neobvezna
Oglasi po tanhi.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knafiova aiica itev $/X Telefon Atev 71, ponoči tudi itev u
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnfStvo: LJubljana, PreSernc»»
ulica št s* - Telefon St
inseratnl oddelek i Ljubljana, trc&cr-nora ulica St 4 — Telefon St 492
Podružnici: Manboi, Banarsnfc a lit« St. t. — Celie. Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem CeK. zavodu: Liub lana St 11.84» - Praha čialc 78.180 W,en. Nr tovt4>
Ljubljana, 26. oktobra. Pribičevičev uvodnik v nedeljskem <Jutru» je jasno obrazložil nasprotstvo med politiko narodnega edinstva in politiko takozvanega ^sporazuma«. Dokazal je. da je osnova naše države v ideji in faktu narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev Vsled tega fakta je naša država dobila mednarodno sankcijo v senžermenski mirovn: pogodb: ustava pa je državno osnovo zagotovila v najslovesnejši obliki:
Ne večina poedinih piemen. ampak parlamentarna večina brez ozira na svojo plemensko sestavo, ie činitelj za-konodajstva in upravne kontrole Kralj kot ustavni faktor v prisegi zagotavlja, da bo ščitil edinstvo naroda, t. i branil je bo pred onimi, ki nas hočejo do starem avstrijsko-ogrskem vzorcu razedi-niti. Vzgoja v vseh šolah se mora vršiti v duhu narodnega edinstva
G. Pribičevič v svojem članku ni odklonil metode sporazumevanja v naši politiki. Nasprotno: povdarial je njeno važnost za vse javno in posebno za parlamentarno življenje in se zlasti skliceval. da je hrv.-srbska koalicija v bivšem hrvatskem saboru, ki ji gredo historične zasluge za naše edinstvo delo današnjih nosilcev politike SDS in da je ta koalicija tipičen slučaj sporazuma, a ne sporazuma, ki hoče petrificirati dvoj-stvo ali celo trojstvo narodov temveč sporazuma, ki je hotel utrditi in izvesti idejo edinstva. Tako tudi v naši današnji situaciji vsak sporazum, ako hoče biti za državo plodonosen more izhajati samo rz ideje edinstva in imeti za svoj cilj utrditev tega edinstva s prevedbo ustave, popolne enakopravnosti vseh članov naroda in čim intenzivnejšega prepletenja vsega našega duševnega in gospodarskega življenja.
Preko sumničenj glasila SLS. ki nervozno odgovarja g. Pribičeviču, da se hoče s tem uničiti svetinje, jezik in kulturo Slovencev, lahko mirno gremo na dnevni red Vse to in sploh plemenita svojstva poedinih deiov naroda niso jugoslovenskemu edinstvu prav nič na potu in noben slučaj ni. da je ku'turno delo SDS in njenih prijateljev ravno med Slovenci že precej časa zasedlo prvo mesto. Do grla smo že vsi siti klerikalnih fraz in le pomilovalno moramo beležiti, da leta 1926 list rimske kur je v Ljubljani razmerje Slovencev do Hrvatov in Srbov spravlja v isto kategorijo z razmerjem Slovencev do Itali anov. našo jugoslovensko propagando na printerja s fašističnimi nasilji nad Slovenci!
Zadnji argument SLS za svojo zaostalo teorijo je ime kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Sicer SLS ve da se je vsa demokratska stranka zavzemala za naziv Jugoslavije in da je SDS editia stranka, ki naše nacijonalno ime širi in uvaja brez strahu in ozirov za razne zaostalosti. Radi imena demokrati niso smeli upropastiti Ustave ki ie pa v svoji vsebini jasna in nedvoumna. Klerikalci pa bi s svojo sm- šno logiko menda bili zadovoljni, gotovo. Pa bi se pritožiti ne smeli, ako bi bilo državno ime «Kra'jestvo Srbov. Hrvatov. Arnavtov. Slovencev. Nemcev in Madžarov«, kakršna ie pač njihova razvrstitev po številu.
<-Težko» vprašanje stavija glasilo SLS: c Ali se je g. Pribičevič le enemu srbskemu učitelju upal dopovedati, da Srbi niso narod.« Da. gospodje Rimljani. upal se je in z njim vsi demokrati: Povedal je vsakemu in označil kot vodilo za vzgojo mladine, da so Srbi narod. a ne več sami zase. temveč skupaj s Hrvati in Slovenci, vezani z njimi po krvi. jeziku, ozemlju in usodi. V čem je tu kako ponižanie Srbov ali opustitev Srbstva, zatajitev njihove prošlo-sti, slave in imena, razumen človek ne more uvideti. Isto pa velja za Slovence, ki so v Jugosiovenstvu proširiii svoj nacijonalni čut na Srbe in Hrvate O tem se s klerikalno gospodo ne bomo prerekali. Kar so bil svojčas in so še danes razni separatizmi Kranjcev. Štajercev. Prekmurcev. Korošcev itd. napram Slovenstvu, to je danes klerikalno «samoslovenstvo» napram Jugosiovenstvu.
Minulo leto »sporazuma» je vsem dokazalo v praksi, da je delitev državne moči po plemenskih področjih nemožno in da je v njej negacija državne ideje. Radič ^domačin« v Zagrebu, škof Jeglič v Ljubljani. Pašič pa v Beogradu, v neprestanem medsebojnem izoedrivanju, in danes »sporazum«. jutri cdkaz sporazuma. večno prerekanje in negotovost, nobena trdna smer. vse to je značilno za današnje razmere, ko je ravno »sporazum* oče vseh nesporazumov.
SLS pravkar pokopava avtonomijo. Vrgla jo je čez plot. potem ko je od nje v treh volitvah dobila kandidate. Storila bi prav. da bi zraven v grob položila svoi nesnametni boj proti jugoslo-venski ideji. Kajti, kakor je avtonomija morala propasti ker ie državno edinstvo za našo narodno konsolidacijo potrebno. tako mora separatizem storiti žalosten konec napram solncu in veličin' iugoslovenskega nočeta
SLS. da obrne nozornost od svoje sterilnosti in popolnega neuspeha v
Pašičevci postajajo nestrpni
Vrlo zanimiva izjava radikalskega voditelja. — Še deset dni hočejo iakati, potem vržejo Uzunovičevo vlado. — Če ne dobe oni vlade, gredo v opozicijo. — «Sedaj ostaja le: biti ali ne biti.»
Beograd, 27. oktobra P Nocojšnje »Novosti« imajo v svojem situacijskem poročilu zelo zan miv razgovor z nekim radikalom iz glavnega odbora, sedaniim poslancem it; bivšim ministrom. Na vprašanje novinarjev, ali se pri rad kaiih sedai povrača pomrljl-vost do želii Paš'ča. ie ta bivši minister izjavil: »Kakšna pomirljivost? Ni do-mirljivosti Stanj,, ie tako da se pri nas ne more dalie vzdržati Nikola Pašič nima kai povedati Rto. prišel je pred 10 dnevi ter proučuje situacijo, vlada Uzunoviča na traia dalje. Po-gleite promet nolicito. prosveto, šrme in rudnike poglejte, kai dela on; naS nesrečni tovariš v Zagrebu in kai ie v narodu ki vedno vpiie. Vse to je nmti nam radikalom Uzunovič jc Dokazal, da ne ra7ume voditi take stvari Poglejte, kako ie vod i stv->r z Radičem. V/H ie za po<rire7n;k^ Mifn r>'nv'ri!e-viča. on je vzel za oostrežnika za razgovore s Korošcem samega <51 Radiča namps+o da b' sam vodil razs^vore Koroščeva skuii"a je noc'u?a1a Podi-čevo govori«"ie *rikrat nc tri ure. pa ni bila na čistem, kai pravza^r^v hoče
UzitnoviiVv rpm^bjr tf" cp je H711. novica javno vnrašanje kaj je z razgovori s kler"kp'ci "dfovaria k "t ironično- 1 a' ne odk'an'am nob-nc-a. da nrdo itd Uzunovič vn to s'vr vodi neresno Sicer on mord'> to zn+o tako	Ver v!di -la jp rm^n^no t''.»
Dalje se razgovor obširno peča s kršenimi prerogativami predsednika Narodne skupščine. Nan dni sktipš.ini radi tega preti resna nevarnost Uzunovič je petkrat sestavil vlado. Mirko Trifkovič pa niti enkrat ni bil pozvan, da kot predsednik Narodi' skupšč ne poda svoje mnenje Rad kal' so dostikrat pogoltnili ponižanje Pa ča Clove-ka največje avtoritete na Balkanu. Toda radikalna stranka tega ne more več pogoltniti. Na vprašanje novinarev: «Pa kaj potem? Ali hočete čakati na odločitev Pašiča?» ie bivši minister odgovoril: «Caka!i bomo še 10 dni. pa ako Pašič more ie dobro, ako pa ne more. bomo mi storili svojo doUnost. Dolžnost ie taka, da rešimo radikalno stranko žalitev in da dvienemo ugled Narodne sknpš"ine. ki se namenoma ponižuje in izpodkopava med narodom. Palič ostane vedno naš vrodite'j toda nad njim ie še nekdo drutn. to je stranka in nien tn*eres.« Novinarji so rekli:
«To pomenja. da rušite viado!« Odgovor: «Da. da vržemo to vlado, in sestavimo drugo, toda ne v ado g. Uzunoviča.« Novinarji: >Toda če bo kakor s Pašičem pred njegovo boleznijo ako Vas ne bodo hoteli?« Odgovor: </^ko ne dajo vlade potem bomo šli v opozicijo. naj nas bo samo 50 do 6') vedeli bomo vsaj na čem smo. V opoz cij; je lažje, vedno pa io botro vod 1 boljše kakor drugi Ako nam dajo vlado bomo mi stari radikali poskušal' napraviti koncentracijsko vlado Ona bi imela najprej izvršiti proračun, v proračunu b pokazali program, se reš;li gospodarske krize, potem pa bi šli na svobodne volitve. da se rešimo iz te oarHjske krize, da se radikalna stranka osvobodi s pomočjo po' cije izvo'jenih narodnih do-s'ancev. Sedai ostaja le: biti ali ne biti.* Beograd 17 oktobra p Politična situacija se krepko ra/vija v znaku intrig Pašičevci postajajo vedno bolj borbeni in nestrpni Veliko senzacijo ie napravil razgovor ki za priobjt-jejo današnje »Novosti« Danes je dospe, v Beograd Aca Stanojevič In je ves dan konferiral s Pašičem Ti razgovori se spravljajo v zvezo z ofenzivo pašičevcev Pašičevci upajo na dobre rezultate, če* dj je ^u.ianja situacija izredno težka ter da ie pctnbna vlada močne avtoritete Del Uzunnvičeve vlade s parla-meniom je p< stalo skoraj nemogoče Poslanci SDS vo lijo uspešno akcijo proti vladi. 2e dva dni SDS vodi vse skupščinske debate. Jutr bo poslanec dr. Grisogono vložil nov nujen zakonski predlog o izpre-merrbah v zakenj o samoupravi. Vlada sama pa nima ničesar pripravljenega za parlament in postavlja na dnevni red popolnoma brezpomembne stvari Stališče fin. ministra napram proračunu je neizpreme-iijeno Fin minister še vedno preti, da bo podal ostavko radi povečanja proračuna raznih ministrstev. Danes bi moral imeti sejo odbor za pretres zakonskega načrta o izpremembi čl. 205 zakona o promenem os(b'u, odbor pa ni imel .ceje, ker Je predsednik odbora Kojič šel danes ua praznovanje slave. Za jutri je napovedana prva seja za pretres zakonskega načrta o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Radikalni poslanci, med njimi tudi predsednik tega odbora Komljenovie, pa so preasedni-štvu radikalnega kluba poslali pismeno zahtevo, da se skliče seja kluba, da razpravlja o tem zakonskem predlogu, proti kateremu se eni najodločneje IzreVajo. Zmeda v radikalskih vrstah postaja vsak d;ji večja.
Politična bolezen dr. Korošca?
Klerikalni svetopisemski Lazarji še vedno pred v»£ti. — Minister Srskič bi jih rad spravil v vlado. — Gospod Uzunovič še vedno toče z barvo n- dan. — Klerikalci že delejo vladi kuluk na oredujem. — Zakaj j«j bolan dr. Kovošec?
tuaciji, ni točno Radikali so s to krizo hoteli dobiti priče roke za pogajanja z drugimi strankami Po piejšnjem sporazumu 4 radičevci se imeli radikali vezane roke ter
Beograd, 27 oktobra p. Veliko pozornost je vzbudilo v političnih krogih zadržanje kle rikalcev v današnji skupščinski seii. Vsa opozicija je enodušno odobravala predlog posl. Svetislava Popoviča radi ntiinosti zakona o izenačenju davkov. Demokratska za-jednica. ki je dosedaj bila z dr Korošcem v cž:em opozicijskem bloku, je po poslancu Agatonoviču iziavila svojo solidarnost z izjavami poslancev SDS. ki so stavili tozadevni predlog Le klerikalci so se držali potuhnjeno, se niso niti z besedico oglasili ter s tem pokazali svoj popolni desintere-sement za obupne gospodarske razmere v prečanskih kraiih. Z ozirom na to je ugleden član opozicije iziavil sledeče: »Vidite, da klerikalci hočejo za vsako ceno iti v vlado! Stdaj vlagajo še pismeno prošnjo s predpisanim kolkc-m. To pa jim nič ne pomaga«.
L zunovič je na vprašan :c nov narjev za njegovo mneme o zadnji Knroščevi izjavi, da je pripravL-n začeti razgovore z Uzuno« vičem, rekel: «Ti razgovori se vodijo samo tako potom časopisov. Obvestil Vas bom, kadar bomo začeli razgovore.® Na vpraša« nje, ali se bodo razgovori kmalu začeli, jc Uzunovič odvrnil: «Na to Vam zaenkrat ne morem govoriti!« Iz klerikaln h krogov se zatrjuje, da je dr. Korošec danes obolel za gripo in da je imel zvečer 39.6 stop. vročiš ne. V koliko je ta vest resnična in ni morda le v zvezi s politično situacijo, sc nocoj ni moglo avtentično ugotoviti.
Sarajevo. 27. oktobra n. Včeraj je tu pozno v noč trajala konferenca radikalov, katere se ie udeležil tudi minister dr. Sr-škič, ki je novinarjem podal nastopno izjavo: Vse. kar se je poročalo o politični si-
parlamentu. stoji na rrrtvi toCki: »brani« vero, ki pa ni v nevarnosti. 4brani« Slovenstvo, dasi vsakdo ve, da bo varno samo v jaki Jueoslaviji. Tan.a Jugoslavija pa je mogoča samo če ie državni okvir edinstvenemu narodu. Ko že pokopavate gospodje klerikalci svoj program. storite to na vsej črti Narod ju-goslovenski vam bo za to hva'e?en. Slovencem pa boste še'e odnrii d" do popolnega uveljavi'en ia nji^vega p -živa v tei državi, ako za vselej izg.nete iz pozorišča
se z nikomur niso mogli pogajati brez sodelovanja radičevcev. To svobodo smo dobili s to kriz. in to ;e pozitivna stvar Veliki problemi ki jih ima vlada rešiti, za-h:evajo. da s* vlada razširi. SLS je sicei res konserva'!vna. t.ida je vladi potrebna za izvršitev velikega programa. Ni res. da je za razširjenje v',ide in vstop dr. Korošca razlog sprejem ne:tunskih konvencij, ker gre za izvedbo velikega gospodarskega programa, na katerem bndo udeležen« generacije in bo tudi država morala prevzeti gotov del svojih rbvez. Za udej-stvitev tega programa bodo potrebne velike investicije, ki iih bo vlada v kratkem morala izvesti. Je okoli 10 ponudb za različna posojila ki se imajo brzo rešiti, mt-sli se na dve veliki železniški trasi na Jadran, od katerih je ena strategičnega pomena. Razen tega se računa na nekoliko oosojil za na*e gospodarstvo, posebno za graditev stanovanj. Danes je mnister odpotoval v Reoerad, baje zato, ker gre za vstop dr Korošca v vladi, k»r Je baš on doslej vodil podajanja z dr. Korošcem.
«FramazoT7i» fn atentati na Mussol'n/ja
Rim, 27. oktobra, o. «Tevere« piše, da je takoj po atentatu, ki ga je nameraval 'zvršiti Zan boni na Mussol:nija. nastal sum, da je napid bil zanršlien in pripravljen v itali;ansk h in francoskih framazonskih kro» gih. S daj baje pod'<replja:o ta sum tudi sodni spisi, ki pravijo, da so za a*enfat od* govorni razni framazoni. med katerimi je tudi ravnatelj medna^odn-ga delovnega urada v Ženevi Albert Thomas.
Italija naj dobi rrandat nad Sirijo?
Berlin, 27. oKtobra (be.) «DaiIy Tele« graph« poroča, da sc razna ziman;a mini« strstva :nformira'o. ali namcava Francija s privoljenjem Dri štva narodov odstopiti koionijalni mandat nad Sirijo Italiji
:i in radikali proti nujnosti izenačenja davkov
Eurna seja Narodne skupščine. — Vladna večina glasuje proti predlogu posl. Popoviča, da naj se zakon o izenačenju davkov predloži Narodni skupščini v pretres tekom petih dni. — Značilen molk klerikalcev.
Beograd, 27. oktobra r. Današuja seja Narodne skupščine je pričela šele okrog pol 11 s čitanjem zapisnika včerajšnje seje. Ci-tal ga je tajnik B a č i n i č tako tiho in počasi, da je opozicija izrekla -ostro grajo. Ko ie končno bil zapisnik prečitan, je poslanec V i 1 d e r ugotovil, da iz zapisnika ni razvidno, kaku ie podpredsednik Pasarič včeraj kršil poslovnik v diskusiji povodom predloga dr Svetislava Popoviča o delovanju odbora za izenačenje zakonov. U. Pasarič včeraj ni dopustil, da bi se razpravljalo o nujnosti marveč ie samo dovolil, da se ie glasovalo o samem predlogu. U. Vilder zahteva v zapisniku dodatek, da je g. Pasarič kršil poslovnik ter da sta 011 (Vilder) in dr Lukinič proti temu protestirala G. Pasarič, ki je zopet predsedoval, in tajnik tega nista hotela uvaževati in je večina Vilderiev prediog odklonila.
Nato je skupščina prešla na diskusijo o predlogu dr. Svetisl?va Popoviča. da se zakon o izenačenju davkov tekom pet dni predloži Narodni skupščini. Dr. Popovič obrazloži svoj predlog s povdarkom, da je ta zakon državi skrajno potreben. Ze pred meseci le bila izglasovana nujnost za ia zakon ski predlog, toda že od maja se sploh n so vršile seie odbora. Nadalini govornik Asa-tonovič v imenu demokratske z"jednice iz-lavlia. da se nrikpiičiiie predlogu dr. Popoviča. Čudi se, da vladna večina, ki mnogo govori o tem zakonu v demagoške svrhe noče o njem niti čuti sedaj, ko bi se ta zakon moral provestl. Burni prizori so nastali, ko ie Agatonovič vzkliknil napram radičev-cem »VI molč;te! Var vam je vlada stavila ključavnico na usta!« Nekateri radičevci so prletell tik do iribune. poseno pa ie radikal Pešič pretil Aeatonoviču Predsedu;oči Pasarič poziva Agatonoviča k redu. Šele čez čas nadaliuie Agatonovič svoi govor ter poziva vso Narodno skupščino, da izglasuje nuhiost tega predloga Odgovarja mu predsedujoči radičevec Pasarič, da o nujnosti kr-tkomalo ne more biti govora.
Besedo povzame finančni minifter dr Pe rič. Izvaja, da ie predlog po poslovniku neumesten. Osnutek zakona je v odboru do-
mala goto\, toda delo je obsežno m predvsem ni res. da bi viada bojkotirala izenačenje zakonov. (Dr. Andieliuovič: Tak« vsaj piše vladni list »Dom«!) Dr. Perič nadaljuje, da se v osnutku zakona nahajalo nekatere težke točke iu je treba časa in resnosti, da se dovolj pretresejo. Te težke točke tuso nastale iz nesporazumov med radikali in radičevci. marveč se bo vladna večina še sporazumela o teh rezerviranih "■lenih, nakar bo osnutek zakona kmalu pr d-ložen Narodu, skupščin:.
Govoril je šc dr. Popovič, ki ie pooijai navedbe di Perica. Pri glasovanju so radi-dičevci in radikali vzajemno odklonili nujnost jjr. Popovičevega predloga.
Narodna skupščina je nato prešla na dnev ni red ter je nadaljevala razpravo o osnutku zakona glede selitvenih stroškov za častni ke in vojaške uraanike. Dr. § e č e r o v (divid.) izvaja, da bi bil vojni min. moral pred petimi leti staviti ta predlog, ne pa da zahteva naknadne kredite za minula leta iu to v času, ko st znižujejo doklade uradnikom in ko je drž.\va v težki gospodarski krizi. On v imenu demokratske za-jednice ne more dopustiti, da bi se častnikom izplačevale tako visoke vsote, ker vojsko potrebujemo za obrambo države, ne pa za reprezentanco. Nadaljni govornik Demetrovič (sam dem.) opozarja na veliko nepažnjo vlade napram preobloženosti naroda z davki in dajatvami. Ugotavlja veliko sramoto, da se v naši državi še vedno nahajajo kronski upokojenci.
Pri členu 9 je bil sprejet amandman: s tem se doklade izpremenijo z onimi dosedanjimi posebnimi dokladatni. ki so bile predvidene v točki 3 sklepa ministrskega sveta št. 7500 iz leta 1924, dodatki sk'ep.< št. 2HII0 iz leta 1924 pa ostaneio v veljavi. Ukinien ie člen 29. Zakon ie bil izglasovan s 139 glasovi proti 18 glasovom. Prihodnja seja bo jutri ob 10. z dnevnim redom: 1.) pretres poročila odbora o predlogu zakona zrakoplovne konvencije. 2.) volitev odbor3 za proučevanje zakonskega predloga o konvenciji z Rumuniio glede dvolastninskih posestev v obmeini coni.
SDS za pospei tev volitev v oblastne
skupščine
Poslanec Grisogono jc predložil Narodni skupščini predlog o izpremembi zakona o oblastnih samoupravah, s katerim naj bi se onemogočilo nadaljno zavlačevanje razpisa oblastnih volitev. Beograd, 27. oktobra, r. Pos'anec j dela ustave, ki govori o samoupravah.
dr. Prvislav Grisogono (SDS) je predložil Narodni skupščini prediog zakona o izpremembi zakona od ?6. aprila 1922. o oblastnih in srezkih samoupravah. Dr. Grisogono zahteva nujnost za svoj osnutek zakona, ki se glasi:
čl. 1. Prva točka čl. S. zakona od 26. aprila 1922 se menja od besede: »Volitev članov« oa do «na predlog ministra notranjih del« in se mora glasiti: »Volitev članov oblastne skupščine, ki se bo vršila isti dan v vset državi in to drugo nedeljo v mesecu decembru, se določi s kraljevim ukazom na predlog ministra notranjih del.«
čl. 2. Točka 2. prehodnih določb istega zakona ki pričenja z besedam': <V roku treh mesecev* ter končuje z besedami: »Volitev v oblastno skupš.ino«, se črta.
Čl. 3. Izvršitev tega zakona se po-verja notranjemu ministrstvu.
čl. 4. Ta zakon se uveljavi čim ga kralj podpiše in dobiva zakonito moč, črm bo objavlien v «Službenih nov:nah».
V obrazložitvi tega zakonskega pred. loga se povdarja važnost izvedbe onega
Stvari same ni treba posebej pojasnjevati. Dosedanje politične razmere so oteževaie izvedbo tega. a!i sedaj so odpadli zunanji politični razlogi, ker v elika večina Narodne skupščine danes zastopa in izraža voljo za izvedbo ustave V vprašanju oblastnih samouprav imamo edino formalno oviro v tolmačenju predpisov o izvedbi prvih volitev za oblastne samouprave. Po čl. S. prvi točki zakona se volitve izvršijo prvo nedeljo meseca oktobra, a po točki 2. prehodnih določb se imajo prve volir\ e izvesti v roku treh mesecev po uveljav ljanju zakona od 26. aprila 1922. Oči-nn je ta izredni rok bil določen zato. da nebi predolgo odlagali volitev. Medtem ie brezuspešno poteklo že šest rokov, re da bi se bile oblastne volitve izvršile. Jasno je torej, da ie navedba tega roka postala brezpredmetna ter da omoeoča razna samovoljna tolmačenja in otežuje izvedbo volitev. S predloženim dr Gri-sogonovim osnutkom zakona se odpravljajo vse te možnosti in tako bi se v najkrajšem času lahko vršile volitve /a oblastne samouprave.
Novi koraki za rešitev rudarske krize
Zastopniki delavstva so ori posvetovanju z vlado predlagali brezobvezen pričetek dela. — Ogromna škoda radi šestmesečne stavke.
London. 27. oktobra, (lod.) Včeraj se je josvetovala deput"cija vrhovnega sveta delavskih zvez z B.ildvvinom o položaju v premogovni krizi. Vlada je dala razumeli, da ne "more storiti nikakih odločilnih korakov, dokler se ne izkaže, da imajo delegati de-lavsVib zvez zadostna pooblastila. Ministrski predsednik je končno iziavil, da je vlada pripravljena v tem primeru posredovati. Zakladni minister CTurchill je naglešal. da vlada ne more prisiliti rudarjev, da se vrnejo na delo, niti lastnikov, da delajo z izgubo. Vsak ima pravico, da stavi vladi za rešitev krize primerne predloge, katere bo upoštevala, ako bodo resni. Churchill je nadalje rekel, da so se ugidnosti. ki so jih uživale delavske zveze, v mnogih slučajih zlorabljale, tako da je revizija zakona o delavskih zvezah v marsičem postala potrebna *Daily Express» piše. da je demitarija predlagala vladi, naj se delo bre7.obve7.no zopet prične, trko da se lahko sklepa, da se bo v prihodnjih dneh našla podlaga za kon^c stavke.
Kakšno škodo ima doslej Anglija od ru-
darske stavke, se vidi iz tega, da je 11,oral.i dobiti država meseea septembra iz inozemstva za 3.940.SS0 dolarjev premoga, to je četrtino normalne porabe. Zaposleni delavci, približno 24O.000, uakopl;cjo približno ena ko množino tega kuriva S tem bi bil angle ški kon7.nm krit do polovice. Vsled poman kanin nremoen 'rpe največ ladjedelnice. O'! 98 ladjedelnic je 7.apoKlenih le 13 Težko je Prizadeta tudi vsled nezadostnega premot tekstilna industrija. Tako dela 200.000 d« lavcev v -?0ii predilnicah in tkalnica!-Breadforfu le po par ur na dan.
Dumini v ječi
Rim, 27 oktobra, o. Amerigo Dumhr. ie bil obsojen na 14 mesecev ječe, ket razžalil Mussolinija. je bil včeraj privede, i 1 Rima v kaznilnico v Viterbu, kjer bo m^ rai odsedeti razen te kazni tudi štiri leta. na katera je bil obscen v Matteottijeven; procesu, pa so mu bila na podlagi amntr, stije odpuščena.
Skrivnosten plini sestanek v Mm
Tajna posvetovanja Pilsudskega s poljskimi monarhisti na gradu kneza Radziwila. — Veliko vznemirjenje v poljski javnosti. Kdo se je udeležil sestanka. — Zanimivi časopisni glasovi,
Varšava, 27. oktobra t lz oficijelne-ga vira poročajo, da je predsednik vlade Pilsudskl poseti! z ministroma za pravosodje in za narodno brambo v Xieswiczu grob svojega bivšega po-bočnika kneza Stanislava Radzi\vila, ki je padel v boj ') leta 1920. Predsednik vtade je bil dva dn! na gradu, kjer So se zbral: tudi najuglednejši zaupniki poljskega plemstva, veleposestniki vzhodnih vojvodstev in voditelji vilen-ske monarliistične stranke Na banketa sti izrekla bivši zunanji minister knez Radziwil hi knez Evstahij Sapleha napi tnici maršalu Pi|sndskemu.
Med drugimi so se zbrali na gradu kneza Karel in Janus in kneginja Rad-zhvil, knez Czartoryski s soprogo, hčerko bivšega avstrijskega nadvojvo. de Štefana, grof Jožei Potočki, kneg -nia Czertwertvnska. kneza Cvstah S. -pieha in Lubomirski h mnogo drugin članov visoke aristokracije. Nadalje so pr šli iz Všlna predsednik vilenske zvezo veleposestnikov grof Debreski. zastopnika viler-kib monarhistov grota Tyszkiewicz iti Obiezerski in urednik monarhističnega »Slowa« Mackiewicz.
Varšava. 27 oktobra d. O posetu ministrskega predsednika Pilsudskega na gradu knezu Radziwi!a v Nleswiczu se čujelo te-le podrobnosti-.
V rodbinski grobnici »a gradu je bila slovesno okraje-a krsta kneza Radzlwtla. padlega pobočnika maršala Pilsud<:-,eg:t Svečanosti ie prisostvoval tndl sam predsednik vlade Ceremonija, ki ie bila v znaku pietete do hrabrega pokojnika. Je hkrati nudila priliko, aa se zberejo kolikor mogoče vsi veleposestniki ki potomci poljskega plemstva na rradu. V tem pogledu dobiva stvar poetično obiležje. Doslej so namreč narrdni demokratje zastopali interese veleposestnikov, ki so zato gmotno nodpirali njihovo stranko. Sedal ste stremljenje vlade za tem. da se veler>osestntki hi plemstvo sami pol tlčno organizira jo tn s»o-pik> na stran vlade. Verjetno ie. da bo nova stranka, do čije termalne ustanovitve mora kmalu priti, nastopila samostojno že
pri prihodnjih volitvah.
Socijalno - demokratski »Robouiik- piše, da je socljaln! demokraciji vseeno, kakšna polki ina maiiia tvori ozadje sestanku v Nieswiczu. Demokratje smatrajo, da gre za spletke, ki naj bi omogočile konservativnim monarhisti&iin krogom, da pod vodstvom nekaterih plemenltašklh rodbin Se enkrat nastopijo v zcodovlnj Poljske Oficijoziia »Epoe',a« in »Glos Prawdy«, glasili mai-šafc 1'llsudskega, se v tej zadevi ne spuščata v komet r.arje. »Gazeta Poranna« nravi, du je obisk m:n. predsednika v Nies-wiczu hkrat! s sestankom veleposestnikov Iz vse Poljske velikega in dalekosežnega pomena In da stvar seveda ne bo ostala brez posledic List pravi, da so bili na Rad-zhvllovem gradu navzoči tudi monarhisti lz Vilna in urediiki raznih monarhlstičnih ia-sonlsov
Ni čuda da se j« politične javnosti polastila precejšnja nervoznost. V javnosti so se Ieli širiti glasovi, da gre pri vse] stvari za propagando, da W drag" knez Rad/lw'l kandidiral za poljske*« kralja.
Varšava. 27. oktobra d »Kurjer War-szawski. piše. da tma sestanek m'n predsednika Pilsudskega z zastopniki veleposestnikov v Nieswiczu velik politični Domen Na tem sestanka *e namreč razprav-Ua o sedanjem položato Potiske In o sta-1'ščo veleposestnikov do raznih aktualnih vrrašanl Prisomost maršala P'lsudskesa v N'iesw!czu daje gotovim listom povod za razne, večinoma fantastične komentarje in govorice Časopisje se v presoli sestanka min predsednika i veleposestnik' In plemenita! večinoma strtnta v tem. da gre orl teh razgovorih za ta da ortdHii vlada magnate. ki so doslel stali državnemu žtv-lleniu oh strani, za aktfvno sodeiovanie Praktično gre P-i *em za to. da se prenrečt združitev veleposestnikov In plemenitašev. ki so doslej od slučaja do slnčata nastopali skupaj i narodnimi demokrati, k: so v ostri opoziciji prot; vladi HVrat! nai b' se skušalo do«eč', da bt sodelovali v vladi j delom narodno-krščanske stranke pod votf-stvom Pilsudskega
Inicijativa za priključitev mora biti v Avstriii!
Nadaljevanje priključitvene propagande. — Mussolini pripravljen popustiti proti koncesijam?
Dunaj, 27. uktobia d. Tu je imel prec krogom povabljenih, med katerimi je bil tudi netnšk' poslanik grof Lerchenfeld, ravnatelj berlinske »Germana, tajni svetniK Rihard Kuenzer predavanje o združitvi Avstrije z Ner.ičijo, zlasti pa o zvezi meo »približanjem, in »združitvijo* »Približanje. se zicaP v imenih Locarno in Thoiry Ovire »združitvi« so :e zunanjepolitične V Italiji ni bil upor še nikdar tako velik kakor sedaj pod Mussoiinijem. Vendar b-' bu. kakor vse kaže, tudi MitssoHni pripravljen
popustiti, seveda proti gotovim koncesijam. Staiišče CešKoslovaškt je odvisno ofl zadrzanja Francije, kjer so mnogi vplivm politiki napravili veliko pog reško, da zahtevajo za nadaljevanje thoiryjske politike garancijo, da bi Nemčna prepovedala agitacijo za zdru'i'ev i Avstrijo Intcljativii za pridružitev mora bti vsekakor v Avstriji Naglašati je treba vedno in povsod pravico samoodločbe .iarodov V Evropi ne bo prej pravega miru, dukier se ta zahteva ne izpolni
Obupno finančno stanie našega prometa
Ostra kritika poslancev v finančnem odboru. — Ekspoze ministra premeta dr. Vase Jovanoviča, ki priznava pogreške, a pravi, da je sirotinja tudi Bogu težka.
Beograd. 27. i ktobra. p. Plen ure iinanč-nega odbora je imel dar.es sejo od 17. do 20. Kot prva točka je bila na dnevnem redu voiitev sekcije za fjrošnje m pritožbe. Izvršenih ie bilo 6 radikalov z Andro Proti-čem na čelu 4 radičevci ter po en zastopnik demokratov, samostojnih demokratov, kleri-k-cev. muslimanov, hrvatskih federaHstov. zemijoradrikov, ter Jovanovičevega in Ni-kičevega klnba. Nato so prešli na drugo toč ko: predlog zakona o naknadnih kreditih za proračun l92'.-27. Referent prometnega ministrstva Nedeijkovič jc pojasnil, da so krediti ki so predvideni v proračunu nezadostni in so torej potrebni naknadni krediti.
Razpravo ie otvori! poslanec Š e č e r o v, ki je kor.statiral. da ie bi! naš promet v mesecih april. maj. junij v deficitu za 335 milijonov dinarjev. Ako bi se tako nadaljevalo vse leto. bi bilo ministrstvo za promet v deficitu za eno milijardo in 200 milijonov. Sicer pa se opaža deficit tudi v vseh drugih državnih dohodkih. Zato je treba poias-niti. kako naj se ta stvar re?!. Poslanec S a I i h Bajič ie graia! visoke železniške tarife in veliko Število brezplačnih voznih listkov; zah:cva! je, da se uredi vprašanje tK-kojnine železničarjev. Za njim ie dobi! besedo Svetislav P o po v I č, ki je konstatira! da e finančno stanje ministrstva obupno Prometni minister jemlje iz enega žepa in meče v drugega. Velike težave v prometu dela veliko stre.rcarstvo, ker se brez dovoljeni radikalne stranke nc more imenovati dar.es nit! nobe:: služiteli. Dalje je govoril Joca J o v a n o v I č-P i ž o n, za njim pa samostojni demokrat D e m e t r o v i č, k! ?e zahteva! od ministrov, da podajo ekspoze Ne more se dapustiii. u'a viada negira par-bmefit. To. kar se dela v prometu, kaže da država rv sposobna upravljati promet v svo1! režiji. Tak promet ne more biti aktiven Finančni r,dbor mora to proučiti, pa tudi ostaTa državna podjetja, morajo uvesti nove metode, k b.»do ozdravile naš promet. Imamo dve - milijardi letečih dolgov. To orvzroča ve,:ko kriz. pisebao gospodarski Prirfivl se temu. ca b! se nkinil kredit S
m'i!onov n pomorske svetilnike. Pred dvema !e-crrp. ;» A-g!!iS zahtevala, da se vprašanje svetSnlkov izroč' Mednarodni komisiji ter ie bila nevarnost, da b! mi prišli pod kontrolo Ttalrie. Za njim so govorili Smode:. VelHtovič. Stankovi ii. KomPenovič ;n Oto Gavriio-vič. nakar ie povzel besedo prometni mln'ster dr. Vasa .Jovanovič.
On prizna, da so pogreške. toča ne more se drugače sirotinja je rudi Bogu teJka. Prometno ministrstvo se mora zdrževati iz
lastnih dohodkov Ako bi se moglo oprostiti glavne kontrole m promet postaviti na komercialno oazo. bi bilo mnogo bolje Administracija ni dobra Prometno ministrstvo ni v urejenem stanju, posebne težkoče so z direkcijami. Velike poplave so otežkočile promet T*kih poplav že ni bilo 50 let. Porušeni most pri Bogojevu te napravi! veliko škodo Tri n.esece se proga ni rabila ter je naravno, da so dohodk' padli Vsled poplav je ostalo netzrablienih 50.U» vagonov Železnica na ta način ne more vršiti svoje rtaioge Minister dela vse. da zmanjša izdatke. V zadniem času se je tovorni promet izboljšal. On upa da bo deficit manjši Priznava. da je strankarstvo velika bolezen ter se trudi, da ro odpravi Minister dalje brani svoj predlog za izpremembo člena 205 zakona o železniškem osobju Dalje navaja, da se rru je posrečilo kupiti premog od proizvajalcev za I5& ceneie. Pripravil je pravilnik za izdajo brezplačnih voznih listkov. Nato navaja, da ministrstvo pripravlja defi-n'tivni načrt za graditev železnic v naši državi V to svrho je konzultiral večie število strokovnjakov tz vse države ter se namerava ta načrt spreiett v obliki zakona, ki se ne bi mogel več izpreminiati. in ki bi predvideva! graditev železnic v vse! državi Gle de upokojencev se brani, če? da nima denarja Glede tarife navaia statistiko, po kateri mi nismo dražil, kakor druge države.
Za ministrom ie govori! še Stankovič iz Jovanovičevega klnba, ki je govoril sicer proti viadi, glasoval je pa za vladni i načrt tako, da je bil sprejet z IS glasovi | prot 8 glasovom. Prihodnja seja bo v petek irb lo., na kateri se bo nadaljeval pretres o gospodarstvu v državnih ustanovah.
Smrtna obsodba v Moskvi
Moskva. 27. oktobra, d. V velikem proce. su piy>ti ukrajinskim protirevolucijonarjem .ie bi!a včeraj razgkšena obsodba glavne« g« obtoženca, monarhista Urenjuk* Obso« jen je bil. kakor je bilo pričakovati, na smrt Obtožence dolže zarote z bivšim ve» likim knezom Nikolajem Nikolajevičem. Posredoval je bivši francoski častnik gene« ralnega štaba Guerrov v Odesi Obtoieni so tudi rvez s proti vohun stvom poljskega generalnega štaba Dva obtoženca, Kamii in Popov, sta bil* obsojena na deset let je» če. ker je sodišče marralo. da zarota sa> ma ni mogl« biti resna Trije obtoženci eo ! bili radi somidništva obsojeni na eno leto. osem pa ie bilo oproičen h \a smrt obso. jeni Preniuk ie vložil trvišnio -3 pom lo* stitev. ker ie vse przrral Verjetno ie. da j uiu prošnja ue bo oaieiunjcna.	1
Četrta obletnica fašistovskega pohoda na Rim
«R&ba iile in poseganje po iz* iemnih navedbah cb vsaki dnevni iei&vi, ni dokaz moči. marveč sla» bosti, kajti rtinična moč via^e ie v> sposobnosti tn avtoriteti. Sa iz> jemnem stanju te oogubi vsaka vlada.D	(Giolitti.)
Letošnja proslava taširtovskegu pohoda v Rim mora po napovedi poteči najrijajneiše, da bo imponirala notranjosti in zunanjosti. Mussolini zna aranžirati take svečanosti in prepričan je, da dosega 2 njimi željene uspeha.
V driavl vlada velika nf.potost. Ni v*e vdano diktatorju in fašizem ne obvladuje brez odpora položaja v driavi. Po ječah tičijo <sowersivt», komunisti, republikaari, mnogo jih je ušlo čez mejo. Letos je bil uka-neizprosen lov na vt*\. ki se brezpogojno ne strinjalo t fašizmom. Ovadbe »e prl-glašnjo v vedno večjem številu. Pri razpravah se žestokrat ue da < b tožencu dokazati nikaka krivda, marsikateri }c oproSčen ali r-He! je :io razprave v zaporu par mesecev!
Smrtna kazen znova tprejme. SloveJi italijanski pravnik Mancinl jo ie svoj cns oinafi! ii dete ab»3littizma. Njena uvedba priča, kako je močno protilašistoveko giba-iije, potrju e pa tudi voljo prvega ministra, da hoče o sir. t i na svojem me-stu. Mussolini se vedno bol] uživlja v misel, da vodi fašizem do stvoritve imperija, ki otvori Italijanom pot v široki svet. Pri ogromnem njegovem trudu mora v stran vse. kar mu je na poti. Zakonodaja je vprežena v delo ta njegove cilje in brezobzirno prime vsakega. Ui se drzne motiti ga na pohodu.
Žitna borba je dala dobr«- rezultate. Letos je bilo vreme tudi v Italiji neugodno, vendar se je pridelalo na 4.915.000 ha okoli 60 milijonov kvintalov žita. Brez borbe bi bilo pridelka komaj 45 milijonov kvintalov. V svojem eovom v rimskem gledališču Co-stanzi 10 t m. je reke! Mussolini. da se mora dow?i. da obrodi vsak izmed 5 milijonov ha 15 kvintalov žila kur b) anašalo 75 milijonov kvintalov. Za fffi^odnje leto je zahteval 1 kvintal več nego le'06, tako -la bo pridelka 65 milijonov kvintalov. Ko je Mus:- lini pred kratkim mudil na kmetih pri svojcih, je tam sejal in oral! Vzooredr.o razlaga javnosti ronte Volpi. v kako ugodno situacijo pri^ajflio državne finance. V GoDovi je imel govor, v katerem je očrta! 'i-uančno politiko fašistovsk" vi de. L:udstvo mora imeti zaupanje v strukturo italijanske ekonomije Pri tem je oMro žigosal vse poskuse za izkoriščanje denarnega ooložaja. Iz njegovih izvaianj ie bilo razvidno, da imajo mnoso protivnikav fašistovske finani-ne opersriie. Conte Volpi je v poročilu prvemu ministru 21. t. m. naznanil, da je bil letošnji mesec september zgodovinski za italijanske finance. Notranii iavni dolg. ki je do 30. junija t. U ob z~kliučku finančnega računa 1925/26. tiara »tel do 91.309 milijonov, se je znižal samo v enem četrtletju, to je do SO. septembra 19?6 na 88.414 milijonov Volpi se predstavlja za izredno veščega operaterja, bi da Italiji neizpodbiten finančni temelj.
Pane bigio, žrn krnh. te simbol italijanskih gospodarskih razmer. Mussolini išče korenite od pomoči gospodarskemu poioiaju. Za črnim kruhom pride be!, 3» sedanjimi finančnimi težVočrmi blagostanje. Italijanski um in italijanska roka ee morata zaposliti v svetu. Ka dosedanjih proslavah fašistovskega pohoda so se Mi vznešeni vzkliki, dn je stisnjeno italijansko ljudstvo našlo moža. ki je nietrov največji condottiero . . . Rimski orel razpenja svoja krila in ee pripravlja, da bo nadaljeval prekinjeni polet. Vodilna zvezda, ki je biia z tonila. se znova poraja na horicontu . . . Zopet slišimo prisege, da je vse pripravljeno na u-oz za odhod. kamorkoli veli usodni trenutek. Italija se mora razmahniti. Leta 1862. je imela 25 milijonov prebivalstva. 1. 1901. že 32 milijonov. sedaj iih je 4O.547.830 doma in zunaj okoli 2 niliiena. Italijanskih družin, ki imajo nad 10 otrok, je 18.350. Umevno, da išče Mussolini i u-odno 'ešitev emigracijskega problema, da bi se razlilo italijansko ljudstvo no Evrooi, Alriki in Ameriki. Težke so naloge sedanje Italije.
Pripravlja se na njihovo rešitev tudi z orožjem. 6742 talijev z 987 067 Člani nastopi letos na veliki faiistovski praznik, po italijanskih mestih in selih. Vojaško se opremlja fašistovska etranka Svojo milico ima Mussolini poleg redne vojske in vojaški duh t.f seli ie v osnovno šolo. Cnto arajco nosi ciiok, mladenič,, uiož m slarec. Mussolini pripravlja Italijo vsestrsutko aa cjutrilnje nalogei, ki jili bo piestala z najboljšim uspehom. Da bi jo utegnil doleteti poraz, to je po njegovi pameti izključene.
Tudi Jugoslavijo imajo v mislih na tvojih proslavnih prireditvah, ^ploh pa jim lebdi vedno pred očmi Včasih se ji sladkajo s <prijateljstvon.lv, včasih ji očitno pekfiieio sovraštvo. Na Snežniku je pritrjena faJistov-•ka plošča, ki obtia pohod na hrvaška tla, na Triglav so bili letos Italijanski vojaki privlekli top. ki je odmeval po slovenskih planinah, na Reki so postavili v pristanišče beneškega leva. ki rjove po Dalmaciji .
V	Julijski Krajini dom iz faJistovskega slavja neizprosnost do .drogorodravv še lani je pisal trisSki cPifvnlov da drut?oro.i-ci liibijo svoj jezik in svoje običaje, italijanščina naj se rrjširi med nje kot drugi jezik, dobro je. da se učijo gojiti svoj jezik v šolah, ki iih vodi fn nadzoruje država. In kaj je dar««? Se doms v družini skoro ne bodo smeli <'oveiici govoriti svoj jezik. Sil-vio Beneo je razlagal noprsj v Istem listu, da mora narodom v due'i nesreče odati vsaj nekaj svrte a in nedotakljivega, in 'o je: pravica do obstanka. Daties ubija 'dru-gorodoe. teror, ki le neizbrisen madež na Muesolinilevem fašizmu.
V	rimski zbornici ie izvajal ugleden državnik Luzzafti ko* poročevalec o aneksij-skem zakonu Razven. kar ie ootrebno za vo ia ško varnost, se m^raio drugorodci čutiti svobodne v izvajanja svoje kulture, »vo-jega versk»sra fu*tvovanla. v upravnem in yosno,hrskem fivl;eniu.
Mussolini pa ima o vsaki stvari !e svoie mnente Resneea obraza, « silnim povdar-kom je reVel nemški flermt-cijt h Poadiž;a na n;ene r>ri'o*be. VI «0 stične jneo*lovpri sklm iz Primorja. oo neniSko: Rom Ist mSc^-tig urvt gereeht. tRtm fe m-igočen in pravičen!
Pravičnost pač nt fašistov*'*? pos^bnort To so skusili in skušaio ne samo tdrng> rodciT. 'emveč tudi Italijani sami.
r>o'ožai v današnn TtaPjt kljub terlm poroči'om o ttsoe.Hh faš!stovs>e?a gospodarstva in državnih finsne in kliub v«em proslavam, ni rožnat Zdi se. ci» Italija r« tej noti ne p.ride nikdar do one ■dtaire bodočnosti, ka-lero proroku:e Mussolini. kaiii 'zmaso prinašata le moč srca in duJevnost. ne pa mttč-
ne roke in vrlina orožja.i •
Rim. 27 oktobra, i. V smislu sklepov ve-likega fašistovskega sveta se mora četrra obletnica pohoda ris R>m proslaviti najsve-čaneiše. Jutri mora ta listov ska stranka ra .:-kazati vse svoie moči. narsSčajsko in voj;;-ško. politično, sindikalno komoracljsko t i unravno Dan se bo v vsei držnvl praznoval kot praznik Vsi člani fcSistovske stranke in člani »indiValnih federacij v^ega skupaj 20 milijonov driivlianov. je mobi'iziranih ta jutri. V Rimu «e bo zbral naraščaj vseh r>o-kralin srednie Italite. Vršita sf bo velika parada in Mussolini bo ime! ob te; priliki velik govor FnSVti se bodo oblekli vsi v frne er~ice Poooldne in zvečer se bodo vrSi-le v vseh fnšf«tovskih =<vi'žib družabne prh reditve. Mussoihii je izda.l za 'o proslavo jioseben proolas. Manifestacije bo-io vojaškega značaja in kakor pravi fašistovsko služ beno glasilo, se bodo morale vršiti kar naj bftlf divlntlntrano. Dne S1,, oktobra pa se bodo zbrali r Botegri vsi častniki fašistov «ke milice in trrdl mno^e čete. Oddaljenejše fašistovske legije bodo poslale v Bologac oddelke konjenice in kolesarjev.
Katastrofalen notres
Siuttgart. 27 oktobra d Potresna opazo. va!nica v Hohenheitnu je včerat zjutraj ob 5.50 začela reg^trirari katastrofalen potres v daljavi 14.000 do 15 000 kilometrov, ki irtegne bit- v T hem oceanu Zaznamovanja so trajala eele štiri ure Potres je bil tako močan, da so t»j>amezrii valovi narkrat oh« kolili zeme'rsko obk> in so jih aparati ved« mova retjistrirali.
Krivda generala Ga de
Vojni minister Udržal odgovarja na interpelacijo v senatu. — Senat odobril vladno deklaracijo.
Praga, 27. oktobra
Na včerajšaj seji senata je odgovoril minister za narodno brambo Udržal na nujno interpelacijo enatorjev Hellerja in tovarišev glede afere generala Gajde V dvorani so b!!i navzoči skoraj vsi senatorji Izjave '-e poslušal senat z največjo pozornostjo Le tu m tam so komunisti delali medk^ee, niso pa motili govornika
Minister Udržal ie uvodoma dejal, da sta major ruske 'egije v p Jarosiav Krato-chvi! in mont=r Ivan Solovjev dne M Junija t I Izja .'ila dr B Boučku na zapisnik, da se ie general' Oaid3 po svojem povratku i/ Rusije leta 19^0 potegoval s posredovanjem ruskega polkovnika Arka-dlla Krakowiedtega za službo v sovjetski vojski da se le obvezal, da bo sovjetom daja! zaupne informacije i? francoske mar-?alske šoir iii da ie v resnici prodal R11-sijt ra 500(i iK Izvestne infor^adle Dr. Honček ie prijavi' začetkom jnllja t. 1. zadevo ministrstvu za narodno brsmbrv Ker je bi! zere-al Oajda takrat namestnik šefa generalnem štaba in ker so oz'ri do narodne brambe in prestiža republike zah:— va'!. da se v tej mučni, a hkrati delkarni taJevi pos»opa skrajno previdno, ni odredbo ministrstvo tako! sodne preiskave, ampak ie poverilo posebn' komisll' t^eh generalov nalogo, da zaunrn nrei^Če zadevo, zlasti ker d?t!ra stvar kak'h fi let nazat In niso podatki preveč jasni In predvsem ugotovi, alt so dani poc-it za izročitev generala vo)a«kemu sodi«ču Zato je b!to na.inret potrebno, da pusti general Oajda svojo shižbo. dokler se ta preiskava ne konča.
Takratni vojni minister Svrovv je povabil g«iera'a Oaldo k sebi hi mu razložil
zadevo Hkrati ma le do rešitve stvar! dal mOdiist fiaida nI prizna! fesa dobrega na-men^ rntntsfra. da bi se afera obravnavala
zannno Tako ie vsa /adeva pr:šla m neodgovoren način v iavnost S tem so na-
stale precejšnje težave :n se je gladek potek pre.skave oviral.
Komisija generalov je preiskala, ali tvori obtožba proti generalu Gajdi sodno kaznivo delanje Vprašanje je bilo, ali je utemeljen sum, da ;e general zakrivil hudodelstvo vojaške izdaje. Po zakonu je sodno kazniv le or.i, ki izda tuj- državi nekaj, kar mora v zaščito češkoslovaške republike ostat! tajno Francoska republika m pod zaščito češkoslovaških zakonov. Tudi ni šlo tn ta delanje zoper zavesniško državo.
Po vseh teh ugotovitvah je komisija poročala, da v zadevi jetiera!a Gajde Bi povoda za irvedbo sodnega postopartja proti r.Jemu N. pa dvoma, da se ie Gaida pregreši! zoper dolžnosti in ugled svojega stanu Ln da je s tem spravil dober glas češkoslovaške vojske v nevarnost. Zato je b!la prot! genferain uvedena disciplinarna preiskava. Ze 7. avgusta pa je Oajda zaprosil za superarbitracijo ln je bil po k m-čžr.em zadevr:e;.i postopanju !4. avgusta upokojen.
S tem pa zadeva nikakor Še ni končana, ker se discipimarnu r-ostopanje nanaša lahko tudi na upokojene častnike. Z&to je ministrstvo za narodno brambo Uvedlo 7. oktobra proti generalu Galdi dlscipliflanu-preiskavo, ker je vsa tv&rlna, ki se le sčasoma nabrala proti Gajd!, potrdila prvotni sum in ugotovila krivdo ejvlh disciplinarnih prestopkov.
Vlada si Je vedno svesta svoj« doUnoati do varnosti države ia do xaščite ugleda vojske, v katero se ne sme zanesti politika. Zato je tudi naravno, da le zlasti v v< t?ški slnžbj tem večja odgovornost, a m višji je Sin in zato tudi kaznrvost. (živahno odobravanje.)
Senat je potem v nočni seji konča' debato o vladni dcklaracIJI ln jc ob 33. sprejel s 73 proti 56 glasovom Z odobrava ajem je vzel tudi izjavo ministra 'Jdržala a aferi generala Gajde na znanje.
Politične beležke
Klerikalci vsak dan ceneje na prodaj
Kdor je te dni opazoval obnašanje SLS v skupščini, je na mestu bivših trinogov videl spokorjene ianjce, lei so se plašno gnetli okrog radikalov proseč za vstop. Sunovs. j sk: zafcoc so hvalili na vse pretege in celo »levičarski« dr Gosar je delal kompliment j ministru za socialno politiko Simouoviču. so ga na kongresu delavskih komor tako 2i-vahao naslika>i delavski zastopniki. Včers» so klerikalci zatajili todi borbo za izenačenje davkov Vse to očividno. da se prikupijc radikalom. Ko je SDS videla, da je v vladni koaliciji boj zaradi čimprejšnjega sprejetja davčnega zakona, je »klonila podpreti akcijo za Izenačenje s tem, da v javni seji skupščine zahteva, da te delo v davčnem odboru pospeši m zaključi Vsaj vsa javnost ve, da ga zadržuje radikalna stranka SDS ie s svojim nastopom hotela prisiliti radikale, da pokažejo barvo. To pa ni bilo prav aaštm klerikalcem Mo!čali $0 kot grob m molče podprli s tem rad'\ale še vefi: Proglasili so akcijo SDS za — demagogijo. Kje pa na: SDS razvi.a svoi boj za izenačenje davkov? A!:' morda zunaj v hribih, v Beogradu pa nai molči? zdi se. da ie SLS popolnoma izgubila glavo in da ie še vedno aa prodal In to vsak dan ceneje.
Dr. Koroščeva pot skozi vice
Radikali hočejo ubogemu dr. Korošcn temeljito pregledati obisti. Spreobrnili so ga k vidovd&nskl ustavi, zdaj ga hočejo še moralno oprat' zaradi znane afere z ameriško robo »Slovenec« triumfira, da anketni oc-bui ne naide na de!« ministra dr. Korošca nobene napake. Ne najde je v doslej preči-tanih iktih, ki jih Je minister za socijalno politiko Simonovič dostavil popolnoma ne-urcer.e. Seje anketnega odbora radi ameriške robe se nadaljuje'0. Nismo škodoželjni h tudi dr Kotošch ne želimo sič tlabega. O tem naj se K -ikale ekljajo z Ljubo Davidovičem in t.stimi r^Cikali. ki so Inter-peiacik) sprožili. Verjamemo pa. da bo dr. Ko-oJec očiščen m rehabilitiran, če bo to neobhodno potrebno za njegovo zvelifenje v vladi Z Radičem ie bila stvar Se boi; bridka, pa je vendar zlezel lj luknje na ministrski siolec. Radič lani lx ječe, dr. Korošec !etos skozi anketni odbor — to je »verbovattje. radikalskih zaveznikov, kakor si ga za ugled vlade m države le moremo želeti!
Farbajo drage in sebe
«»iov«"nec» nadalje pobira paberke ia *»« grebških in beograjskih liatov, v kolikor tičejo vstopa klerikalcev v vlado. Včeraj se je končno pošteno vrezal Citira «Hrvata», ki je zapisal, da radikali zahtevajo od SLS opustitev avtonomije, kar je dr Korošec ta. koj odklouiL S še večjim ponosom podčr. tuje »Slovenec« pisanje »Pravde«, ki hvali klerikalce, da »o odpornejši in da ne bodi' postopali tako kakor radičevci. Medtem jc tudi dr. Korošcc zdrknil na kolena ln »t: «Slovence«, ki s« hvali s citati iz drugih listov prinaša na svoji pnri strani dr. Ko. roscevo važno izjavo, da klerikalk že od leta 1024. de hire in de facto priznavajo vi. dovdansko us*avo. Avtonomistični »Slove. ne<>. jo j« dobil po zobeh od svojega last! nega šefa. Naj sc. tolaži, da se bodo zanj revinžirali otlepui icni \olilci.
Ave, Pašič!
Ridič v svojem litij ponovno seka kom. plinaente g. Pašiču m pr: tem razodeva: -Pašič ne bo dopustil, da bi ws izigraj >po« razum, ki se v politični upravi itak še ni pričel provajati! Pašič vse jasno \i-ii in ne mara biti h koncu svojega ir ijenjs igračk* nikogar. Vodstvo HSS !x; »torilo v sc, da Pašič ostane na svoji sedanji poli. tični višini in da za svoje za*iuge dobi žc v življenju popolno priznanje Srbov, Hrv6. tov ic Slovencev.« Geuljivo! Namreč to, da se sporazum sploh ie ni zače! provatati. Kak tedaj šele bo, ko je že zdaj tekom dobrega leta obrodil toliko sramot in škan« dalov! Tudi mi želimo g. Pašiču doigo živ. Ijenje, toda prevedbe radičevskega spora« zuma po vseh dosedanjih izkušnjah menda ne to preživel.
Previdnost ministra Puclja
Poljedelskimi nister g. Janez Puceij je Izda! naslednjo naredbo: »Naročam vsem direkcijam voda, veterinarskemu oddelkn. velikim županom, odnosno upravam državnih uglednih poljedeljskih ekonomi!, da tekom 12 mesecev zasigerajo vse svoje objekte pri zavarovalni družb; »Previdnost« v Zagrebu. Ta naredba se ima takoi izvršiti.« Zagrebška zavarovalnica »Prevldtos'* ie v radičevskih rokah In od g. ministra Puclja je velika previdnost, da ne skrb! Ie za državne objekte, marveč tudi za radičev sko »Previdnost«.
Radič razpustil organizacijo v Šibeniku
Razkroj med dalmatinskimi radičevci po. staja vedno očitnejši. V «Domu» zdaj ob« javlja Radič pravcati diktatorski edikt, s katerim ra&pušča celo organizacijo HSS v Šibeniku. Edikt ponatiskujemo redi origi« nslnosti: »Mestna organizacija v šibeniku se razpuača, ker je njena sedanja uprava osramotila m telesno poškodovala odposlan ca vodstva HSS. nar posl Gjura Kenfelja. in ker je po vsem tem na vse strani dajala sporočil* v imenu krajevnih organizacij ši« beniškega okraja in ee-le severne Dalmaci« ie bre« vsakega »poraaumljenjt z vodstvOrr HSS in Celo v protiseljaškem duhu Dana šnja uprava krajevne organizacije v šib. niku bi zatorej bila pravcato pohujšanu za vse pristaše HSS, ako bi Se nadali ostala v zvezi s Hrvatsko seljaško strar. ko.» Takega pohujšanja kakor g« ie po vsrečila Sibeni&a organi taci ja s tem. da r. odobrilt simolaatne izključitve svojih naj. uglednejših pristašev, bo odtlej več in več Radič se bo ie jokal nad propadanjem strankarske morale svo iih organizacij ka> kor Jeremija nad razvalinami Jeruzalema.
«
aši Kraji in ljudje
Kralj in kraljica v Južni Srbiji
Nepričakovan poset kralja in kraljice v Južni Srbiji je napravil najpovoljneši vtis na tamkajšnji narod. Povsod, kamor je prispela kraljevska dvojica, se je kralj živahno interesiral za razmere in potrebe tamkajšnjega okraja. V pondeljek sta kralj in kraljica prenočila v Kosovski Mitrovici, nakar sta odpotovala v Peč. V vasi Rakoš je sprejela kralja velika množica ljudstva, v Peči pa je bil sprejem nadvse sijajen. Mesto ie bilo bogato v zastavah. Kraljevska dvojica ie posetila patrijaršijo in krenila nato v Dečane, kjer si je og'edala tamkajšnji znameniti manastir. Pri odhodu iz manastira je župan zetske oblasti nagovoril kralja z besedami: «Kam sedaj Veličanstvo?;) — Onamo. onamo, da vidju Prizren!, je odgovoril kralj v verzih kralja Nikole.
Ob 3. popoldne je prispel kralj v Prizren, vendar pa se radi silnega deževja tamkaj ni ustavil, temveč je takoj nadaljeval potovanje proti Suvi Reki. Tamkaj si je kralj ogledal pogorišče strahovitega dvodnevnega požara, ki je upepeli! 58 hiš. Kralj je poklonil za po-gorelce za prvo pomoč 10.000 Din. Navdušen sprejem je bil tudi v Oroševcu. Ob 8. zvečer sta kralj in kraijica prispela s knezom Arzenom in dvornim spremstvom v Skopl.ie, kjer so bili visoki gostje sprejeti od artnijskega komandanta in velikega župana. Kralj in kraljica sta prenočila na najbližji postaji Vojvode Putnika.
Kongres Narodne ženske zveze na Bledu
Bled, 27. oktobra.
V torek zvečer je predavala gospa dr. Zdenka Smrekarjeva iz Zagreba «0 stanju ženskih srednjih šol v Jugoslaviji*. Kritikovala je sedanji d scip'inar-ni red srednjih šol. ki je enak za deške in dekliške šole in zahtevala za pobijanje Iuksusa in dekliške nečimurnosti uniformiranje učenk. Predlagala je. naj bi premožne in malo nadarjene učenke plačevale šolnino ki naj bi se uporabila za nakup učil ter zahtevala, da mladina do 18 leta sploh ne poseča kina. izvzemši mladinske predstave, ki pa so tudi potrebne stroge cenzure. Prav tako naj se tudi cenzurirajo gledališke predstave in naj bi posebna komisija odločala, katere predstave so za mlada šolska dekleta prikladne. Prepovejo naj se srednješolski mladini vse veselice s plesom in bufetom.
Predavanje ravnateljice dr. Smre-karjeve je podkrepila in izpopolnila še dr. Jelka Peričeva iz Splita, ki se je do malega strinjala z izvajanji predavateljice.
Vnela se ie živahna debata, večina je pritrjevala, vendar pa v pogledu ženskega šolstva ni vladala enodušnost. Culi so se vzkliki proti uniformiranju, ki Hbije v mladih dušah estetični čut. Milena Atanackovičeva je nasprotovala nesocijalnj in nedemokratski zahtevi o plačevanju šolnine, češ, da je v vseh naprednih državah šolanje na osnovnih, srednjih in celo visokih šolah docela brezplačno. Na kongresu v \Vash ngto-nu je prav zato Jugoslavija žela priznanje. ker ie uvedla na šolah brezplačen pouk.
Govorile so še Jela Ivanovlfieva. Slovenki Ana Zupančičeva in Anica Aši-čeva ter še več hrvatskih in srbsk.h učiteljic in profesoric.
Sprejeta je bila sledeča resolucija, ki se predloži ministru prosvete v odobritev: 1.) Deci do 18 leta se zabrani poset kina ter organizira posebne predstave za mladino. Prestopki proti temu naj se najstrožje kaznujejo. 2.) Osvoje naj se za ženske srednje šole posebna disciplinarna pravila, pri sestavljanju teh pravil pa naj sodeluje član Narodnega ženskega saveza. 3.) V pobijan e Iuksusa naj se sestavi poseben pravilnik za oblačenje šolske mladine s sodelovanjem NŽS. 4.) Zabranijo naj se vse veselice s plesi in bufetom. izvzemši prireditev z višjim umetniškim programom. 5.) Da se vzbudi v dekletih smisel in sposobnost za delo v gospodinj-
stvu. naj se pri dekliških šolah, zlasti ženskih učiteljiščih goje vzorna gospodarstva. kjer naj se dekleta urijo v vseh gospodinjskih poslih. 6.) V mešanih šolah naj bo nameščena tudi ženska učiteljica, ki se bavi z dekleti in jih nadzoruje. 7.) V prosvetni svet naj se imenuje kot stalni član zastopnica NŽS. 8.) Pospešuje naj se čim najbolj, da bodo nastavljene na dekliških srednjih in drugih šolah ženske nastavljenke. di-rektorke in nadzornice.
Nato je podpredsednica gospa Mila Simičeva prečitala pozdravne brzojavke raznih odsotnih ženskih društev, od bivše Savezove predsednice Delfe Iva-ničke in ljubljanskega gospoda prota Janko viča.
Uvrščen je bil za tem brez debate na inicijativo Slovenk v pravila člen o častnem razsodišču.
Nato so se vršili predlogi za delo v bodočem letu. Milena Baračeva rz Ze-muna ie predlagala, naj ustanove članice NŽS svoj zavod, kjer bi žene in ženska društva vlagala svoj denar, dobivala posojila. Vodile naj bi ta zavod žene in bile njegove uslužbenke samo žene. K temu predmetu so govorile še Ivanka Lipoldova, Franja Tavčarjeva in Popovičeva. Predsednica je pojasnila, da predlog Baračeve ni nov: Savez je že mnogo delal na njem in ga pro-učaval. A sedaj, ko propadajo stare banke, ni čas misliti na ustanavljanje novih, dasi so ponudile že nekatere žene v tem oziru svojo duševno in gmotno pomoč. Nikakor pa se ne bo na to pozabilo.
Gospa Bivolarovlčeva iz Beograda je prosila, da se pomore Društvu za pomoč rodbinam padlih častnikov s tem, da pristopijo v članjena društva kot podporni člani Gospe Košanln, Jela Ivanovič in Atanackovič so predlagale, da se začne zbirati fond za ustanovitev Savezovega doma oziroma se postavi čimpreje ta Dom. Gdč. Atanackovič je v imenu združenih Ženskih Pokretov, ki so imeli nedavno v Brodu svoje posvetovanje glede načrta občinskega zakonika, predlagala sledeče izpremem-be in izpopolnitve:
1.) Sezonske delavke, ki morda obole pri delu, naj dobe podporo, četudi niso iz dotične občine. 2.) Dolžnost občine je- da nudi pomoč v slučaju potrebe, četudi siromak ne pripada dotični občini. Izdatke naj si iztirja od obiine naknadno. (Ta dolžnost v Sloveniji že obstoja. a v novem načrtu, ki se ima uni-ficirati, ni predvidena.) 3.) Aktivno in pasivno volilno pravico za vse ženske državljanke, ki so izpolnile 21. leto.
4.)	Vsi trije člani volilnih komisij morajo biti pismeni. Staviti je za pogoj da se vsakdo, ki se SDrejme v občino, nauči najkasneje v šestih letih pisati in č;tati.
5.)	Najostrejša borba proti alkoholu. Zato naj bodo gostilne zaprte teden pred volitvami in teden po nj'h. 6) Socijalno delo naj smatra o^ina kot pravico in kot dolžnost. 7.) S'<rb za reveže in za onemogle naj se vrši v duhu zakona.
Pismo z Jadrana
Sušak, 25. oktobra
Povodenj iz Slovenije se je sigurno preselila na gornje Primorje Lije že štiri dm neprenehoma kakor iz škafa tako, da se je včeraj zjutraj izlila Riječina v Reko Pasaža preko mosta iz Sušaka na Reko je bila onemogočena, kajti Italijani so napravili z vso naglico ob strugi barikade iz vreč, napolnjenih z zemljo In peskom, da zaviralo večjo poplavo mesta Voda Je sicer padla ob oseki morja, a nevarnosti ni odstranjena, kajti jug brije dalje in dež
Metro Ga'wy» Nlsyep produkcija:
FRANCOSKA FRONTA!
Kako Je Človek tehn'6no ir popoln!l nbijanje in morenj«!
MOCUBRC
THE BIG PARADE
Najveličasnejše delo te vsebine.
V kina „ D V O R "
SVETOVNA VOJNA
noče nehati. Žalostna nsoda bi doletela barke ln jadrnice v mrtvem kanalu, ker so še vedno v nevarnosti, da jih ne odnese preko bregov izlita Riječina.
Ko bi besneči element vsaj nettunske konvencije odnesel nič ne bi tarnali Primorci, pa jim zadajo še neratificirani ugovori občutne udarce tako, da ne pridejo iz nerazpoloženja Vse mogoče koncesije se cedirajo Italijanom, samo v naš prilog ničesar ne doživimo. Nekaj eklatantnega ser-viram v sledečem:
Z rhnskim sporazumom privilegirana nara je na reškem kolodvoru posebna postaja z našim šefom in našim personalom (Fiume SHS). Z vidika naših interesnih sfer nam ta postaja ni potrebna, kakor tudi ne bajen Thaon de Revel, zbog katerega je kre* irano to zastopstvo. Italijani so nam naprtili oboje v njihovem interesu, a v naso škodo, ker nimamo ničesar iskati na Reki ob tolikem številu pristanišč in železniških izhodov na morje. Sporazumno z Italijani ima naša država na tej postaji predstavnika — delegata, ki fungira obenem kot načelnik postale in železniških naprav bazena. To službo ie vršil do sedaj višji čmovnik g. Fran Gregorič izboren in inteligenten uradnik, ki je umel zastopati naše interese v svojem reprezentativnem položaju. A ka) se je zgodilo? V zahvalo Je bil sedaj degradiran za načelnika v Ca-pragu; baje je bil za Italijane preizrazlt na-cijonaiist.
Po dogovoru Imamo poleg svojega osobja v bazenu Thaon de Revel tudi pravico do posebnega upravnika. Neizpodbitno Je, da so za taka mesta kvalificirane samo take osebe iz Primorja, ki dobro poznajo am-bijent in obiek e službe. Gotovo pa je, da Italijani ne bodo trpeli, da bi bil na tem mestu kak odločen naš človek. Oni bodo hoteli raje mlačnega, ki bi za lahko ovijali okrog mezinca po svoji volji. Pri neverjetni popustljivosti naše vlade napram Italijanom se ne bi bilo popolnoma nič čuditi, ako bi prišli Italijani tudi v tem pogledu s kakimi svojimi zahtevami.
Take so perspektive, ki se jih moremo nadejati od podpisa nettunskih pogodb.
Proslava obletnice osvobojen ja češkoslovaškega naroda v UubHani
Snoči, na predvečer češkoslovaškega na» rodnega praznika smo imeli v opernem gle» dališču prvi intimni glasbeni večer. Na vzpo redu so bili L. Janačkov venec pesmi «Za» pisnik mladeniča, ki je izginil s ciganko« po slovaškem tekstu in petero slovaških pes« mi v priredbi Šnajderja»Trnavskega. J a* na okov venec 22 lirskih in epskih pesnitev je g. rež. Knittl uprizoril pred moravsko krajino v razni dnevni in nočni razsvetlja« vi, obenem pa je izvajal sam partijo mla« deniča v narodni noši, ciganko pa je v krasnem kostimu pela ga. Thierry>Kavčni> kova. Iz ozadja se je čul tercet gg. Žaludc ve, Potučkove in Poličeve. Na klavirju je igral g. kapelnik Balatka. Kompozicija je čisto Janačkova; spevna govorica, narodna, močno izrazita in naravna, neprisiljena in učinkovita. Nacionalno karakteristična, a za naš južnjaški temperament vendar malce enolična. G. Knittl je izvajal izredno težko partijo izvrstno, z globokim čutom in z res« nično umetnostjo. Takisto prav dobra je bila ga. Thierry]eva. Iz terceta se je bleste« če odlikoval sopran ge. Žaludove. Velezani« miva, moderna, a vseskoz nacionalna sklad« ba polna občutja in poezije je žela mnogo priznanja Prav tako velesimpatično so učinkovale slovaške narodne pesmi, ki jih je izvajala ga. Žaludova s sijajno interpre« tacijo v slikoviti slovaški noši. Gledališče pa bi moralo biti dosti bolje zasedeno. Ori« ginalni program in slavnostni namen pri« redbe bi morala hišo napolniti. Pred začet« kom je izpregovoril o češkoslovaškem na« rodnem prazniku g dr. Krivic; čemu se ni svirala češkoslovaška himna, pa ne vem. Umestna bi bila vsekakor. Morda bi bil in« timni večer posrečenejši v intimnem dram« skem gledališču.	Fr G.
ZIMSKE SUKNJE
in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje
I. Maček, Lubltana
Aleksandrova cesta 12.
ku je gledalo veliki Ba »an lnoi
»Jragadiia
pri nab to Holmh pudstav;h
f«
... in ne ® || O
Olf 0% n* ostal° w suho ...
KINO „DV0B" je zopet pogodil, kai je tteba da prinese!
Henny Porten je velika umetnica, velika tragedinja Pokazala je v tem iilmu trpljenje matere odlično, umetniško!! Matere, pripeljite Vaše drage, da tudi oni spoznajo materinsko ljubezen, ki je nad vse!!! Danes ob 4. in Vs6. tudi za mladino ob %8. in 9. samo za odrasle. Pride film I. svetovne nagrade »Danse Macabre» (The bij; parade).
Naši onstran granic
Trikrat šole
Kadarkoli in kjerkoli vprašate kakega Primorca, v č.m se javlja najhujši pritisk Italijanov, s Icaterim bodejo najobčutljivej« še v narodni živec, bo vam odgovoril: V šolah.
Šole, šole in zopet šole.
Javno lice so poitalijančili in pofašistili do tiste meje, io katere je bilo sploh mo« goče to storiti, v^edo pa, da obleka ne dela človeka. Italijanski napigi ne morejo še ljudstva poitalijančiti. Narediti g-a more jezik, narediti gj. more duh. To dvoje pa je mogoče vcepiti samo. ako prodrejo v družino in v šolih.
V družine ne morejo. Družine so sloven« ske. Izbrali so si zato slabši del, ki ga imajo oni v rokah, to so šole. Tu pa poizkušajo vse, kar je kdaj poizkusil kak narod, da bi uničil svojo manjšino in še več. V tem oziru — to ponavljamo — so neprekosljivi.
Poitalijančili so šole. Pritisnili so na uči« teljstvo, da se je v enem delu vpisalo med fašiste. Razpustili so učiteljske organizacij je. Uničili so njih liste. Šikanirali so jih s hišnimi in disciplinarnimi preiskavami. Ne« katere so naravnost spodili iz službe iz vzro ka, ker se jim 'iso hoteli vdati, ne se vpi« sati v fašistovsko stranko, ne g voriti s slo« venskimi otroci samo italijansko.
Vse to jhn ni še zadosti. Poitalijančeva« nje jim gre vse prepočasi Oni hočejo na« glega procesa. Vse skupaj dela vtis mrzlice, kakor da hočejo na vsak način pospešiti asimilacijo z vsemi sredstvi in postaviti svet pred dovršeno dejstvo: Slovencev v Italiji ni več!
Kdorkoli ne ve, da tuj jezik še ne tvori tujega naroda, jim bo morda verjel. Kdor se pa tega zaveda, bo sprevidel, da tuj je« zik še ne dela tujega duha in da je narod« na individualnost nekaj drugega kot zna« nje jezika.
Nestrpnost Italijanov v tem oziru nam kažejo po:ebno nekateri zadnji ukrepi. Ne delajo več po pametnem, počasnem načrtu, ne čakajo naravnega razvoja, oni delajo že nagle, vratolomne skoke
Oglejmo si par drobtin iz okrožnic, ki so jih poslali šolski ravnatelji podrejenemu učiteljstvc.
Ena prvih točk je. da mora biti učitelj tudi izven šole, v svojem privatnem življe« nju fašist. Tudi za svoje privatno življenje bo moral dajati odgovor višjim oblastem. Iz teg-a je razvidno suženjstvo tega tlače« nega stanu skozi in skozi. Gledali bodo še skozi njegova okna zvečer, kaj dela in kaj govori. Cankar, če bi ti živel med nami, bi napisal več nego «Hlapce»; za to ubogo paro ne bi našel niti imena.
Ob začetku šolskega leta mora učitelj z učenci izmoliti kako molitev, ali zapeti ka« ko pesem, oboje seveda v italijanskem je« ziku.
Dalj : V nižjih razredih naj se veronauk zaenkrat poučuje v materinščini. Kjer ka« teheti iz osebnih vzrokov nočejo poučevati, naj rvoučujejo učitelji. — S tem so zadali udarec poučevanju veronauka. Bila je nam« reč nevarnost, da bodo katehetje prvo na« učili učence brati slovensko, potem šele ka« tekizma, kot so delali v beneški Sloveniji: tam seveda v cerkvi. Radi tega so upeljali veronauk v italijanščini. Kolikor nam je znano, so duhovniki enoglasno odklonili poučevanje veronauka v italijanščini. Po« učevali ca bodo v tem predmetu izprašani italijanski učitelji.
Glede petja oravijo dotične okrožnica, da mora biti v prvih štirih razredih samo italijansko. Pri petju pa naj se urijo pesmi nacionalno«fašistovskega značaja Izberejo naj se po možnosti aktualne fašistovske pesmice.
In kar je zanje seveda najvažnejše, se sme pozdravljati samo po rimljansko. Tako morajo učenci pozdraviti tudi kateheta. ka« dar stopi v razred. Če pri tem odpade obi« čajni »Hvaljen Jezus!® tega '-rožnica ne pove. In če ne odpade, sta se zopet srečala rimlianski in krščanski pozdrav, kakor na razdobju pred približno dvatisoč leti.
Še na eno niso pozabili Na to. da učitelji ne smejo med seboj govoriti drugače kot samo v italijanščini Ce sta torej na eni šoli dva slovenska tovariša, ki sta skupaj zrastla in skupaj učila, morata med odmo= rom govoriti o vsakdanjih stvareh v tujem jeziku.
To je samo nekaj cvetk iz velikega šop« ka, ki so ga poklonili našim šolam in na«
šemu učiteljstvu. Vijak pritiska vsak dan bolj. In zgodilo se bo. kot je dejal očanec iz hribov, ki sem g-a slišal oni dan: «Ko mi bo pisal sin od vojakov, bom moral nesti pismo brat v župnišče, kot smo nesli ne« koč, če je prišlo pisanje iz kanclije.® Toliko smo napredovali
Da, toliko smo napredovali! Bili smo naj« zavednejša, najkulturnejša veja slovenske« ga naroda: zdaj hočejo narediti iz nas ne« pismene ljudi in nas postaviti glede kultur« nc naprednosti ob bok prebivalcev južnega dela države. To dejanje je v luči človeške« ga napredka in poštenosti — barbarstvo.
J. J.
p— Vojaški nabori v gorskem delu gori. ške pokrajine so končani. Pregledovalni zdravniki so ugotovili silno širjenje jetike med mladino Zato je potrjenih le malo število. Toliko več pa v goriškem okraju, kjer se vrše sedaj nabori.
p— Železniška nesreča. Pri Opčinah je zadela lokomotiva v tovorni vlak 15 vago« nov je razbitih ali poškodovanih. Vlak je imel 38 vozov, škode je okoli stotisoč lir.
p— Drzen roparski napad v Trstu. V uli« ci Udine se je vtihotapil mlad lopov v sta« novanje 521etne zasebnice M Luzzeva in zahteval od nje denar. Žena se je protivila. Neznanoc je začel nato z nekim orožjem udrihati po njeni glavi. Zgrudila se je na tla. Soseda je slišala hrup in tekla na ulico, kjer je dobila orožnika. Ta čas pa je lopov pobegnil. Sumijo, da je izvršil napad 291et« ni težak Jos. Gerlica, ki je iskal zdravniške pomoči radi poškodbe na roki. Tega so pri« jeli.
p— Pula. Znana je činjenica, da število prebivalstva v Puli stalno pada. Razumlji« vo je, ako se vpošteva, da je v Puli indu« strija povsem mrtva in da se radi tega pre« bivalstvo, ki ostaja brez dela, seli, ako se le more. V arzenalu ni več dela pa tudi ne v drugih tvornicah, ki so poprej uspevale. Pred kratkim je bilo zopet odpuščeno več« ie število delavcev. Pa tudi vojaštvo pre« meščajo iz Pule. Pula je štela nekoč 70.000 prebivalcev, sedaj jih ima še 38.000, ali ako bo trajala še dalje dosedanja brezbrižnost za Pulo pri rimski vladi, bo štelo mesto tekom par let komaj 20.000 ljudi ali pa še manj!
p— Tatvine na tovornih vlakih po progi TrstsPostojna in Trst»Gorica so se dogaja« le tako pogostoma, da se je končno le zganila varnostna oblast in uvedla strogo nad« ziranje vlakov, na kar so ji prišli v roko drzni železniški tatovi Načeloval jim je neki bivši železničar Napadali so vlake na krajih, kjer vozijo bolj počasi. Imeli so zveze s kakim železniškim uslužbencem in nameščencem pri kaki izvozni tvrdki Vozovi so imeli znamenja za tatove. Napa« di in tatvine so se vršili dolgo časa in i'go= tovilo se je doslej samo za razno železo 52 tatvin. Tatovi so odnesli železa več b'o» tin kilogramov, tobaka okoli 1700 kg, sto vreč kave s 5000 kg itd. Blago je bilo skri« to po kraških jamah. Zaprtih je 14 oseb. Bivši železničar se piše Jos. Šuligoj.
p— Ljubezen do rodne grude. V Istri je letina večinoma slaba. Tako poročajo tudi iz okolice Vodnjana, da so letos malo pri« delali Suša je silno škodovala istrskemu kmetovalcu. «No uza sve to naše siroma« štvo volimo ovu našu istarsku tvrdu grudu zemlje i voliti čemo je, dok nas bude. Živ« jet čemo, kako budemo mogli, pa makar siromaški iz dana u dan, no nečemo zem« Iju našu dragu napustiti, jer su nam je naši pradjedovi ostavili, da je ljubimo; da je čuvamo.» Tako izjavljajo istrski kmeto« valci v «Istarski Riječi*.
MACISTE MACISTE MACISTE MACISTE
Največja cirkuška atrakcija z levi in divjimi zvermi, kar smo jih do sedaj videli, je velika senzacija KINA «DVOR».
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Četrtek. 28.: Zaprto.
Petek, 29.: «Slaba vest« Narodna igra. Pre« mijera. C.
Sobota, 30,- -vojaška predstava ob 6. uri. zvečer
Nedelja. 31.: Drugi breg®. Izv. Pondeljek. 1.: -<Hamlet® Izv.
Ljubljanska opera.
Četrtek. 28.: Zaprto
Petek. 29.: «Nižava» Gostuje Anton Buk«
• šek D
Sobota, 30.: »Grofica Marica® B. Nede!'a. 31.: «tVannhauser» Izv. Pondeljek. 1 : «Sevi!iski brivec® Izv.
Mariborsko gledališče.
Četrtek T "orala® C Petek. 29 : Zaprto
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja. 31.: «Pogumni krojaček® Ob 15.
D' Albertova opera «Nižava» » ljubljan ,ki operi. Uorava Narodnega sledališča je za ietošnio sezono ponovno sprejela v operni repertoar eno na''lepših oper. to je D'A1 bertova muzikalna drama cNižava^. V tej operi bo gostoval naš rojak baritonist gosp.
Rudolf Bukšek, in sicer v ulogi posestnika Sebastjana. Glavno žensko ulogo Marte poje prvikrat na nršem odru naša odlična Slanica gospa Vilma Thierry - Kavčnikova; glavne, ulogo pastirja Pedra pa tenorist gosp. Zdenko Knittl. Uloga vaškega starčka Tomaža je v veščih in zanesljivih rokah gosp. Betetta. Opero dirieira gosp. Balatka, režira gosp Knittl. Predstava se vrši za abonente reda D.
Premijera Anzenernberjevp kmetiške komedije «SIaba vest» bo v Ifublianski drami v petek zvečer ob 8. Sodelujejo dame in gospodje: Jnvanova, Balatkova. Rakarjeva, Gorjupova in Ces"r. Lipah. Me^ven, Plut, Smerkolj. Sancin, Za^ar, Delak. Režira gledališki tainik srosp. Milan Pugelj.
Šentjakobski oder ponovi v nedeljo, dne 31. t. m. ob 3. popoldne Drinklerjevo štiri-dejansVo pravljico s petiem. godbo in baletom cPogumni kroi"ček» — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Operi <PagIiarci» fBaia'io) in cBastien in Ra«tienne* na mariborskem odru. V naj-kra:šem č^su se unrizori pod vodstvom g. A. Mitrovifoi v Mariboru Leonoavallova opera svetovne ponularnosti cPaeliaccH. Ob tej priložnosti pride na oder tudi Mozartova komična onera -B"sHpti in R^stiennai,.
Mariborsko gle^a^šfe ie imelo v soboto iretjo premijero letošnje sezone. Igrali so Nestrojevo veseloigro cDanes bomo tiči>.
Večina igralcev je bila v 6vojem elementu, na domačih tleh, številna publika, posebno galerija, pa se je dobro zabavala. Igra bo zlasti primerna za ncdeljfke popoldneve. Pri sobotni premi jeri je nastopila kot edina novinka ga. Založnikova, ki je doslej že več let z velikim uspehom delovala na celjskem gledališču. Njen nastop je bil siguren in simpatičen. Za podobne uloge bo dobro izpolnjevala vrzeli mariborskega ansambla. Ugaja posebno njena jasna izgovarjava. — V i.eizpremenjeni zasedbi so dali v nedeljo zvečer zopet opereto tGrofira Marica*, ki je ponovno napolnila gledališče.	—n.
Nocoj točno ob 8. se vrSi v Unionski dvorani violinski koncert vlrtuoza Zlatka Balo-koviča z že objavljenim sporedom, na ka-lerem so zastopani skladatelji: Pugnanl, Fiorillo, Tartini, Ireland, Bach, Saraaate, Gardiner, Manojlovič, Nachez. Sloves umetnika nam jamči za prvovrstni umetniški užitek na današnjem večeru. Občinstvo vabimo na številen poset konrerta. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni, od 7. zvečer naprej pa pred koncertno dvorano.
Koncertna prednaznanila. V pondeljek, dne 8. novembra se vrši klavirski koncert prof. Antona T r o s I a v dvorani Filharmrv nične družbe. Dne 22. novembra pa bo I. simfonični koncert Muzike dravske divizijske oblasti v letošnii koncertni sezoni. Na tem koncertu se bodo izvajala tri velika simfonična dela nesmrtnega Beethovna. To bo prvi koncert, ki se vrši v Liubljalli v spomin lOOletnice Beethovnove smrti, koje obletnica pade v prihodnje koledarsko leto.
*Veriga» v celjskem Narodnem domu. V nedeljo, dne 24. oktobra je uprizorila Narodna čitalnica v Celju v veliki preurejeni dvorani Narodnega dema Finžgarjevo Ijud9ko igro <Veriga>. Režiser ni bil v pol-ui meri kos nalogi. Opaziti je bilo celo vrsto eedostatkov ki so povzročili, da je bila igra prepovršno naštudirana. Dve. tri uloge so bile povoljno zasedene, ostalo je vplivalo preveč začetniško. Večina 'gralcev je govorila nepravilno in tako nejasno, da nekaterih stavkov sploh ni bilo mogoče razumeti. Nujno bi svetoval, da bi se prireditelji in igralci v prihodnje temeljiteje posvetili predstavam. Dvorana je bila do polovice prazna, tako da je tudi finančni efekt nezadovoljiv.
Basist Drago Zupan » zagrebškem vilskem brivru». Član Publjanske opere, basist Draso Zupan je ffostoval prošlo soboto v zagrebškem gledališču; pel je ulogo doktorja Bartola v Rossinijtvem fSevilskem brivcu,. Ž njim so nastopili še triie Slovenci: basist Križaj (don Basilio). tenorist Rijavec (grof Almaviva) in baritonist Rudolf Primožič (brivec). Partijo Rosiae je pela ga. Maja de Strozzi. O kreaciji gosp. Zupana se izražajo vse doslej izišle zagrebške kritike zelo pohvalno. <Morgenblatt» piše: <-Go=p. Zupan je napravil nriboljši vtis. Giblje se na odru neprisiljeno. Njeeov bas prijetno zveni, don Bartolo v njegovi interpretaciji je poln diskretne, prijetne in nikakor ne pretirane komike. Občinstvo ga je sprejelo z velikimi simpatijami.! <Novosti> pa poročajo: 'Bon Bartolo gosp. Zupana je interesantna groteskna figura svojega časa. Pevčev glaeovui
materijal je lep, njegova komika pa naturna. Želimo, da bi ostale vezi med zagrebško in ljubljansko opero čim tesnejše. Uprava je storila dobro delo, da nam je predstavila odličnega gosta.» Predstava <rSevitekega brivcas je bila na sploh zelo animirana. Čuli so se celo pokliki eživeli Slovenci!* — in povsem po pravici, kajti razen ženske partije Rosine so peli v ostalih važnih ulogah samo naši rojaki, na katere smo lahko ponosni. Predstavo je vodil izkušeni dirigent Milan Sachs.
Še dva ugodna glasova o gostovanju basista Zupana v Zagrebn. O gostovanju gosp. Draga Zupana, basista ljubljanske opere v Zagrebu, ki je pel prošlo soboto zvečer v fSevilskem brivcu*, poroča <Obzor> od srede: Veselimo se, da smo se seznanili s tem simpatičnim pevcem, ki je s svojo kreacijo napravil zelo dober vtis. Njegov glas je prijeten in mehak, pevska tehnika mu je izdelana, vokalizacija izvirna, humor pa zdrav, naturen in brez pretiravanja. V9e, kar je gosp. Zupan pokazal, mu daje odlično spričevalo za oder. — cJutarnji list» hvali posebno umetnikovo komiko, močan organ, prijetno igro. sisrurno petje in muzikalnost. Kreacija dona Bartola. pravi poročevalec, je držala občinstvo v najbol šem razpoloženju. _ Pristavljamo k tem posnetkom iz zagrebškega tiska, da je gosp. Zupan prihodnje dni pozvan na ponovno eostovanje v zagrebški operi. V torek zvečer bo pel ulogo starca Varlama v »Borisu Godurx>vu>, v sredo zvečer pa ponovi svoj uspeli nastop v «Se-vilskem brivcu*.
Domače vesti
*	Imenovanje v državni službi. Upokoje-
n. okrajni glavar dr. Rudoli Steinmetz-So-rcdelsk ;e :menovan za načelnika v ministrstvu za trgovino n industrijo.
*	Odlikovanja. S kraljevini ukazom so odlikovan': z redom Belega orla 5. razreda bivši oblastni kmetijski reierent v Ljubljani Miloš Stibler z redom Sv. Save 4. razreda direktor vinarske šole v Mariboru Andrej Žmavc, direktor kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Bonuslav Skalicky, kmetijski strokovni reierent ljubljanske oblasti, Fran Trampuž in tajnik kmetijskega oddelka ljub Ijanske oblasti Avgust Bukovec: z redom Sv. Save o. razreda pa upravitelj osnovne šoie v Brežicah Joža Bohinc.
*	Ponovni sprejem v državno službo. Ministrstvo ie poslalo poštni direkciji odlok št. 47.957 z dne 7. t. m., ki se glasi: Zadnji čas se opaža, da se nekateri uslužbenci izku-šajo iznebiti službe v področju kake direkcije s tem. da podajo ostavko na državno službo, na kar prosijo za sprejem v državno službo pri tisti direkciji, kamor so že prosili za premestitev, pa se njih prošnjam iz službenih ozirov ni moglo ugoditi. Da bi se preprečil 'ak prehod uslužbencev iz direk-ctje v direkcijo, naročam, da direkcija v v sakem takem slučaju poprej poizve, iz kak snih razlogov 'e tak uslužbenec poda! ostav ko na dTžavno službo. Ako sc ugotcrvi, da ;e uslužbence prosil za razrešitev službe ^amo za to, ker se nI ugodilo njegovi prošnji za premestitev, naj aa direkcija ne sprejme v službo, ampak naj ga napoti, da za ponovn sprejem v državno službo zaprosi pr' direkciji, v kater' ie pre; služboval.
*	Imenovanja na naših univerzah. Na teološki fakulteti ljubljanske univerze sta gg. dr. Franc Lirkman in dr. Aleš Ušeničnik j imenovana za redna profesorja, na zagreb-
šk: gospoda rsko-šnmarski fakulteti pa in-ženjer Stanko F!eg! za izrednega profesorja.
*	Polovična železniška vožnja za rezervne oficirje. Prometni minister je odobril polovično vožnjo na državnih železnicah vsem
onim rezervnim oficirjem, ki niso državni uradniki Te olajšave se lanko poslužijo trikrat na leto.
+ Črnogorski odmetnit dr. Markovič v
Rusiji. Znani črnogorski odmetnik dr. Vu-kašin Markovič, ki e ušel iz cetiniskih za-p rov in pobegni! preko Dunaja v Rusijo, je te dni prispel v Moskvo," kjer je bil spre-•et velikimi častmi. Sovjetska oblast je dr. Markoviča imenovala za vrhovnega komisarja v Kijevu.
+ Zračni promet Beograd-Zagreb. Po vesteh iz Beograda je vojni minister podpisal te dni pogodbo, sklenjeno med Društvom za zračni promet ter ministrstvom za vojsko in mornarico, s katero se ureja podpora v znesku 26 dinarjev za kilometer letenja. Še tt-kom tedna bo pogodba predložena ministrskemu svetu na odobrenje. Zračni promet na liniji Beograd-Zagreb se otvori prihodnjo pomlad s šestimi potniškimi avijoni.
*	Novi prodajalci srečk državne razredne loterije. Po obvestilu državne razredne loterije v Beogradu štev. 9714 od 4. t. m. so kot pooblaščeni prodaiaici srečk državne razredne loterije za 13. kolo postavljeni: Komercijaloa banka d. d.. Trgovska banka in Kmetijski hranilni in posojilni dom. vsi v Ljubljani. — Pisemske in vrednostne pošiljke. ki jih razpošiljajo državna razredna loterija in nje pooblaščenci v loterijskih po-•>111: med seboj, so poštnine proste.
*	Slov enci v aSraiev u. Na obenem zboru Slovenskega kluba v Sarajevu je bil izvo-Ijed sledeči odbor: predsednik Mihael Murko. podpredsednik -I: ko Urlep. tajnik gdč. Lt-rza Snbičeva, blaga nik Pust Peter, knjižničar dr. Anton Kržišnik, hišn. gospodar Iv. Jenko, odborniki: Robek Fran, Perhaj Josip Jar.ko Prod k. SoV.vič A.o. Kos Fran in Cestiik Anton.
*	Himen. Poročila sta se v pondeljek v Ljubljani gi»pica T::,a.. Pcčnik. hčerka trgovca tn posestnika Al. Pečnika na Stožicah ter tajnica Sokola na Ježici. z gosp. D. De-telo, prokuristom lesne tvrdke Impes v Boh. Bistrici. Obilo sreče!
*	Srebrno poroko sta praznovala včer.. v Bottropu na Wesrialskem blagajnik Jugosiovenskega delavskega ir, podpornega dru-štva v Nemč: i. g. Josip Kužnik iz Trbovelj i-. . oa soproga Josipina roj Magerl iz Sv. LovfCBGK r.a Pohorju Vrlima zakoncema 'eo-io da doživita tudi zlato poroko!
Direktna zveza Avstrije s Splitom. Iz Beo-.raaa poročajo, e.. se med našo državo ir Avstrijo vodijo podajanja za upostavitev direktnega železniškega prometa Ljublja-na-St>'it. Na ta način b: Avstrija dobila preko Slove nje d're'.;tr.o zvezo z Jadranom
Higijenske institucije v Dalmaciji je pregledoval v zadnjih dneh delegat med-narodnega urada Roekefellerjeve fundacije dr. HavAii, ki se le zlasti zanimal za majat ičtK institut v Trogiru. Dr. Hackes je z avtomobilom prepotoval celo Albani o. iz Splita ixlhaja v Trst.
*	Angleški jezik v naših trgovskih šolah. Minister za 'rgnviDO m Industrijo je podpisal odlok, s katerim se angleški jezik trvaja kot neobligater predmet na vseh trgovskih šolah naše države. Učitelji morajo imeti pcpoino kvalifikacijo.
*	Iz francoskega konzulata v Ljubljani Konzul francoske republike v Ljubljani, g. de Flach. k: je v odsotnosti konzula Boissie-ra dalj časa vodil francoski konzulat v Zagreba ie zopet prevzel vodstvo francoske konzularne pisarne v Ljubljani.
*	Kolodvorsko restavracijo na Prager-skem prevzame s 1. novembrom g. Alojzij Majcen, hoteliT ua B!edu. Dober glas. ki ga kot gostilničar vživa. daje jamstvo, da bo potujoče občinstvo ž njim zadovoljno. 1408
*	Vlom v ptujski davčni urad pojasnjen. Kakor smo svojedobno poročali, je bil pred meseci izvršen drzen vlom v ptujski davčni urad. Vlomilci so sicer pozabiil svoie vlomilsko orodje v blagajniškem prostoru, vendar pa se dolgo ni posrečilo priti vlomilcem na sled. Sedaj se je končno ugotovilo, kje je bilo kupljeno vlomilsko orodje in na ta način je policija tudi eruirala storilce — dva profesionalna madžarska vlomilca.
"" Tatvina v vlaku. Ko se je vozil te dni šef odseka vozovnega parka železniške direkcije v Beogradu Milan Maksimovič na progi Zidan most-Zagreb mu je neznan že-pa-r ukradel iz notranjega žepa suknje usnja to listnico z £00 Din gotovine in raznimi legitimacijami. Na omenjeni progi se je pripetilo v poslednjem času že več predrznih tatvin, ki jasno pričajo, da je na delu predrzna tatinska tolpa
+ Ubegel inkasant Inkas. nt tvrdke »Hercules« v Beogradu, 30 letni Pavle Takač, doma iz Bele Crkve. je poneverii na škodo tvrdke čez 35.000 Din ter pobegni! baje proti Liubliani
Krasne zimske
športne čep ce
po izreJno nizkih cenah pri tvrdki A. Presker, S». Petra c 14
*	Občinski predstojnik povabil orožnika na ukiadeno pečenko. V selu Kutina v Slavoniji so prišli v nedeljo orožniki k občinskemu predstojniku Mateju Radovanovičt; ter ga vprašali ali je kaj novega Odgovori! j;m ie, da ni nič posebnega, obenem pa jih je za naslednji večer povabi! na večerjo. Orožniki so odšli dalje po opravkih V selu Bebrin rim je neki seljak potožil, da mu ie bil ponoči ukraden prešiček Orožniki so po travi zasledovali krvave sledi, ki so vodile naravnost v hišo občinskega predstojnika. Pr daljšem izmikanju je predstojnik končno priznal, da je prešička po njegovem navodilu ukrade! nek- Bošnjak, ki je bil takoi aretiran Bošnjak :e izpovedal, da je z občinskim predstojnikom skleni! pogodbo, da bo on krade! kuretino in drobnico, predstojnik pa bo mesarjem prodaja! meso. Oba sta bila izročena sodišču
*	Vlah raztrgal seljanko. Osebni vlak. ki je predvčerajšnjim iz Zagreba vozil proti Splitu, ie v bližini Gračca povozi! neko se-harko Nesreča se ie pripetila pr! tamkajšnjem železniškem mostu. Selianka je nameravala prekoračiti železniški tir: ko je opazila vlak. se je v zadniem trenotku norela umakniti. A bilo ie prepozno. Lokomotiva jo je zgrabila in povozila ter ro strahovito rarmesarila. Bila je takoj mrtva. Truplo ;;e prevzel železniški čuvaj, vlak pa je nada • ."njo.
*	Ribič ustreljen pri streljanju na tarčo.
Na Ratnem ostrvu pri Novem Sadu se ie v
torek vTšilo običajno vojaško streljanje na tarčo. Pri tej priliki je bi! slučajno ustreljen ribič Mile Ivaniševič, ki se je s čolnom vozi! okoli otoka, čeprav je bilo to zaradi streljanja prepovedano. Krogla ga je zadela iz daljave 1500 metrov. Ribič je obležal na mestu mrtev.
*	Vihar povzročil smrt seljak a. V sehi Presanče v skopljanskem sreztt se je v pondeljek R:sta SekuBč v bližini svoje hiše pope! na hrast, da naklesrl stelje za živino. Vihar, ki je med tem nastai, ie Risto strmoglavi! s hrasta. Pade! je na tla tako nesrečno. da si je zlomi' tilnik ir. obležal mrtev na tleh.
Državnim nameščenkam ter učiteljicam
se nudi prilika kup ti najmodernejši damssi oiašč iz krasne zalooe pri tvrdki Fran Lnkič, Pred škofijo 19.
Olajšana plačila
*	Svarim pred nakupom pohištva, posode in šivalnega stroja v Kranju od ge. Jose-frne Doberšek. ker sem jaz lastnik. — Adoli Mencm.
*	Žolčnobolnim. ziateničar.em in bole-htrjočim na jetrih pospeši Franc Jožefova grenčica prebavo Na klinika n so dognali, da je Franc Jožefova voda v tem slučaja posebno dobra, ako jo vzameš zjutraj na te-š£e zmešano z gorko vodo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah
Jutri:
Emil Jannings
Lya de Putti
KINO IDEAL.
mrcmrc
nn
JTT
31. X. in 1. XL Ob 15. ari
mednarodne nogometsc tekme
11244 »
V korist aktiii Rdečega krža za popijavijence v Sloveniji.
rvjcnnnrr u'. •; fnfT's H iui	1." n ,'• U a »i '
	
*	Volno in bombaž za strojno pletenje in
vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. .Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. — ITO zobna krema ie najboljša.
*	Tkanina »Eternum«. glavna zaloga za Jugoslavijo pri i. Medved, manufakttrra, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.
*	Bluze, najnovejše, velika izbira, krasne otroške plaščke in oblekce priporoča Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg 9.
Iz Ljubljane
u— Prva redna skupščina Akadetmkega kluba za Društvo Narodov se je vršila v soboto 23 t m ob izredno dobri udeležbi članstva Takoj v početku je skupščina soglasno izvolila g. prorektorja dr Pitamica in g profesorja dr. Tasiča za izredne zasluge za klub častnim članom. Obenem je skupščma sklenila prositi g. prorektorja dr Pitamica da prevzame častno predsedstvo kiuba. — Sledila so poročila kiubovih odbornikov o aktivnosti kluba v pretekli poslovni dobi. Novo trprtvo tv • nik Marijan Zajec iirr„ podpredsednik Vladimir Grossmann. iur„ tajnik Boris Kermau-ner. iur. blagajnik Franjo Gniezca. iur, knjiž ničar Mirko Mermolja. iur- gospodar Vla-dimiT Srkre. iur revizorja Nande Majaron. odv. kandidat in Dolfe Saurer. phil., razsodišče dr Viktor Korošec, iak. sek.. Slavko Juvanc, iur., Miran Petrovčič. iur.. Nikola Jankovid tehn., Igor Lončar, tehn. Za namestnika sta bila izvoljena: Branko Dorčič. phil. in Viljem Seibitz, iur.
u— Maša zadušnica za pok. Fr. Vidicom bo darovana v petek, dne 29. oktobra ob 9.15 dop. v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
o— Preporodaši« Danes ob 6. sestanek retoričnega krožka. Udeležba obvezna! — Odbor.
u— Šentjakobski pevski zbor. Današnja vaja odpade radi koncerta. Prihodnja vaja v četrtek dne 4. novembra ob S. zvečer v
Šentjakobski šoli.
Danes ob 20. v unonski dvorani VUGLINSKI KONCERT
ZLATKA BAL0K0VIČA
Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Tamburaškl odsek društva »Edinost«
prične z rednim teoretičnim poukom danes, ob po! 8. zvečer v društvenem lokalu Gaie-va ulica št. 2-1. Vsi, ki so se priglasili, naj prineso s seboj zvezek za note.
u— DJDM »Edinost« v Ljubljani sklicuje svoi izredni občni zbor za torek, dne 2. novembra ob 20. ari v društvenih prostorln m sicer radi reorganizacije notranjega društve nega poslovanja. Komur ^e na tem. da se točno j>ouči o razvoju društvenega delovanja tekom zadnje poslovne dobe, naj pokaže da ima smisel za našo organizacijo s tem. da se udeleži občnega zbora.
u— Mladinska tiim-ka predstava ZKD v kinu MaticL Opozarjamo ponovno na nedeljsko mladinsko predstavo s poučnimi filmi. Na mnogoštevilne prošnje se ponavlja v nedeljo dne 31. t. m. stari program, deloma se bo predvajalo tudi nekaj novitet. Prva predstava se prične vsled prošnje šolskih krogov točna >b 9.15 druga točno ob U. url Predvajali se bodo filmi o čebelah, o lovu na krokodile in bisernice, o gojitvi gob ter o zdravstvu in higijeni. Uvodno predavanje o čebeli in o njenem življenju poda pred vsako predstavo gosp. prof. Dolžan. Glede na poučno vsebino vseh filmov prosimo tako šolske kroge kakor tudi stariše, da obisk teh predstav mladini priporočajo. Cene sedežev so izredno nizke ter znašajo za vsak poljubni prostor 2 Din. Za celokupne razrede in šole je dobiti vranice v predprodaji v tajništvu ZKD vsako popoldne, posamezni sedeži pa so aa razpolago pri blagajni kina Matice.
Jfihcc ni prisiljen
da tflko kupi pač pa s lahko pri men Drezobve no ogled3 bogato zalogo ang'e -kega in češkega blasa za moške obleke in oovtšn ke raglane itd oo najnižjih cenah
Josip Ivančič
jLubljana, Miklošičeva cesta st.4.
o— Društvo za zgradbo Sokolskega doma
v Šiški opozarja vse razpečevalce njegovih srečk da sigurno do 31. oktobra t. 1. obračunajo prejete srečke, ker se na poznejša plačila ce bo oziralo. Plačila po pošti so veljavna le še z žigom od 31. oktobra t L Vrnjene srečke oziroma denar se bo sprejema! dne 30. oktobra popoldne in dne 31. oktobra ves dan v gostita' br. Stepiča v društveni sobi po pooblaščenih bratin. Kupujte srečke po trafikah v Ljubljani. Mariboru in Celju! Sreča vas išče. pri nas je doma! Pomagajte graditi naš dom! Zdravo!
n— Odlikovanje. Kakor doznavamo, je bila v Rimu dne 12. avgusta letošnjega leta odlikovana z zlato kolajno in križcem tudi tukajšnja parna pekarna Jakob Kavčič, Gradišče št 5. Omenjeno odlikovanje ie bilo priznano tvrdki radi prvovrstnih produktov.
-410
Na splošno i Ijo obč nstva se predela fnm
Polnočno solnce
ie danes — to pa nepretuicno zadn i dan. Predstave ob 3.. 5 , 7. m 9. uri.	KlHG IOEAL
HoTebšo ne z j sivine . ezen >io ci .Ke žeri»Ka ločna dela. vclno. žensko m mo ko per io. ^a lanterijj, telovadne č v:,e ter zbira
1127
copat
priporoča o nai.n'.; h c. nab t rtka I. PODBOJ, S*. Petra cesta
u— Drobiž s policije Od torka na sredo
so bili policiji prijavljeni sledeči slučaji. 1 tatvina ziate ure. 1 goljufija, 1 prestopek pijanosti, 2 prestopka kaijenja nočnega miru 1 prestopek krošnjarenja brez dovoljenja, I prestopek prekoračenja policijske ure in 12 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so biie izvršene 3 in sicer: 1 radi splošnega suma. 1 radi tatvine m 1 radi tajne prostitucije.
u— Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Ljubljanski mestni magistrat of-ozarja posestnike in najemnike zemljišč na razglas št. 26913, ki ie nalepljen po mestu.
u— Po čem pa so jajčka? Na trgu je bila včeraj prijeta zvita tatica. Ančka, ki je hotela ukaniti neko kmečko prodajalko, ki ie prinesla tia trg košarico jajc. Ančka je računala na prodajalkino nepazljivost in je lajčka izbirala, rih v eni roki pretehtavala zraven pa živahno gostolela »Drobna so drobna...!« No in kadar je prodajalka pogledala v stran že je Ančka spustila drobno «jčece v svojo torbico. Počasi se iih ie nabralo lepo število, preda ialka pa še vedno ni imela nobenega denarja v rokah. 2on-glerka pa je hnela vendarle smolo, kajti opazile so io sosede, opozorile na tatvino stražnika m Ančka je morala na policijo. Ukradena jajčka bodo prišla tako Ančki venda-le nekam draga
Žrebanje nepreklicno 1 novembra ,127» Kuou?te srečke
za zgradbo Sokoia v Šiški.
Iz Maribora
a— Dnevni red občinske seje. Jutri popoldne mariborski občinski svet razprav
lial med drugim o sledečih zadevam razmer je meo mestno občino in Narodnim gledališčem. obresti dolga Narodnega gledališča pri Mestni hranilnici; prošnja najemnikov trgovskih lokalov v Rotovžu za petletno najemno pogodbo: dodelitev stanovanj In najemnin za novo mestno hišo v Smetanovi Hlici, tozadevni dopis velikega župana, ki zahteva četrtino stanovan- za državne urad nike, ker je pod tem pogojem dovolil najetje posojila za stavbo; priziv Hermana Berga radi preureditve hiše na Glavnem trgu št. 23.. prošnje za sprejem v občinsko zvezo Med prosilci je tudi vod'a mariborskih Nemcev dr. Muhleisen. Gradbeni urad predšaga imenovanje novih uradnikov in nabavo nove pisarniške opreme: Maks Košak hoče kupit: prostore v Židovski ulici št. 4. Društvo drž. uslužbencev in upokojencev prosi za popust v mestnem kopališču; ustanovitev tujsko-prememe zveze za mariborsko oblast; disciplinami odsek ima 4 slučaje, med drugim zadevo živinozdravnika Hinterlechnerja. ki se vleče že par let.
a— Ureditev vojaških grobov na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru lepo napreduje ter bo te dni končana. Utira že nje vojnih invalidov v Mariboru se obrača z vljudno prošnjo na prebivalstvo Maribora in okolice, da mu pokloni razno cvetje hi zelenje za okrasitev vojaških grobov. Odda se naj pri pokopališkem pazniku oa Pobrežju. Tudi šolska oblast se naproša, da nudi šoloobveznim otrokom možnost. da tuoi Ofti naklonilo m okrasijo zapuščene grobove padlih in umrlih vojakov
a_ Najemnike opozarjamo, da se vrši v petek, dne 29 t m- ob S. uri zvečer javna" seja v prostorih hotela »Kosovo« na Grajskem trgu št. 1. — Na dnevnem redu razlaga sprememb stanovanjskega zakona. Dostop le za člane. — Društvo stanovanjskih najemnikov.
a— Ljudska univerza. Končen Anton Trost. Serijo letošnjih koncertov jjomr.oži profesor Anton Trosi z Dunaja s svojim pdanističnim večerom v četrtek dne 4. nov. v veliki kaziaski dvorani. Obeta se nam prekrasen umetniški večer.
a_ V Prago! Pred vojno je skoraj vsa akademska mladina iz mariborske okolice študirala v Pragi, odkoder je prinesla v domovino svojo borbeno delavnost, ki io je pokazala v praksi zlasti v ustanavljanju Kmdskin knjižnic potom takrat zHo agilne podravske podružnice »Prosvete«. Zadnje čase so začeli akademiki kazati zopet večje zanimanje za Prago, slovanski kulturni center. Letos so odSi na primer samo iz Maribora v Prago trije sinov! dr. Pipuša in dva rr.ediclnca občinskega svetnika dT. Kaca. Bilo bi želeti, aa pTežive naši akademiki, kakor svoječasno. vsaj par semestrov v Pragi, četudi dovrše študije v drugi mestin.
a— Posestno gibanje. Zdravnica dr. Klara Kukovec je kupila od Amalije Cerne, Antona Turka in Franca Lipperta hišo v Maistrovi ulic! St 14. za 230.000 Din. — 2elezr.igci nadpremikač Alojzij Zurzi je kupil od Antonije Ko'ednik hišo z njivo in vrtom na Meljski cesti it 42 za 143.750 Din Inž. Rihard Stieger je prodal pare. it. 456 Josipu hi Marij; VVeltzcbacb v Linhartovi nlica za 5.000 Din io pare št 47« njivo Tr. Pošauku v Kettejevi ulici za 10.000 Drn — Marija Bah v Studencih m Rozalija Bah, žetia mesarja v Gc«posk ulici sta kupiH od Franca in Marije Horvat b:šo v Stritarjevi ulici št. 27 za 125.0X) Din.
a— Obstreijen tihotapec? \ee.aj so pripeljali v manborsko bolnico vreljenega 25 letnega poses nika Janka Kr_. ša iz Sre-ma Prejšnjo no: ga ie zasačil na meji blizu Gor. Radgone t tančni stražnik ravno v trenotku, ko je hotel prestopiti mejo Ker na stražnikov poztv. naj obstane, tri reagiral, je ta ustreli m zadel Krdeiiša v desno ramo. Ktdeiiš se zagovarja, da :e hotel čez mejo samo radi tega da naide v Avstriji delo.
a— Živahnega sejma žalosten konec. Predvčerajšnji živinski sejem je bil jako živahen Okoliški kmetje so prignali mnoge živine, k' so jo skušali najbolje prodati. Po stari šegi pa so šli nato vsi prodajale:, kupci in prekupčevalci po sejmu v gostilno Živinska trgovca Anton Sovine in Štefan Rožman sta se" imenitno zabavala v gostilni in pustila svojo živino med tem brez nadzorstva na sejmišču Ko sta se pošteno okrepčaj, nista več našla na sejmišču svoje živine. Eden je pogrešal sivkasto kravo, vredr.o 35<Xi Din drugi pa nelkasto. vredno 2500 Din O prvi ai ne duha ue sluha, ter so bile vse dosedanie poizvedbe po njej brezuspešne. Drugo pa so videli pri mesarju Vlahoviču. kier to dobi lastnik
Samostojna demokratska stranka v Celju
priredi
v soboto dne 30. oktobra
ob 20. v mali dvorani Celjskega doma
strankin zbor.
O političnem položaju poročata bivši mi« nister dr. ALBERT KRA.MER m narodni
poslanec dr LJUDEVIT PIVKO Član; in somišljeniki, udeležite se zbora'
lz Ceija
e— Petje na grobovih. Na dan vseh svetnikov bodo peli. kakor običajno vsako leto, cei.rski pev„ aa okoliškem in na mestnem pokpaiišču. Tozadevne vaje se vršijo danes v soboto zvečer ob osmih v prostorih pevskega društva »Oljke« v star; gimnaziji. Celjski pev.ni so vabljeni, da »e teh vaj udeležijo. Peti oodo žalostinki »človek glej« in »Usliii nas.
e— Smrtna kosa. \ V ojniku je umrl v ie-raj ob osmih zjutraj bivši dobrn^ki župnik g Miroslav Kukovič v starosti 60 iet. Pogreb bo v petek, dne 29 t. m. ob desetih dopoldne :z hiTalmce v Vojniku na tamošr.;e pokopališče. Blag mu spomin!
e— lz poslovnega sveta. Na Kralja Petra cesti št 13., začne v kratkem poslovati novo domače podjetje »Ljubljanski magacm« ki je zajedno centrala tvornice »Vezalka« v Kamniku.
e— Kino v Celju. Mestni kino itna na programu krasni film »Zabranjeu raj«, kino Ga-
berje pa »Lepe žene. s koloriranim/1 scenami.
e— Pomanjkljiva razsvetljava. Stanovalci Vegove ulice tn na Dolgem polju se pritožujejo. da so glede razsvetljave napram centrumu mesta precej mačehovsk" preskrbljeni Na obeh krajih b bila že glede na javno varnost potrebna boljša razsvetljava.
e— Borza dela v ueOu. s lo. Or. oorom
je pričela poslovati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore v hiši »Prve hrvatske štedioaice« nasproti koicnivora. Za stranke se araduje vsak delavnik od S. dc 12. telefonska številka 119. V svrho hitre-^ega ic uspešnejšega poslovanja pri posredovanju d da in služb, oziroma delovnih n: a., s« naproša interesente, ki se na borzo de.a pismeno obračajo, da v prijavi navede.o vse potrebne podatke in sicer delodajalci de.ov-ne m piačilne pogoje ter zahteve n želje glede delovnih moči. delojemalci pa osebne podatke (starost, stan. število družinskih članov, bivališče itd.) ter zahteva ta žei;e glede p.ače in delovnih pogojev, kje so bil. zadnjič zaposleni, število brezposeln da: itd. \sakokratn: prijavi aii dopisa je priložiti znamk za odgovor. — Legitimacije z« polovične vožnjo, ki morajo biti oprem vene s sliko, se izdajajo le proti predložit": dokaza. da je dotični res brezposeln, oz.roma, da potuje v svrho iskanja dela. Kot cokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, pot-oilo županstva itd. Ker ie hitro poslovanje rorze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gornjih navodilih.
e— Državno stovarlšče za sol v Celju. Gremij trgovcev v Celju ie zaprosil na žel;o celjskih trgovcev in zunanjih odjemalcev Upravo monopolov v Beogradu, da otvori v Celju državno stovarište za sol, kakor že obstoja \ Ljubljani ia Varaždtnu. Saj e bilo tako skladišče v Celju že v predvojr.; dobi. s se je po preobratu iz neznanih vrrokov nkimlo. Otvoritev stovarišča za sol v Celju bi bila v korist trgovini, odjemalcem in tudi državnemu fiskusu Uprava monopoiov :e pa to prošnjo zavrnila z utemeljitvijo, da za to ni budžetne možnosti. Zopet majhen dokaz, kako dztiašnia državna uprava pospešuje gospodarski razvoj naših pridcbtt-v1-siojev.
Preklic
Podpisani obžalujem, kar sem žaljivega govoru dne 15 septembri o g Antoriu En= gelmano, občinskem tajniku v Kranju, ter vse žaljivke tem potom preklicujem Ime« novanetnu se -ahralrajetn, da ie odstopi! od kazenske« postorim««
Kranj, dne 15 oktobra 1926.	1405
ANDREJ KMETIC, mesarski mojster.
(držite se stare navade
in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
Pravi Era nckov kavni nidoleli
Ta pocenjuje kavo, jo krepca in ji daje dober okus. Tudi k žihu spada neobhodno Pravi Franck.
i n n n n n ii m h » ii « » ii n n m
(
drama v petih dejanjih Prevel
Oioii Zuuaiičič. Knjiga vsebuje tud zgodovinske podatki dame Om za broš z vod in 14-, -a ve^n uvod Jin 20 — Po oošn Oin 2'fO več Naroča se v kn^eain Tiskovne zadruge « Ljub jani P eit-rnova u ic ..4 Mas ot g av.ie o u
CJUUlJUULji-jLjLJLjI
lULji—ljLiLJI .. . l—i i—II_11_II_jI
Iz Trbovelj
t— Uprizoritev bojne igre zKalvarija*. Za uprizoritev Matičičcve tragedije naroda v petih dejanjih <tKalvarija» vlada v Tr« bovljah veliko zanimanje. Igrali jo bodo igralci iz Smartna ob 1'aki, 25 po številu, medtem ko bo še enkrat toliko statistov iz Trbovelj. Prvo dejanje se vrši ob mobi« lizaciji v podeželski kmetski vasi, drugo v kasarni bivšega 17 pešpolka v Ljubljani, tretje na bojnih poljanah Galicije, četrto na krvavih bojiščih Doberdoba, peto pod fašistovskim robstvom. Iz vsebine je razvid« no, da potrebuje uprizoritev veliko vnanje, ga materijala, ki bi ga bilo v Trbovljah težko dobiti. Zato se je odpravila deputa« cija Zveze slov vojakov v Ljubliano h komandantu dravske divizije, ki jih pa zbog svoje odsotnosti ni mogel sprejeti. Sprejel jih je zato njegov namestnik divi« zijski general Zivkovič, ki jim je obljubil, da bo vojaška oblast radevolje odstopila vse potrebne rekvizite, kakor vojaško opre« mo in puške. Tako obeta biti «KaIvarija» najboljša točka iz velikega programa slav« nosti odkritja spomenika padlim v nedeljo 31. t. m.
t— K slavnost i v nedeljo 31 t. m. prosi ZSV trboveljsko prebivalstvo za razobesi« tev zastav z žalnimi flori Hiše onih. katerih dragi so padli v svetovni vojni, naj po mož« nosti razobesijo talne zastave
t— Zunanje udeležence nedeljske mani« festacije opozarjamo, da ie prometno mi» nistrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh progah državne železnice od 28 t m do 3 novembra Vsakdo naj si kupi na odhod« ni postaji celo karto, ki nai je pa v Trbovljah ne odda. ker bo veljala obenem s po« trdilom od oddelka za izdaianje jiotrdil. ki bo funkcijoniral na glavnem trgu, za brez« plačno vožnjo nazaj. Vse one, k' menijo odpotovati v skupinah, prosimo, naj svoj prihod nemudoma javijo. Dosedaj je pri» glašenih ie toliko udeležencev, da se bo i-edljsko odkritje spomenika razvilo v ma« nifestacijo. kakršne še niso doživele Tr« bovlje.
t— Ob priliki razglasitve vojne dodelitve za 1 192$ se mnogo vojaških obveznikov ni javilo. Kakor nam poročajo bodo vsi oni, ki ne bodo mogli svoje odsotnosti opravi« čiti z bolniškimi spričevali ali z drugimi nujnimi opravili, strogo kaznovani
t— Izmed novih stavb v Hrastniku je bi. lo izročeno prometu skladišče steklarne in ena nova stanovanjska hiša za steklarje po. leg tržnega prostora.
t— Napad z železnim drogom. Ko se je vračal Franc Medved, delavec v steklarni, domov z dela, je napadel delavca žužmar« ja, stanujočega na Ojstrem. T'daril ga je p«i glavi z železnim drogom, tako da je dobi! Žužmar precejšnje Doškodbe Motiv napa« da je osebno sovraštvo, ki obstoja že delj časa med njima
t— Pri zadnjem vojaškem popisu se je ugotovilo, da je v občini 16 avtomobilov in 15 motornih vozil, kar je vsekakor veliko, ker imamo zelo slabe ceste.

naj bol/še. najtrp<z.žn<zjse, zato najcenejše.
Šport
G. A. K. (Graz) : Ilirija
V nedeljo, 31. t. m. in na praznik 1. XI., obakrat ob 15 uri od gra naš podsavezni prvak na svojem prostoru dve važni med« narodni tekmi, ki bosta obenem skoro go* tovo tudi zadnji letošnji mednarodni šport« ni prireditvi v Ljubljani. Prvo gostovanje renomiranih graških Atletrkov v Ljubi j a, n bo prineslo v dosedaj monotono jesen« sko nogometno sezono ugodno spremembo ter utegne privabiti po dolgem času zopet širšo publiko, ki ji domače prvenstvene tek« . me niso bile dovolj privlačne. Ker je prebi« tek obeh tekem namenjen podporni akciji Rdečega križa za poplavljence v Sloveniji, zaslužita prireditvi tem večje uvaževanje s strani publike.
GAK je edun najstarejših športnih klu« bov Avstrije Majhna razdalja med Grad« cem in Dunajem mu je omogočila redno tekmovanje z najboljšimi dunajskimi klu« bi zato ie povsem umljivo. da predstavlja današnji GAK dobro povprečno kvaliteto dunajske I profesionalne lige, dočim ama« terske klube Avstrije, neizvzemši svojega Io kalnega Hvala Sturma. znatno nadkriliuje Nekobiko rezultatov proti dunajskim klu« bom: BAC 1 . 2 in 3 2. Slovan 2 . 2. WAC 2 : 2. Hertha 1 : ' Vienna 1 : 0. Simmering
2	: 3, H_koah 1 : 0 itd V avgustu ie absol« viral turnejo po Balkanu in dosegel rezul« tate: v Sofiji proti FC 13 6 : 0. proti Slaviji
3	: 2. v Beogradu proti BSK 1 : 2. v Novem Sadu 6 2
GAK nastopi proti Iliriji s kompletom 1 moštvom, pa tudi Ilirija pritegne v Ple« šu in Martinaku ojačenia ter absolvira obe tekmi — razven Ladota — kompletna
Nekaj važnih sklepov JNS Na svoji zadnji seji je upravni odbor JNS storil ne« kaj važnih sklepov Najprej ie uredil vpra« šanje vstojmic za športne poročevalce, ki jih bodo odšle i izdajali podsavezi Nadalje je sklenil, da se bodo meseca avgusta vsa« kega leta vršile tekme za iugoslovenski po« kal Te 'ekme bodo nekako nadomestilo dosedanjih tekem za kraljev pokal V tem tekmovanju bodo nastopale reprezentance posameznih jiod^avezov Dragoceni pokal, ki ga bo Savez šele nabavil, bo prešel v končnovel javno last onega podsaveza. čigar reprezentanca bo zmagala petkrat zapore« doma ali sedcmKrat v presl< dkih Posebna delegacija JNS bo zaprosila kralia Aleksan« dra. naj prevzai ie v zmislu zadnie glavne skupščine protektorat nad JNS
Lahkoatletski miting SK Jadrana se vr» š: v soboto 30 t m ob 15 uri na igrišču SK Ilirije Tekmovanja se udeleži 30 tekmo« valcev. Posebno zanimiva točka bo tek na 5000 m. kjer bode startalo, f>o prijavah. 12 tekmovalcev in to najboljših tekačev ASK Primorje. SK Ilirija in Jadrana Enako sc v skokih jjoskusijo poznani atleti kot Loik, Gregorka. Zabjek i. dr Miting bo po šte« vilu prijav zadnja večja lahkoatlet!>ka pri« reditev jesenske sezone
SK Ilirija (nogometna sekcija) Danes, v četrtek ob 16 uri trening na dva gola za I moštvo in rezervo Na mestu nai bodo tudi starejši luniorii. — V nedeljo igra re« zerva v Zagorju s SK Trbovlje, iuniorji z Mladiko, v pondeljek rezerva z Diskom — Sestanek rezerve in juniorjev danes ob 18. uri po treningu v garderobi — Načelnik.
•4SK Primorje (Lahkoatlctska sekcija) Pri mitingu SK Jadrana, ki se vrši v soboto, dne 30 oktobra na igrišču SK Ilirije s nri« četkom točno ob 15 uri. nastopijo sledeči atleti: met diska: Slamič Herman. Podob« nik. Zrimšek. Petkovšek. Vukmanovič. Mo« čan: skok v višino z zaletom: Medica Kor« če, Bervar: tek S000 m- Slapničar, Žorga. Pinterič. Perko. D Reggi II., Smerke in Kandus. Tekmovalci moraio prinesti seboj kompletno opremo in biti na igrišču ob 14.30 uri.
Stroški amsterdamske olimpijade Ho« landski olimpijski komite ie sestavil pro« račun za olimpijado leta 102S Stroški bodo po tem proračunu znašali 2.105.500 holand« skih goldinarjev, dohodki pa 2.232.500 Pro. račun izkazuje torej maihen suficit od 37 tisoč goldinarjev Največje izdatke zahfe« va graditev stadiona, in sicer 1.377 000 gol« dinarjev.
'llstrs In «rt>"le
Podpisani preklicujem obdolžitve, ki sem jih dne 27 V 1026 v dnevniku «Jutro» ob« javil glede g. Terezije Lij>ov$ek iz Kamnika in jih obžalujem, to pi le vsled preslabe informacije in ker nimam priče. 1406	MAKS ROJC. Kamnik.
Vremensko poročilo
Msporoioiki ««u
■ ik >o' a
n- Parom-, t' 'Oh.
Kra OfV17'-vani,		-. uR	lemnui	.8 II." «< ■ 0/,	Smei vetra m brzina v m	jOlo ID) o- 10	Vrsta padavine 1 i lOrt/usiii. i j nn t >ie	
r		/M 2	1 8	-1	NNW 0.5	10	meela	9.5
LiuPljani- I	s.	762 0	30	78	mirno	ItJ	megla	
[dvoreci 1	14.	7 30	9-4	46	SS\V 3	3		
l	21	7b5 3	40	72	N 0.5	2	megleno	
Mar boi . . .	8	76i 1	2-0	93	W 5	2		14.0
Zagreb . . .	S.	7-.1 i	5-'	HO	W 5	3		12.0
B ograd . . .	S	5i-5	3 0	81	mirno	8		6.0
>araievo . . .	s	000 0	0-(	00		0		8.0
•k 'plie . . .	—s	/57 1	8-0	79	W 1.5	10	dež	0.5
Dubrovnik . .	7	60--	9-0	64	N 15	0		31.3
Solit ....	.7	> o-o	90	6S	WS\V 1.5	0	morje lahko	11.0
Praha ....	7	75^9	4-0	-	WN\V 9	10		0.4
Solnce v/zha-a ob 6-31 aha ta ob 16-57 mia jzhais ob 2201 zahaia ob 1257 Povprečni barom-tet je danes vtšj kot včeraj za 8-7 mm Naivišia temperatura danes » Ljubljani 10 3 aajnižja 05 C
Petrovaradinska napoved za Slovenijo: Nespremenjeno, veter severozahodni. Dunajska »remenska napoved za četrtek: Morda že jutri poslabšanje; pozneje Se padavine. Večinoma živahni zapadni vetrovi proti jugu, pozneje proti severozapadu. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki severovzhodni vetrovi Nebo spremenljivo. Temperatura od 7 do 13 stopinj. Morje mimo.
Dr. Fran Windiscber:	'
Pazimo na denar, nabran v Sloveniji
Zakon o zaščiti delavce" govori v §§ 90. in nrslednjih o podporah in ugodnostih nezaposlenim delavcem. V členu 9. finančnega zakona za leto 1922/23 je dobil minister ta socijalno politiko pooblastilo, da sme zaradi nabiranj:; jiotrebiiih sredstev za podpirale nezaposlenih delavcev, za ustanavljanje delavskih zavetišč in za plačevanje potnih «troškov delavcev, ki iščejo dela, vsem delodajalcem in delavcem, ki »padajo pod odredbe zakona o zavarovanju delavcev. xl-meriti posebno doklado največ do 3 •ki se fiobira istočasno in na isti način, kakor prispevek za zavrrovanje delavcev zoper bolezen. 0 uporabi tako uabranih sredstev je predpisati ministrstvu za socijalno politiko posebna določila Temeljem tega dol> čila je bila razglašena 28 decembra 1922 v »Službenih Novinahs posebia naredba. ki je dpločala. da -znaša tedenski prispevek za borze dela 1.8 % enodnevne zavarovane mezde po §. 21. zakona o zavarovanju delavcev, odnosno 5 do 36 % odstotnega prispevka za zavarovanje zoper bolezen Osre-I-nji urad za zavarovanje delavcev je dobil nalog, da pobira s t. januarjem 1923 take prispevke
Ti prispevki so se dejansko začeli pobirati ter je 7 % tako nabranega denarja namenjeno Osrednjemu uradu kot provizija za stroške pri manipulaciji in pobiranju. Po »oi naredbi gre od ostale nabrane svote letnih čistih dohodkov za sklad, ki naj služi podporam nezaposlenemu delavstvu ob pridobitni krizi Natančnejši način v-porabe določa minister za socialno j>olitiko s posebnim pravilnikom. Ostale '/, takega prispevka se porabi za poseben sklad za borze dela in o vporabi tega fonda odloča minister za socialno politiko.
Ves tako nabrani denar se je zbiral v Pržavni hipotekami banki v Beogradu.
Potekla so leta. Aparat je posloval, in denar je iz vseh krajev države dohajal Hipotekami banki v Beogradu. Doslej ni bilo čuti, da bi minister za socialno politiko glede tega centralno nabiranega, znatnega fonda izdal kaka določila. Denar je pač vsa leta ostajal na razpolaganje Državni hipotekami banki. Od tangente, ki je v izmeri 7 % ostajala Osrednjemu uradu, bi po naredbi ministra za socialno politiko imeli dobivati posebno nagrado uradniki ministrstva ra socialno politiko za svoja nadzorstva. Celokupni znesek ne bi smel presegati y, % nabranega prispevka.
Prišla so leta gospodarske krize v deželo. Kupčije so postale slabe Podjetja so omejevala svoj obseg. Dosti jih je ustavilo obrat. Oglašala se ie in se oglaša v trdi meri brezposelnost, pod katero — jasno — občutno trpi dom- če delavstvo,. Državne borze dela so imele vsepovsod za podpore brezposelnim po določilih §§ 99. in naslednjih skraj io skromne zneske na razpolago in delile brezposelnim podpore, o katerih je komaj vredno govoriti Mogl9 so teSiti le neznaten del velike bede. Fond pa, o katerem ie viSje gori govor, je ostajal v Beogradu pri Državni hipotekami brnki. ne da bi ga vrorablja-li za podporo brezposelnim Potrebščino %a državne borze dela je država res krila iz svojih sredstev v rednem proračunu. Znano pa je, da ie krčila kredite fn vzela sredstva nekaterim posredovalnicam dela, ki so se smatrale jjopolnoma pravilno za potrebne, kakor n. pr. v Mariboru. Nedavno tega, kakor je videti iz poročil dnevnikov, je minister Simonovič izjavil v Narodni skupščini: <Potem gospoda imamo ori mojem ministrstvu prilično znaten fond za podpiranje brezposelnih delavcev. Ta fond znaša skoro 30 milijonov dinarjev. Jaz in moj urad se že baviva s proučavaniem, kako najbolje rešiti to vprašanje in morem reči Vam. da je <iaj moj namen, vporabiti ta novec kar mogoče najkoristneje. ali vendar v oekoliko tudi v zvezi s samim tem vprašanjem In jaz mislim, da iz tega denarja damo prvenstveno večjim mestom, kjer je večja brezposelnost in pomanjkanje, gotove zneske kit posojilo z jako nizkimi obrestmi na razjv>-lago za gradbo izvestnih naprav in zgradb. Na tn način podpremo tudi gradbo stanovanj in poslopii->
Kmalu po tej izjavi se je oglasil, kakor vidimo iz hrvatskih časopisov, župan zagrebški in je zahteval, da se mu dž na razpolago svotn 10 milijonov dinarjev, katera naj bi se izključno porabila za zidanje malih stanovanj. Vsled izjave zagrebšVesa župana je nastala razprava v listih In vidi s«, da 'majo v hrvatskih krosrih popolnoma pravilno resne dvome o tem. aH more minister za so-sialno politiko kratkomalo porabiti sedaj fond. nabran na podlagi naredbe o pobiranju in vporabljanju prispevkov za borzo dela. za gradbo malih stanovanl. ne da bi poskrbel za izpremembo obstoječe naredbe po posebnem novem jx>ob1astilu. kajti po naSem mnenju ima v tem posledu za svoje postopanje po obstoječih predpisih predpisano vodilo.
Ali to ni, kar daje povod, da se o tem vprašanju oglašam k besedi, kajti stvar glavne kontrole je. da skrbi za pravilno porabo nabranih fondov. Aktualno pa J« da nes to vprašanje, ker je it iijare gosp. ministra ta »oeialno politiko rarridno, da mora ▼ blitnjem času priti do odločitve glede rpo-rabe tega nabranega fonda. Gre tukaj m znaten denar in napačno bi bilo. če bi mi ▼ Sloveniji pozabili rrivoča^no oglasiti se ■ svojimi nhtevfci pri vladi. Po pojasnilih, prejetih v tem pogledu, stojimo prod dejstvom. da smo iz Slovenija od početka leta 1928 poslali Driavnl hipotokarni banki dobrih 5 milijonov dinarjev h toga naslova. Ti prispevki so bremenili in bremerfB naše zospodarstvo. Nabrani denar je šel lz dežele ln je imela z njim razpolago navedena banka.
Nastaja »edaj potreba, da zasledujemo t« vprašanje v dvojnem praven Na eni strani, mislim, da je samo prariluo. ako s« pri rpo rabi lega nabranega lon d« /astopa teritori-jalno načelo, to se pravi, da smemo s popolno pravico terjati, da »ni del tega fonda, ki je i obroitmi vred došel iz Slovenije, pride do voorabe t Sloveniji. Na dnigi strani pa je r *'a imeti pred «čmi način vporahe tega dena-ja. Ne bi hotel prejudicirati, ali eno se mi tdi pravično, da namreč fa denar pride do take vporabe. ki bo vsaj po zmislu in dnhn in svrhi slnžila prvotnemu namenu Ker je tudi pri na«, riasti v l.jnM:ani in Ma ribom 'ako pereče Tprafanje rr>alih st?-' rani. je moeoče onraHti ta den-T na na kameri bi pomen'al. da tako rečem likr tudi nekako produktivno pode ro brezposelnim s lojem V; Sanje ie važno in živo pereče. Moj nanje dober V prvem redu >ni je na tem. Ij obrnem pozornost naše javnosti in njenih vodnikov, da se oravoiasno. resno in stvarno In brez demagogi ie nobrtaaio za dobro in tako rešitev fe?a vr>rnšanja. da ho korist imela nfša ožja domovina.
T-r a poročila
Novosaduka blagovna borta (27. t. m.) j« bila zaradi pravoslavnega praznika zaprta.
Za-r«l»Ski tedenski sej-m (27 t. m.). Pogon »labUi zaradi jutrišnjega letnega sejma. Cene teletom poskočile za 1 dinar, srem-skim svinjam pa z- 50 nar pri kg. Za kg žive notirnio voli domači I ft 9. TI. fi_7. bosanski T 6.50-fi. TT « 6.50. biki 7. krave I. 6.50 -7. junci 6 6.50. junice 5 - 6. telet« tO—13. svinje sremske 14—14.50 (zaklane 16 16.50) Din. Konji tovorni kmetski 6000-14.000 Din par. Krma: seno T. 100 lo 125. TT 75 —90. defelia 125-137. lueerna 125 do 150 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (26. t. m.). Dogon 15.006 komadov: od tega 4A13 i* Jugoslavije. Debele »vlnie dra*'e za 5 10. mesne deloma ceneje zn 5 ffroSev pri kg. Ta kg žive teže notir*;o: debele svinie T 1.00-2. srednje 1.85- 1.95. VmetsVe 1.80—2, »tare 1.R0 do 1.85. mesne 1.90 2.35 (2 40) šilinga.
Dunajska bTT» *» kmetijske produkte (26. t. m.). V Ameriki so tečaji popustili za pol centa. V Budimpešti so cene nespremenjene. Zaradi te?a je bilo tudi dunajsko tržišče mirnejše. V sclasiu z naraslimi žitnimi cenami so se podraži',! mlevski proizvodi. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine z;i 100 kg v šiliii-Grlh: pšenica: domnča 40 50 —41.50. Tisa 79-80 kg 45.50 - 46.50: rž: 30.25 -32.75; turSčica: 27.50—28.50; oves: domači 26—26.50.
= Vprašanje ljubljanske podružnice Obrtne banke SHS se bo reševalo na ustanovni sknpSčini. Na zadnji konferenci zastopnikov obrtništva v Beogradu glede organizacije Obrtne banke SHS se je po utemeljenih argumentacijah tajnika Zbornice za trgovino, obrt in indurtrijo v Ljubljani dr. Tvana P 1 e s s a sklenilo, da se postavi na dnevni red ustanovne skupščine kot posebna točka tudi predlog ustanovitve ljubljanske podružnice Obrtne banke, glede katere pravi zakon o Obrini banki, cda se bo ustanovila po potrebi.. Upajmo, da se bo do skupščine ta potreba že j^okazala. Slovensko obrtništvo sta na omen;eni konferenci zastopala poloti dr. Plessa gg. Engelbert Franchetti iz Lrubliane in Prek iz Maribora.
Čndno postopanje vlade glede imenovanja guvernerju Narodne banke. Iz Beograda poročnio. da vlada ne kaže še nikake pripravljenosti za imenovanje guvernerja Narodne banke in vztraja na tem. da bo li snverner radikal. Baje je vlada že ponudila to mesto enemu izmed predloženih kandidatov radikalu, ki pa ie ponudbo odklonil. čei. da bi bila za guvernerja najsposobnejša o^bnost. ki io je določila sama uprava banke po vrstnem redu kandidatov. Intervencija v tei zadevi ni dovedla do nika-kega uspeha. Vlada čaka z imenovanjem, ker ne obstoje nfkaka zakonska določila, po katerih bi bil odrejen rok. do katerega mora imenovanje izvršiti Takšno postona-nje odločno obsojajo vsi resni gospodarski krogi, ki se zavedajo, da spada na to mesto strokovnjak, pa naj bo ta potem pristaš te alf one stranke.
= Načrt takona o tržnih komisijah. Iz Beoerrada poroča »o. ia sc je v ministrstvu • rgovine in industrije začel izdelovati načrt zakona o tržnih komisijah. Te komisije bi ocenjevale naše izvozno blago, zlasti žito in suhe Češplje. Njihova naloga bo, gledati na to, da se bo izvažalo dobro blago, s čimer se bo izvoz nnibolj pospeševal.
— Skupščina Udmlenja hmeljarje* T Beo-eradu s« bo vršila 7. novembra t. 1. Sklepalo so bo o odobritvi pravil in se bo izvolila uprava. Kakor čitamo. bo udruženje razvilo obsežno akcijo v korist malih hmeljarjev, ki so bili doslej primorani prodajati svoj pridelek pod svetovno pariteto. Kaj mislijo s tem in kako mislijo to napraviti, ni jasno. Cene hmelju v Savinjski dolini so bile po-
Pomagai si sam
in Bo i Ti bo pomagal.
Uživaj .Flori?ri', Ua ležave boi premagal.
polnoma odvisne od inozemskih tržiič io »
bil vsak mali ali veliki hmeljar ovoje aroŽe kovač, če je ob pravem i li nepravem času prodal svoj produkt.
= Vprašanje podružnice Driame hipotekarne banke v Ljubljani. Kakor poročajo, te vrše med ministrstvom za trgovino in industrijo ter upravo Državne hipotekam« banke pogajanja glede ustanovitve podružnic, v Zagrebu in v Ljubljani.
= Pred konkurzom malega ljubljanskega denarneea zavoda. Kakor noznavamo. bo te dni razglašen konkurz malega denarnega zavoda Ljubljanske posojilnice. Da ne bo v javnosti zamenjave, opozarjamo, da la navori ni identičen z Mestno hranilnico ljubljansko. ki je med n.i(važnejšimi ljubljanski mi denarnimi zavodi.
Dobava materijala ia tlakovanje v M« riboru. Mestni magistrat mariborski razpisuje ofertalno licitacijo za d< bavo 321.000 granitnih kock in 2105 m granitnih robnikov m tlakovanje Einspielerjeve ulice, Meljske ceste in dvorišča carinarnice v Mariboru Licitacija je pismena in se bo vrStla 4. decembra t. 1. ob 11. v sobi (»t. 4) mestnega gradbenega urada v Mariboru. Frančiškanska 8. Tam se dobe tudi potrebna pojasnila. Po uradnem proračunu znaša vsota za dobavo kock in robnikov 3 650.000 Din. Ponudniki so dolžni pri licitaciji predložiti vzorec. Pismene ponudbe ln priloge morajo biti oprem Ijene z zadostnimi l^olki.
~ Vprašauje svobodne cone » brailskeni donavskem pristanišču. Iz Bukarešte poročajo: Trgovska zbornica v Bralli se je bavila te dni z vpraSanjem nameravane ustanovitve svobodne cone v brallskem donavskem pristanišču ter s« jo ugovarjalo zadevnemu zakonskemu načrtu prometnega niinlMrstva, ker ta načrt ne predvideva popolne avtonomije svobodne cone. Zahtevalo se je, da se svobod mi cona Izroči posebni romunski družbi z udeležbo države in občine.
= Poljska proti manifestu bančnikov. Poljski minister za trgovino ln industrijo K*itkowski »e je izjavil proti omenjenemu manifestu, češ. da bi Poljska, ki se nahaja v izrednem gosjx>d«rskem položaju, doživela gospodarsko in finančno katastrofo, ako bi uvaževaja nasvete, ki jih vsebuje manifest, poljski so potrebne druge sanacijske metode. Poziv svetovnih finančnikov bo imel po ministrovem mišljenju samo ta praktični pomen. da bo Evropa dobila kredite, ki so ii [otrebni za njeno gospodarsko obnovo.
Borze
Edina zdelovalnica & JERAS in OBOO, Ljubljana-Moste.
27. oktobra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe iu v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.25—0, Vojna škoda 313—0, zastavni in komunalne Kranjske 20_22, Celjska posojilnica 194—108, Ljubljanska kreditna 150 do 150 (150). Merkantilna 95—98, Praštediona 863—868. Kreditni zavod 165—175. Strojne 70—70 (70). Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. - Blago: Ekseku-tivni nakup: oves. rešetani. zdravi, fco Ljubljana. 1 vagon po 177.50. Povpraševanje po bukovih drveh. bukovih testonih in lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe so bile v raznem žitu. otrobih, fižolu, krompirju in stisnjenem sladkem senu.
ZAGREB. Zasebne vrednote brez znatnejših sprememb. Vojna škoda ČvrstejSa; tečaj dalje poskočil. Promptna se je trgovala po 316—317, kasa po 317. Več zaključkov jf> bilo za ultimo decembra r>o 321—822.5. — Po včerajšnjem viharnem porastu je deviza na Italijo v Cnrihn danes močno oslabela (od 33.40 na 22.80). V Zagrebu je padla na 240. Oslabel je mednarodno tudi Pariz, ki je eua-ko popustil v Zagrebu. Druge devize brez pomembnejših sprememb. Skupni devizni promet 7 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2267 —2273, Dunaj izplačilo 797.75—80075, Berlin izplačilo 1347.2—1350.2. Bruseli 156-157. Budimpešta 0.079175—0.079475. Italija izplačilo 248.68—250.68, London izplačilo 274.723 lo 275.223, Nevv York ček 56.465—56.665, Pariz izplačilo 174—176. Praga izplačilo 1675 do 168.3, Švica 1092.38—1095.58; valute: lira 244—246: efekti: bančni: Esksmptna 100—101, Juao 93- 93.5, Praštediona 865 lo 870. Ljubljanska kreditna 150—0: industrijski: Slaveks 100—105, Slavonija 32 —33, Trbovlje 300—310; državni: investicijsko 72J5 do 73. agrarne 43.75—44. Vojna škoda, promptna 316.5—317. za november 319.5 do 320. za december 322 -323. kasa 316-5—317.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 789—7T»f.. Berlin 1347—134S. Budimpešta zaključek 0.07945. Bukarešta 30—31.3, Italija 250 di 251.5. (London 274.7 -274 8. New York 56.52 do 56.54. Pariz 173—174, Praga 167.8 do 167.85, Švica 1091—1091.5. Sofija zaključek 22.75.
CURIH. Beograd 9.145, Berlin 123.25, New Vork 518.50, Londou 25.13375, Pariz 15.7925. Milan 22.80, Praga 15.3623. Budim-pešta 0.007250. Bukarešta 250. Sofija 3.7375, Dunaj 73.15.
TRST. Devize: Beograd 40.25-41.25, Dunaj 325—335. Praga 67 - 68, Pariz 69—70, London 110—111, New York 22.75-23. Curih 435—450, Budimpešta 0.0320 -0.0391, Bukarešta 12—13: valute: dinarji 39.73 do 41. dolarji 22.50—22.75. 20 zlatih franko\ 91—96, zlata lira 425.42. — Radi državnega praznika jutri borza ne bo poslovala.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4673 d. 12.5075. Berlin 168.03-168.53, Budimpešta 99.05—99.35. Bukarešta 3P5—3.97. London 34.28— 34.38, Milan 30.96—31.06, New York 707—709.50. Pariz 21.53_21.63. Praga 20.9875 do 21.0175. Sofija 5.0825—5.1225. Varšava 78.35 -78^5. Curih 136.35-186.85; val« te: dinarji 12.4650-12.5250, dolarji 70u do 710.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.7, v Berlinu 7.415. v Londonu (popoldne) 274, v New Torku (26. L m. po borzi) 1.77.
Desetletnica »Tiskovne zadruge"
1916	27. oktobra	926
Napori in uspehi TZ, založnic: »Ljubljanskega Zvona», . .iaja-teljice slovenskih klasikov, ki je obogatela naš književni trg za 150 novih edicij. — Kulturni dar TZ slovenskemu narodu: brezplačne knjige za 20 novih javnih knjižnic. — Nagrada v znesku 10 tisoč Din za izvirno povest v - Ljubljanskem Zvonu» 1. 1928.
LjubJana. 27. oktobra
Nocoj je proslavila Tiskovna zadruga v maii dvorani ljubljanske Kazine desetletnico svojega obstoja. Načel-stvo je sklicalo ob tej priliki izreden občni zbor. katerega se ie udeležilo lepo število ustanoviteljev društva, pisateljev in publicistov ter drugih javnih mož, kj jim je bil razvoj slovenske kulture tekom zadnjega desetletja resnično pri srcu.
Zborovanje .ie otvoril predsednik načeistva Tiskovne zadruge dr. Fet-tich. ki je proglasil sklepčnost, imenoval ravnatelja Juga za zapisnikarja ter izjavil. da je navzočih toliko članov ladruge. kolikor iih predpisuje zakon.
TZ od 1916. — 1926.
Na-to je razvil historijat postanka TZ. Dn.* 27. oktobra 1916 se je zbralo pri »Zlatorogu« 20 mož, ki so sklenili ustanovitev Tiskovne zadruge. Ustanovljena zadruga je prevzela najstarejši .slovenski književni list Ljubljanski Zvon«, ki je bil v veliki krizi in mu je pretil pogin: zbrala je okoli svojega ognjišča toliko članov, da je bii zasl-guran tudi potreben fond za izdajanje raznih knjig. Prvo članstvo TZ kaže najpestrejšo strukturo. Mlado podjetje je kmalu z velikim uspehom poseglo v 5k:ve- »k;, kulturno življenje. Storilo ie
zvonil je ob smrti Gregorčičevi, Jurčičevi Kersnikovi, Tavčarjevi in Cankarjevi. Kar polnozvočnih imen obsega naša literatura, vsa so tukaj zbrana: Leveč, Levstik, Stritar, Aškerc. Kersnik, Tavčar, Cankar in Zupančič. Če bi ne bilo -»Zvona«, bi zijala globoka temina. molk od Prešerna do včeraj. Zato nas je prestrašila lakota duševnega kruha, ustrašili smo se molka lastne besede. »Slovenska Matica« ie moraia zapečatiti svoj uljnjak. Narodna tiskarna je »Zvon« občutila kot breme, ki je tlačil k tlom slovensko literarno produkcijo. Mj pa smo iz nič z ljubeznijo \zdignili temelje naše Zadruge. Ko pa se je zazoril dan. smo videli sto novih zahtev in dolžnosti. Izdajanje >>Zvona« je prešlo od posameznika na organizacijo, od slepega slučaja posameznika v scroe sistem.
Dalje je izdajate TZ razne knjige li-terarrv vsebine; v tem so ji sledMe tudi druge založbe. Ko je premnogim upadel pogum, tedaj je bila zmožna naša ■ -ztrajna družba, da prevzame njih nalogo. V dobi naraščanja bede knjig naiastlo število knjig naše edicije do bajeslovnega števila. TZ ie nadkn-lila vsa ostala literarna založništva. Iste je bilo tudi v povojni dobi. Po vzgledu TZ so začela tudi druga založništva izdajati knjige. Izhajale so
Člani načeistva in nadzorstva ob priliki desetletnice liskovne
zadruge v Ljubljani
V pm vrsti sede ud kve proti desni: dr. Janko šlebinger. Anton Jug-, predsednik TZ <Jr Oton Fcttich. direktor TZ prof. Josip Breznik, dr. Pavel Grošelj; v drugi vrsti od ieve proti desni: Adolf R bnikar. dr. Ivan Prijatelj, dr. Janko Kersnik. Miroslav Gre« gorita. <ir. Janko Pretnar, dr. Rudolf Sajovic. Rudolf Rozman, dr. Ivan Lah in A Avši-č
vsi.', ds v je »Zvon« reorganiziral, okrepil in dvignil. Zadruga .ie prešla nato k drugemu delu svojega pr igrama, začela je izdajati zbirke in samostojne publikacije.
Danes, ob svoji liHeutki. beleži TZ ia! izgubo 27 članov. Ti so Raiko Ar-Ivan Bonač, Vladimir Breskvur, i an Jerman, Andrej Jakil. Ivan Knez, Fr:t i Kukovica, dr. Josip Lavrenčič, Pave'. Magdič. Valentin Mrak. dr. Ivan < ražem, Avgust Petrič. Fran Petek, Maks Pleteršnik. Srečko Puncer, dr. Franjo Rosina, Josip Seidi, dr. Franjo Simonič, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel TriHer. Fran Tonu, Marija Tičar. dr. Pavel Turner. Ivan Taiuer. Miha Vc-rovšek. Miško \Veiss m Jakob Zalaznik. TZ se ob svoji lOletnici klanja njihovemu spominu.
Dasi ni imela TZ s cvetjem postlane poti, je vendarle vztrajala v svojem delu in skokoma napredovala od leta Jo leta. Prva knjiga, ki jo je izdala, je bil Milčinskega -Tolovaj Mara j« (leta 1917). Poslej je šel razvoj brzo naprej. Število knjig, ki jih je izdala Zadruga, je znašalo v poedinih letih do 25 in še več edicij. V založbi TZ so izšle publikacije najboljših slovenskih teposlov-oev in znanstvenikov, okrog Zadruge so se zgrnili najboljši slovenski kulturni delavci.
Za svoj napredek se ima Zadruga zahvaliti tudi svojemu marljivemu psobju. Vodstvo zadružnih poslov Je bilo vsa leta v rokah načeistva. Mnogi izmed odbornikov so v načelstvu Zadruge od začetka do danes. Tekom 10 fet so se zadružna pravite štirikrat iz-premenila. Končno obliko so dobila leta 1921. Danes šieiP TZ 133 članov, ki imajo 2471 polno in 11 delno vplačanih deležev, katerih kapiral znaša skupno 156.580.45 Din.
Po govoru dr. Fettieha je dobil besedo dr. Pave! Grošelj. V pesniško vznešenih besedah ie očrta! delo TZ, naloge, ki jih je Zadruga v 10 letih izvršila. in načrte, ki jo čakaio.
« Ljubljanski Zvon» in druge edicije
Svoj čas. je dejal govornik, smo v borbi za svote narodne meje Izrekli željo, da bodo segle naše praktične meje. kolikor daleč sega shv?nska knjiga. Zato bi pomenil vpad naše knjige vpad naše narodne sile. Tako smo mislili pred 10 leti. ko nas je predramila plat zvona v zamolklem glasa, ki ie klica! -Vivos voeo«. Ljubljanski Zvor.« je vlil Boris .Miran. Zbira! j? let vse vernike in mojstre zvonarje.
knjige leposlovne, originalne in prevedene. Ko danes, po 10 letih oranja, polnega truda, motrimo svojo kaščo, mora veljati naš spomin tudi njenim sejalcem. ki so dali kruha vsem lačnim lepote in spoznanja. TZ je izdala mnogo nad sto edicij. Porast slovenske knjige je vzbudil ljubezen sejalca in onih, ki so čutili ljubezen do njegovega dela. Pod to zaglavje pa ne smemo staviti še pike. Naše delo je kakor ne-dovršena črta, še vedno žuboreč potok. Izdali smo in bomo tudi naprej izdajali zbirko slovenskih klasikov, poljudnoznanstvene zbirke (kakor Pota in cilji), dela tujih literatov. dramatično zbirko »Oder«- in zbirko sociialno-političnih spisov. Dobro znamenje je to, da smo se zbrali ob desetletnici, kakor ob lini. Iz nje se nam odpira oster pogled preko naših poljan.
Poročilo prof. Šlebingerja
Po burno pozdravljenem govoru prot. Grošlja je prečital svoj referat o edi-cijskem delovanju TZ prof. dr. Janko Šlebinger. Omeni! je najprej bisere slovenskega leposlovja, ki so nastali baS v onih letih, ko je TZ izdajala »Ljubljanski Zvon*. V tem času je objavil v reviji dr. Lan Tavčar svoje »Cvetje v jesenu in »Visoško kroniko«. Vladimir Levstik »Gadie gnezdo«, Juš Kozak obširen roman »Šentpeter«. dr. Ivan Prijatelj pa več obširnih študij iz našega slovstva in tujih literatur.
Elitna točka literarnega programa TZ ie njena izdaja »Slovenskih pisateljevi. Te izdaje so namenjene širokim slojem čitajočega občinstva. Založba ima namen podajati v tei zbirki poleg del tudi poljudne ocene in biografiie. vložene v okvir dobe. Zbirko »Slovenski pisatelji« ureiuie dr. Ivan Prijatelj, ki nam jP do sedaj uredil 4 knjige Jurčičevih zbranih spisov in 4, 5 in 6 zvezek Ivana Tavčarja. Izšli so v tej kolekciji tudi Jenkovi zbrani spisi ter 2 kniigl rfsatelja Masija-Podlimbarskega. Dr. K'drič pripravlja kritično izdajo Prešerna.
T7 pa hoče nnditi v dovršenih prevodih tudi dela svetovne literature. Njena prevodna kniižnica nudi doslej ruska, poljska in slovaška dela. Iz romanskih literatur ie TZ izdala prevode iz francoščine in italijanščine. Pole? izvirnih slovenskih pesniških zbirk. zbirk novel in dram. ie za'oži'a TZ tudi več kniig za mladino. V 10 letih svojega delovanja je vrgla zadruga na slovenski književni trg okrosr 150 novih knjig. To je ogledalo nienega dela in njen ponos ob desetletnici.
Poročilo pa bi bilo nepopolno, če ne bi omenili zbirk »Pota in cilji«, »Pro-sveti in zabavi«, zbirke »Oder«. Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov, Zbirke zakonov in še posebej prevodov Shakespearejevih dramatičnih del. Štirje prevodi iz peresa Otona Župančiča so že izšli, peti ie v tisku.
Tudi referat prof. Šlebingerja je izzval vsestransko odobravanje.
Iz gospodarjevega poročila
Gospodar TZ prof. Breznik je podal nato prav interesanten statističen pregled, v katerem je osvetlil muke in težave. rast in razvoj TZ v desetih letih menegT obstoja. Predočil je v konkretnih primerih vse težke čase in ina-terijahip nadloge, ki so pestile slovensko knjigo po vojni. Baš iz njegovega poročila je bilo razvidno, koliko optimizma je moralo imeti načelstvo TZ, da je vzdržalo ves ta čas v delu in nI sledilo nviogim drugim založništvom, ki so omagala sredi pota. TZ se ni pia-šila ne draginje. Vie diugih časovnih pojavov, temveč jc zviševala število svojih edicij od leta do leta kijub temu, da so rastle cene papirju in stavku.
Stroški za knjige so danes pri nas že prekoračili zlato valuto. Glede kon-zuma publikacij sP bližamo normalnim časom. Kakor vse naše založbe, tipi tudi TZ pod vplivom izpremenjenih razmer. Slovensko občinstvo ji mora zato tem bolj pomagati in jo podpreti.
Iz TZ je izšla tudi misei za ustanovitev Vodnikove družbe. Ideja se je letos srečno realizirala, kajti Vodniko-
va družba je vrgla letos med občinstvo okrog 70.000 knjig.
Zborovalci su sprejeli poročilo prot. Breznika z,zadovoljstvom na znanje.
Po reieratih
jP povzel be-edo zopet predsednik načeistva TZ dr. Fettich. ki je naprosil ravnatelja Juga. naj prebere v imenu TZ dva predloga. Ravnatelj Jug je izjavil, da je načelstvo TZ sklenilo proslaviti lOletnico obstoja zadruge s tem. da pokloni iz svoje založbe Zvezi kulturnih društev za ljubljansko in mariborsko oblast za osnovanje
20 novih iavr;v -jižnic
knjige. TZ po-
na razpolago vse (Ploskanje.) Poleg rt sebno nagrado v znesku
10.000 Din za daljšo izvirno slovensko povest,
ki naj izide v »Ljubljanskem Zvonu« 1. 1928. Oddajni rok za ta rokopis ie 1. oktober 1. 1927.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi. jP predsednik izrednega občnega zbora dr. Fettich zaključi! zborovanje z apelom na vse kulturne delavce", katere je prosil, naj podpirajo po svojln najboljših močeh založništvo vsaj v taki meri. kakor so to storili tekom prvega desetletja obstoja TZ.
Udeleženci zborovanja so po oficl-jelnem delu zaključili desetletnico TZ s prijateljskim sestankom v prostorih »Zvezde«.
Kongres Delavskih zbornic v Beogradu
V dneh 24. in 25. t. m. se je vršil v Beogradu 111. kongres Del. zbornic s sledečim dnevnim redom: 1.) Splošni gospodarski položaj, rei. dr. Ž. Topolo-vič (Beograd), 2.) Zakonski osnutek o neposrednih davkih, rei. Bog. Kre.vič (Beograd), 3.) Stanovanjski zakon. rei. Fil. Uratnik (Ljubljana), 4.) Položaj delavcev in sprovajanje njih socijalne zaščite, ref. Vlad. Pfeifer (Zagreb). Ta točka je imela podreierate o bratovskih skladnicah in o položa.iu železničarjev in pomorskih delavcev. 5.) Volitve samoupravnih organov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev.
Vsi kongresi imajo predvsem itianife-stativen namen, ki naj onozore javnost na razna pereča vprašanja. Zato je po-motno. ako se hoče na kongresih, zlasti delavskih zbornic razpravljati vse preveč o teorijah. Bolj na mestu so razprave o praktičnih potih in sredstvih, potom katerih je realizirati tekoče dnevne potrebe delavstva. Brezsmiselno je razpravljati o nujnosti spremembe sedanjega družabnega reda in platonično govoriti o njegovih krivicah Boj za to spremembo spada drugam. Vodstvo kongresa se je potrudilo, da bi dalo celemu zborovanju manifestativen značaj, kar naj na javnost vpliva resno in dostojno ter prepričevalno. Seveda je tudi na tem kongresu prišla do izraza stara slabost delavskega pokreta: modrovanje in politiziranje, razvijanje teoretičnih nazorov in gledanj na sedanji gospodarski položaj itd. Mnenja sem, da so Del. zbornice in centrala Del. zbornic praktični vodnik delavstva skozi vse pečine današnjega težkega življenja, zato morajo biti skrajno nepolitične in izven vseh teoretičn.h diskusij o raznih gospodarskih pojavih in problemih. Več skrbi za vsakdanji kruh je treba in manj brige o tem ali je komunistično ali socijalistično naziran.ie o velikih problemih pravilno.
Kongres je svoj namen dosegel. Del. zbornice postajajo čimdalje bolj uvaže-van iaktor, ki naj v našem gospodarskem življenju ne igra manjvredne ali podrejene vloge, ampak enakovredno vlogo z vsemi ostalimi silami, kj delujejo za gospodarsko in kulturno po-vzdigo naroda. Za to priznanje se morajo zbornice sicer še boriti, toda bo.i je uspešen. Mislim, da je tudi v interesu privrednikov. da imajo na nasprotni strani resno in polnega uvaževanja vredno zastopnico dela. Kajti razgovori med resnimi strankami morajo vedno voditi do mirnega in zadovoljivega sožitja. In za tem moramo vsi hrepeneti, kajti inter armes silent musae. Ves narod mora kvišku, v enaki meri. drugače povzročamo krize, ki zopet krize rode. Ta perpetuum pa je za vse škod-
ljiv. Delavskim zbornicam je dati polno legitimacijo in eksekvatur. To zavest naj bi kongres rodil.
Kongres pa ni bii pripravljen, odnosno ni bil vsesplošno pripravljen. To ni pravilno, ker taka dejstva morejo vzbujati vtis, da nekdo hoče pri delavskih institucijah imeti monopol. Delegati so prišli v Beograd, recimo, kakoi se pride na prireditev, za katero je največja atrakcija skrivnost programa. Kaj bo? Delegati morajo biti o dnevnem redu. zlasti o referatih točno informirani, ker oni nimajo samo ušes. ampak tudi možgane in dolžnost sodelovati, ne samo soposlušati. Na licu mesta pa je nemogoče vso snov študirati. Zato je potrebna resna in vsesplošna priprava vseh delegatov in nerazumljivo se nam zdi tako zakrivanje. Ni v korist stvari. Kritiko mora vzbuditi tudi dejstvo, da so imeli zastopniki sindik. organizacij referate brez predhodnega sporazuma in dogovora z drugimi, celo močnejšimi enakovrednimi strokovnimi organizacijami. Taka agitacija je kvarna.
Najzanimivejši referat ie podal dok-; tor Topalovič, iz katerega posnemamo j sledeče činienice. Pogled v naše gospo-I darsko življenje nas utrjuje v zavesti i da gospodarstvo prehaja in je že deloma prešlo v normalno udejstvovanje. Prilike so stabilizirane. To dokazuje aktivna trg. bilanca, stabilnost dinarja, bančni kapital napreduje, pojavlja se tendenca padanja obresti, ki se morajo približati 10 odst. Referent je trdil, da odpade samo 1 odst. akc. kapitala na tujino. Povojno krizo je povzročilo divje produciranje brez ozira na osnovno potrebo ravnovesja med konsumom in produkcijo. To je naravna potreba in nujnost. To se sedaj dogaja, zato je gospodarstvo (povojno, nezdravo) v krizi, kar znači, da proces ozdravljenja napreduje. Kmetski produkti so padli v ceni za 100 odst. napram cenam industrijskih produktov, zato kmet ne more kupovati strojev itd. Kupna moč največjega konsumenta pada. Od kmet-skih produktov je prišlo na trg le 30 odstotkov, industrijskih 60 odst Nove politične meje so škodljivo vplivale zlasti na mlinsko industrijo, ki danes dela le s 33 odst. predvojne kapacitete. Za ostanek ni trga. V ozki zvezi s padanjem kupne sile je dviganje obrti, ki je ustvarjena na to, da krpa staro. Važno je po vda riti dejstvo, da vsaka zemlja ni godna za vsako industrijo. Postoja mednarodna delitev dela. Zato so nesmiselne industrije, katere mora vzdrževati le hajdtiška carina in veriž-niške tarife. Poleg tega pu se tud; države kljub trgovskim pogodbam medsebojno šikanirajo in obidejo razne carinske pogodbe z internimi domačimi
Predvečei ruske revolucije — Strahc-vlada vsemogočnega ruskega carja — Kozarci se polnijo — šampanjec se pre« liva — generali »e zabavajo — Kozaki brezsrčno dvigajo knuto na revnega ruskega mužika — Revolucija — Stra. hovito klanje. — Smrtni ples — Kr se preliva — V sredi vsega tega kot duhteča cvetka ena ljubezen, ki pretrpi vse skušnjave, vse boli, vse muke in si po trnjevi poti prebija pol k cilju . Vse to vidimo v grandiioznem film-skem umotvoru, ki se imenuje «Sibirija*>
U —____
CDBOBOBOBCDBOBOBCDBOBO
o
i>amo še danes v četrtek nastopa ■ glasovitl in sp'ošno p-i1 ju^lieir : Q
lOH MIX
senzacijonelnem pustolovnem tdmu
fOM-TONNY-T!GER
TOM MIX si j t že s tem prvim filmom pridobi simpatiie vst h ljubljanski kino-obiskovalcev, kar dokazuje velik ob sk pn vseh dose danjih predstavah. Danes ob: 4.. pol 6., pol 8 in 9.
J a tri v oetek predvajamo:
Pos ednii dovršeni RUDOLFO VALE\TINO - film: alrue M? d; me Pomiadoor" ELITNI KINO MATIJA
Sredina mesta — Telefon 124 i^HUIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
odredbami, ki uvozni predmet nato po-draže alj uvoz onemogočijo. Tako je kljub trgovskim pogodbam nemogoč izvoz vina v Avstrijo, kljub prijateljstvu nemogoč izvoz moke \ CSR. in kljub prijateljskemu paktu nemogoč izvoz krompirja \ Italijo itd. Vse pažn.io je posvetiti komunikacijam Važnost teti v gospodarskem življenju ka^akterizira dejstvo, da ie v nekaterih krajih koža od ovce dražja kakor cela ovca z mesom vred: kajti kožo krnetič vrže čez hrbet in io odnese po gorskih potih v mesto, cele ovce ne more. Referent je dalje podertuval dejstvo, da politična cepite\ Balkana ne sme trgati balkanske gospodarske enote. Gospodarska bodočnost države leži na vzhodu Mesta radi carinske politike propadajo. Ni slučaj da slovenska steklarska, kožna itd. industrija zahteva trgovsko pogodbo s Turčijo. Nujno potrebna je tehnična izpopolnitev vse produkcije, ako hočemo v cenah konkurirati. Zunanja trgovina ni privatna stvar, ona vrši javno funkcijo, zato mora biti kontrolirana. Nesolidna trgovina zapravlja tržišča. Potrebna je akomtilaci.ia kapitala, da ustvarja novo produkcijo Kapital je danes davčno preobremenim Obremenitev znaša 30 odst.. kar ima za posledico. da se kapiral po vseh luknjah skriva, da ga nikdo ne vidi. Ostro kritiko je doživela državna politika šted-nje, ker ta štednia ubija vsak napredek. Govornik nato preide na gospodarski pomen delovne sile. ki mora biti zaščitena. ker je ona enakovreden gospodarski faktor. Gospodarski svet sedanjo situacijo izkorišča, na drugi strani pa onemogoča samoobrambo nasprotnih interesov. Strah pred komunizmom ie prazen. Več je žandariev. kakor organiziranih delavcev. V državi nima dela nad 200.000 delavcev. V interesu delavstva je takojšnja upostavitev gospodarskega sveta in točno izdelan gospodarski načrt.
Poročevalec o zakonskem osnutku neposrednih davkov je ugotavljal, da ta osnutek ni v skladu z določili ustave, k; ukazuje enakomerno obremenitev državljanov. Minimum znaša 3600 Din letno, kar znači ubiti vsako kulturno in materijelno življenje. Utemeljena je zahteva. da mora biti ta minimum splošno višji, izjemno višji pa pri delavcih in nameščencih, ker pri teh pride tehnika pobiranja davkov popolnoma na svoj račun. Minimum nai znaša 30 tisoč Din. Davek zagrabi prav vsak dinar dočim je pri drugih to nemogoče. Posebno krivično je. da se v dohodek šteje tudi zaslužek žene. ki je prisiljena delati istotako otrok. Socijalno bedo država zlorablja v fiskalne svrhe Pri gospodarskih podjetjih itd. so možni odtegljaji v svrho vzdrževanja, le človek nima te možnosti, kakor da bj se on ne smel vzdrževati in izpopolnjevati. Davčni vijak ie tako napet, da danes obremenjuje povprečno 30 odst. dohodkov celega gospodarstva, preje ■ le 18 odst.. pravilno je 15 odst. Ali je na ta način napredek mogoč? Državni proračun je mogoče znižati za 50 odst. in to tam. kjer nj nevarnosti za splošni napredek. V davčnih komisijah nai sodelujejo tudi zastopniki de!avce\. Resolucija povdarja progresivno obdavčenje.
Tajnik ljubljanske zbornice Filip Uratnik je na podlagi številk konstati-ral, da ie likvidacija stanovanjske zaščite preuraniena. Popolnoma napačno je naziranje. da bo svobodna konkurenca odpravila stanovanjsko bedo. V državi primanjkuje 20 tisoč stano\anj. Povpraševanje bo zato večje, kakor ponudba. Država naj pospešuje privatno inicijativo s tem. da krije en del obresti investiranega kapiraa; s spremembo predpisov o občinskih financah naj se omogoči občinam zidanje. Razlika med stanarino v zaščitenih stanovanjih in med normalno najemnino naj se uporabi v svrho gradbe stanovanjskih hiš. Naša država je prva, ki je pričela z likvidacijo stanovanjske zaščite. Ako druge države niso naš e stvarn h razlogov za to delo, jih tudi naša država nima. — Ta referat ie bil zbog svoje stvarnosti in argumentacij zelo prepričevalen in poučen. Ogledajo naj si ga večje občine.
Dejstva, katera so bila povdarjena v referatu o položaju in soci.ialni zaščiti delavcev in nameščencev, bi mogla obsegati celo knjigo. Tako brezbrižna je naša socijalna politika Zato so protesti delodajalcev proti socijalni zašč tj in soc. bremenom najmanj neutemeljeni, skoro se v njih izraža cinizem Obširne resolucije so povdarile clavne težnie Glede rudarskega zavarovanja ie osvojeno načelo da se to zavarovanje or-' ganizatorično in materijelno strne s splošnim zavarova.iiem Kongres protestira proti dejstvu, da se sedanii pravilnik novelizira brez sodelovanja De!, zbornic
Končno ie koneres osvoji! tud; zahtevo po volitvah v samoupravne organe okrožnih uradov za zavarovanje delavcev.
Mali ogla*!, ki tlntije • posredovalne In aoctabM aamenc sfcAmtva. vaaka beseda 50 par. Naj manjtl ittitk Dia 5-—.
Kolesa, pisalne in
šivalne stroje, registrirne blagajne itd. popravlja najbolje najceneje Flor-ian^ič. Ljubljana Nunska ulica št. V tl&ii
Modistka t. Mahnlč - Oorjanc
Ljubljana. Kopitarjeva nI I
[yr :i;. \ea t.jprsvila har-FiU- ktoHnkov, Vir to^ne orno itvrtl V iaiotti hariutiasti Uohti. Vi od 1K1 Dia !c lile od M Oia uaprtj	386
Avtomobile
aovrstne in motorna Eo less poprarlifi najbolj, naj-Ititreje .n najrer.eje F'or-jizi-i Kirlov.ka	Ž3.
Pletilja
ki im» 8voj ftroj. dobi delo n» <iom. Dobra plut*. — Kasiov v oglasc^ui oddelku «Jutra r ~	98*79
Šiviljo
"iirotao in orno llieas itk i o m. Ponudil na oglasni oifl-iek .Jutra*	si:rs
.Takoj M.	S25M
Mizarska stružnica
in 8 novih oken ceno naprodaj Pred »kotijo St. S/H.
82317

U*

*šte o
Mesto sluge
aij kaj ^Ifnoga	Bleil-
ffpnten in čeden mladenič ki j« bi! »>-l»ti likvidacije obrata reduciran Ponndbe na p:.dru»nieo ,Jufrj. v I V' ! znafifco «Po3t.in» "S247
Spalnico
in oiejjar.tno jedilairo fw oovo it <lavon-k*c» Hrasti. radi odpotovanjs po s«lo usodni ten oaptodaj na Celovlki cesti 117 proti št Vidu Sifk«	3Ki
Več gonilnih jermen
dobrih. S—7 em »irine pro
1 da poceni strojno miiaretvo Mlinu Bled	330M
PA	v..
rop
»tika*.	|
SITAR s SVETERjj
L * iJUBi-UAHA S J
v V
®fi b o®
Vulkanizlra
, *r*U ^ u Ui i • a »uiUaniia.Mja P ikiln t Ljnhiiaai Kiinsk* « ti Ž7t'
Pekovskega mojstra
j obrtjo -t,-Ju BlftitO '.a ptkarto v »rediai trga 1rao\l<e. Lie g Ivan O-el
vik jo-M-taik irbovlje C7	32236
Izdelovatelj štanc
(Srtucttniarliert ixu6hb v inozt nri,vo spacijalisi sa orsdnjet*. tarno *toj:'i, strngar — t letnimi <ITiJ. i„i, leii premočit'
■!nil» le t* boljl* dela — l>"pice na oglasni oddelek .Jutra* pod m.,*>o .Samo >toiei- (£»	»3158
Dekle
veJV vseh hISnih del, ki Tovori tudi nemško. iS5e j slutN) pri majhni drnžioi. NmIov t oglasnem oddelka «Jutra*.
Lesni manipulant
» vofletno prakso. vrSč tn-di pisarniških dal. x zna-. niem srbolirval&irse. želi premeniti inH« srre tudi iivrn Slovenije Dopise na oglappi oddelek .Jutras pod r.cačko «R».niee.». ?S927
Italijanščina
.adi p- rlektneija innnja lta-
lijnnetine, ieli gd'- konver-z^cije. Ponndbe na o^la;n5 ..,ldel»k .Jutri« pod anažko
dobe
Sprcjmeui učenca
i, , --'fcrij.-ko trgoviso — f
vtič. : .0 Solato iaobraelto Vv1 v v o^latttem oddelku <J'J!rs>.	OŽ2T3
Hišnika
i. Ukoj SUroat, u.
-.anji tiuklic in Število dra-:tue :<- navesti v ponndhi rod K-,»iiit> na c^.aani od tleltr-. <Jn*.ra>.	82170
Učenca
'..t—l„t starega tprejme do^ovfjru - hrano in ob-'-ko v hiSi Frane Adaralje. klobučar v Trborljal S.
S284S
K otroku
tjleto^mn tlesku ^^rejasem
'akoj intellk'eutio. dobro gospodično Oce ki govorijo tudi franec-ko. imajo prednost Ponudbe t sliko e po-lati: Dr It iti edra* nik. Pnnčevo	82164
Čevljar, pomočnika
tprejmem takoj v t ajco delu z vso oskrbo v h.ai. Plača po dogovoru. Naslov v cgla.-n^tn oddelka «Jntr»».
823»
Krojaškega
pomočnika
ciar-.jsega. «;wjme za veliko ip fino deio Franc Roter — Trbovlje I — Loke 164.
823M
Učenca
tffidnega ln |>oSteneza »prejme proti vsej o.-krbi v hiši pekovpko obrt Josip Vilar, {»tarna v Sp. Sliki.
S2374
Oskrbnico
»a manjte posestvo enre.i-meai. ronudba i ipričeTali na ticdrn^niro «Jutra» v pod značko *Vrt>.
82375
Učenka
>tan 15 let, ki je t prav dobrim o^pebom no-rtHHla H-razredto o-novno fio'o b: rada nastopila v trgovino v kakem vetjem kraju Na-r!ot pore oplasni oddelek -Jntra*.	«2231
Natakarica
i5če ftlužbo. Prvi mesee gre brezplačno. Naalov v oglat oddelka «Jntra« S238!
Austro-Piat
ItedeJnl, 34 HP, v ilobrem št&iiju, takoj aa voziti, nova pnevmatika, pr praven za tak^ametar ali lahki tovorni avto, po zelo nilkl ceui naprodaj. — Ogledi ie pri Barelču no Dunajfki
cesti li.
£•2345
Železna peč ln štedilnik
ugodeo naprodaj v trgovini Muc, Vodnikov trg St. 2.
S2350
čevljar, šival stroj
dobro ohranjen, proda radi smrti za 15tX) D c Ivan O 6 o ! n i k. Domžale 83.
32353
Vo/.lček
zapravljlvček
skoraj nov, na oljnate o«i, proda Franr Oblak. Drenov grič	33368
Makulaturni papir
ve^ -to kg proda po ugodni eenl Tonmt-Offiee v Ljub-ljsjii	33378
Bivši orož. narednik
mlad. ISče iluibo potnika, akladiJčnik*. vratarja ali kal alifrega Vaslov pove
Orlaatr. oddelek <Jutra>.
SE3S
Mlad uradnik
samostojen knjitrovo.lja ia korespondect (slov., >rbo-hrvatski in nemški) s triletno prakso, ravnokar prost vojaščina. i5če sltiihe. Gre v vsak kraj In h kakršnemkoli podjetju. Cenjene po-n«dbe M oglasni odd«'ek «Jntra» pod »Vestnost 574» 33351
Iščem kuharico
kat' ra razume nadaorovati >rt in j<.ljedelstvo. Ponudbe Jjod .Posestvo« na podružnico «Jutra» v Celja. 32376
Krepkega učenca
no-tenih <taržev sprejme takoj trgovina z tnesanim blagem Stanko Lenarčič, Kova pri Rakekn.	32391
Potnike (c«)
*a prodajo splolno »naBPpa in priljubljenega predmeta. pron v:<oki provl« jI takoj sprejmemo. Potreben kapital i e 50 Din. Ponudbe z tnam-ko sa odpovor na naslov: Je šip Dollar. Veleaj« pri Celju
300 Din nagrade
dam onemu, kateri mi preskrbi nlužbo kontorlrta v kakem večjem podjetju. — Zmoten fem poleg vneh kantonih po?»ov tudi slo-in f-rbohrvatake ko-reafender.ee, ftrojepifja ter knjijrovodptra. Ponudba na oglasni oddelek <Jutra> pod Iifro «U(codna prilika Č3».
3l>363
Mesto potnika
noalovodje, fefadi^faikn 3)1 kaj sIi8nega i š ft e m Ves^ »ein tudi sam voziti avto, pre-csf-merr. tudi mesto šoferja. Dobre reference — Dopise na oglasni 0'ldelek •Jutra> t»od «Potnik 92».
32:593
Šofer - mehanik
brezen in zanesljiv želi be. — Ponudbe na upravo < Jutra* v Mariboru pod «5ofet>.	3^400
Mladenič
r večletno prakso v raznih pisarniških opravilih, a dobrimi spričevali. 4 razrndi irimnazije. tmo^n s.loven-\ Mine, prbohrva'<S nt1 neka1 ' tudi nemfcčine in strojepisja. i^e primarne službe * 15. de^emb-om. Gre tudi na de. želo. Ponudbe ca oglasni oddelek «Jutra> jiod Sifr? -Marljiv in zane8ljiv» 82S9!'
Vj+odarn
Drva
braatovc odpadke
od parketov lo-tavlj> po nitki ceni o a d o tn jaran f.aga V Seagnetti Ljnhlja na. ca gorenjukim kolodvo rom - Pri odvzemu večje tonoline tnateo i»tm-t 193
Kon*-ristinjo
nntnžno knj.guvclstva, ko-respondenee. .-tenografije ln strojepisja -prejraem Re. fh-ktirarn na prvovrstno »»-inostojno moč Nastop takoj ali po dogovorn Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod .Knjigovodstvo St°».
Ugodno naprodaj:
osebni 4sedežni avto. IS/14 HP ter majhni tovorni po 15 00(1 Din, stojiš lwnein-motor. A BP. 800H Din. se salka aa avto iFridmanel aparat). Sciiindr^ki magnet-trivrstna harmonika viioli na in oitre, vse v cioIirem stanju. — Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko <Ugodna cena« 82" >72
Pletilna stroja
Siti, HVMI pro-lam Ko;» dobi pouk v pletenju. Ka
•lov v oglasneso oddelku .Jutra«	82377
Posojiia oskrbi,
posestva prodaja, kupuje, trgovske informacije daje: " Dr. IVAN ČERNE, gospod pisarna,
LJUBLJANA, Miklošičevi? 6.
Lep lokal
I stanovanje* la skladlUam,
2» krojača ali čevljarja, takoj oddam. Na-lov v oglas. Oddelku cJutra«
Vlnotoč
I malim trg. lokalom, pripraven tadl ta tajtrkoval-nico. traven tudi vrt, pod zelo ugodnimi pogoji takoj oddan v predmestju Stranka, kj to prevzame, dobi v isti bili čez £ mo-eea tudi stanovanj« Ponudbe pod «Vinotoč in lokal« na ogl. oddelek .Jutra«.	8833
Enonadstropno
hišo
t vrtom m raipošiljalnico čepi,- in oblek s celim inventarjem v lepem kraju Goreaj-ke. prodani radi bolezni jatno ta 40001! Din Ponudbe aa oglašal odde lek »Jntra. ood »Takoj 88«	32188
Kožuhovinast
ovratnik
Seat moški, posebno velik in lep. popolnoma nov. prodam. Videti 2—5. Kae'ov v oglasnem oddelku «Jutra».
S2-S1
Otroško posteljico
Selszno, bslo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov pove
oglasni oddelek *Jutra».
:r->370
Vlilltlllot
zlato kupuje
po najviljih .enal
Cerne. iuvelif
Lisbllaua VVolfovp al a
Stare kovine
baker. «vinee. kositer medenino. aluminij, ,-inkovo pločevino akumulator plo 3če ete kupuje in plača najbolje Vere. Komereiial-na druiba v Ljubljani — Kongre-n; tre 9	32317
Suhe gobe
p r i m a kvnlitet« oferirajt« tievtorčepo tv-dk E Vajda •''akovee - ¥ediimurje
31884
Antogeničnl aparat
rabljen, in 4 železna kolesa ta voe. za prevajanje motorne eirkularno žage. kupim. Ponudbe pod *R K.« na oglasni oddelek <Jurra» 82339
Matek Aritmetiko ln Algebro
za 4. in 5. razred srednjih sol. kupi Kroschl, Sodna ulica 5	32:146
Navljalnl stroj
(Spulmasehine) prodam radi pomanjkanja orostora nod lastno ceno Kasiov v osrl oddelku .Jutra« 8:1282
Železna peč
r^prodaj. — Ogleda -e na velesejma.	SSSS3
Kovaško orodje
kompletno in dobro ohranjeno proda Jakob Pisana«. St Jur ob iaini Isletniel
Avto sPuch»
dobi ta 12.000 Din tisti. U s* takoj oglasi aa oel oddelek .Jntra. pod Iifro .Avto 75».	81775
Sadno drevje
vseh vrst. I »lovenske dre vesnlee proda Dol h lek
■ i n ■ ■ ■ - i.
. x a,bi, osvtnjsEa notjita.
Zlato
no najvilji ceni kuni Milan Ko^ak. zlatar. Cankarjevo nahreije St. 81 fpri Cev jar-•kom mostu)
Lepo delavnico
ilčett sa ladelovanje kanili tov Plačam dobro Dopise na oglasni oddelek «Jutra« pod «Kand!tl»	32316
Trgovski lokal
v sredini mesta, obstoj, č po motnosti li S prostorov: prodajalna, skladilta ln ev.
deiavnies, iHčem. Popise na oglasni oddelek .Jutra« pod •Lokal 15»	SS81J
Delavnico
lepa tn vallko. primerno
tod! ta jkladlšSe, oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra» pod .Delavnica«
52810
Dva lokala
in vinsko klet. dohro vpeljano -špecerijsko trgovino s inventarjem in vso pr:pra»o ugodno oddam s 1. dec. — Kasiov v oglMsem ortde'kn «J»tra».	--
titm mhtm
Sobo
arketiraao. t elektriko ta opalniro oddam Naslov v glasn-m oddelkn cJutraa 82287
og
Prazno sobo
, posebnin vhodom In etek trično rassvetljavo. ieli takoj visok uradnik Tudi na periferiji Ponudbe na ug! oddelek .Jutra, pod Iifro «&vet!&»	32257
Sobo in kuhinjo
S č e zakon-ki par bi»» otrok Ponudbe pod illro .Mirna Ja na oglasni odde-ld .Jutra«	31902
Mesečno sobo
z elektriko in posebnim vhodom oddam goapodu lžat.ski cesti 27
31922
Šobo in kuhinjo
takoj oddam za StKI Din me.-"čtio Naslov v ogla nern oddelku Jutra«. 32386
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, oddam takoj
odde!

Naslov .Jntra«
oglasnem
323S7
Opremljeno sobico
oddam takoj ta 250 Florijanski ulici la
čisto. Din
solidnemu go-podu Dijaki slov
izkljrčeni Naslt oddelku .Jutraa.
oglas. »2842
Kot sostanovalko
sprejmem s 1. novembrom
gospodično ali dijakinjo na hrano in stanovanje v Tavčarjevi (8«ilBi) alici. Cena nizka. Natančen naslov v oglasnem oddelkn .Jutra« 32344
Gospoda
sprejmem na stanovanje in zajtrk Naslov pove oglasni oddelek <Jutra»	32847
Sobo
oddam. Naslov v oddelku «Jutra».
oglasnem 8:^848
Sobo
s posebnim vhodom, oddam go*po-'u ta 300 Din v sre-dini mesta. Naslov v oglas oddelkn .Jutra. 82367
Elegantno sobo
z električno razsvetljavo, z ali brez hrane, oddani blitu kolodvora. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra« 32320
Dva gospoda
iS'eta sobo Ponudbe pod .Mirna 24» na oglasni oddelek .Jutra«	82324
Sobo
t električno rassvetljavo oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn .Jntraa 32385
Prazno sobo
o d d a ■ gospodični, event. sprejme« sostanovalko. — Naslov v oglasnem oddelkn .Jutra*.
Ti
Krompirjevo moko
nadim v večjih in manjših kol tinah aa aiako orno Uak^o Heinrich. veletrgovina kolon-j.-tlae robe. Oa to.ee	8ŽS2*
Stanovanje
8 sob, kuhinje in pritiklin, solnčno in tračno, rame. ajam za večje. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« p 'd .solidna xataeea». 82378
Ihpiii
Sllvič-Cisanček
javi bo takoj — mamica v skrbeh liani. ~
Znanja želi
tnlad ia idsalsat, a na srea trpeč gospod t blagoItatečo gospico. katera bi mu dala srčnsga sdravila. Ne gledam na bogai-tvo. ker j« moj mesečni taslalek 5000 Din Bres miru okrog divjam. ker mi sre« trpi. Pridite na moje sme. Tajnost tajamčena. Cenjen« ponudbe s slika ali brst iste na ogl. oddelek .Jutra« pod značko .Bolaa sresa.
Plesne vaje
Zaključena drnlba išče i« nekaj gospodov. — prijave pod »ufi.teljloo do 3. no-
vembra na oglasni .Jutra*.
oddelek 323S8
Majhno, opremljeno stanovanje
oddam s pogojem odkupa pohlltva. Ponadbe aa ogl. oddelek «Jntra« pod iifro .Odkap*.	58358
Gospodična
Ilče sobo pri bolj« drallni v BUltt. — Canjsne ponndbe aa ogland oddelek .Jatra« pod tllika«.
Opremljeno sobo
oddam v Čopovi allel 21 — pritličje t.
Dve sobici
s posebn;m vhodom in električno raasvetliavo, z tajtr-koo oddam takoj, event. tudi t vso hrano >'as'ov v oglasnem oddelku .Jutra* 88361
Sobo
lepo opremljeno, s separira-nim vhodom in elektriko — proti jugu letečo, i I č e m, event s hrano. Ponudbe oa oglasni oddelek .Jutra« pod .Trajno 95».	32395
Opremljeno sobo
iepo, fiarketirano, oddam takoj eni ali dvema boljšima gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«
88887
Veliko zračno sobo
i elektr ratsvetljavo. oddan ta 200 Din. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra«.
S2383
Na stanovanje
sprejmem v bllilni Tabora enega ali dva gospoda. Vbod prost. Ns<dov pove ogla-ni oddelek .Jatra*. 82397
Opremljeno sobo
oddam solldnema gospoda. Naslov v oglasnem oddelkn .Jutra«
Kot sostanovalko
spnjmem poleg hčerke, i vso o--krivo najraje d jaki-njo ali trg nastav'jenko s 1 novembrom Elektr. luč in klavir na ratpolago. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	38S96
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj v sredini me.
sta Naslov pove oglasni
oddelek .Jutra«
32399
Družabnike
voditelje
sprejmem za podrnlnioe v Itanjl, Avstriji. Ogrski, Celkoslovaikl in Nemčiji. — Bres posebnega predztiaa!a si prldob« tekom malo let veliko premolenje. Podjetni in kapitalno močni gospodje naj stavijo ponndbe pod .Druga Amerika* ua oglas, oddelek .Jutra. 32SS0
LLLLZ^L
Elektr. avtomat
gostiIniiki izvrsten s rasnimi šlageri. kakor valcer jev mariev itd., aaradi pomanjkanja prostora zamenjam ta dober pianlno Pismeno na oglasni oddelek .Jntra* nod .Planino sa avtomat*	' 88111
2rebca
Noniue pa-me. čt.-tokrvn Normanee ki jt- ss vsako vožnjo sanesljiv N>d-. s-im aii pri patu. dober tekač tn izvrsten za težo. prodam Anton Zaje Bistrica -Mokronog	3216S
2 para konj
teikih. t opremo več tovornih in kočijsk h vot radi uvedbe avtomobilf-kega obrata naprodaj v tvornicl papirja Bra'je Piatnlk v Radečah pri Zidanem mostu 83171

Gospod inž. Sterle
naj Javi tako) tvoj naslov v upravi .Jatra* pod iifro laienjer*	82315
Trgovsko koncesijo
oddam v najem Pouudbe pod .Ugodno 99* aa oglasni oddelek .Jntra* 8S--99
Snežne čevlje
sprejema v papravilo tvrdka M. TRUBAR, LJUBLJANA
Sv. Pttra cesta 6
Gospodična
išče služCo
v pisarni. — imam dveletno prakso kot samosio<na pisarniška moč z 'ep'mi spričevali
Grem tudi kot biagajnifarka k večjemu podietju z neka' kavcije U2v>
Cenj. ponudbe , posia na oel. oddelek .Jutra" nod ,,Pisarn ftka moč1'
Izjava
Podpisana obžalujem žaljive besede napram gosp. Karlu Polajnarja, kavarnarju in pose-tniku v Ljubljani, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe Franiiika Kalan, soproga žel. uradni-ka, Ljubljana- Knezova nI. M. 84.	82841
Korespondenčna dela
in prepisovanje a a stroj prevzamem na dom Naslov oglasnem oddelku Jutra.
3:1339
Na domačo hrano
dobro, sprejmem več stalnih gospodov. — Istotam se sprejme
sostanovalec
vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».
82371
U Korotaaake zgo dovlae 'p *aiet rotitar
Angelin Hidar
Spisa. >vaii Lah Cena vezani knjigi Dir 20. no poŠti Din 1-50 več
izdala
Tiskovna zadruge v Ljubljani.
foguoo vsaki družin
>iiiiasa|e islezijivi bo ezni kako se jih ubra •iitp 'zvest' Or. losi p
i lastnino vt ce Om 19-50 • votlU aa ko j t -farno fiakovne z z 'rane Bn|'3Bi
Ui M
O
z
o
Puške, pištole
Di ;.tliihiis mumcija originalni ca-hufi, ptštoisKa muniCija
'.jenetalro zastorretvo tvotničkt skl«dai;$te
PIRA O. D.,
B. cesta
Zagreb 19-a
t. Miku* ~
LJUBLJANA, Mestni tre
izdelovatel) Cinikov
Na drobnol	Na debelo'
Zaloga sprehajalnih palic
Man ue>niki «a
neobeljena d,. i.2u tn dolga, od 10 io on ne-idana kupuje stalno po ugodnih cenah in Ukojžnjemu piač iu evemuelno proti akreditivu Crnaat Marine. Celja, Zrinskega ul. 4
Posred vale: d orov^ijo 1127:
Kunimo 15.000 komadov
snirekQyih brzojo^nih drogov
normalnih in tankih, 7 in 8 ra dolgih. Dobava januar tebiuai, raarc 1927 Ponudbe v vagonskii -lakladaii na postaji. — Naslov pove podružnica »Jutra* v Celju pod: ,,Takoismt> plačilo" U283
uBHtnasnsstKitosassanntmunsai«
Hala 54213 Ijiiaiiano!
radio cevi in potrebšfiine tukai najceneje. 1124»
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Knjiga oblačenju
ON TON
lepem vedenju, govorenju in v zasebnem in javnem življenju Broširana stane Din 65-—, vezana 80*— Din
///
Knjiga se dobi v knjigarni
TISKOVNE ZADRUGE
v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Nasproti glavne po§te
D D D D D D
Zahvala.
Poapisani se zahvaljujt m prostovoljnemu gasilnemu dtuštvu v Kamni gorici, zlasti n egovtmu načelniku goSp. Hoku Bohincu in županu gosp. Josipu Špendovu za njihov po:rtvoval>.i trna ob priliki zadn/ega požara v Kamni
g0rUi'	L. LAZAR.
pertektno m kavcijt s takojšnjim
zmožne sprejme nastopom
Hotel Union v Celju.
Pismene ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega siužbovania na Hotel Union Celie.	25
Izvežbanega potnika
za Slovenijo s fiksno plačo, potnimi stroški in provizijo iščemo za znano svetovno znamko n8troka-krema ca čevlje".
Ponudbe pod značko »Domača Industrija"
na oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor, Slomškov trg št 16.
11176 a
ZAHVALA.
Otilija Vi lic se v svojem in v imenu svojin otrok ng Milana, Vera, in sinahe Valja iskreno
zahvaljuje za m nogol rojne izraze prisrčnega sočutja, ki jih je prejela povodom nenadomestljive izgube svojega nepozabnega soproga in očeta gospoda
Franca Vidica
a poKlonjeno prelepo cvetje m vence ter za mnogo-orojno fatfeče sprtnstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej me veže dolžnost, zahvaliti se oblastim v Subotici za blagohotno naklon;enost. gosp. govorniku direktorju subot šue direkcije dr Borku zi poslo-viln šotor, in njegovo nfpoplačijivo oožrtvova nos' ier gosp. Devetu, Ki se je v gani ivih btsedah ob odprtem gio:,u poslovil od blagopokojnega nadalje ■josp. Ins Kneževiču, direktorju liubljanske direkcije !rž. železnic, gg, odposlancem generalne direkcije be i radske, direkciie zagrebške, subotišne ln sarajevstce, jg. zastopnikom raznih oblasti, korporacij in stanov-.-ki organi'.ad;i za udeležbo pri pogrebu, častniškem j zboru in komandi Dravske divizije, g. vlad. komisarju •nestne obč ne liubljmske dr. Mencingerju, dr. Marnu n vsem ostalim Ste/ilnim zastopnikom javnih in vo-aik'h korporacij. Iskrena zahvala bodi izražena godb in pe«skemu zboru .Sloga" za v srce segajoče žalo-stinke. Končno se prisrčno zahvaljujem vsem d-ag m prijateljem m znancem, ki so blaeega ronoinika v tdko častnem Številu spremili k večnenu počitku
Vsem in vsakomur moja iskrena in srčna zahvala
S«, maša zadušnica bo darovana « patalc dne 29 okt. 1926 ob 9 ''4 uri dop. « alolni cerkvi Sw. Nikolaja.
V LJUBLJANI, dne okt. 192«-.
POZOR,	CISU^v	POZOR,
Zopet znižane cene! JUSip JIIDOI Zopet znižane cene!
Ljubljana, Stari trg 21, - poleg Zalaznika
Čisto volneno blago za žensk Sito ko 110-130 cm Din 40--, 70 -, 120--t>rima moški Stoti lodni, kamgarni, veiourii Din 90 - "200- S00
Kontenina rujava
Kontenina za rjuhe Angležki šilon* Robci, lucat
Din 7«-, 10--, 12—
Din 27-—, 29--, 34 -Din 12--, 15-—, 19-— Din 48--, 70--, 90'-
Angleški popltni '.a cluze in srajce Radično blago za ženske obleke
Din 36-—, 40-—, 45'— Um , 16-—, 32"-
ti-71 a
Veako sredo in soboto prodaja ostankov*
Rene La Bruyere:	20
Hektarjev meč
Kuiaaa
Jaz sem se iiienua za Cogudtvc ic tolika, koukoi so sc nic dotikali: za borbo parlamentov takrat, ko nam ie predsednik du ttous-seau raiodel, da hoče podati ostavko, ker ne ve. za kosa in za kaj naj g^bi^j, in se nc more odločiti ne za svoje tovariše ne za skupščino; m za svečeništvo tedaj, kadar sem se vsa pobita vračata od pridig...
Tem bolj strastno pa rne je zanimala vojska; s čedalje večjo napetostjo sem poslušala vse. kar mi je zaupai gospod dc Pontguion.
Kuro _a je nadaljevala svoje sprejeme, čeprav so bili zdaj manj pogosti in zlasti tudi manj veseli. Nihče ni več pukal pod ovenčanim lestencem in bihče ni več igral komedije na gizdavi pozor niči, zato pa so tem več modrovali okoli kamina. Še ženske so op: š^ale svoje neskrbno čebljanje in so hvalile ta ali oni govot grajam ta ali uni ukrep t.er postajale sf-as:ne prerokinje in soudeležeuk. avnih
USOvl..
Posebno živau .a je bi;a družba tedaj, kadar se je pojavii mojster Juiliard, ki jc prinašal med ias svojo južnjaško vihravost, svojo zgovornost, svoje široke geste in ves svo.; ciceronski nastop
Vsi so mu viseli na ustnicah, bodi že. da so mu pritrjevali ali da so se pričkali z njim. in niiiče ni pazil na ostale goste Michel-Hecktor in jaz sva se okoriščala s temi prilikami in sva 'zmon.iala svoie drage skrivnost'.
Na žalost sva si imeia povedati le malo tolažiintga. Moj oče je
bil namreč zajaiiai novega konjička in se je pridružil Joulliardovini častilcem. Želel si ga je za zeta in siabo bi bil naletel, kdor bi mu
bil predstavil drugega piusaca za mojo roko.
Za nič ua svetu ne bi uotela zbuditi videza, da sodim tegtf vrlega očeta, ki je bil človek ravne poti. največji poštenjak pod soinccin. do katerega sem vedno čutila najgloblje spoštovanje; če govorim o ten izpremembah nazorov, govorim le zato, ker so bile povod dogodkom mojtga lastnega življenja in ker bi bili ti spomini brez njih preveč nepopolni
Njegov značaj je bil v temelju dobei. toda šibak m neodločen Kakoi vobče značaj francoskega meščana, ki je že v Laiontaiuovih časih zaporedoma klicai »Živel kralj!« in »Živela Liga!« — ogrevaje se vseiej za tistega, ki mu je krepkeje sedel na tilniku
Vobče pa: kdor naj bi bil tiste ^ase neomajno vztrajai pri svojih načelih, bi bil moral imeti vero vanje — in meščanstvo leta 1789 ni imelo več »vere« v božju pravico...
Oficirji so živeli v vročični vznemirjenosti, ki je zelo otežkočala njihov položaj. Nihče jim ni dajal trdnih smernic in določnih ukazov Pod seboj so imeli nezanesljivo moštvo, pripravljeno da odreče pokorščino, ako bi zahtevali od njega dejanj ki se ne bi skladala z njegovim prepričanjem; nad seboj pa razdražene zapovednike-velikaše. ki so iz nezadovoljstva ostavijah svoja mesta in so se odpravljali k Njegovemu Visočanstvu v Turin; med tema dvema taboroma so stali mladi, v srcu vdani kralju in skupščini, v duši uverjeni. da je oboje eno, ter nestrpno čakajoči, da bi smeli izdreti meč za pravico in svobodo.
Fden teh mladih oficirjev je bil gospod de Pontguion Predrzno nastopanje tujih držav je navdajalo njegovo plemenito naturo z ogorčenjem. Koprnel je po priliki, da bi se odlikoval s kakim velikim dejanjem, in le nestrpno je prenašal brezdelje in notranje prepire
v tej malomestm posadki.
Sredi takih skrbi s nama je dajal hrup str. niia kaku oodriino bes«.
Moja dobra in prizai. njena; u^i pa se je ra-v Neckerju ali o prima videl ničesar, kar se jc Michel-Hector je le
kjer je šlo vse po zlu.
najma edina radosi Dežne minute ko
orerekan.' priliko, da sva si časih sep-
va kumica i.i na je biia skrivaj naklo-_'l ob vsaki .ajmanjši besedi o pos mili, ,aju kakoi Oojtu konj in ni nc slišal nt Jilo okoli njega
,tuko prenaša ta dvolični položaj »Ali nisem res siromak?« mi je ponavljal velikokrat Moje srce hrepeni samo po dvojem po Chaillette m po slav,; m moram glodati uzdo daleč od prve. ne da bi se smel tolažiti i drugo čeprav veje v zraku toliko žarečih sap. Oh, Chaillette skoraj očitam si najino skrito ljubezen, zakaj nič me ne bi iidržalo tu. da ni nje...«
Čutila sem. da ima prav Zima se ie naeibala li koncu in spomladi so pri Housseauievih zapirali salon: ka.. nama je bilo storiti? V svojem strahu pred novimi borbami sem zavračala vse. karkoli mi je prišlo na um. ter zapirala oči dn bi si utajila neizbežno bodočnost.
Michel-Hector, ki je bil pogumnejši in nestrpnejši od mene ter je sam izzval odločitev ki sem se ie ogibala v svojem malodušju.
Nekega večera (mojster Juiliard je bil med gosti in njegove go-vorancije so nama omogočale nemoten pomenek). mi je dejal z resnobnim in ganjenim glasom:
»Renee. prišel je čas, da si oboroživa srce s pogumom. Petnajst ladij je pripravljenih, da odplove.io; čete korakajo na mejo; vsi oficirji, kar jih je resnično vdanih kralju, se zbirajo okoli gospoda de Bouille: pri njem je nesto tud- zame... Cas .ie, da se posloviva .. .<
Odgovorile so mu moj. solze..
Velika izbira — najnižje cene
ha&žunastih in filc klobukov

O. leite -i )ih
modnem salonu STUCHLV- MASKE
Ljubljana, Ždovs<a ulica st 3.
Popravila se tako iz rie — Zaloga žalnih kiodukov

Brez mnogo beseo
ve vsak. da more le tovarna nudit' naiceneie in na noiit A f> rab ? ra^lan, -uktno al • ii er u. iind- v detajlno n -"»vin , fcnavčev* e z
i (Jrti
Kanlabciislis ovai n»
| Fran Derenda & Cie„ Uubiiana.
trn.............................................................
A. ŠINKOVEC i
NAS L
K. SOSS
Siecijaln; mehan čna delavnica
za tiuj) avu uisa'nih, .ucunskiti	m .azmnoževalnih suojev
kakor tud' registrirnih blngajn	tipke in pisave za pisalne
stroje vseh sistemov s"- menim po na:o-- in vzorca. Tehnična znamenja
LOD BARlG.*- lDliana Šemburgova ul. b iel. ^80
xrrr...............hjnnmuaoon mr-r-inr y u »i n»m in
PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH / IN KVALITETI ,
T
9
KEMIJSKA TVOBN^f« *B!LL ® BiOGRUr
Brille, o solnce ti divno, Ki Širiš božanska svetlobo. Ki svetiš očem sijajno. Ljudi osrečuješ, miriš.
V	stihu zanosnem t: kličem. O soj iivotvorm in divni . . .
V	tvojen sijaju se iskre mi. Ko hodin v čevljih bleščečih.
Sijaj, ki ga daje* čevljem, Je kakor sija; ogledala Zato se mu divimo vsi. kličoi: Zivio »Rrillal
Krema za čevlje odličnega sveta
Izdeluje se v barvah: rumeno, orani, ruiavo« rdeče, črno in belo.
UnM
Koojorcij »Jutru Adoli Ribnikai Za Narodne tiskarno dd. kot u&k»riurj» tiai< Jcicrsck. Lm uisciaUu dej jt jdjjovorec Alojzij Novak Vsi • Ljuhiianl