Poštnina Pečana v gotovini. Leto XIV., štev. 128 Ljubljana, sobota 3. junija 1933 Cena t.— Dir (jpidi/ui^ivu. L.juuijaiia.. L^Diiiijeva Ulica 5. — Telefon St. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Stev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleion št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180, VVien št. 105.241. Ai&rocmna masa aitsacciio um — Za inozemstvo Din 40.— ————— i —————— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva tuica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 1L Teieton St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vraCajo. po tarifu. — Ugiasi Osvežujoči veter Sredi gospodarske depresije, ki pritiska k tlom ves svet, bo otvorjen danes v nezmanjšanem obsegu trinajsti ljubljanski velesejem. Ljubljana dobiva zopet slavnostno lice m nekak svež duh zdravega optimizma se čuti v vrstah naših gospodarstvenikov. Mnogi se čudijo, da naša velesejmska institucija kljubuje vsem težavam v času, ko še ni izbrisan vtis splošnega gospodarskega propadanja. Ljubljanski velesejem, ki je bdi prvotno bolj reprezentativnega značaja in je imei pred vsem nalogo pokazati najširši javnosti, kaj premoremo in kaj moremo sami proizvajati, se je že davno uveljavi kot važna propagandna m kup-čijska ustanova. Malodusnosi se v trdih tasih opri jemlje pred vsem slaootnežev, odpornejši duhovi pa ne klonejo in ne odnehajo v borbi za ozdravitev m za življenjski obstoj. Dejstvo, da je velesejem letos popolnoma zaseden, priča, da nam ne manjka takih odpornih duhov in da se znova prebuja vera v ozdravi ju joče sito našeja gospodarstva. Maši gospodarstveniki so spozjiali, da se ne morejo odpovedati ugodni priliki za propagando, ki jo nudi naš velesejem; zato so so navzlic stroškom odločili za udeležbo, da s podvojeno vnemo iščejo stikov z odjemalci in da pokažejo svojo konkurenčno sposobnost. Znanstveno proučevanje gospodarskih konjunktur je pokazalo pri vseh gospodarskih krizah v glavnih potezah enako sliko. Ko je konjunktura na višku, odnosno, ko je že na prelomu in tik pred ] adcem v krizo, ne pomagajo svarilne in preudarne besede, da bi omajale neupravičen optimizem in da bi zavrle pretirano podjetnost. Dobro se še spominjamo, kako so 1. 1929. ameriški finančni in gospodarski •strokovnjaki zaman svarili gospodarske kroge, naj bodo bolj previdni. Takratno splošno geslo »prosoerby« je prevpilo vse'trezne glasove, dokler ni prišel tik ob koncu tega leta strašen polom na borzah, ki mu je sledil nagel padec konjunkture. Kriza je kmalu zajela ves svet. Š? dolgo je takrat trajalo, preden so oznanjevatel ji trajno ugodne konjunkture spoznali svojo zmoto. Tri in pol le:a je sedaj preteklo od tega poloma v Ameriki, ki je sprožil svetovno gospodarsko krizo. Razpoloženje, ki dane-" prevladuje v gospodarskih krogih. je baš obratno kakor ob koncu leta 3 929. Oni, ki so prej verovali v trajno - prosperitvso se prelevili v maloduš-reže in neprepričljive črnoglede, morda ne toliko po besedah kakor po dejanjih. Nekdanji nebrzdani optimisti, Id so se pre'evili v neozdravljive pesimiste, s svojimi dejanji najbolj ovirajo ozdravljenje «vetov.iega gospodarstva. Obupali so nad rešitvijo gospodarstva po poti naravnega ozdravljenja, izsilili pa so skoro v vseh državah zaščitne ukrepe, ki so svetovno trgovino skoro docela uničili in so krizo le še poostrili in zavlekli. V zadnjem stoletju smo imeli že več svetovnih gospodarskih kriz in depresij, toda nobena ni traiala tako dolgo kakor sedanja. Danes je položaj tak. da nadaljnjega padanja svetovne produkcije ni več pričakovati. Nemški institut za proučevanje konjunkture je nedavno objavil indeksne številke svetovne industrijske produkcije, ki kažejo, da smo najniže stanje svetovne gospodarske depresne dosegli že lani v juliju. V mnogih državah se je produkcija od lani že dvignila. Vse kaže. da gre not polagoma zoret navzgor. Tudi politični pretresljaji nima,jo danes več onega usodnega vpliva na gospodarsko živlienje kakor še nedavno. Vsiljuje se nam vtis. da postopnega. četudi počasnega ozdravljenja ne morejo zadušiti niti razni ukrepi držav, ki takemu splošnemu ozdravljenju naravnost nasprotujejo. Vse kaže. da se je padanje svetovne gospodarske konjunkture lani sredi leta definitivno ustavilo in da se obeta prehod iz depresije v počasni konpink-turni dvig. V takem stanju konjunktur-nega gibanja je največjega pomena, da premagamo psihološke posledice črno-gledstva. Kaj pomeni naraščajoče zaupanje naroda v boljšo bodočnost, nam kaže vzgled Nemčije kier je novemu režimu s široifcopotezno propagando uspelo vzbuditi v narodu zavest, da se zares bližajo boljši časi. Od letošnjega februarja je število brezposelnih v Nem/nji padlo za 800.000, dočim je lani znašal sezonski padec brezposelnosti ie 450 000. Statistika zaposlenih delavcev pa kaže celo, da je od februarja do konca maja našlo v Nemčiji novega dela 1,200.000 ljudi. " Tudi pri na*- ne smem o pri ozdravljenju naših gospodarskih razmer podcenjevati tega psihološkega momenta. Naš velesejem je kakor osvežuje* veter, ki razganja meglo pesimizma. To jp vsakoletni'klic ra delo, po^iv k vztrajnosti in najučikovi+e^a propaganda proti ma-lodušnosti. Naše g/v^Marcke razmere sicer poostruieio nev«p*ne rpzmere na k^odrtnem tr°nj. Pa tudi v tem pogledu lahko v kratkem pričakujemo ukrepov, s katerimi se ho likv^d^to cpd*nie Ipž-ko stanje. Po beograjskih vesteh je po- NOVA DOBA V ŽIVLJENJU TREH ZAVEZNIŠKIH DRŽAV Praška konferenca Male antante je dala najlepši zgled praktičnega dela za zbližanje med naredi in gospodarsko sanacijo Evrope Beograd, 2. junija, r. V vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z napetostjo pričakujejo ekspoze, ki ga bo na prvi prihodnji seji Narodne skupščine podal zunanii minister g. dr. Bogoljub Jevtič o delu in sklepih konferenco Ma'e antante v Pragi. Že sedaj pa soglasno ugotavljajo, da je bilo v Pragi izvršeno ogromno in zgodovinsko delo, ki pomeni mejnik ne samo v razvoju od noš a je v med državami Male antante, marveč more postati tudi izhodna točka novega razvoja vse Srednje Evrope in evropske mednarodno politike sploh. Praška konferenca prestavlja mednaroden političen dogodek, kakor ca izza sklenitve miru evropska politična zgodovina še ne beleži. To, kar so mnogi še do včeraj smatrali za godbo bodočnosti in grad v oblakih, je postalo stvarnost. Vse, kar se je v Ženevi vsa leta sem naglašalo kot ideal Evrope, to ie bilo v Pragi v praksi izvedeno. Mala antanta se je pojavila kot nova mednarodna politična zaiednica, nastopila je kot krepka in močna formacija, kf oo svojem pomenu in vplivu prav nič več ne zaostaja za katerokoli drugo evropsko velesilo. Mala antanta .ie pokazala po!, rx> kateri mora iti Evropa, ako želi sebi napredek in boljšo bodočnost Komentarji Beograj-Jga Beograjski listi se na uvodnih mc-stii obširno baviio s skile,pi, ki so bili sprejeti v Pragi ter podčrta vajo njihovo dalekosež-nost in važnost za nadaljnji razvoj odno-šaijev Male arutante. »Vreme« piše med drugim- „Tvorci nove Evrope" Mir Evrope .ie dobit na i.z\ e štej šega t.n naj-odlične.išega zaščitnika v Mali antanti. Za one. ki so skeptično ali zlonamerno govorili o razdvojenosti držav Male antante in njeni neenotnosti, so reizuitati praške konference najodiooneiši demanti in najmogočnejši dokaz, d? se pričenja v Evropi nova doba. Po afirmaciji svoje politične enotnosti prehaja sedaj Mala antanta tudi v gospodarsko skupnost, iz katere se bo izkristalizirala popolna gospodarska enota Male antante. Pospeševanje medsebojne trgovinske zamenjave, sodelovanje zadružirli organizacij, tesno sodelovanje v pogledu Mrd.ustriiiiske proizvodnje, osnovanje skup-rrh gospodarskih zbornic, unifikacija železniških in drugih tarif, prehod v poštno, brzojavno in telefonsko unijo, normalizacija v domeni vojaške oborožitve, unifilkacija zakonodaje na gospodarskem in socialnem po-Ivu. ukinitev vizumov in razni drugi skupni gospodarski uč.repi dokazujejo, kako bo Mala antanta v dogledni dobi postala zgled Panevrope v duhu Briandovih idej. Mala antanta se svojim delom ustvarja v celoti zamisel velikega Evropca in kaže pravo pot novj Evropi. Po svojem velikem delti, ki je bilo zaročeno v Ženevi in sedaj dovršeno v Evropi. si gg. dr. Beneš. dr. Jevtič in Titolescu s pravico lahko las te ime tvorcev nove Evrope. Kakor so oib sklenitvi versajske mirovne pogodbe prišli v svetovno zgodovino \Yiison. Glemenceau, Llovd George,s in Orlaudo kot »velika četvorica«, tako so po praški konferenci s t op jI i V evropsko zgodovino dr. Beneš. dr. Jevtič i-n Titulescu kot »velika trojica*. ŠteH so iih k malini narodom, a baš oni so pofkazali- da je mogoče ustvariti to, kar se .ie največjim in najstarejšim narodom zdeJo nedosegljivo in neustvarljivo. P»!eg politične In gospodarske tudi vojaška enotnost Tudi »Politika« se v daljšem Stanku bavi s praško konferenco iu piše med drugim: Nemogoče je zajeti ves ogromen posel, ki je bi.l izvršen v Pragi, v kratek člančič. Predvsem se mora nagiasiti, da je Mala antanta kljub vsem nasprotnim trditvam, k'j rib vsem dvomom, ki so jih izrazili ce,!*) šefi nekaterih vlad, dala v Prag: pozitivne dokaze, da v!ada med državami Male antante popolna soglasnost tako glede političnega kakor gospodarskega in vojaškega sooeiovanna. To so baš runa tri poglavja, ki so prišla v Pragi izredno jasno do iz-razr svetovalni odbor za ureditev kreditnih razmer pri trgovinskem ministrstvu dobil nalog, da svoje delo zaključi še p»ed binkoštnimi prazniki, da bi mogla vlada na podlagi sestavi-jenega elaborata izdati primerne ukrepe. Zato lahko pričakujemo, da bo letošnji velesejem značilen mejnik v razvoju našega narodnega gospodarstva. V političnem pogledu vlada, kakor je razvidno iz objavljenih komunikejev m kakor >o potrdili vsi trije zunanni ministri v svojih izjavah, popolno soglasje, ta*o v pogiedu atccje, kakor naziranja iu ude-stvu anp v vseh aktialnih mednarodnih p robi eni. h. Premišljeno, enotno m na dogovorih sioneče delo Male antante je odvr.i-lo cd Lvroipe možnost tcžk.h perturuact; w«-tvorni pakt po prizadevanju Male antatre ne predstavlja več nevarnosti, KaKor v začetku, ko se je pojavili rimski načrt. V pogledu gospodarskega so-deiovama predstavljajo praški sklopi epohalen dogodek nedogledne važnosti. Ta načrt se sicer nc da izvesti preko noči, marveč je za to potrebno sistematično večletno delo, toda kar je važnejše, načrt je rezultat vsestranskega in globokega proučevanja skupnih interesov. Gospodarski svet bo mogel na osnovi praških sklepov kmalu sestaviti podroben načrt in tako praktično izvesti praške sfclape. Poleg ustvaritve gospodarske enotnosti ie gotovo za Evropo baš seda] najvažnejši sKlesp o vojaški uninkaciji (Male antante. Na praški konferenci je bilo sprejeto načelo normalizacije vseh treh armad, to ie načelo, ki ie bilo sprejeto tudi na razoro-žitveni konferenci. Upoštevajoč ženevske sklepe, si je Mala antanta nadeta dolžnost, da te sklepe takoj izvede z izenačenjem vseh treh armad, tako v pogledu vseb vrst orožja kakor tadi formacij in načina oborožitve. To je somo nov dokaz popolne enotnosti držav Male antante in njene trdne odločnosti, skupno braniti skupne interese. Z nacionalnega stališča je treba ta sklep vsekakor toplo pozdraviti, kar ie plod dosedanjega tesnega sodelovanja, a njegove važnosti ni težko oceniti. Začetek gospodarskega preporoda Srednje Evrope Praga, 2. junija. AA. Jugoslovenski zunanji minister dr. Jevtič ie izjavil dopisniku »Lidovih Novin« ičned dr igim. da gleda z optimizmom na razvoj gospodarskih odnošajev med državami Male antante, ki pa ne sine iti v avtarkijo. Izrazil je nado, da bo nova gospodarska organizacija Male antante začetek gosoodarskega preporoda nove Srednje Evrope. Most do Rusije Bukarešta, 2. junija, r. Vsa javnost je z največjim zadoščenjem sprejela rezultate praške konference Male antante. V političnih in diplomatskih krogih naglašajo, da je bilanca praškega zasedanja Male antante v vsakem pogledu zadovoljiva. Največjo važnost polagajo v tukajšnjih krogih na stališče, ki ga je zavzela Mala antanta v pogledu odnošajev do Sovjetske Rusije. Ru-munija je na tem še prav posebno zainteresirana in vsi tukajšnji politični krogi so prepričani, da bo samo preko Male antante mogoče uspešno premostiti nasprotstva, ki vladajo med Rnmunijo in sovjetsko Rusijo. Čeravno v Pragi v tem pogledu ni bilo sklenjeno nič konkretnega, sodijo v tukajšnjih krogih, da je ze samo z ugotovitvijo, da je tesnejše sodelovanje s sovjetsko Rusijo možno, storjen velik korak in da bo bližnja bodočnost prav gotovo prinesla znat no zbližanje. Nič manjše vrednosti ne polagajo v tukajšnjih krogih na stališče, ki ga je zavzela Mala antanta glede pakta '•elesil. Praški sklepi dokazujejo, da so rimski in berlinski načrti izjalovljeni. Tudi v pogledu odnošajev do Italije smatrajo, da se je stališče Rumumje s proklamacijo politične enotnosti Male antante znatno okrepilo Enako z zadovoljstvom pozdravljajo sklepe o unifikaciji armad vseli treh držav Male antante. ker vidijo v tem najboljše jamstvo za ohranitev miru v Srednii in Vzhodni Evropi. Pariz, 2. junija, r. Čeravno so prispele vesti o sklepih zakljjčne konferenc» zuna-ni h ministrov Male antante v Pragi z.do katmo v Pariz, objavljajo skoraj vsi ludi krajše komentarje. Gospodarska organizacija in dovršena metoda, ki «*o jo pokarali predstavniki Male antanta. razpravljajoč o gospodarskem sodelovanju treh zavezni-šk h držav, so izzvale v vs?h tukajšnjih političnih krogih ne samo največjo pozornost, marveč tudi splošno priznanje. Jugoslavija. Češkoslovaška ;n Ruiuunija «1 se odločile, da ustvarijo v Evropi prvo pol tično in <20 spodarko za i Vinico Ogromne koristi te^n koraka sp bodo pri znani sno^bnosti državnikov Male antante kaj kmalu pokazale in pomenilo z!,to sklep' n« samo vp l?važen dogodek za države Male antaiite. marveč tudi za vso ostalo Evropo, kateri je Mala anlanta znova dala najboljši zgl^d r>raktirnp?i HH-j 73 zbližanie med na'•o! i in za gospodarsko ozdravljenje povojna Evrope. Odnolaji do Francke ostanejo netapremenfem Pariz. 2 juniia A A »P»-rit Parisien-< prinaša v današnji številki poročilo svoie ga praškega dopisnika o konferenci antante v češkoslovaški prestolnici Med drugim poroča, da sta mu dr. Beneš in Titulescu izjavila, da smatrata tudi to pot za primerno naglasiti potrebo vzajemne politike držav Male antante in b ranči je. Razen tega sta poudarila, da pogajanja za sklenitev pakta štirih niso prav nič izpremenila in tudi ne morejo izpremeniti v ničemer intimnih in lojalnih odnošajev med Malo antanto in Francijo. London, 2. junija, r. Vsi londonski list! so z velikimi naslovi objavili komunike o konferencah zunanjih ministrov Male antante. Največje zanimanje je vlada 'o za stališče Male antante do pakta velesil. Deklaracija Maie antante ie v tem pogledu jasna in ne dopušča nobenega dvoma. To podčrta vajo vsi listi in priznavajo ob enem, da se je Mala antanta pri tej pr M ki znova afirmirala kot važen političen faktor Evrope. Nič manijše pozornosti ni vzfaudilo stališče, ki ga je zavzela praška konferenca v pogledu Rusije. V tem pogledu so Angleži prece'j fcjubostMimi .'u listi žejo skeptično pišejo o nevarnosti, ki bi mogla nastati za ■Angiajo, ako bi Rusija našla zaslombo v •Mali antaniti ln Polijs-kj. Toda državniki Male, antante. p'še n. pr. »Manche-ster Guardian«. so se pokazali že doslej za zelo dale- kovidne in sposobne diplomate ter bodo gotovo tudi to vprašanje, ki je morda za Malo antanto ze.!o aktualno, ur-dil tako. da ne bo izzivalo novih trzavic v Evropi. Gospodarsko sodelovanje pozdravljajo tudi v Londonu kot dober zgled ustali Evropi. Zgovoren molk v Ritmi Rim. 2. junija, r. Bolj zgovoren, kakor še tako gostobesedni članki, je molk fašističnega tiska, s katerim je prešel preko praškega zasedanja Male antante. F..iistični listi so jedva zabeležili, da se je vršila konferenca zunanjih ministrov, a še to samo v zvezi s paktom velesil, poudarjajoč, da je Mala antanta omogočila Franciji pristop k temu paktu, s čimer so hoteli seveda omalovaževati Francijo. O važnih in dnlekosež-nih sklepih Male antante listi molče, kakor grob. Da se je moral Mussolinijev načrt di-rektorija velesil pod pritiskom Male antante iz temeljev spremeniti, se italijanskim čitateljem niti nc sanja in so še vedno trdno prepričani, da je Mussolini osrečil Evropo s svojim prvotnim načrtom. Mirno se lahko prorokuje, da je že v prihodnjih dneh pričakovati besnih napadov fašističnega tiski na Malo antanto. Rumunijo so že vzeli na tarčo in jo napadajo, češ da zatira madžarsko narodno manjšino... ★ Visoko esl. ©dlikovastfe dr, Jevtisa Praga. 2. junija, r. Prezidcnt češkoslovaške republike Masaryk ie povodom konference Male antante odlikoval jugosloven-skega zunanjega ministra dr. Bogoljuba Jev-tiča 7. lento reda češkoslovaškega leva. To je izredno \-isoko odlikovanje, ki so ga bili doslej deležni le redki evropski državniki. Avstrijski odgovor na nemški bojkot Avstrijska narodna socialistična stranka bo prepovedana takoj po povratku dr. DdUussa iz Ršnta Dunaj. 2. junija, g. »Neues Wiener Extra-blatt« objavlja danes v senzacionalni obPki vest. da ie prepoved narodno - socialistične strank? v Avstriji že sklonjena stvar. Prepoved bo objavljena sredi meseca po povratku kancelaria r Vaugoin imenoval narodno - socialistično stranko rjavo kugo. Obenem objavlja podrobnosti te prepovpdi. ki bo izvedena z zasilno naredbo. Kršitve proti prepovedi sp bodo kaznoval« z globami do 300'! šilingov in z zaporom do 3 mesecev. Glavne točke zasilne naredbe bodo: 1. Prenoved nabiranja pristašev narodno-socialističnp stranke; 2. prepoved vsdi zborovani in sestankov v katerikoli obliki, na katerih bi se govorilo o narodnem socializmu; 3. prepoved nošenja znakov narodno - socialistične stranke: 4. prepoved listov ali revii. ki bi se bavile z narodno-socialistično idejo. Obpn^m bodo zaprti vst strank;ni prostori. Riave hiše, vsi se- kretariati in vojašnice narodno - sorali-stirnih napadalnih čet. Prenoved se bo nanašala tudi na vse podrejen > organizacije, na narodno - socialisPrne napadalne čete in na obratne celice narodno - socialističnih organizacij. »Vaterlandische Wandzeitun£«, ki io po nalogu vlade izdaja avstrijski »licimnt-dienst" in se po potrebi naleplia po zidovih. objavlja proglas, ki je v ostrih besedah naperjen proti narodno-socialistični stranki in pravi med drugim: Avstrijski narodni socializem jc v svoi cm neomeienem pohlepu po oblasti zakrivil nc eamo izdajstvo nad Avstrijo, temveč tudi veleizdaj-stvo nad vsem nemštvom. zlasti nad nrm-štvom v inozemstvu Avstrijci, ki hočejo služiti svoji domovin' ter ji ostati zvesti, dajte t^mii veleizdajniškemu početju odgovor, ki vam Ca nripisuie vaša vest Kupujte samo avstrijsko blago, posečajte ca-mo javne Iokalr\ ki nimajo ničesar skupno. c fmi veleizda jalci. Dr. Dollfuss ;e odpotoval v Rim ob 13.50. in s cer z letalom. Spremlja ga pravosodni minister isebipTg Svoi- bivanje v Rimu bo porabil turli za razgovore z Mussn-linijem. Nemčija prt*+i avstrijskemu šiliissfu Dima i, 2. junija. A A. Listi doznavajo, da se je zadnic čase začela v inozemstvu generalna ofenziva proti avstrijskemu šilingu. Zlasti v Švici in Parizu so na delu nemške finančne skupine, ki bi očividno rade zrušile avstrijsko valuto V7 zvezi « fem poročajo listi o odkritju »iroko razpredene afere s tihotapstvom avstrijskih šilingov na avstrijsko-nemški meji; •/ za dovolistvom pa ugoravlja io, da vis da v Franciji veliko povpraševanje po šilingu, kar i p tudi doscdanie nemške manevre izjalovilo. Velenemei ne smejo potovat« v Nemčijo Avstriicka vlida ie odklonil*« ■ i'mn ve-ipnemškim poslancem ki so hotel« v r>e-rMjo odpotovati v Passgu na vsent-mški kongres. Kakor znano, bi se bil imel ta kongres prvotno vršiti v Celovcu, zaradi avstrijsko-nemškega spora pa so ga prireditelji preložili na Bavarsko. Tudi Italijani protestirajo Kakor poroča »T"roler Anzciger« v Ir.n-mostu. sta italijanski provinci Bolcan m Benetke intervenirali pri italijanski vladi, da bi protestirala proti nemškemu boik<»-tu Avstrije, ki utegne oocutno prizajeri tudi italijansko turistiko in tujski promet. Italijanska vlada je baje obljub«1« obema provincama, da bo storila vse potrebne k34, in o ustanovitvi posvetovalnega odbora duševnih delavcev pri mednarodnem uradu za delo v Ženevi. Razen tega je sklenil, da bo izvršilni odbor na prihodnjem zasedanju razpravljal o vprašanju zagotovitve avtorskih pravic novinarjev že v službeni pogodbi sami. Nadalje je sklenjeno, da se morajo bolje zavarovati interesi dopisnikov listov v «no-zemstvu Odbor ie tudi razpravljal o vprašanju izbere časnikarskega naraščaja, in sklenil, da bo zahteval od zavoda za mednarodno duševno sodelovanje, naj intervenira pri posameznih vladah, da bodo čim prei ratificirale nekatere mednarodne dogovore. važne za časnikarstvo. Odbor ie razpravljal nadalje o raznih materialnih olaišavah novinarjem, ki prisostvujejo mednarodnim seiam in sestankom. Naposled je sklenil da pride na dnevni red prihodnjega sestanka izvršilnega odbora, ki bo v Varšavi, vprašanje posebne mednarodne uredbe za inozemske dopisnike. 9 Madžarski državnik o slovanski nevarnosti Sirenski glasovi grofa Bethlena na naslov Nemčije in brezuspešno snubljenje Rumustije za skupno borbo proti »slovanski nevarnosti" Razvoj evropske mednarodne politike je, ka^ior vse kaže, madžarskim revizionistJom bistveno .pokvaril račune. V ospredlu t>oa«anda me opusti nobeue»a sredstva za populari-7a.-ijo politične teze in išče na vseh straneh zaveznikov, ki bi ji pomagali doseči njene veliko-ua-f'barske ciCJe. Pole« jnini-strsikega predsednika Gombosa je glavni irre sit =>Ti«e»j tu a dž a raketa imperializma 4.rof Bethlen, ki se z besedo in peresom Iriidi, zainteresira merodajni svet »a sjnstke fer Hun.gary< in prepriča ev;opske države o neviz-^ržn-c-sti in krivičnosti položaja, ki je bil ustanovljen v Tria.nonu in ki ga na madžarsko škodo hočejo po vsej sili ohraniti in fraktificirati države Male »ntante. Nedavno je priredil Bethlen serijo politični*! predavanj v tem smis'u v Berlinu in Nemčiji, kjer je pričakoval največ radovednih ušes. Da ne bi napravil vti f,a ozkosrčnega madžarskega šovinista. ki je mirno pripravi« en znova zanetiti svetovni požar, če si lahko za to ceno prilasti krpo tuje zerolje, se je postavil na stališče da'ekovidne#a svetovnega politika in ie govoril o grozeči slovanski nevarnosti, ki ograža svetovni mir in prinaša pogibeij germanstvu, remanstvu in Madžarom. Ni znano, kako daleč se ie madžarskemu grofu posrečilo prepričati nemško javnost, vsekakor pa je po povratku s svoje predavateljske turneje smatral za potrebno prreti za pero in še v tisku ponoviti preti' vso javnostjo, kar tje z živo besedo tolmačiti nemškemu občinstvu. V bmdimipeštainskem vladnem dinevnikri 3Budapesti Kirlap« objavlja grof Bethlen te dni vc-iiHr.e politične ideje, ki jih je j-a.vjja! na svojih predavanjih Natjveča nevarnost za tra;ni mir v Evropi je po Beth->no\ eni mnen.;u »slovanska nevarnosti-, če bi bila v svetovni vojni zuiasrala carska R»si' a, bi ne mogla srednja Evropa izgledati drugače, ne>?o izgleda danes; tedaj b-i se bil sklenil slovanski mir, ki pa tudi ne bi m ose I da^i slovanskim narodom več ka-t"or si pa.;.slavistični voditelji pred vojno niso mogili predstavljati niti v najsmelejših sanjah. Zahtevanega koridor>a med češkoslovaško in Jugoslavijo — tako nadaljuje Bethlen — mirovne pogodbe niso pripustile, ustvarili pa se je vendarle geograf-yki položaj, ki grozeče pritiska ne le nemški in madžarski narod temveč tudi Ru-iiuine. Zaradi tega so narorld v Srednji Evropi stalno vznemirjeni im mirovna konsolidacija ni možna, dokler je genmanstvo, madžarstvo in romanstvo obkoljeno in zaprto po siovanstvu. O konsekvencah, ki jih BetKen izrva.ia » svojih tako prikrojenih premis, ni treba razipravljati. Jasno je, da se kličejo vsi ki so po S.lovanih »ogroženi*, na skupno prizadevanje, da se v interesu miru t bi-s.tvu sp.emeni etanje srednjeevropskega zemljevida. Zanimivo je, da očividno prišteva madžarski grof me.-l slovanske povzročitelje nevarnosti za svetovni mir t':di Poljsko, ki uživa sicer v ma-doarski javnosti če že ne simpatij, pa vsaj nevtralno razpoloženje. Toda brez iluzije na občutljive točke Poiuorja (koridorja) in Gornje šlezije bi biio težko prepričati o slovanski nevarnosti za Nemčijo. Ln ravno nemško pomoč bi reviziopistiona Madžarska pred-vsem rada pridrlril-a za svoje politično stališče. _ še oolj zanimivi pa so Bethlenovi sirenski glasovi na adreso Rumunije. Je sicer jasno na prvi pog>ied, da bi smatrala Madžarska za iziesno veiik uspeh, če bi se iji posrečilo zrahljati trdne vezi Male antante in pritegniti k sebi Rumunijo i® kroga njenih sedanjih zaveznikov. Toda, dasi je gotovo, da bi Madžari za uspešno snubitev Rumu nov bili .pripravljeni doprinesti marsikatero žrtev, vendar bodo v Bukarešti težko našli vero, ca preti Rumuniji nevarnost od slovanske strani, r.e pa iz Budimpešte, od koder že od leta 1918 neprestano prežijo lačne oči in gra.bežlfjive roke na rumun«iko zemljo. Zato tudi že pred nekaj tedni lansitani projekt, da naj bi se ustanovila nekaka avtonomna Er-iie.tjska pod mednarodno kontrolo, ni našel pri Ru-n:'uni,h nobenega odmeva. Tudi zagotovilo italijanskega poslanika, izgovorjeno pred kratkim na univerzitetnem banketu v Bukarešti, da Italija ne bo dopustila nobenega kršenja rumuneke integritete, ni mogla spremeniti smeri vumunske držvue politike. Ptaška konferenca Male antante je -dokazala, da ta politična zveza trdno stoji in da je nobena nasprotniška ponudba, še manij pa intriga, ne bo mogla zrahljati. Praški sklepi pa so tudi povedali vsemu svetu, da MaJa antanta sicer ne dopusti ^zpraviljanja o reviziji, da pa vztraja ua nerotakljivosti mej in ureditve, ki so jo ustvarile mirovne pogodbe baš z ozirov na ohranitev trajnega miru in evropskega ravnovesja. Ravno politika Male antaate je dokaz, da je deplasira.no govoriti o slovanski nevarnosti, kajt* slovanske države __in to velja tudi za Potojsko — hočejo le ohraniti, kar je po pravici in po pogodbah njihovo, ne kažejo pa ekapanzivnosti niti tam. kjer bi z vso pravico lahko zahtevale repatriacijo starodavne slovanske zemlje in nenaravno od-ca;>ijenje etničnih -delov. že samo vzgled jugoslovenskega naroda ■dokazuje, kako resno je slovansko spoštovanje uied.narodnih pogodb. Če pogledamo naše aie.e cd juga, zapa-da in severa, se moramo bolestno zavedati, da bi prav za prav ravno mi morali prvi klicati po pravični reviziji mej. Umerjenost državne Politike, ki vkiljub danemu položaju vztraja na ohranitvi po mirovnih pogodbah ustvar-ieneea stanja, je pač najtehtnejši .iokaz iskrene miroljubnosti in dejansko zavrača vsako trditev o grozeči slovanski nevarnosti. Gfensk po volitvah Farlava, 31. maja. Izid nedeljskih volitev v državni zbor svobodnega mesta Gdanska ni presenetil poljske politične javnosti, ki je opazovala hitlerjevsko dihanje v mestu z nekim tihim strahom, boječ se po zmagi narodnega socializma težkih zapletljajev. Dasi so hitlerjevci vrgli med volilce geslo o takoji združitvi mesta z Nemčijo, kar je na poljski strani vzbujalo unravičeno bojazen, vendar ie narodno-socialistični voditeli Rausch-ning takoj po zmagi podal zelo pomirjevalno iziavo v tem pogledu. Državnooravni položaj svobodnega mesta namreč ni Tako enostaven, da bi sc dala taka dalekosežna transakcija i/ve«ti z enostavno proglasitvijo pridružitve ^'ivereno moč nad mestom namreč izvaja DN po svojem komisarju, ki je to pot Nizozemec Helmcr Rosting: zunanje zastopstvo, ki je gotovo važna prero-gativa suverenost' pa ie po mirovni pogodbi nrinadlo Poljski. Vsaka držnvno pravna iž-prememba se mora tedaj izvršiti s pristankom Varšave in Ženeve. Dasi so hitlerjevci priborili absolutno večino 37 mandatov v senatu — vseh je 72 — vendar so postavljene trdne meje narod-nosocialistični 'mpetuoznnsti Njihova delavnost se bo morala v zunanjepolitičnem oziru omejiti na večne tožbe o nevzdržnosti položaja, notranienolitično pa so hitlerjev-cc modnrta vsa pr>ta do emke »Gleichscha'-tungeu luke. kjer ima Poljska pravo vzdržev-jti skladišče za municijo. Nastal je velik k'iV in P- Maki so morali umakniti pomnoženo posadko eno uro potem, ko so bili odstranjeni tudi Hitlerjevi udarniki. Neprijetno pa je poenoten ie zadelo socialiste. kojih strokovne zveze v Gdansku so bile podrejene osrednjemu vodstvu v F>erlinu Ker se niso odcepile pravočasno od nemške centrale, so prišle avtomatično v last gdanskih hitlerjevcev Prevzem se je vršil nekoliko nasilno in socialistični funkcionarji so se morali pred preveliko energijo narodnih socialistov zateči pod zaščito sosednjega poliskega poštnega urada Po zasedbi so strokovne zveze sicer vložile pritožbo, vendar ni misliti, da bi sodišče odločilo zadevo v njih prid. Socialistom se tudi v Gdansku povračajo njihove oohtič-ne in taktične pogreške. Oni so neposredni vzrok, da se je morala Poljska odločiti za gradbo lastnega pristanišča v Gdvnji. Ko v drugem letu obstoja poljske države stale boljševiške čete pod Varšavo in je bila Poljska ogrožena v svojem temelju, so gdanske socialistične strokovne zveze proglasile stavko pristaniških delavcev in mu-nicija za poljsko vojsko je ostala neraz-tovorjena na ladjah. Česa sličnega Poljska za bodočnost ni smela več tvegati, zato je po vojni s sovjeti z vso silo začeia graditi lastno pristanišče, da bi ne biia v resnih trenutkih odvisna od dobre volic Gdanska. Ker pa mora po pogodbi izrablja ti polno kapacitsto gdanskega prU'anišča, je začela usmerjati v Gdansk le težje blago, premog, les itd., dragocenejši tovor pa je šel ves preko Gdvnje. S tem so odpadli ogromni zaslužki na poljskem uvozu io izvozu, dasi je bila kapaciteta pristanišča v Gdansku v polni meri izrabijpna. Gdanski Nemci — od 383.000 prebivalcev jih je le kakih 14.000 poljske narodnosti — so si preveč domišljali na izrek Friderika Velikega, ki je dejal: Kdor ima oblast nad* ustjem Visle, je bolj gospodar Poljske, nego kralj, ki ji vlada. Qeopolitika je čisto nemška doktrina, verdar ie Poljska dokazala. da v moderni dobi vsaj za manjša ozemlja ne veljajo več tako strogo geopolitični zakoni. Bilo je treba napraviti le konkurenčno luko Gdansku, spojiti jo z zaledjem in tarifsko olajšati promet; to orjaško delo je poljski narod izvršil z občudovanja vredno vztrajnostjo v desetih let.h ter zadel šovinistični Gdansk na njegov življenjski živec. Nadaljnji boj bo veljal le gospodarstvu. Gdansko bogastvo izvita po pretežnem delu iz tolstih konjunktuinih let. dokler še ni bilo Gdvnje. To bogastvo ie rodilo tudi oholi šovinizem, ki je ravno sedaj dosegel svoj vrhunec. Kolikor rtolj pa bo ponehavala zlata reka iz Poljske, io-liko boli se bo morala ohlajati prepotenca in izid boja pač ne more biti dvomljiv. ?a-lavost poljskega naroda bo strla odpor peščice nemških fanatikov, ki bodo morali končno le uvideti, da je Gdansk gospodarsko popolnoma odvisen od poljskega zaledja in da narodni šovinizem le ne odtehta izpadka prometa, ki prinaša mestu blaao-stanie. Kakor znano je 'stranka dr. Rauschninga pridobila absolutno večino glasov le zaradi razveljavljenja kakih tisoč glasov drugih strank. Poraz socialistov je sicer zelo občuten, vendar v svobodnem mestu ne bo imel istih posledic, kakor jih ima v Nemčiji. Socialisti bodo prisiljeni, da si v boju proti hitlerjevcem poiščejo zaveznikov in se bodo morali avtomatično približati poljski orientaciji. V tem pogledu je že na delu poljska socialistična stranka in zelo verjetno je, da se bodo gdanski levičarji naklonili na poljsko stran. Velik pomen ima okoliščina, da si hitlerjevci niso priborili dvetretjinske večine in bodo morali po tem takem opustiti vsako nado na izpremembo ustave. S tem pa je tudi že začrtana pot njihovi notranji politiki, ki se bo morala gibati v okviru dosedanjih norm. Vendar je Ženeva izrazila zaupanje sedanjemu vi sokemu komisarju Rostingu, s čimer je namenoma ojačila njegovo avtoriteto za vse morebitne primere, ako bi se le pokazala potreba, nastopiti proti hitlerjevskl agresivnosti. Manifestacija jrkd v Sarajevu Beograd, 2. junija, p. V Sarajevu se ho manifestacijskega zborovanja JRKD, ki bo v nedeljo, udeležbo okrog 100.000 Mudi. Zt daneiS sta prispela z avtomobi'.-o-m v Sarajevo ministrski predsednik dr. Milan Srškič in predsednik glavnega odbora JRKD z. Uzunovič, ki bosta govorila na velikem zborovanju. Konferenca agrarnega bloka Beograd, 2. iiunija. AA. Dnevni red konference agrarnega bloka od 4. do 6. jtHii^ ia v Bukarešti bo naslednji: 1. Pinancna vprašanja v zvezi z d-eriarstven-o in kreditno poljtiko ter aktiviranjem kapitala v kmetijskih podjetjih; 2. gospodarska vprašanja v zvezi z ukinitvijo omei^sv med«ia-rodme trgovine in pogoji tarifne in pogodbene trgovinske politike; 3. organizacija kmetijskega pridelovanja in izmenjava blaga. V jugoslovenski delegaciji bodo: šef «» prvi delegat dr. Liubomir Tomašič, kmetijski minister, drugi delegat Boško Čolak Antiič, pos-Ianik v Bukarešti, namestnika dr. Vejimir Stojlkovič, načelnik v kmetijskem ministrstvu, in dr. Mjlivoj Pilja, načelnik v trgovinskem ministrstvu. Izvedenec je dr. Miha Mološevič, tajnik finančnega ministrstva; tajmika delegacije pa Z v onimir Janovič, šef kabinetta v kmetijskem ministrstvu in Ku®ma Bosnič, osebm tajnik kmetijskega ministra. Delegacija je odpotovala ob 20.05 iz Beograda. Budimpešta, 2. junija, g. Nocoj jc odpotovala na agrarno konferenco balkanskih držav madžarska delegacija. Ki Ti načelu ie državni tajnik v ministrstvu za kmetijstvo Karol Maver. Bukareska konferenca bo predvsem pripravila gradivo za londonsko svetovno gospodarsko konfercnco. Dozna-va se. da bodo države Podunavja v po;je-delskih vprašanih zastopale isto stališče. Udeleženci oubrovniškega kongresa v Beograda Beograd, 2. junija, p. V Beograd je prispela velika skupina udeležencev dorbro-v-nškega kongresa Pem-kiut>ov. Beograjska člani Pen-kluba in prijatelji književnosti so iim priredili prisrčen sprejem. Književniki so si ogledali mesto in njegove znamenitosti ter so se vpisali tudi v dvorsko knjigo. Popoldne so bili književniki na grobu neznanega junaka na A.vali. Zvečer so se udeležMii svečane akademije na Kolarčevi Narodni univerzi. Snoči so se takoj po svojem prihodu podali v Narodno gledališče, kn je njim na čast priredilo fragmente naših narodnih oper »Koštane, »Strtona« im »Ohridski legend«. Poslednji dve operi je dirigiral ravnateM Ristič. Jugoslovenski kongres za kemijo in tehnologijo Beograd, 2. junija p. V nedeljo bo v Beogradu otvorjen prvi jugoslovenski kongres za praktično kemijo in tehnologijo pod častnim predsedstvom dekana tehniške fakultete beograjskega vseučilišča, prof. Dušana Tomiča. Na dnevnem redu kongresa je 30 strokovnih referatov, ki se nanašajo na aplikacijo kemije in tehnologije v vseh panogah naše industrije in obrti. Namen kongresa je, da da nove smernice za razvoj praktične kemije in tehnologije in njeno uporabo v našem gospodarstvu. Istega dne dopoldne bo na tehnični fakulteti otvorjena tudi kemijska in tehnološka razstava. Zastopnik ministra za telesno vzgojo na sokolskem zletu v Kranju Beograd, 2. junija p. Minister za telesno vzgojo je imenoval svoje zastopnike za so-kolske prireditve o binkoštih. Na župnem zletu v Kranju ga bo zastopal dr. Maks Obersnel, član odbora Sokola na Jesenicah. Odlikovanje evangeljskega škofa Beograd, 2. junija p. Odlikovan je z redom sv. Save I. stopnje škof slovaške evan-geljske cerkve v Jugoslaviji Samojlo Starke. Proces proti zagrebškim železniškim uradnikom Beograd, 2. junija p. Pred državnim svetom se je vršil danes proces proti uradnikom zagrebške železniške direkcije inž. Gustavu jurmanu, Boži Kamardžiji in SI. Gustavu Jurmanu, Boži Samardžiji in SI. višji uradniki državnih železnic prisvojili večjo vsoto državnega denarja. Inž. Jur-man je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, Samardžija je bil obsojen na 10-odstotne odtegljaje od plače za leto dni ln na premestitev, ne da bi se mu povrnili selitveni in potni stroški, Pijavee pa na 10-odstotne odtegljaje od plače na šest mesecev. Hitlerjevi ukrepi proti brezposelnosti Zakonski načrt o milijardnem kreditu za Javna dela, da se omili brezposelnost — Obsežne gospodarske in socialne reforme Berfin, 2. junija, d. Državni tajnik Re.in-hard je včeraj obrazložit zastopnikom tiska delovni program državti® vlade za pobijanje brezposelnosti, ki se ima izvesti s posebnim zakonom. Zakon je vJada že odobrila m določa ceio vrsto finančnih. de,:avis!«M>ravui+! tn socialnih u-krepov, ki nai bi še v teku meseca omogočili zaposlitev več s*o tšsočev delavcev. Posamezni odstavki zakonskega načrta določajo: Država izida za milijardo mark nakazil za deso. ki bodo po družbi za javna dela ' rniana bankam, katerim jih bo rediskon-trala državna banka. S pomočjo teh sredstev bo država financirala nasiednvja dela: Deže/e in občine bodo dobite brezobrestna posoiila za obnovo in izpopolnitev spravnih posiopii, cest, mostov itd. Hišni posestniki bodo prejeli manjše podpore za predelavo večjih stanovanj v maniše, za adaptacije manjših stanovanj itd. Posojila se bodo izdajala tudi za kolomzaciiske namene, kakor tudi za preosnovo plinskih, vodnih in etekiričnih naprav, regulacijo rek in slično. Razen tega bodo dežele in občine dobiile marnitša nakaziia za stvarne dajatve rjodem. ki so podpore posebno potrebni. Ce'otni znesek milijardo mark bo država pokrila do L 1^38 kz sredstev državnega proračuna. Na ta način bo samo pri zemeljskih de'sh že v prihodnjih tednih zaposlenih približno 400.000 brezposelnih, ki bodo rrevemaii kot piačik) podpore za brez-poseVie, obed aii primerno odškodnino ter za štl.ri tedne detet nakazala za 25 mark za rrabavo obleke, perila in drugih življenjskih potrebščin. Izdatki obrtnih aH ktne-tirslcFh obratov za nabavo strojev, orodja itd. se morajo popolnoma oprostiti davčnih bremen, da se pospeši nabava potrebne- ga orodna in tako poživi strojna industrija. Take nabave se morajo izvesti do 1. januarja 19,55. Nove investicije ne smejo povzročiti zmanjšanja zaposlitve delavstva. Da se zJberejo potrebna sredstva preko milijarde mark, se i*vajaio prispefvki za pospeševanje nacionalnega dela. Davčni obvezniki, ki so zatajili davke, moreio doseči z nakazi+om tega prispevka rri n**-tanju, ne da bi finančni nrad zvedel za v hov a imena, o-prostite-v kazni. Ti prispevki se zaračunaio z dodatkom 25 odstotkov, če se plačalo do 1. oktobra, z dodatkom 2T odstotkov, če se plačajo do 1. januarja, kasneje pa z dodatkom 15 odstotkov. Določene so v tem pogledu še razne druge olajšave. Sprejemanje gospodinjskih pomočnic v službo se bo pospeševalo na ta način, da se oproste prispevkov za podpiranje brezposelnih in da jih lahko družinski poglavar priglasi rri davčni oblasti kot družinske člane brez las-tnesra dohodka. Za nastavljanje gospodinjskih pomočnic se torej dovoljuje znatno znižanje dohodnine. Za pospeševanje sklepanja zakonov se bodo poročemceni dovoljevala brezobrestna posojila do 1000 mark. ki se bodo morala vračat; po en odstotek na mesec. Ta posojila se bodo izdajaj a v obliki nakaz;! za nabavo pohištva in kn-.hinjske opreme. Računajo, da bodo na ta način lahko frnan-sira-li 150.000 poročnih parov, pri čemer i.ma veljati kot pogoj, da jc bila bodoča zakonska žena najimani Šest mesecev v službenem razmer« In da se obveže, da ne bo prevzela to-ko časa nobenega dela. dokler bo imai njen mož najmanj 135 mark na mesec dohodkov Razen tega je vteda pripravka zakon za razdolžvtev kmetijstva Velika železniška nesreča y Nesrečo je povzročil zemeljski plaz - Tri osebe ubite, štiri hudo ranjene, 30 pa lažje Mostar. 2. junija, n. Snoči se je zgodila velika železniška noreča med Gabelo in Poljicami. Ko je potniški vlak prispel na postajo Gabelo, se je vil močan naliv s točo. Kmalu nato. ko je bil vlak sredi pro-gte, ee je tik pred njim nenadoma utrg.il veiik plaz in mu zastavil pot. Strojevodja sicer skušal vlak v zadnjem hipu usta-v.iaritkp bdv viti. kar pa mu ni uspelo. Stroj, službeni vagon m en voz tretjega razreda so skočili s tira. Strojevodja je dobil samo lažje poškodbe, v vagonu tretjega razreda pa nastala prava katastrofa. Poleg oethl h potnikov j; bil v vagorr i orožniški pripravnik Bvoadan Minira, ki je službeno spremljal Virlosavo Gačaninovo v njen rojstni kraj. Oba sta bila ubita. Nemka Helena Wr*icheistal .je nekaj ur po nesreči med prevozom v dubrovniško bolnišnico la poškodbam. V Dubrovnik so pripeljali tudi štiri druge potnike, ki so bili smrt nenevarno ranjeni. Lažje ranjen:h je bilo okrotr 30 potnikov. Iz Dubrovnika in Mo-starja so poslali na kraj nesreče dva pomožna vlaka. Za sMaj še ni točno znano kai je povzročilo plaz. vse pa kaž?, da w voda izpodjedU zemljo. Nov ceskoslovaski poslanik Beograd, 2. junija, r- Te dni je prispel v Beograd novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Pave! We!2ncr. Novi poslanik se je rodil leta 1878. v Zbraslavi P n Pragi. Po končanih pravnih študijah je vstopil v državno službo ter ie v prevratni dobi aktivno sodeloval pri ustanovitvi češkoslovaške rejpdttke. Organiziral je kot višgi uradnik notranjega ministrstva češikos>lovaško orožrwšt\o. Leta 1921. 1* prestopi! v ministrstvo za zim a,mi e zadeve. Od leta 1924 do 1928 je bil poslanik v Atenah nato pa šef poTitionega oddelka v m-naniem ministrstvu. Bil je že večkrat v Jugoslaviji ter se )« I>red teti nekpj časa mod« tudi na Bledu. Prepoved »Prager Presse« v Nemčiji Berlin, 2. junija g. 30. maja je bila za nedoločen čas prepovedana v Nemčiji »Prager Presse«. Shodi poslanca Gajska v konjiškem srezu Pretekle ledu? je imel narodni poslan-c g. Karol Gaišek celo vrsto sestankov n shodov po vsem konjiškem ^zii. Posebno velik je bil shod 21. ma,a v Zrecah, na katerem so poročali ooleg narodnega poslanca in funkcionarjev sr.^ke organizacije .TRKD iz Konjic, še narodni poslanec Milan Mravlje in podpredsednik Kmetijske dr,z-be g Ivo Sancin. Maniše shode je imel poslanec Gaišek ob nedeljah po masi. deloma tudi ob delavnikih zvečer v Skomarju, Sv Kunitrundi. Keblju. Sv. Jerneju sestanke' pa v Vitanju, na Stranicah, v Oplotnici, Ločah itd. Gosood poslanec ie povsod govoril o delu Narodnega predstavništva ,n vlad» za malega človeka, kmeta m delavca, o važnosti zakona o zaščiti kmeta, o novem občini-m zakonu, o zdruzitv, obc. n podpori za brezposelne n o miroljubnih stremljenjih zunanje politike na^e vlade. Tajnik sreske organizacije g. Liri I /.agar je poročal o programu m organizaciji stranka po v-ej državi, o gospodarstv, prejšnjih odborov v okrajnem cestnem odboru in v odboru za cerkveni sklad ter o pomenu Kmetijske družbe kot zadruge. Na vseh shodih rs bila soglasno eprerta resoluc ja. v kateri narod izreka vladi, Narodnemu ' predstavništvu in posebej še domačemu poslancu e. Karolu Gajškj ter Članu banovinskega i g. notarju Jerebu iskreno zahvalo za požrtvovalno delo v nrid naroda. . . Nameravani so še štirje veliki shodi, m sicer za 2. julij v Ločah. za 16. julij v Oplotnici, za 6. avgust pa v Vitanju in Konjicah. Posebno veliko zanimanje je že sedaj za veliki shod v Konjicah, ki bo obenem tudi kmetski tabor in so povabljeni nanj tudi e. minister Tvan Puceli. poslanec dr. Rape, preč. g. žjpnik Janko Barle in nekateri poslanci iz drugih banovin naše države. Sre-sko tajništvo ie že začelo s pripravami za ta shod, ki mora prekašati vse dosedanje shode v bivSem mariborskem obkrožju. Tudi organizacije iz sosednih srezov ee zanimajo zanj. Ljudje uvidevajo. da se res dela zanje in zato z veseljem vstopajo v vsedr-žavno stranko Cerkljanski atentatorji v novomeških zaporih Novo mesto, 2. junija. Danes okrog 15. sta bila prepeljana iz Krškega v zapore novomeškega okrožnega sodišča cerkljanska atentatorja 231etni Fran Grame iz vasi Gazice pri Cerkljah in 201et-ni Alojzij Srpčič iz Cerkeij, dočim je bil tretji soudeleženec pri političnem zločinu, ki je bil izvršen v noči 4. aprila v stanovanju cerkljanskega šolskega upravitelja, Lu-dovika Kabaja, lTletni Ivan Videnič začasno izpuščen iz zapora. Obenem s tema dvema zločincema so orožniki pripeljali v zaprtem avtomobilu tudi cerkljanskega kaplana Frana Tomazina in posestnika Andol-ška. Zadnja dva sta bila aretirana, kakor je »Jutro« že poročalo, ker so pred sodiščem v Krškem atentatorji, sami nerazsodni kmetski fantje, izpovedali, da sta jih ona dva napeljala k zločinskemu dejanju. Dočim kaplan Tomazin in posestnik An dol-šck zanikata vsakršno krivdo, vztrajajo atentatorji odločno pri svoji izpovedi. Smrt neznanega berača vlakom pod Središče, 2. junija. Te dni popoldne je brzi vlak v smeri proti Ormožu nedaleč od postaje Središča povozil neznanega berača. Stroj je siromaku odrezal obe nogi. Vlak je takoj obstal. Ker je bil ponesrečenec še živ, so ga naložili v vlak ter ga odpeljali v ormoško bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Istovetnost se ni mogla ugotoviti, ker neznanec ni imel pri sebi nikakih listin. Kakor izpovedujejo ljudje, je neznanec dopoldne v Središču še beračil. Bil je nem Gostovanje BSK v Budimpešti Beograd. 2. junija p. Prometno ministrstvo je dalo beograjskim potnikom na razpolago poseben vlak za pot v Budimpešto k tekmi BSK proti budimpeštanskemu prvaku »Nefmzetyju«, ki se bo odigrala v nedeljo. Vremenska Zagrebška vremenska napoved za dane«: pr?opj stalno. nekoliko oblačno in boli topio. — Situacija včerajšnjega dne: Nad vzhodnim in jugovzhodnim delom kontinenta prevladuje slab ciklon, ki je razdeljen na v^č centrov. Čez Centralno Evropo se je od Španije do Skandinavije razširila široka proga visokega pritiska, nad Atlantskim oceanom pa se ie pojavil močan ciklon. ki sega od Islandije do Biskajskega zaliva. Pritisk je padel samo v^ južnem Primorju in centralnih krajih države za 0.1 do 3. v ostalih krajih pa je narasel za 0.1 do 1.5 mm. Temperature so padle ponekod v Sloveniji in gornjem Primorju za 1 do 2 stopinji, drugod pa so narasle za 1 do 3 stopinje ali pa so ostale nesprem«*-njene. Dunajska vremenska napoved za soboto: Menjajoč? se oblačne, nekoliko topleje, opoldne večinoma nad 20 6topinj. Naši kraiji in ljudje S konference Male antante v Pragi Naš zunanji minister g. dr. Jevtič podpisuje listino o ratifikaciji novega pakta Male antante Smrt vrlega narodnjaka Poljane, 2. junija. Danes je za vedno zatisnil svoje trudne oči po dolgotrajni težki bolezni posestnik in gostilničar v Srednji vasi pri Poljanah g. Ignacij Čadež v 73. letu starosti. Pokojnik je bil znamenita osebnost pred- in povojne dobe v Poljanski dolini, odločen narodnjak in vnet podpornik naprednega pokreta. Za napredno stvar se je vedno pri volitvah in pri vseh društvenih ustanovah jn pokretih uveljavljal v prvih vrstah. Sodeloval ic nri ustanovitvi prvega sokolske- ga društva v dolini, v Žireh, z enako vnemo pa se je udejstvoval tudi pri domačem Sokolu, ki je bil ustanovljen po vojni, s posebno vnemo pa tudi pri zgradbi sokolskega doma v Gorenji vasi. Ves čas vojne je bil trdno prepričan o boljši bodočnosti jugoslovenskega naroda in se je v njegovi hiši v tedanjih nevarnih časih mnogo razpravljalo o naši narodni in državni bodočnosti Bil je tudi eden najboljših in najzanesljivejših prijateljev pokojnega dr. Tavčarja. Z njim lega v grob velik kronist važnih dogodkov v Poljanski dolini tekom zadnjega pol stoletja. Večkrat je bil poljanski župan, član in načelnik cestnega odbora ter zaupnik v raznih ustanovah. Poljanski župan je sedaj njegov sin Anton. Njegovo gospodarstvo je bilo izborno. bil pa je tudi znan kot dober čebelar. Anžovčeva hiša — njegov dom je bila znana daleč na okrog, kajti pokojnik je bil zelo dobrega srca in jc marsikaterega potrebnega potnika podprl za nadaljevanje poti, posebno pa je bil naklonjen siromašnim dijakom. V družbi srold Lloyd nori... Smejal sem se do solz vso no« in še danes se smejem neprestano! Prijatelj oglej si še danes ta film v Elitnem kinu Matici Telefon 2124 Predstave ob V4S. in 5410. nrl Predprodaja vstopnic dnevno od 11,—12. ure dopoldne. Globoko znižane letne cene!! postani In ostani član Vodnikove je bil ljubezniv družabnik, poln zdravega in prijetnega humorja in so ga vzljubili vsi, ki so prišli z njim v stike. V nedeljo popoldne ga bodo položili na poljanskem pokopališču k večnemu počitku ter bo možu odločnega naprednega mišljenja, kremenitega značaja in blagega srca ohranjen blag in časten spomin. Obisk pri najstarejšem učitelju na bivšem Kranjskem Ljubljana, 2. junija. Kdor ne spoštuje starih, zaslužnih mož, tudi njega ne bodo spoštovali. Tak vsega spoštovanja vreden in zaslužen mož je gospod France Kavčič, nadučitelj v pokoju pri Devici Mariji v Polju. Upokojeno uči-teljstvo si je nadelo nalogo, da ga je 1. t. m. popoldne obiskalo. Kljub slabemu vremenu, neugodnemu za izlet, se je zbralo okrog njega dvanajst tovarišev kakor dvanajst apostolov, kakor je omenil eden govornikov v svoji napit.iici, samo da med temi dvanajstimi »jogri« ni bilo nobenega Judeža Iškarijota. Ves vzradoščen je sprejel Kavčič v svojem Tuskulu posetnike, ki so ga prišli pozdravit. Ta obisk je bil res prijazen domači praznik z obujanjem spominov na preteklost. Kljub svoji visoki starosti, saj bo jeseni dosegel 87 let. je g. Kavčič še vedno cil in prožen na duhu in telesu. Hodi brez vsake opore, se še vedno za vse zanima in ima še prav dober spomin. G. Kavčič je tako rekoč Žirovec, iz Ledin, ki pa so danes pod tujim gospodstvom, kar odločnega naprednjaka in Jugoslovena Kavčiča zelo boli. Pri Devici Mariji v Polju je že od 1. 1884., kot nadučitelj 28 let, a od L 1912. kot upokojenec. Tu si je zgradil dom in živi med svojimi srečen in zadovoljen. Med ondotnim prebivalstvom je zelo čislan kot vzgojitelj več rodov, dober svetovalec in kulturni delavec. Poleg upokojenih učiteljev se je zbralo k počastitvi g. Kavčiča še lepo število njegovih bivših učencev in drugih. Kot prvi mu je nazdravil predsednik upokojenega nčiteljstva višji šolski nadzornik v pokoju g. Franc Gabršek. Sledilo mu je še več prisrčnih napitnic drugih posetnikov. Kaj kmalu pa je potekel čas in treba je bilo g. Kavčiču stisniti roko v slovo z željo, da bi še dolgo ostal pri takem zdravju in moči. Proslava skladatelja Jakoba PeteEna-Gallusa v Ribnici Ljubljana, 2. junija. Po podatkih glasbenega zgodovinarja dr. Josipa Mantuanija je bil rojen slavni skladatelj Jakob Petelin Gallus leta 1550 v Ribnici. Se kot mlad deček je zapustil svoi rojstni kraj, se šolal v raznih samostanskih šolah najprvo v Stični, nato pa na Zgornje-Avstrijskem. Bil je nekaj let član dunajske dvorne kapele, nato od leta 1580. do i'wo5. kapelnik v škofijski cerkvi v Olomoucu in od 26. julija 1585. dalje kantor pri cerkvi srr. Janeza na Bregu pri Pragi. Tu je umrl 18. julija 1591. leta. Jakob Petelin Gallus je bil najslavnejši skladatelj svoje dobe, katerga z mirnim srcem štejemo med najodličnejše sodobnike Palestrina in Orlanda Lassa. Bil je izredno plodovit, napisal je veliko število skladb, saj ie preko 500 svojih del izdal v tisku po veliki večini pri tiskarju Cernv-u (Nigrinii v Pragu V proslavo skladatelja Jakoba Petelina -Gallusa bo priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v nedeljo, dne 11. junija 1933 popoldne ob 15. uri v ribniški dekanijski cerkvi koncert njegovih skladb. Spored cerkvenega koncerta je naslednji: 1. Jurij Bohm (1661—1733) Preludij in Fuga v c-duru. 2. Spominski govor o Jakobu Pete-linu-Gallusu, govori dekan prečastiti gospod Anton Skubic. 3. Jakob Gallus: Pater no-ster; osmeroglasni zbor. Ave Maria; osme-roglasni zbor. Media vita, osmeroglasni zbor. Ecce quomodo moritur justus; četve-roglasni zbor. 4. Girolamo Frescobaldi (1583_1643). Preludij in Fuga v g-molu. Igra na orglah prof. Matija Tome. 5. Jakob Gallus: Ubi Plato? Osmeroglasen zbor. Laus et perennis gloria. Osmeroglasen zbor. Inpetum inimicorum. Dvanajsteroglasen zbor (trnje zbori). Alleluia. Cantate Domino! Dvanajsteroglasen zbor (trije zbori). Zbor bo nastopil pod vodstvom svojega zborovodja ravnatelja Mirka Poliča. Po končanem cerkvenem koncertu, približno ob en četrt na 17. uro bo odkrila Glasbena Matica ljubljanska na poslopju stare osnovne šole spominsko ploščo z naslednjim napisom; Spominu skladatelja Jakoba Petelina - Gallusa — 1550—159L — Glasbena Matica ljubljanska. Govor ob odkritju plošče bo imel predsednik Glasbene Matice, senator dr. Vladimir Ravnihar. Glasbena Matica ljubljanska vabi rojake v Ribnici m vsem njenem okrožju to popoldne v Ribnico, da ž njo vred dostojno poča-ste spomin slavnega skladatelja, ki je s svojimi deli proslavil naš narod. Njegovi spevi so danes prav tako veličastni, kot pred več kot 30 leti, ko so doneli predvsem po češki, moravski m šleski zemlji. Dijaški telovadni nastop Ljubljana, 2. junija. Na binkoštni ponedeljek 5. t. m. točno ob pol 16. se bo vršil na zletišču za pokrajinski zlet dijaški telovadni nastop ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. Sipo red, ki je jako pester Jn bogat, obsega proste vaje, vaje z zastavicami, orodno telovadbo, lahko atletiko, igre, finalno tekmo dijakov v odbojki za prehodmo darilo g. bana dr. Mairušiča, tekmo v odbojki dijakinj, pri kateri bodo nagrajene zmagovalke s praktičnimi darili mestne občine ljubljanske. G. župan dr: Pnc bo tudi obdaroval s praktičnimi darili zmagovalce v stafetnem teku. Telovadni nastopi se vrše letos po odredbi ministrstva prosvete po vseh srednjih šolah v državi. Direktorji ljubljanskih srednjih in učiteljskih 6ol so ©klonili v sporazumu z zletaim odborom za pokrajinski zlet, da se izvrši v Ljubljani ta prireditev v okviru (pokrajinskega rieta. Prepričani smo, da bo občinstvo in Sokolstvo iz Ljubljane, okolice in iz vse dravske banovine s številnim posetom pofoazalo svojo naklonjenost in simpatije dio naše srednješolske mladine. Vstopnice s?a nastop se dobe v predv Jeru-za noiiii. Poročal bo narodni poslanec g. Lovro Pet"o\ar. * Odvetniški i;|->it je včeraj pred komi-sijo apelacijskega sodišča v Ljubljani napravil odvetniški pripravnik g. Mirko Hočevar iz Ct^Ua. čestitamo! Menda je vsakdo dovolj opozorjen, je današnji dan semenj otvorjen. Dobro! — Oglejmo si ga tudi mi in nato — kajpada — k Slamiču vsi! + Nova palača Pokojninskega zavoda se bo sra iila v Splitu in so se te dni zaradi tega mmdili lam komisar PZ g. dr. Vilko Baltič in tvan uprave g. Adolf Ribnikar ter ravnatelj g. dr. Sagadin in arhitekt g. šubic. Gg. dr. Baltič in načelnik Ribnikar sta informirala zainteresirane kroge o gradnji nove palače. Projektirano zemljiške za reprezeatativ.np palačo PZ v Snlitu ima več lastnikov in se je treba z njimi še sporazumeti. Dtfl zemljišča, ki prihaja v poštw, pa je last pravosodnega ministrstva in se o odkupu že vodijo pogaja.n"ja. PZ namerava zgraditi palačo tudi v Du-lirovnfku. + Bl©d pred glavno sezono. Predsezona je bi a kljuib slabemu vremenu še precel ž vahna. Nedavno je obiskalo Bled 340 če-h ov, ki so potov aii,i po naši državi. Čehi so o »iskali Fcorrad. Dubrovnik, Split, manj§a 'iaimatinska mesta, Zagreb in Ljubljano. Dragi gostje so si po kratkem bivanju na Bledu ogl et i al i tudi Vintgar in Bohinj, na-to pa so odpotovali čez Jesenice in SaJlz-burg v domovino. Za binkoštne praanike je pričakovati, ako bo ugodno vreme, velik naval tujcev in izletnikov ,na Bled. Mnogi, ki bodo posetiLi ljubljanski velesejem, bo-do obiiskali tudi Bled. Za binkoštne praznike se bo vršil na Bledu velik meddistrik-tni sestanek rotarijskih "klubov iz Jugoslavije, Avstrije in češkoslovaške. Prireditev. ki ima značaj prijateljskega sestanka v namenu medsebojnega spoznavanja, se bo začela v soboto 3 t. m. z oficielnim pozdravom zbranih rotarijeev v dvorani Zdraviliškega doma. Popoldne prlrede ro-t»rij odprte in oskrbovana za binkoštne praznike in nadalje do 11. t. m. (snega za smučarje je še dovolj; avtobusne zveze od postaje do hotela >Zlatoroga«), Koča na Zasipški planini v Spodnji Krmi je do jeseni zaprta. Planinski dom v Logarski dolini bo od binkoštne sobote dalje odprt in oskrbovan. V soboto in nedeljo bosta poleg rednih avtobusnih zve*. vozila še dva izletniška avtobusa izpred kolodvora v Celju v Logarsko dolino. Odslej so stalno oskrbovane tudi nastopne postojanke savinjske podružnice SPD: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Frischaufov dom na Okrešlju (še dovolj snega za smučanje), Kocbekov dom na Korošici (nalepša prilika za smuk; pred nekaj dnevi je zapadlo pol metra snega na staro podlago). Priporoča se tudi obisk Mozirske koče na Golteh. priljubljene in lepe izletne točke (dohea iz Mozirja čez gmihel; gostilna: 3 ure) ln Celjske koče nad Celjem (z izhodiščem iz Celja in sestopom v termalno kopališče Laško). * Huda nesreča družniskega očeta. Iz Skoči jan a nam pišejo: Po naših krajih je bilo zadmje dni birmanje. Na take slavnost.i se navadno od vseh shrani j*"ipetjejo trgovci s pecivom. Med drugimi je bil ,na teb lec-tarskih sejmih tudi trgovec An*ton Škrbe iz Žužemberka, oče več otrok. Hodili je od birme do birme in sklenil, da se še udeleži za r nje -na Studencu in se nato vrne domov v žužemberk. Birmanje na Studencu je bilo v sredo. Ko je g. škrbe pripravil vse za prodajo, je odšel k svojim konjem v hlev pri Jančevi gostilni. Ko jim (je nametal r jasli dovolj krme. je hotel oditi na tng. Tedaj pa ga je konj nenadno z viso silo udaril z zadnjo nogo v nogo pod kolenom. škrbe je imel še toliko moči, da .se je z mm k o privlekel do vra.t in poklical ljudi, ki so odnesli krvavečega škrbeta v hišo ln ga obvezali. Podkev mu je prizadejala veliko rano in mu st.ria kosit pod kolenom. Zatem pa je bil oškodovanec prepeljan " bolnišnico v Novem mestu. * Sodba v komunističnem procesu pred državnim sodiščem v Beogradu je bila izrečena včeraj dopoldne in so obsojeni: Josip Prijon na 7, Maks Valetrtinčič na 4, Valentin Klanjšček na 3 (leta, njegova sestra na 6 mesecev strogega zapora., Alojz Košuta na 2, Boris Božič na 4, Suilčič Albert na 3, Filip širce.lj na 2, Franjo Ilvalič na 3, Anton šipacapan na 1 .A.ndrej Steg-nar na 5, Franjo Peršon na 4 in Danilo Jejčič na 5 let. Oproščeni pa so: Leopoldi-na Ušaj, Josip Sedimak, Leopold Kravos in Franjo Saksida. Od imenoivanih jih pripada 15 pod italijansko, 6 pa pod tjugoslo-vensko državljanstvo. v smislu zavarovalnega zakona tn ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev Je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik ? ♦ Skoraj neverjetno je, da gospodinje in kuharice, kolikor Jih je, ni3o v stanu skuhati približno enakih dobrih kav, kot je to mogoče doseči n. ptr. pri juhah. Pa termi se ni čuditi. Vsaj ponujajo danes v trgovinah toliko najrazličnejših kavinih primesi, dodatkov in cikorij, k j vse obetajo napraviti aromatično in res okusno kavo, vendar je še vedno kava deležna upravičenih kritik, le malo kdaj je kava res prav dobra, aro-matična in tudi reiLl.na. Ne toliko od zrnate kave, kot od cikorije je odvisna dobro skuhana kava. To vedo tudi prav dobro vse gospodinje, zato preizkušajo najrazno-vrstnejše cikorije in primesi. Pravo presenečenje našim gospodinjam in ijuibite-Vjem kave sploh, zila&ti pa mladini, ki ji je dobra kava zjutraj in za malico najbolj priljubljena jed, je p.-inesla 100^ čista rastlinska eikorija, ki nima prav nobenih dirugih primesi, n. pr. želoda, sadja, itd., kar vse moremo najti v mnogih kavinih primeseh. To najboJjšo cikorišo, ki je bila kedaj dosežena in nudena našim gospodinjam izdeluje naše čisto domače podjetje Frank in druigovi, Novi Sad. Pristnost cikorije je zajamčena. Je torej kar najbolj izdatna in redilna, zato kar naj'bolj priporočljiva za družine in one, ki .so boflj rahlih živcev in slabih žeJo-icev. O izvrstnosti te cikorije se bodo zlasti lahko .prepričevale mamice, kuharice in gospodinje aa velesejmu, kjer bo v paviljonu H štev. 652-53 skozi vse dni na razpolago brezplačna poskušnja kave, ki ji bo pridana ta izredno dobra dtomača eikorija. Trgovci s špecerijskim blagom pa bodo taiell priliko, istotam nabaviti si za svojo trgovino to cikorijo, saj jo bodo z ozirom na izvrstni kvaliiteto, zlasti pa še zato. ker je cenejša od drugih 'lahko prodajali in priporočali vsem slojem, zlasti pa mano' imovitim, ki so najbolj potrebni d'obre kave. Glavni zastopnik g. Vitomir Dolinšek iz Celja, ki ima tudi zalogo za dravsko banovino, bo ves čas na velesejmu navzoč in gig. trgovcem na razpolago za nadaljnje informacija in za nabavo te cikorije. ♦ Na birkoštno nedeljo In ponedeljek pri »Župana Permeta jamis na Taboru pri Grosupljem tradicionalna veselica v senčnatem gozdu. Goniba, prosta zabava. Za dobro kapljico jedila preskrbljeno. Vabljeni vsi. ♦ Denar za potovanje In počitnice si prihranite, če nabavljate svilo in drugo blago za letne obleke pri bv.rdki Novak, Vjjubli?-na. Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi.) ♦ Obleke in klobuke kemično Čisti, bar va, plisira in lika tovarna Jos, Reich. Najgrozovitejši vojni film vseh časov!! »Leseni križi" FILM Z. K. D. danes ob Vi 3. in ob 6. uri zvečer Elitni kino Matica Iz Ljubljane u_ Nevsrrvo je obolel prošt ljubljanskega istoliuega kapi-tlja prelat g. Andirej Ka-lan u___ OrarnsKa f/roauKcija gojenceav operne šole (prof. O. Sest) se bo vršila v torek 6. t. m. ob 20. v drami. V treh e.iuodo-jankah fe Schnitzlerjevega »Anatola^ nastopijo grenel Pianecki — Anatol, švigelj — -Maks, Gnu-sova _ Annie, Fratnikoiva — Dona, Antičeva — Bianka. Kot izadniia točka se uprizori »m. dejanje Cyrano de Bergerae z g. Pianeokijem v vlogi Cvrana, Rnidolfovo v vlogi Roksane, Bucgerjem dc Guvchem, švigiljem — Kristjanom. Prodata vstopnic pri dnevni bilaga.jni v operi. Nadaljnji dve produkciji operne šoile z inte-resantnim spore omi pa se vršita v petek, dne 9. in v torek, dne 13. t. m. obakrat v dramskem gleda.lišču in točno ob 8. zvečer. Podrobni spored javimo. Vstopnice k vsaki produkciji se .dobe pri dnevni »blagajni v "operi, cena je 15, 10, 8 in 6 Din, stojišča po 3 in 2 Din. Rjavi ali črni damski boks čevelj. Lahki moški polčevlji z usnjatim podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali črni z gumastim podplatom Din 89.—. ANT. KRISPER, Ljubljana Mestni trg 26 Stritarjeva ul. 1-3 u— Velika tombola za otroka. Pod tem geslom priredi mestna občina ljubUjanska javno tombolo 11. t. m. ob j5. na Kongren-nem trgu. Segajte pridno po srečkah, da Vam ne bo pozneje žal in da se ne boste pozneje kesali, da ste zamudili to lepo priliko, ko bi lahko zadeli enega al.' več izimed lepih in dragocenih dobitkov. Med dobitki bodo: sobna oprava, moško kolo kolo iza dečka ali deklico, kuhinjska oprema, konupiletno Mago za moško obleko, voz drv, .voz premoga, voziček žlvd, krasra kadilna garnitura s stojalom, dva dežna plašča, smučke, fotografični aparat, 1 moška in 1 deška obleka, več parov krasnih moških in ženskih čevljev, nogometna žoga in še nekaj sto dirugih večjih hi mani-ših dobitkov. Vsak naj kupi več srečk in dobitek tmu ne more oditi: u_ Danes ob 14.15 in ob 18. velefilm »Leseni križi«. ZKD predvaja dane® in nadaljnje dni priko binkoštnih praznikov največji francoski vojni film »Leseni križi« (Croix de bois), v katerem bomo na najbolj učinkovit način videli predočene grozote vo.ine. Odlikuje se pred vsemi doslej predvajanimi filmi tesa žanra zaradi tega, ker je tehnično najboljše napravljen. V fotografičnem, tonskem in režijskem pogledu so Francozi izkoristili vse tehnične novosti in iznajdbe na filmskem polju in zato ni čuda, da film gledalca takoj po Prvih prizorih zgrabi in drži v napetem razpoloženju do konca. Vsepovsod je imel film ogromen uspeh in tudi Ljubljana bo ZKD lahko hvaležna, da si je kljub ogromnim stroškom nabavila to reprezentativno delo francoske f.lmske produkcije. Fikn se bo predvajal v kinu Matici danes o'b 14., oba binkoštna praznika pa ob 11. dopoldne u_ Sokolski vlak na Sušak. Načelstvo Sokolske župe Ljubljana, poroča, da je določen za vodnika posebnega sokolskega vlaka Ljuibljana-Sušak brat Trebeč Anton za moške, za ženske pa sestra Podpac Marta. Prosimo, da se na zletu obračate za vse informacije na imenovana! Zdravo! u_ Poizkusne dušeslovne vaje se danes zaradi binkoštnih praznikov ne bodo vršile. Prihodnje dušeslovne vaje bodo v torek 6. t. m. ob 18. Ob tej priliki bodo tudi prečitani rezultati od vseh dosedanjih poizkusnih dušeslovnili vaj. Vodstvo seminarja za eksperimentalno psihologijo. u_ Društvo »Tabor« priredi jutri v nedeljo celodnevni izlet na Sv. Katarino. Zbirališče ob pol 6. zjutraj pred Narodnim domom. čHa.ni in prijatelji iskreno va'biljeni! u— Bivši mornarji vojne In trgovinske mornarice se vabijo na sestanek, ki bo 2 t. m. ob 20. pri Lloydiu na Sv. Petra cesti. Sj Senzacijonalni kovbojski tonfilm po slavnem romanu ZANE GREYA Film o divjem konju, ki ga ni mogla ukrotiti človefika moč in zvijača. Ogorčena borba na življenje in smrt. Brat proti bratu v krajih, kjer prevladuje pravica močnejšega. Romantična svatba v indijanskem Šotoru. Danes ob 4., 7. in 9. uri ZVOČNI KINO IDEAL Poziv trafikantom. Prejeli smo: Mestna občina je izdala svoječasno bloke za pomoč potrebnim. Kljub temu, da smo skoro v početiku poletja, je beda zaradi brezposelnosti vedno hujša, čemur je vzrok da je zaradi denarne krize v tem letu izostala skoro vsaka delovna podjetnost. Ker je zato potrebno, še vedno podpirati brezposelne, pozi va odbor UViruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani še enkrat vse ljubljanske trafikante, naj si osknbijo pri mestnem političnem uirad-u potrel/ne bkOke in jih skušajo na vse načine spraviti v promet. Občinstvo prosimo, da pridno «e-iga po teh blokih, da se vsaj delno omili ivelika beda. SVOJI K SVOJIM! KLAVIRJI tvrdke VVarbinek konkurirajo vsem inozemskim znamkam, tako v kvaliteti, kakor tudi v ceni. Oglejte si razstavljene vzorce na velesejmu. Paviljon E. 7239 u_ Ojnaja oto Ljubi jam ioi. Glede na časopisne vesti o nesreči na Poljanskem nasipu nam pošilja mestno načelstvo naslednje pojasnili o: Pripisovanje krivde za vse nesreče, ki se zgorie ob Ljubljanici, mestni upravi, je neupravičeno. Do začetka regulacijskih del na Ljubljanici je bila celotna struga Ljubljanice zavarovana, in to delmo z leseno ograjo, delno z debelimi žičnimi vrmi, na manjših presledkih 'cudi z mrežo. To ograjo je oskrbovala mestna lobčina. Regulacijska dela, ki jih je prevzel ikoncesiouar glavni onbjtr za osuševanje ibarja, pa so zahtevala, da se je ograja odstranila, ker bi bila sicer najbrže v oviro deLu. Odstranitev ograje je izvršil torej konccsionar regulacijskih del, ki bi bil v tem primeru tudi dolžan obrežje provizo-rično zavarovati. Mestne občine torej ne zadeva očitek krivde zaradi nesreč. Prav tako pa ona ni dolžna, da za odstranjeno ograjo postavi na svoj račun novo provi-zorno. Na obeh "bregovih je namreč potrebno 4400 m2 take ograje, ki bi staLa, četudi samo lesena in provizorična, 345.000 Din. Taka Hesena ograja bi pa naposled le malo koristila in bi bil za njo izdani denar skoro proč vržen. V vsakem primeru je diolž-nost gradbenega koncesfonairja, skrbeti za varnostno ograjo, četudi bi taka svojemu namenu ne bila koe. V dobrih dveh letih bo regulacija Ljubljanice zaključena in izvršena bodo tudi vsa obrežna dela t ograjami . Mestna občina ljubljanska prevzame regulacijska dela v oskrbo šele po njih izvršitvi. Nesreče, ki se je pripetila te dni g. Zajcu, bi najbrže tudi pnovazorna ograja ne preprečila. Mestno načelstvo zato ponovno poziva prebivalstvo, da je bolj paaljivo. Zlasti naj posvečajo tudi Marši svojim otrokom skrb, da se ti ne bodo igrali na nabrežju Ljubljanice. Izrabljanje zadnje nesreče za hujskanje proti občini temelji na nepoznavanju razmer in je krivično. POZOR! ^571 POZOR! Kavarna »CENTRAL" Vsak večer damska godba. u— V me6tni blagajni Vn vložišču se bo uradova/lo danes samo dopoldne do 11. u_ Za birmo »likam 20% ceneje. Pri 12 kartah povečavo gratis. Foto Staut, Kolodvorska ulica 18. u_ Bluze, razno damsko perilo, tortice in rokavice najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Miloš Karnionik, Stari trg. Iz Maribora a— Skupen pohod k Sv. Duhu zopet preložen. Kakor smo že javili, bi naj bil jutri skupen izlet vseh mariborskih nacionalnih društev k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Z ozirom na razne prireditve nekaterih sodelujočih društev pa se mora že enkrat odpovedani izlet spet preložiti na Telovo, 15. t m. a— Študijske ure v banovinskem arhivu so vsak delavnik od 9. do 12. in od 16. do 18. Ob nedeljah in praznikih ter sobotah popoldne pa študijske ure odpadejo. a— Na jutrišnjem promenadnem koncertu v mestnem parku bo dopoldne igrala godba »Drave« pod taktirko dirigenta g. Žekarja. a— K naši notici o preselitvi mestnega električnega podjetja dostavljamo, da se ni preselilo na Aleksandrovo cesto mestno električno podjetje v celoti, temveč le njegova prodajalna, dočim so ostale pisarne še v lastnem poslopju v Frančiškanski ulici. a— Strelski pokret ob severni meji. Število strelskih družin ob naši severni meji neprestano rase in sega misel tega lepega narodnega športa že v zadnjo pohorsko vas. Jutri ob 16. bo pri Sv. Lovrencu na Pohorju ustanovni občni zbor nove zvezne strelske družine. Delegate iz Maribora in drugod bo čakal na železniški postaji Sv. Lovrenc avtomobil. ki jih bo nato odpeljal v trg. a— Tudi kopalci pridejo na svoj račun. Po dolgotrajnem slabem vremenu se je včeraj nebo spet zias iilo in je pričelo sonce močno pripekati. V kopališču na Mariborskem otoku so zabeležili včeraj dopoldne naslednje temperature: veliki bazen 18 stopinj, srednji in mali otroški bazen po 19 stopinj, zrak 22 stopinj Celzija. a— Zatvoritev Vetrinjske ulice. Zaradi tlakovanja bo od 6. junija naprej Vetrinj-ska ulica med Grajskim in Glavnim trgom zaprta za ves promet a— Iz mariborske bolnišnice. Včeraj je bil pripeljan v bolnišnico 33-letni kovač Alojzij Košič s Pob-ežja ki ga je pred-ninočnjim napadel neki neznanec, ko se je vračal pozno domov, in ga udaril z lesenim kolom večkrat po glavi in nevarno poškodoval. V bolnišnici ie morala poiskati potrebno pomoč tudi 40-letna posestnica Justina Glodiševa iz Lok pri Mariboru, ki si ie poškodovala pri padcu desno roko. a— Dve nesreči. 761etni berač Ignac Kreac od Sv. Marjete ob Pesnici, je padel in si zlomil ključnico. — Pri delu se je ▼ Freun-dovi tovarni usnja ponesrečil 42-letni usnjar Ivan Perko. Stroj mu je zmečkal na desni roki tri prste. Ob« ponesrečenca je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Zjutraj zarano boste imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje A R T DR. WANDERA. Dobivajo ae v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odobrm. tS.TJ »oe. politike la a* *an. oddel ek S br. o«i 12. 1&32. a— Aretiran pobegli kaznjenec. Nedavno smo poročali, da je pobegnil v družbi sojetnika Cepeta iz tukajšnje jetnišnice neki Franc Šimenko, ki je bil obsojen na daljšo kazen. Dočim se je Cepe takoj sam vrnil v zapor, je policija Šimenka izsledila šele predsinočnjim in ga oddala za zamrežena okna. Iz Celja e— Stalni volilni imeniki za mesto Celje, ki jih je 24. maja potrdilo okrajno sodišče, so od torka 30. maja stalno razgrnjeni v 6«bi 10. na mestnem načelstvu. Vsakdo ima pravico v uradnih urah volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter zase in za drugega zahtevati njih popravek. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno, pismeno ali ustmeno od mestnega ,načelstva ali ol okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom je treba priložiti polmoveljavne javne listine kot dokazila. e— V poročilu o seji okoliškega občinskega sveta so včeraj pomotoma izostala nekatera imena. Za občinske svetovalce so bili izvoljeni gg.: podžupan Samec ter obč. odborniki inž. Krulc, \VItavskv. Hrastnik Svetličič in Novak. e—- Na sokolski zlet na Sušaku se je peljalo sinoči in bo potovalo še drevi iz Celja okrog 180, iz vse celjske sokolske župe pa okrog 300 oseb. e— Lutkovna predstava. Skavtski lutkovni oder v Celju bo uprizoril danes ob 16. v Zdravstvenem domu s 15 lutkami lutkovna veseloigro »Debeluh - Dolgin in Bistook'". e— Redni pouk v šoli Glasbene Matice v Celju bo trajal še do konca tega meseca. e— Cvetlični dan v korist revne dece bo priredila danes državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju. e— Brivnice v Celju in Gaberju bodo na binkoštno nedeljo ves dan zaprte, v ponedeljek pa bodo od pol 8. do 11. odprte. Prijatelj kam pa? Zaradi velikega pomanjkanja denarja smo primorani danes vsi v ker le edino tam dobiš za malo denarja prvovrstno vino, pivo, topla in mrzla jedila, vrhutega se prav prijetno zabavaš v krasnem, na novo otvorjenem senčnatem vrtu ob zvoku izbornega ljubljanskega kvarteta, ki bo igral odslej razen ponedeljka in petka vsak večer. No, potem grem tudi jaz s teboj I 1 7234 e— Rimske izkopanine ob Mariborski cesti. Mestni delavci, ki gradijo nov kanal ob Mariborski cesti, so našli včeraj dopoldne ostanke rimskega kanala in ceste. Verjetno je, da bodo naleteli še na več najdb iz rimske dobe e— V Logarsko dolino bo vozil celjski mestni avtobus danes v soboto ob 16.40 izpred celjskcga kolodvora. Ta avtobus bo vozil vse tri dni tja in nazaj po starem voznem redu. Razen tega bo vozil poseben avtobus na binkoštno nedeljo zjutraj ob 8. iz Celja in se bo vračal izpred Planinskega doma v Logarski dolini na binkoštni ponedeljek ob 15. k večernemu vlaku proti Ljubljani in Zagrebu. e— Nove srečke državne razredne loterije dobite v podružnici »Jutra« v Celju. Nabavite si jih takoj! Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. —. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 2. junija Ljubljana 7, 761.5, 12-0, 90, SW1, 4,1, dež; Ljubljana 13, 760.6, 20.8, 28, E4. 1, _, Maribor 7, 761.2, 14.0, 60, NNWl, jasno, Zagreb 7, 760.5, 1*5.0, 60, NI, 3, Beo- grad 7. 758.6, 14.6, 90, W2, 7, 8.0, cež;j Sarajevo 757.1, ll.O, 80, mirno, 8, Skoplje ni depeše; Split 7, 757.8, 16.0, 70, NE3. 9, —, —; Kumibor 7, 756.7, 16.0, 70, mirno, 9, _, -; Rab 7, 759.7, 14.0, 80, 82, 10, 0.2, dež; Vie 7, 758.9, 16.0. 60, mirno, 10. 0.0, dež. Temperatura: LJubljana 10.8; 22.0, _ Maribor 17.4, 11.0; Zagreb 17.40, 12.0; Beograd 22.0, 12.0; Sarajevo 9.0; Skoplfie 23 0, _; Split 23.0, 14.0; Kujmbor —, 15.0'^ Rab —, 13.0; Vi® 13.0. Iz Kranja r— Zlet sokclske župe Kranj bo o bin-koštih v Kranju. V nedeljo bodo tekme, ki prično ob 9 za članstvo, ob pol 14. za naraščaj. V ponedeljek bodo dop. skušnje, ob 11. povorka in pozdrav pred mestno hišo, ob pol 16. nastop. Meščanstvo vabimo, da v pozdrav izobesi zastave r— Knjižnica v Narodnem domu bo v nedeljo zaradi sokolskih župnih tekem zaprta. Iz Laškega I— Shod JRKD pri Sv. Jederti nad Laškem bo na binkoštno nedeljo ob 9. v Stokavnikovi gostilni. Shoda se bodo udeležili najbrže eden narodnih poslancev in delegata banovinskega in sreskega odbora. 1— Sokoiska tombola. Dvojni užitek boste imeli na binkošti, ako napravite izlet v Laško. Poleg mnogega razvedrila, ki ga nu- di to mično letoviščno mesto, bo dana ob enem možnost, da odnesete za spomin iz Laškega lep dobitek s sokolske tombole na binkoštni ponedeljek ob 15. pred šolo na Orožnovem trgu. Od številnih dobitkov naj omenimo samo: vrečico srebrnikov (1000 dinarjev), kravo, novo moško kolo, stanovanjsko opremo, sod vina, sod jabolčnika, svinje in še nad 200 drugih lepih dobitkov. Ne zamuditel! Iz Novega mesta n— Dva močna roja čebel je imel kljub slabemu vremenu šef postaje v Kandiji dne 28. maja. Tehtala sta 3.50 in 3.25 kg. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.30 in jutri v nedeljo ob 18.15 in 20.30 ter na praznik ob 15., 18.15 in 20.30 uri zvočni film »Fantom Durmitorja«. V glavnih vlogah naša rojaka: Ita Rina in Hinko Nučič. Predigra: Zvočni tednik. i^inodaritvo Tesavršrajsje zlata Medtem ko v Srednji Evropi popušča te-savriranje denarja je zadnje mesece tesavriranje v zapadnoevropskih državah zavzelo veiik obseg. Gre pa pri tem le za tesavriranjc zlata. Zlato, ki prihaja v London, ki jo .šc edini prosti trg za to kovino, gre že nekaj tednov skoro v celoti v privatne roke in ne za monetarne svrhe. Angleška banka že od 2. maja ni mogla na londonskem trgu kupiti nobenega zlata, ker plačujejo privatniki zlato po ceni, ki presega za 1 odst. relacijo funta nasproti francoskemu franku. Tudi v Parizu se plačuje malenkosten ažijo za zlatnike, ker oddaja Francoska banka v zameno za bankovce le zlato v blokih ne pa zlatnikov. Kak;cn obseg je že zavzelo v zapadnih državah tesavriranje zlata, je razvidno iz dejstva, da je v štirih tednih prišlo v Anglijo po odbitku izvoza za 25.7 milijona funtov zlata (za 9 milijard Din), ki so ga v celoti pograbili privatniki. Zanimivo je pri tem. da se to zlato tesavrira skoro izključno na račun inozemstva. Londonske vc.lebanke se hranijo prevzemati v svoje safe zlato in to dovoljujejo le starim komitentom. Branijo pa se predvsem zaradi tega. ker gre pri tem za znatno obtežitev blagajniških naprav, ki niso za ta namen grajene, (",'ujejo se cclo pomisleki, ali bodo temelji blagajn vzdržali tako obremenitev. .Sedaj računajo, da je v Londonu v celoti privatno tesavrirano za 1 milijardo francoskih frankov zlata (2.^ milijarde Din), kar predstavlja težo od skoro 60.000 kg. Zadnje dni je tesavriranje nekoliko po-pustMo. Mnogi so uvideli, da ni misliti na to. da hi bila Francija prisiljena enako kakor Amerika opustiti zlati standard. Y poučenih krofih pričakujejo, da bo tudi ta beg zlata kmalu popustil in da se bo neupravičena panika kmalu docela polegla. Gcspo^ars&e vesti — Sanacija naših kreditnih razmer. Zanimanje naše javnosti za sanacijo naših kreditnih razmer je nadalje zelo živahno. Kakor poročajo iz Beograda je v dogled-•nem času pričakovati prvih ukrepov v tem cilju. Odbor za ureditev naših kreditnih razmer pri trgovinskem ministrstvu se je v tekočem tednu ponovno sestal k zasedanju. Člani odbora so dobili poziv, da čim prej zaključijo st adij predlogov in da po možnosti do binkjštnih praznikov izdelajo svoj elaborat, na podlagi katerega bo vlada izdala potrebne ukrepe. Odbor stalno zaseda in bo po možnosti svoje delo končal še ta teden. Pričakovati je, da bo kralj, vlada takoj po praznikih začela proučevati poročilo odbora in da bo potem izvedla potrebne ukrepe. — Kazni za devizne prestopke. Finančni minister je kaznoval zaradi prestopkov pravilnika o ureditvi z devizami in valu-t?mi te-le osebe in tvrdke: 1. Lajoša Lu-stiga. menjalca iz Novega Sada s 1000 di-nerjev, 2. čemeja Matijo, trgovca iz Novega Sada s 5000 Din, 3. Sikiča Josipa, trg-ovca na Sušaku z 2000 Din, 4. Panajo-toviča Petra, menjalca v Caribrodu s 1000 Din, 5. Split« a. d. za cement portland v Splitu s 300.000 Din, 6. »Jadranske d. d. za cement-portland Split« s 300.00') Din. — Pr^d ureditvijo izvoza svinj v češkoslovaško. že mesec dni traja spor med našimi izvozniki in novim češkoslovaškim živinskim sindikatom, ki je povečal takse na svinje, mast in slanino, kar je onemogočilo naš izvoz Kakor sedaj poročajo iz Beograda je prišlo tudi to vprašanje v razpravo o priliki sestanka zunanjih ministrov Male antante. Nove takse so namreč hudo zadele tudi izvoz svinj iz Rumu-nije. Dosežen je bil sporazum, po katerem bo moral češkoslovaški živinski sindikat v roku 10 dni urediti to vprašanje sporazumno 7. našimi izvozniki, če pa ne bo prišlo do tega sporazuma, tedaj bo intervenirala češkoslovaška vlada in bodo pod njenim nadzorstvom odstranjene sedanje ovire. — Valorizacija carin v Avstriji. Kakor znano je avstrijska vlada pred dvema mesecema izvedla valorizacijo carin na ta način. da ie povišala tečaj za preračunar.je zlatih kron v šilinge od 1.44 na 1.S0 šilinga za zlato krono (avstrijske carine se še vedno glasijo na zlate krone). Sedaj je vlada izdala novo naredbo. po kateri znaša ta tečaj do preklica 1.83 šilinga. Očividno hoče avstrijska vlada v bodoče spreminjati ta tečaj po stanju avstrijske valute. — Stanje hmeljskih nasadov je pri nas kakor tudi po vsej Evropi zelo različno, vendar je povsod, kjer se prideluje žlahtni hmelj, rastlina preccj zaostala v razvoju in trni zaradi raznih bolezni ter škodljivcev, dočim je stanje nasadov nežlahtnega hmelja splošno boljše. — V hmeljski kupčiji je haussa prenehala, ker so pivovarne, ki so precej založene, z ozirom na padanje konsuma piva in ugodne cene vrgle mnogo svojega hmelja na tržišče. Živahnost nakupovanja je zato povsod nekoliko popustila, le v Ameriki traja nemoteno dalje. Svetov- ni trg zaenkrat računa le z letnikom 19.18 in 1931, za starejše pa še ne kaže mnogo zanimanja. Ako se izgledi na letošnji pridelek ne bodo zboljšali, pa bodo verjetno tudi še starejši letniki šli dobro v denar. (»SI. Hmeljar«:) — Izvoz svežih jagod. Finančni minister je na predlog deviznega in valutnega odseka sklenil, da za izvoz svežih gozdnih jagod ni potrebno zavarovanje valute. — Dohšve. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave stekla za okna; do 14. t. m. glede dobave krogličnih ležajev, vodnih ventilov, ventilov za kisik, cevi za čiščenje vodogrevnih cevi, fosfornega brona, črne pločevine, raznih kemikalij, mila za pranje, železnega žičnega pletiva, ksilolita in vijakov; do 21. t. m. pa glede dobave kablov, bakrenih vrvi, jeklenih vrvi itd. —■ Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave črne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave sidola, karbidnih sve-tiljk, lopat in cina. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobav? 500 komadov ogljenih vrečic. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 15. t. m. ponudbe gleda dobave 1200 komadov splint in 1150 kg žebljev. Dir?kc.iia državnega rudnika Kreka sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg katrana, 20 kg motvoza, 100 komadov krtač za ribanje, H0o kg bombaža za čiščenje ter glede oddaje cilinder-bloka v egaFziranje. — Dobave. Direkcija, državnega rudnika Kr.lkiani sprejetima do 15. t m. ponudbe glede dtoteve 20 kig grafita, 10 kg voska. 25 kg masti za koipio včerajšnji okrepitvi nekoliko popustil, dočim je bil Berlin čvrstejši. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.00 (v Zagrebu po 8.75, v Beogradu po 8.7250). Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda n »spremenjeno 104 — 197. Promet je bil zabeležen v S°/o Blairovem posojilu po 34 in 33.50. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 2307.63 — 2318.99. Berlin '1335.69 _ 1346.49. Bruselj 799.13-803.07, Curil 1108.35 _ 1113.85, London 192.64 _ 194.24, Newyork ček 483.82 _ 4S42.08, Pariz 225.60 — 226.72. Praga 170 79 _ 171.65, Trst 295.40 _ 299.80. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90 (premija 28.5 odst ). Turih. Pariz 20.35, London 17-46, New-vork 438, Bruselj 72.05. Milan 26.875. Madrid 44.20. Amsterdam 208.15, Berlin 120.80, Dunaj 58.75, Stockholm 89.60, Oslo 88.40, Kobenhavn 77.85, Praga 15.41. Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.40, London 30.60, Milan 46.47. NetvVork 700.21, Pariz 35.40, Praga 25.45, Čirih 174.17, 100 S v zlatu 127.49 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 195—198, 7% investicijsko 42—45, 1% Blair 31.50 den., 8% Blair 33.50 den., 7% Drž. hip. banka 44 den., 4% agrarne 26 den., 6% begluške 31.50 den. Beograd. Vojna škoda 196 zaklj.. za junij 195—196, 7% investicijsko 43-44.50, 6% begluške 32.50, 31.90 zaklj., 9% Blair 32 do 34, 7% Blair 32.50 bi., 7% Drž. hip. banka 46, 45.50 zaklj.. Narodna banka 3750—3900, PAT? 210, 217 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 1Q4—197. za julij 191 den., 7% investicijsko 42.50—43, 4% agrarne 26—30, 7% Blair 31.50 do 32.50, 8% Blair 33—37, 7% Drž. hip. banka 44.50 den., 6% begluške 31.50—33; bančne vrednote: Nar. banka 3700 do 3850, PAB 214—220; industrijske vrednote: Še-čerana Osijek 142—150, Trbovlje 175 bi., Isis 30 bi. Dunaj. Državne železnice 16, Trboveljska 16.25, Alpine - Montan. 12.80. Blagovna tržišča LES. + Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za los mlačna Zaključen je bil 1 vaeon de6k. ŽITO 4- Chicago, 2. junija. Začetni tečaji: Pše-nira: za julij 73.50. za september 75.375. za december 78.25; koru»a: za .julij 45.125, za september 47.75, za december 50.025; oves: za julij 24.50, za september 25.375; rl: za julij 60.625, za september 62. za december 64.25. + Winnipeg, 2. maja. Začetni tečaj j: Pšenica: za julii 64.625, za oktober 66.75. za december 67.875. + Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo) plačilo 3 nov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Som-bor, sredniebaška, gornjebaška, sremska in baška ladja Begej 205 — 207.50; baška potiska in baška ladja Tisa 207.50 — 210; gornjebanateka 202.50 — 205, — Koruza: baška, srem. 62—64; zajun.-juli 66—68; slavonska 65 — 67; banatska 60 — 63. -Oves: baški, sremski. slavonski 90—92. Ječmen: baški, sremski. 64/65 ka 95—»7.50 pomladni 66/67 ke 100—102.50 Moka: bn ška in banatska »0< in »Ogg« 340 — 355: >2c 820 — 330; 300 — 315; 280 do 285; »7< 180 — 190; »8< 65 — 6750. — Otrobi: baški 52.50 — 57.60. + Somborska blagovna borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 71 vagonov. Pšenica: baška. okolica Sombor, gornjebaška, banatska 202.50 — 205; sremska, slavonska 200 — 202.50; banatska potiska 205 _ 207.50; baška potiska 207.50 do 210. Koruza: baška 61 — 63; za jjnij-julij 65 — 67; baška bela 63 — 65; baška ladja Dunav ali Tisa 66 — 68. — Koruia.- baška banatska »0g« in *0gg« 340—355; >2« 320 —335; »5« 300—315; »6« 270—280; »7< 170 —200: 3>8« 65—67. + Bndimpeštanska terminska borza (1. t. m.) Tendenca mlačna, promet tih. Pšenica: za junij 11.55 — 11.57, za oktober 10.37 do 10.38; rž: za junij 5.78 — 5.82, za oktober 6.84 — 6.86: koruza: za julij 7.64 do 7.68, za avgust 8.87 — 8.89. Delni zlet mariborske sokolske župe v Ljutomeru. Ker je vse tehnično delo usmerjeno v priprave za pokrajinski zlet v Ljubljani, priredi mariborska sokoiska župa le delni zlet. Ljutomerski Sokol obhaja letos 30 letnico obstoja. Zamislimo se za teh 30 let nazaj v čas, ko se je v Ljutomeru šopiril dvoglavi orel v znamenju germanizacije. Redkokdo si je drznil takrat na plan s slovensko sokolsko mislijo. Ljutomer je to storil. Kot najstarejše društvo na našem severu je tvorilo svetlo središče, katerega vpliv je segal daleč v naše ozemlje. Kmalu za njim so vzrasle nove močne postojanke kakor Maribor, Ptuj, St. Lenart in drugi. Zupa sc bo oddolžila Ljutomeru ob tem jubileju s tem, da bo zbrala del telovadcev, ki naj s svojim nastopom počastijo zasluge ljutomerskega Sokola in obenem pokažejo, kako so pripravljeni za pokrajinski zlet. Pokroviteljstvo zleta je prevzel Nj, Vel. kralj Aleksander. Program celotnega zleta je: 10. junija: ob četrt na 21 okrožni zvezdni tek s ciljem Sokolski dom, nato baklada, ob 21. slavnostna akademija v Sokolskem domu; 11. junija: ob 5. budnica, ob 7. poklonitev pre-minilim sestram in bratom, od 8. do 11. izkušnje vseh oddelkov za popoldanski javni župni nastop, od 11.30 sprevod po mestnih ulicah, ob 12. slavnostna poklonitev traku, ki ga je daroval društvenemu praporu Nj. Vel. kralj, ob 15J0 javna telovadba. Pridite! Sokol v Šmarja pri Jelšah priredi 11. trn. okrož. izlet šentjursko-šmarskega sokolskega okrožja. Dopoldne se bodo vršile meddru-štvene lahkoatletske tekme za pokal šmar-skega Sokola. Popoldne javni nastop vseh oddelkov. Po nastopu narodna veselica »pod kozolcem«, združena s srečolovom. Igrala bo domača polnoštevilna društvena pihalna godba. Vabimo zlasti vsa društva v okrožju, da se izleta udeleže. Bratje in sestre! Sokolski tabor v Vižmar-jah smo zaključili dostojno. Da je ta narodna manifestacija uspela tako sijajno, gre zasluga predvsem Vam, ki ste prihiteli tako mnogoštevilni na Erženov travnik pod Šmarno goro, da pod staroslavnima praporoma Narodne čitalnice in Ljubljanskega Sokola manifestirate za svetle ideale, izražene v programu vižmarskega tabora leta 1869. Topla zahvala pa tudi onim bratom, ki so z vznešenimi govori ustvarili pravo taborsko razpoloženje. — Zahvala naposled vrlim Matičarjem, ki so z ubranim petjem dvigali v zborovalcih domorodna čuvstva, Erženovim pa za njihovo ponovno izkazano naklonjenost veliki naši stvari nacionalni in sokolski. — Ljubljanski Sokol. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLBDALHČB DRAMA Začetek ob 80. Sobota. 3.: Hamlet. D. Nedelja, 4.: Tartuffe. Tzven. Znižane cene. Ponedeljek, 5.: Okence. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 3.: Mala FloramVe. Gostuje gosp. Dubaiič iz Zagreba. C. Nedelja, 4.: Andre Chenier. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 5.: Grofica Marica. Izvm. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Gostuje g. Žarko Sancin iz Maribora. * Nova opereta- Kot poslednja novost letošnja sezije se uprizori prihodnji teden nova angleška šlager - opereta ?Jim — Jill«, ki sta jo napisala Clifford Grey in Greatrex Newmann, glasbo pa Vivian Ellis in Richard Miens. Režira baletni mojster Go-lovin Jim — Jill je prava moderna revij-ska opereta, polna interesantnih glasbenih in plesnih točk. Po vsebini je komedija, ki je zelo podobna veseloigram >Roksi< ali »Pegica mojega srca«. Je eno najnovejših d si te vrste ter se splošno izvaja z zielo velikim uspehom. Šport Ilirija : Budai 6 :1 (3 : 0) Nepričakovan, a zaslužen uspeh izvrstno vigrane domače enajstorice Prijetno se je zmotil, kdor je pričakoval, in teh ni bilo malo, da bo igra enostranska in da bodo dali gostje, kakor že mnoga druga tuja moštva, našim fanto:n lekcijo, kako se nogomet igra. igra ne samo da ni bila enostranska, nam v škodo, narobe, kljub močnemu in gotovo nepričakovano občutnemu porazu gostov, je bila ves čas odprta in izredno živahna, napeta, razgibana, zanimiva, skratka lepa, kakor le more biti lepa nogometna prireditev. Posebej je treba poudariti, da gostje kljub velikemu poraini niso razočarali. Nudili so lepo tehnično igro v polni meri. Bili so našemu moštvu enakovreden protiv-rnk, ki je igral od začetka do konca, tudi še tedaj, ko je bdi njegov težek poraz že davno dognana stvar, svojo lepo igro preciznih kombinacij izprepleteno z mnogimi tehničnimi detajli in finesami. Prodirali so včasih naglo, včasih s počasnimi kombinacijami in venomer neutrudljivo napadali, če niso uspeli, leži krivda v njihovem sistemu, ko so hoteli s kombinacijami prodreti prav noter v gol, deloma pa je tudi kriva neverjetna neodločnost njihovega napada pred golom, ki jim ni dala. da bi izkoristili niti najzrelejše situacije. V napadu so bili gostje najmočnejši, izkazala sta se posebno Kaltaneker kot izreden tehničar v levi zvezi in Reck kot prodorno desno krilo. Slabši so bili gostje v srednji vrsti, kjer zlasti ni bilo opaziti srednjega krilca. Najšibkejša je bila obramba, vratar je dolgo zelo nervozno in nezanesljivo branil, branilca, posebno desni, pa tudi nista bila kos silovitim protiv-nim napadom. Vendar so si Madžari osvojili simpatije občinstva. Ilirija že dolgo ni tako zaigrala. Moštvo je bilo v svoji celoti dobro sestavljeno, v skupni igri uglajena, homogena celota, zavedajoča se svojega cilja. Govoriti o zaslugah in vrtinah enega dela bi se reklo zmanjšati pomen drugega. Srednja linija je bila izborna, a najuspešnejši Varčič, enako požrtvovalen v obrambi kot koristen v napadu. Zlasti je dober v igri z glavo. S krepkim in svežim startom je kril-ska vrsta nesla vse dosegljive in tudi že komaj dosegljive žoge ter jih nenehoma pošiljala napadu v nadaljnje poslovanje, s primernim kritjem in placementom pa je onemogočala marsikatero vez med protiv-r.im napadom in njegovim ozadjem. Zelo razigran je bil napad, ki se je zdel, zlasti v prvi polovici, kot zlit v eno samo enoto, šele pozneje, ko so se pojavili znaki utrujenosti, je bilo opaziti malo vrzel na desnem krilu, v levi zvezi in na momente tudi v sredini. Prav dobra pa sta bila do konca Lah in Pfeifer, ki se je po nekaterih zadnjih majij uspešnih nastopih zopet pokazal s svoje znane prodorne strani. Ožja obramba je bila trden zid. Novinec Rožič je branil kar v velikem stilu, Ber-glez je bil od kraja do konca zanesljiv steber obrambnega tria, Dernik je bil posebno v prvem delu igre zelo dober Stre-hovčev namestnik. Moštvi je bilo ves čas igre povezano v jako celoto, tehnično ni mnogo zaostajalo za svojim renomiranim nasprotnikom, v kombinacijah pa mu je bilo več ko enakovreden partner, kajti kombinacije belo-zelenih so bile izvajane prav tako precizno kakor tudi 3 primerno naglico, poleg tega pa z velikim poletom, ki je presenetljivo zrušil vse ovire. In sftart je pokazalo moštvo, kot ga le redko pokažejo naše enajstorice. Score je otvoril za I. ilovar po lepem napadu v 15. min. Minuto pozneje je isti napadalec izkoristil napako levega branilca in povišal na 2:0. in 36. min. je Doberlet poslal Pfeiferja naprej, da postavi na 3:0. V reprizi je spočetka imel B. opraviti v protivnikovi polovici, v 9- min. pa je obramba gostov komaj zavrnila napad I. po levi strani, odbito žogo je Belak ostro s kakih 20 metrov poslal v mrežo, 4:0; takoj na to je Pfeifer zopet zvozil napad, njegov centerpas je Lah neubranljivo pretvoril v peti zgoditek, a 2«. min. je desno krilo gostov zaključilo lep napad z ostro bombo pod prečko, ki ji tudi Rožič ni bil kos. Končno je v 42. min. Pfeifer po žilavem napadu šestič prisilil Herendia h kapitulaciji. Vzorno lepa igra je bila izredno fair, sodnik g. Dolinar je imel prav lahek posel in je sodil prav dobro. Lahkoatletslfo prvenstvo Jugoslavije za moštva Danes in v nedeljo ob 15. na igrišču primorja Danes prične ob 15. na igrišču Primorja eno najvažnejših tekmovanj v naši državi, lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva. Istočasno se vrši v vseh najvažnejših športnih centrih, Zagrebu, Beogradu in Mariboru enako tekmovanje, ki naj ugotovi, kateri klub ima pravico do naslova državnega prvaka v lahki atletiki. Lani nam je borba dala to tabelo: Hašk, Concordia, primorje, Ilirija itd. Primorje je izgubilo primat le zaradi diskvalifikacije dveh štafet. Letošnja borba za vodilna mesta bo brez dvoma še srditejša, kajti vsi klubi so našli mnogo novih talentov. Tudi kvaliteta se je znatno izboljšala. V LJubljani se bo vodila ogorčena borba ne toliko za prvenstvo, kot za čim boljše rezultate. Porok za to so nam imena naših najboljših državnih rekorderjev in reprezentantov Krevsa, Kovačiča, Slaparja, Zorge, Sporna, Zupančiča, Zupanca, Skoka, Korčeta itd, ki nalete v svojih mlajših kolegih na najodličnejšo in zelc nevarno konkurenco. To borbo nai si vsak športnik ogleda! Nudila mu bo gotovo nešteto krasnih in napetih faz spo%tnega hotenja in napredka! Cene propagandno nizke. Leieltner Fettpuder je že 60 let svetovna znamka. 182 ponedeljek ob 16.45 na preurejeni Glaziji v Celju prijateljsko nogometno tekmo s prvakom celjskega okrožja SK Celjem Gostje bodo za Celjane trd oreh. saj slove igralci Maribora po izvrstni kombinator-ni tehniki in preciznem obvladanju žoge. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Službene obiave LHP. Po dogovoru "obeh klubov se odreja za nedeljo 4. t. m. prvenstvena tekma čSK : Ilirija ob 11. dopoldne na igrišču ČSK. Za sodnika je delegiran ■ Versel. Službeno Iz OZDS pri LNP. V nedeljo za tekmo Retje ; Rudar na igrišču SK Trbovlje ob 16. je delegiran g. Ramovš. Za prv. tekmo 5. junija 1933 Trbovlje : Rudar naj delegira sodnika OZDS Mo. Članstvu ASK Primorja. V nedeljo zvečer po tekmovanju lahkoatletskega prvenstva Jugoslavije za moštva priredi lahko-atletska sekcija družaoni sestanek v restavraciji Slamič, Gosposvetska cesta, ob priliki 10-letnice delovanja v klubu g. Danila Sancina, kot amaterskega lahkoatlet-skega trenerja. Vabljeni so vsi gg. odborniki in ostalo klubovo članstvo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20.30 pri Slamiču sestanek sekcij-skih odbornikov in liginega moštva. Apeliram na vse nogometaše, ki so bili pozvani za lahkoatletsko državno prvenstvo, da pridejo pravočasno na igrišče. V ponedeljek igramo v Trbovljah. Igralci Krivačič, Jeršek, Molk, Baum, Rudi, Pišek n, Br-var, Svetic IEL Caleari, Trček, Petelin, Kabicht I in Slamič morajo se danes cb 19. zgladiti pred Emono načelniku. Lahkoatletom ASK Primorja. Sodelovanje vseh prijavljenih atletov na lahkoatlet-skem prvenstvu Jugoslavije za moštva danes in jutri vsakokrat ob lo. na igrišču Primorja je obvezno in moralna dolžnost vsakega posameznika, vsakokrat morajo biti v garderobi ob 14. in obvezno prinesti s seboj vso klubovo opremo in tekmovalne čevlje. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). V soboto in nedeljo morajo biti ob 14.30 na igrišču primorja Baebler, Banko, Borko, Brinček, Dečman, Dobovšek. Finec, Glavnik, Gradišar, Grintal, Grunfeld Janez, Habič, Jeglič, Jerančič. juričev. Kveder, Lejka, Majhenič, Megušar, Omerza, Oro-szy, Osterman Milan. Outrata, Pfeifer, Plivelič, priboršek, Pukl, Pustišek, Senčar Lado in Polde, Smrzu, Stegu Konrad in Milan, Stropnik, Svetek, šporn, Zore. Zupan, Zupančič Neli. Hitti Marjan nastoci v Mariboru. SK Ilirija (hazenska sekcija). Zaradi prvenstvene tekme s ČŠK jutri v čakovcu naj se zglasijo danes popoldne ob 17.30 v Evropi naslednje igralke: Ruša, Ela, Darinka, Omanova, Vida, Valči, Joža, Slapar-jeva. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. sestanek vseh igralcev pri Beliču. Ponovno se poziva Zupančič, da pride na sestanek zaradi zaslišanja. SK Reka (table tenis). Jutri morajo biti v paviljonu Hermesa, gostilna Keršič, ob 8.45: Polak, Ladič. Rejec I in n, Dob-nikar, Cesar LojV Vida in Jamnik Majda. _ V ponedeljek ob 16. morajo biti na igrišču Korotena na Rakovniku Jaka. Furlan, Petrovčič, Korli, Skočir, Ferl. Erjavec, Rožmanc, Kokalj, Laznik, Jereb. SK Morava. V nedeljo ob 9.30 morajo biti na igrišču primorja zaradi tekme Marc, Ulaga, Trobec, Zdešar, Umek. Legovič, Vahen I in H, Zavrl, Pupo, Sovine, Race, Rihter. Gostovanje ISSK Maribora v Celju. Prvak LNP Maribor bo igral na binkoštni Sobota. 3. junija. LJUBLJANA 10: Otvoritev velesejma. — 10.30: Doživljaji na malajskem otočju. — 11- Plošč-*. — 11.30: Uporaba elektrike v obrti. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. - 13: Čas, plošče. - 17-30: Prenos koncerta balalajk z velesejma. — 18.30: Iz našesa narodopisja. — 19: Pedagogika m kultura. — 19.30: Prekmurski sezonski delavci. — 20: Sokolske telovadne vaje. — 20.30: Večer ruske glasbe. — 22: Čas, poročila. — 20.30: Roška glasba na ploščah. Nedelja. 4. junija. LJUBLJANA 8. 15: Plošče. - 8.30: Avija se probuja. — 9: Prenos iz stolnice. — 10: Prenos skupščine JRKD iz Sarajeva. — 12: Čas, plošče. — 15: Kmetijsko predavanje. _ 15.30: Fantje na vasi, vmes harmonika. — 16.30: »Roksk. — 20: Pevski koncert g. Julija Betetta. — 20.45: Koncert orkestra balalajk z velesejma. — 21.30: Čas. poročila. radio - jazz. BEOGRAD 11.30: Narodne pesmi. — 12.30: Orkestralen koncert — 16.30: Harmonika. — 20: Arije iz jugoslovenskih opzr. — 20.30: Slušna igra. — 21.15: Slovanska glasba. — 22: Pesmi. — ZAGREB 12: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 22.15: Gedba za ples. — PRAGA 19.35: Vojaška godba. —'21.10: Prenos iz Brna. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19.35: Vojaška godba. _ 20.30: Orkester mandolin in kitar. — 21 10: ^lušna igra. — 22.20: Prenos iz Pra-pe. — VARŠAVA 17: Orkester. — 18: Orale. — 20: Orkestralen in pevski koncert — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 1C: Cerkvena glasba. — 11.40: Simfoničen koncert. — 12.55: Lahka godba. — 15.30: Komorna glasba. — 19: Dunaski simfoničen orkester. — 20.10: Veseloigra. _ 22.15: Lahka glasba. _ BERLIN 20.05: Koncert berlinskih filharmonikov. — Lahka glasba. _ Lahka in plesna glasba. — KoNIGS- BERG 18.40: Komorna glasba. — 20: Mešjn program. — Prenos iz Berlina. — MfrHL-ACKER 20: Istorije z muziko. — 20.45: Simfoničen koncert. J AR A44 <4* J ARA šE DANES IMATE PRILIKO DA SI KUPITE ZA BINKOŠTNE PRAZNIKE ELEGANTNE, TRPEŽNE IN POCENI ČEVLJE §r >JARA< LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 20 IOOO IN VEČ KUPCEV VAM BO POTRDILO, DA SO BILI Z NAKUPOM NAŠIH ČEVLJEV NADVSE ZADOVOLJNI Iz življenja in sveta Novi Madrid Fcflx Wetngartner, atomi dirigent in skladatelj. Je včeraj praznoval TO-letnico rojstva. Ta čas deluje kot konserva-torijski ravnatelj in dirigent ▼ Bazileji na Švicarskem. Na levi njegova mlada žena, ki je tudi dirigentka Noto mesto y polarnem ozemlja 1250 km železniške vožnje od Ljentngra-da, na polotoku Koli ob Severnem ledenem morju, se dviga novo mesto Hibinogorsk. Pred tremi leti je skupina raziskovalcev pod vodstvom člana Moskovske akademije znanosti Fersmanna odkrila na 1200 m visokem hribu Guckisvumčoru mogočne sklade apatita in to je dalo povod za nastanek novega mesta. Apatitna plast je 75 m debela in jo Izkopavajo za sedaj kar na dnevnem kopu. V dolini je delavska naselbina, poskusna fosforna tovarna in nakladalna železniška postaja za nakopano rudo. Po ruskih vesteh nakopljejo letno že 600.000 ton apatita. Ob jezeru Mali Budjavo leži dobro opremljena poskusna postaja Akademije znanosti, mesto samo pa stoji na lepi visoki ravnini ob Beli reki, ki priteka iz Jezera Velikega Budjava. Tu smo že 300 km severno od polarnega kroga, še pred tremi leti ni bilo tu žive duše, danes pa šteje Hibinogorsk že 30.000 prebivalcev, med njimi je 13.000 delavcev, Mesto ni veliko, pač pa je opremljeno z vsem modernim komfortom. 16 javnih kuhinj, parno kopališče, kinematograf z zvočno aparaturo, klubi, naravni parki in druge naprave skrbijo za to, da ljudem v tej deželi večnega snega ni baš težko živeti. Alain Gerbault, Zlato Iz gnoja Zgodovina Izdelovanja umetnega zlata je natrpana z imeni goljufov in šarlatanov Krvavi nemiri v Inomostu Pri zadnjih spopadih med narodnimi socialisti in heim"wehrovci v Inomostu, ki so zahtevali mnogo ranjencev, je moralo nastopiti orožništvo in vojaštvo z bajonetom na puški, da je napravilo red Velikopotezni gradbeni načrti spreminjajo „mesto serenad" v eno najbolj modernih evropskih prestolic Kdor si predstavlja Madrid, »belo mesto serenad« ob Mauzanaru. v romantičnem somraku speče Trnjulčice, živi v hudi zmoti, že doigo ča.-sa, zlasti pa od konca svetovne vojne, polje na njegovih tleh novo, zelo živo življenje in kar se je pričelo pod kraljem Alfonzom, hoče sedaj v pospešenem tempu dokončati republikanska vlada. Cortesi so dovolili 80 milijonov pezet, da bi se Madrid v desetih letih spremenil v moderno, zračno in zdravo presto-lico, mestna uprava sama pa noče v denarnem pogledu prav nič zaostajati za vlado. Madrid je imel že prej krasne stare gradove in cerkve ter lepe moderne zgradbe in ceste, a vse to se je stiskalo na strašno ozkem prostoru okrog kraljeve palače. V središče samo so vodile tesne ulice iz silno zanemarjenih predelov revščine v neposredni bližini. Samo čudežni sili kastilj-skega solnca se je zahvaliti, da niso bili ti predeli umazanosti in pomanjkanja vode ognjišča večnih epidemij. Te dele mesta sedaj polagoma podirajo in jih nadomeščajo z novim. Najhujša ovira, da se mesto ni moglo nikamor razširiti in da so si morali radi njegove tesnosti in preobljudenosti, ki ni dopuščala rednega prometa, omisliti celo posebno podzemeljsko železnico, pa je bil bivši kraljevski park, Časa de Campo, kjer so imeli španski vladarji svoje veliko zasebno lovišče in kamor ni smela stopiti roga navadnega človeka. To ozemlje so sedai spremenili kakor širno ozemlje KI Prada v ogromen javni vrt in na to stran se je začelo širiti tudi novo mesto. Na severovzhodu bi moralo po načrtih, ki segajo trideset let nazaj, že davno nastati velika nova četrt po ameriškem načinu. Okoli Madrida bi morala voditi široka cesta z osmimi vrstami dreves, šele sedaj se začenjajo ti velikopotezni načrti izpolnjevati. Na vzhodu je nastalo veličastno pokopališče z modernimi nagrobnimi spomeniki, »vseučiliško mesto«, ki naj bi bilo za ves svet središče španske znanosti in ki je bilo med najljubšimi načrti kralja Alfonza, postaja sedaj kri in meso in to celo v večjem obsegu, nego je bilo prvotno zamišljeno, zgraaoe velike, reprezentativne opere. Kar se tiče prometnih zvez, je omeniti načrt nove železnice, ki bi vodila iz doline Manzanara na ravan nad Madridom in bi združila severno in južno špansko železniško omrežje. Ta načrt bo posegel globoko v naravno nedotaknjenost madridske okolice, ker bo zahteval celo vrsto predorov in mostov. V zvezi s podzemeljskim železniškim sistemom pa bodo uredili z električnimi vlaki direktne vožnje v gorovje Sierre Guadarrame, tako da bo prebivalstvo lahko v najkrajšem času zamenjalo mestno ozračje s svežim ozračjem vrhov. Koliko žveplenk vsebuje človeško telo? Dr. Lawson razlaga v neki angleški medicinski reviji na humorističen način, kakšne zaklade skriva človeško telo. V tem telesu je dovolj vode, da bi napolnila sod za 40 litrov, dovolj maščobe za sedem kosov mila, toliko ogljika, da bi iz njega lahko izdelali mine za 9000 svinčnikov, magnezija za majhno žlico, železa za srednje velik žebelj, apna toliko, da bi z njim lahko pobelili kurnik. fosforja za 2200 glavic žveplenk. žvepla pa toliko, da bi z lahkoto pomorili vse bolhe na kakšnem psu. Seveda vsebuje Človeško telo tudi dragocene kovine, a teh v tako majhnih količinah, da ni vredno govoriti. Gandhi med gladovno stavko nekdanji francoski teniški šampion, ki se je proslavil s potovanjem na majhni jadrnici okrog sveta, je sedaj z isto ladjico sam samcat preromal Atlantski ocean od Gibraltarja do otoka Martinika v 30 dneh. Držal se je proge, na kateri je Krištof Kolumb pred 400 leti odkril Ameriko Dežniki Po neki stari kroniki je solnograški škof že 1. 800. podaril opatu Alkuinu v Toursu nekakšen dežn'k. Pravi dežniki pa so se pojavili šele ob času Ludovika XIV., a so jih spočetka nosili le pod pazduho. Na Angleškem je veljala nošnja dežnikov dolgo časa za znak mehkužnosti, kajti odlične ljudi so v dežju itak pričakovali z ogromno marelo, ki so jo držali razpeto med kočijo in durmi. Kakor ob početku vsake mode je druhal tudi nosilce dežnikov zasmehovala, posebno jezni pa so bili nanje kočijaži, ki so imeli radi dežnikov manjše zaslužke. V Nemčiji so se dežniki precej udomačili že okrog 1. 1730., na Angleškem pa je odpor široke mase zlomil šele 1. 1778. Škot Macdonald, ki je prišel iz Španije z lepim, svilenim dežnikom ln je cele tri mesece mirno prenašal zasmeh druhali. Potem so prišli dežniki polagoma tudi na Angleškem v modo. Frva originalna slika indijskega vodje med gladovno stavko, s katero je hotel doseči boljše ravnanje s pariji. Po treh tednih je sedaj nehal gladovati, kakor smo že poročali Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slaDern okusu v ustah, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje še kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blago-dat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »Vzemi štiri jajca in Jih daj v prostorno čafio. Primešaj malo zdrobove moke, zapri čašo trdno in jo zakoplji v ne preveč oster gnoj 120 dni, dokler narava ne spremeni jajca v živo kri. Nato daj vse to v še nerabljen lonec, napravi ogenj iz ogija in peci z njegovo paro to vsebino. Ko se je prepekla, ovij jo v figovo pero, pri čemer se je tvoja roka ne sme dotakniti, raztopi heksagij srebra, pomešaj tretjino posušenega praška in se boš začudil. To je božanska, velika, iskana skrivnost, ld premaguje uboštvo in sovražnike ...« Premaguje uboštvo in sovražnike — ta recept, ki smo ga posneli po nekem alki-mističnem bizantinskem tekstu iz 14. stol., dokazuje, kako malo se spreminjajo smotri v teku stoletij. Zlato je dajalo, kakor dandanes, bogastvo in moč, in če so ga skušali takrat pridelovati iz gnoja, jim je šteti deloma morda samo v dobro. Kajti pravim alkimistom v bistvu ni šlo za zlato, temveč za preoblikovanje energij in prerajanje, za razvoj in razkroj, skratka za proizvajanje življenjskih pojavov sploh. Jajce jim je bilo simbol večnega življenjskega toka, gniloba simbol preobrazbe, razkroja življenja, iz katerega se poraja novo življenje. Dasi je bilo njih prizadevanje tedaj morda zmotno, vendar je imelo v sebi zelo resno jedro. Seveda pa je ta čudna znanost poleg resnih pristašev rodila vse polno šarlatanov in sleparjev. Tipičen šarlatan te vrste, ki je znal vzbujati splošno pozornost bolj nego vsako resno znanstveno delo, je bil v 16. stoletju n. pr. Jožef Frančišek de Borro, sin nekega milanskega zdravnika. Začel je svojo kariere z ustanavljanjem verskih ločin v Rimu in ko ie postala inkvizicija pozorna nanj. jo je popihal v Inomost, kjer se je vrgel namazaštvo in izdelovanje zlata. Trdil jt, da zna izdelovati to zlato iz določenih vrst zemlje in tamošnji rezident, ki bi mu zlati zakladi v blagajni nikakor ne škodovali, ga je vzel v svojo službo. De Borro je znal to zaupanje sijajno izkoristiti. Zlato M že delal, toda potrebni so prej veliki kapitali za priprave, ki se pa bodo potem seveda tisočkratno rentirali. In tako mu je rezident dajal vsoto za vsoto, dokler ni postal sleparju položaj prenevaren in je čez noč izginil. Kmalu nato se je pojavil v Strasbourgu, kjer je s svojim šarlatanstvom premamil kopico učenjakov, potem si je izbral za žrtev draž-danski dvor, nato Haag, Amsterdam, Hamburg, Kodanj, švedsko itd. — povsod je puščal za seboj dolge nosove, izpraznjene blagajne in ogromne dolgove. Končno, ko je oplenil skoraj vse evropske dvore, se je hotel spraviti v Turčijo. Toda na Ogrskem so ga ustavili in preiskali. Papežev nuncij na Dunaju je izvedel zanj in je izpo-sloval od cesarja Leopolda, da ga je prepustil Vatikanu zaradi starih računov s ta-mošnjo inkvizicijo. Končal je v Angelskem gradu kot... krivoverec. »čeprav je bilo njegovo znanje o medicini in kemiji zelo površno, je dosegel neštete uspehe z nesramno predrznostjo kakor vsi goljufi,« je napisal o njem neki kronist iz tedanjega časa in je zadel s tem bistvo vseh uspehov tisočev in tisočev šarlatanov pred Borrom in za njim do današnjih dni. Predaleč bi zašit če bi hoteli navesti že sama imena največjih izmed teh šarlatanov, ki so kdaj lahkovernost ljudi izkoriščali v svoje namene, še v novejšem času, t. j. L 1836., je avstrijska vlada v stiskah za denar in v žeiji po njem, izdala patent za izdelovanje zlata nekemu Jožefu Antonu Rottiju, a da alkimistično šarlatanstvo in ljudska neumnost še v naših dneh nista izumrla. o tem nam govorijo dovolj zgovorno primeri, kakršen je primer »izdelovalca zlata« Tausenda in Poljaka Duni-kovskega, ki se je moral pred nedavnim zaradi goljufij z umetno pridelavo zlata zagovarjati pred pariškimi porotniki. A Tausendi in Dunikovski so vsaj s svojimi skrivnostnimi, nikomur izdanimi metodami za »izdelovanje« zlata pametnim možganom že na prvi pogled vidni kot sle- parji. So pa ljudje, ki objavljajo v okultnih revijah povsem resno in s svetim prepričanjem v naših dneh recepte, kakršen je naslednji; »Vzemi kakšen kovinski sulfat in amo-no-klorohidrat. Raztopi ločeno v destilirani vodi in pomešaj obe raztopini, v mešanico prilij amomaka. Na površini tekočine nastane irizirajoča mrena z lepimi kovinskimi barvami in ta mrena ni nič drugega nego zlato ...« V kakšno kategorijo spadajo možgani, ki so dandanes zmožni z vso resnostjo sestavljati takšne recepte, to naj odloči vsak po svojem okusu. 500 lepotic se poklanja sodniku V londonskem Hydeparku je prisostvovala pred kratkim tisočglava množica nenavadni prireditvi. 500 mladih, lepih deklet je izvajalo proste vaje in ritmične plese. Lepota predavajateljic in točnost njih nastopov bi postavila v senco vsako revijsko skupino. Nenavadno na tej prireditvi pa je bilo to, da ni rabila niti reklamnim niti pridobitnim namenom — bila je enostavno pokionitev novemu najvišjemu angleškemu sodniku, Cvrillu At-kinsonu. Mož ni samo znamenit jurist, temveč tudi vnet pobornik za lepotno gibanje, ki hoče britske žene vzgojiti v naravni lepot, in zdravju. Ustanovil je zvezo, ki propagira poleg naravnega načina življenja proste vaje in bivanje na svežem, zraku. Ta lepotna liga ima na Angleškem danes že tisoče podružnic s tisočimi in tisočimi članic. Predstava v Hvdeparku je bila svečano slovo lige od Atkinsona, ki mora radi svoje nove funkcije ostaviti dosedanje delovanje v ligi. Nemčija ie ponujala Švedski Finsko švedski tisk se bavi z doktorsko disertacijo nekega vseučiliščnika ,ki pripoveduje na podlagi uradnih dokumentov, kako se je princ Maks Badenski, poznejši nemški državni kancelar, trudil, da bi pridobil švedsko za udeležbo v svetovni vojni na nemški strani. Princ je bil v sorodstvenih zvezah s švedsko kraljevsko hišo in je zato menil, da jo bo pridobil za svoj načrt tem bolj, ker je ponujal deželi v plačilo finsko ozemlje — ki je bilo tedaj še ruska last. Njegovi načrti pa so se izjalovili, ker sta 5« jim zoperstavila švedski kralj sam in tedanji ministrski predsednik Hamm ersk jold. Anekdota >Vaš mož poje?« »Kakor škrjanček. ima najlepši bas, ki si ga morete misliti.« Vsak dan ena »Ali ima tvoj pes rodovnik?« »Ima ga že, ampak jaz ga ne poznam.« James Oliver Curwoofl: |g Hči divjine Roman Thoreau je pravkar metal ribe v zadnjo ogrado, ko je oče Roland pristopil k njemu. Davida nj bilo pn njem. V odgovor na misijonarjevo vprašanje je Francoz pokimal proti gošči, kjer se njegova sekira doslej še m bila doteknila nobenega drevesa. »Rekel je, da bi se rad nekoliko izprehodiil po gozdu.« Oče Roland je zamrmral nekaj, česar Thoreau ni razumel. Nato se je zdajci zasvetilo v njegovih očeh. »Danes se poslovim od vas.« je dejal. .»Danes- mon pere!« Thoreaujev zamolkli vzklik je bil žalostno zavzet. »Danes! Saj bo že kmalu poldme!« »On ne zmore dolge poti.« Misijonar je pokimal v tisto stran, kamor je bil izginil David. »Štiri ure od poldne do mraka bodo baš dovolj za naju. Mehak je. Saj razumete? Izkušala bova priti do starega selišča ob Jelenjem potoku, ki ste ga pred dvema zimama zapustili. Teh osem milj bo baš toliko, da se malce utrdi. In razen tega--« Pomolča-1 je. kakor da bi nekaj tehtal in premišljeval. »Rad b: ga spravil dalje.« Tako govoreč ie mirno, a predirljivo pogledal Francoza, da bi videl, ali ga bo razume! brez nadaljnjega pojasnila. Lisičar je pobral svojo izpraznjeno vrečo. »Tedaj se lotimo nalaganja sani, mon pere. Sodim, da bo prišlo na vsakega psa obilnih sto funtov.« Ko sta krenila nazay proti koči, se je oče Roland ozrl, da bi videl, ali se David že vrača. Tri ali štiri sto vatlov daleč v gozdu je sta>l David v nemem, čedalje večj-em strmenju. Bil je na majhni jasi, in okoli njega so v mrtvaški tihotfi visele veje balzamnah jelk in smrek, odete s težkim plaščem novega snega. Bilo mu je, kakor da bi bil po naključju stopil v pravljično deželo, polno prečudne lepote, in kakor da bi ga z njenih temnih, skritih stolpov iin pomolov opazovale gozdne vile, pritezaje sapo, da se ne bi iizdale njegovim očem. Noben ptič ni začrvkal, nobena perot ni zaplahutala; od nikoder ni bilo slišati glasu, ki bi bil motil slovesno tišino, Bil je za.et v sredino belega, mehkega sveta, ki je bil videti kar čudino neresničen; nehote je tudi sam oprezno dii n. a nje naslova ali o pa 5 Din. (3) Trgovski potnik d«»bro vp-- jan, z lepim nastopom, ki potuje ta 10 Jo*, prevzame kako dobro za Ljubljano im ok-o. •' o — n-a-jraje š>peeerij-ske a.! papirnate stro-ke. — Cenj. oonndbe n« ogl-jr-ni ©d'ieiek »Jutra« ped šifro »LMjer oroda alec«. '.7(164-3 Najcenejši sesalec prahu •m svetu 60 t».. d-esetietno j«metano. Prrprodajacpm in . --. - ** a - ■.. i poirti-r - — >Sa»ira«, Djnajčka ce«*« 171 »-3 mi Vajenca 5-ičet.ntika a ■ ofl nčmega p-.vspodarja pr-poročeoe-ga. Ta t~gnvinO Z bi-a- jron s primerno predlz-K'r6T.I» sprejme Norbert Z..nier & sra. 5v. Peter v Siv. do'.. : mpšanpg« b.agvi na de zelt. p roti mps*-čni plači > Dn t»" hrani in s:a- n- v an'u. Ponudbe na ogl. c J deiek »Jutra« pod šif:o »S Ml-e-n i. 168<"®-1 Mlad dimnikarski pomočnik "'t d in z« ne«- b: mesto. 0fr n"t s-- na n«s'«w: La-puh Gu- iv. d:mnikarski mwj-*ter. Breiovica pri L.mb-rani. 160+3-1 Praktikanta tr, (■ za. absolventa trgovske šole. 6 čedno ta hitro psi v-v oerfekt-nega v slo-vn^k^m. srbohrvaškem m n> tnš-kem jezi-ku. dobrih va:«-v. b; vajiočega v Ljub Ij.i: i. f>p'pj"m»'ra za čas p-akti-r'-an:n z* primerno jno^-m nagrado. Po za- < § i' vem prakrera namestitev. — Pomudbe * T>r<--ni«i f v«' in ka-k»b rirtb. e poslati na og'a*nt ooielrk »Jutra « v L j ub ljar.: nod »Večji n'«d<. 17050-1 Brivskega pomočnika ■m :*ponva ga n j-e v prazniki. pro': dobri naj-ndt ;nr«';iif Kari Do'ežai. b tč. J<>7.ir-a. 17054-1 Nočni čuvaj stare:š.i. 'rpzen, nekadilec, dobi' službo v Celja. Po jtudb" z navedbo plače :n d o a •. jih ='užb viir. rto : i j've jrotov!n<* za kavcijo, na podružnico »JutrT« v Ceij-u po^3 šifro »^uvai« 17101-1 Dobro kuharico »prftjnvm u goMiliiio. Na i »t )H>ve oglas-ui oddelek -Jutra«. 1.714S-1 Poslovodjo t.r^oviino g pohištvom sprejmem« takoj. Ponudbe na podniižn-r-o ».Jutra« v Mariborc pod »Kaikulant«. 17130-1 Pouk tk>««yla 1 [>in; z« dajanje naslova ali t» šifro 5 Din. Dijaki, ki instrukrije, pla-4aj« v»«ko be^ 50 par; u šifro aii ia dajanj« naslova 3 Din. (4) Za sprejemni izpit pripravila profesor. Vod-mat«ka *t)li«a 14. ififtTS.^ Službe išče Vsaka besed* 50 pa.r: a« da j en j« oa^ova »H za Jdfro p« 3 Din. (Z) Uradnica '.m'brv. io nt-n>cikt>ga je®ika. ieii pn iK^rrvo Gre tradi k m.rokom. Ponndtx> na og!. ■vldei^k »Jutra« pod ši-fro »lirv«! Ljnibl.aae«. Stavbni tehnik 7. večletno piakso. ve-rniVam v keramki im »peci. jeimih tlakih, išče »tožbo. P<>mKlbe na o-ld««4c »J-ut.ra« pod »Projf»ktant<. 16.9:3-? Pošteno dekle z dežele, vejeno trnovim« m >nt«ž in po^^aviil rsarnih in električnih strojev. veliko-!etni vodja d*-išč-p pnmerTvo me sto. — pnnudhe na oddelek »Jtifa« pori šifro • Delovodj-a 29« 17022-2 Bivši trgovec ščp mppto v Ljubljani kot pomo-fenik v trg. m«.anega blaga ali tudi kot slug«, '.nkasant aH kaj »fičmegs, tK-otii irt«1-;'h^^ m-ps^n-i »lači Cenj. ponudbe na ogasni ndd»!ek »Jutra« š;fro -Majhna plača«. .7025-5 Kuharica « petmpseo-no go*i.]>fMii'n.:sko šo-lo. želi p-em on i ti »lužbo — najraje k orožniikcm. fi-nancarjem e!i ka; ličnega. Sastop ? 1. juJijem. Ponudb p na ogasni oddelek »Jutra« pod ši-fro »Dobra gospodinja«. 17080-2 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din; ia da;anje Kulon ali za šifro pa 5 Din. (101 Pol tovorni voz zaprt, »koro nov, pripra-vf-t) ra peka ali mesarja. z«men:am za hladilno na pravo rr-a. 1000 kalorij. — Ponudbe na og!as. ->dde!-ek »Jutra« pod »Hladilnica«. 17070-10 Th. Rotman: Vrtismrček in ŠDonoska sp^t na de!w In ni ga bilo več! Kako uro 9va že tarnala. s« nama adajci zazdi, da slišiva v aoftcrfnji sobi ogorčeni glas gospe Zlato-giocknloe . . . Radovedno planeva h ključavnici in potegneva na uho . • • Da. res jc btla ona. >Vse so pokradli; vaa hiša je op'-t>or, ormarni kovčef, pri-praveti za tvto-mobirste. vo pisalno ma®o s foteljem zelo poceni prodam. Na»i»v t oclas-D-tan oddelku Jutra. 17074-10 Poz«! Pozor! Posetniki velesejma! P^od n«ku>poni avKimobija aii motocikla si oglejte veliko za ogo nov-i.h in ma lo rabljenih vozil s-vet-ov n.ih zna.mk, po naj.mijih eenab. pri najstarejši »v-totvrd.ki 2,0-žfk, Ljubljana. Tnvčarj-eva 1.1. 17085-10 Prodam O^tia* t»>g. značaja po 1 Din t*»eda; «a o n*jnižčib ceoah dobite pri Vrktor Legan trgovina in tovarniška zaloga u«nja. Ljubljana, palača »Duna v < — Beethov no>va ulica. 19S-6 Radi opustitve trgovine p«vd p«fli) razproda zalog« slamnikov S:uch!y-Ma?ke. 16058 6 Vse po 12 Din damsike flor nogavice, danwke rokavice. mošie n.oga vioe in rokavice, ter ot.roSke nogavice po 3 Din Nogavic« »Bemberg«. dr. z o. z.. Ljticbl-jana, Miklošičeva cesta 14. 17019-6 Otroški voziček dob'« obran'en ugodno naprodaj na Domobranski c. št, 19'T. 17066-6 Ugodno naprodaj zidna masivna pe-ndel tira z Vi bitjem, ter nmi-valnik z marmornato plošč-o to zrcalom. oboje starinsko, dobro oh-an^eno. v rokok o izdelku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Razno«. 17072-6 Otroški voziček elejjan-ten. naprodaj. Be iiffrad. nova zgradba po-lo^r Sokola HI. II. nadst-T. des-oo. 17073-6 Narodne rute največja ižne knpžice Mestne hrani!m-l«e. Kmetske Prve hrvatske štedi-omice im Zadružne go-apodarske banke kupimo proti takojšnji gotovini. — Pns.-pdovaici so izključen«. Komanditna drnžba M. •Ta n4c iet-o na veli-ko posestvo v bližini Ljubljane, proti prvovrstnemu jamstvu. — Tudi hrsnitoo vlogo vrnem v l letu v gotovvn.i in e polno Ponudbe na og'«soi oddelek »Jutra« »od šifro »Din 100.000«. 16090-16 4000 Din posojila rab m nujn-o. protš dob-' •ra^noiji im 10% obresti, katere tVačam na.prej. Ponudbe na p »družni 00 Jutra v Mariboru pod »4000«. 17120-16 j Vsaka beseda 1 Di.n: i za daja-nj« r>a»!ova ali ! '.a šifro pa 5 Din. (30) Novo hišo v Celju z vrtom in dvema m-o-i»r Mina *ran-ryva.njC--ma prodam proti gotovini za 160.000 Dim. Ref!ek'antj naj po šljojo ponudbe na poštni predal št. 17. Celj«. 16&7Š-20 Vogalno parcelo 70ft m', ne da loč od ir-njivske cerkve prodam po u-gndni ceni. Del kupnine v kujiž-cah. — Pojasnila da'e vsak pop»oldan Her-man. Dovinska alica Št. 9 1S864-2C Gozd, travnik in njivo v en-m kom-plek-m. skupno 2 ha, primerno za okrevališče ali farmo, pooeni proda Drnovšek Danrcs, iiei>e, Medvode. 10946-20 Dvodružinsko hišo prodam v Zg. Šiški, tik električne železnice. Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra« 16764-20 Vilo kupim v Ljubljani. Ponudbe z tva-ved-bo cene na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Vila 27«. 17027-20 Meščansko gostilno na na ;prom etnejš p m zagrebškem kritiSou, [ifrpolnoma opremrlje.no, ja.ko [iromei/no. z l-eipim hladnim vrtum !n stanovanjem za gostilničarja, dnevno pečenje ja-njca in prešičkov. solidna najemnima, proda: Poslovalnica Pa v-e-ko-vič. Zagreb, Biča 144, pri pa 5 Pin. (331 Štajersko vino lastnega pridelka proda j a od 50 litrov naprej po Din 3.80 liter vinogradnik Kasper. Giince, Tržaška cesta 23. 16793-33 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22) Srednješolca nižijega razreda sprejmem za i. 1933 'S4 v p-v o vrstno vsestransko oskrbo Kom-fortmo stanovanje sredi me-sta. Dor»we n« og'asm oddelek »Jutra« pod šifro »Srednješolec«. 17061 22 Lokal z vso opravo ze manu fakturno trgovino, oddam v Ljubljani Stari trg 31. Poizve se »totam v vgo vi.-ai. 16935-19 Stanovanje Vsaka b»sed« 1 Din; za dajanje naukov* ali u šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje z elektriko, primera-o za krojača ali šiviJjo, odda M. Ravtar. Stari t.r» 19 17071-31 Stanovanje e i velikim« sobam:, veli ko predsobo, kopelmie« vs^-roi pritikiinami. n« M: klošioevi cesti v Lj ubija ni oddami s 1. avgustom. Pomidbe na og'ae. odelek »Ju«i. Isto-tam se t julijem odda samska opremljena soba s prho. — Pojastrlla daje Konzorcij v Gaje^vi ul. 9 (pisarnaV 16931-21 2 stanovanii dvosobno im enoe-obno. * p-i tik I ima mi takoj oddam Naslov v oglasnem oddel Uu »Jutra«. 16783-21 Na Bledu oddam takoj za vso sezono v vili krasno solnčno stanovanje 4 opremljenih sob i verando, kuhinjo, kopalnico im krasnim velikim vrtom. 3 minute od jezera — na najm-irnejšem kraju. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 16776-21 2 komfortni stanovanji tri- im pettsobno odda zava- rovaln-ka »Dunav« v svoj« palači na Al-efcsamdrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 1704t3-31 Enosob, stanovanie s kuhinjo, solmč.no in čisto, oddam za 120 Din mesečno na Gli-nca-h. cesta I- št. M. 17CUS-3I Trisob. stanovanje oddam s 15. julijem. Ponudbe na ogasni oddelek »Ju-tra« pod »Tri-sobno«. 17069-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo oddam v Dalmatinovi ulici v visokem pritličju. s i. avgustom. — Pr'®ravao tudi za trgovsko p:farno. ozir. zdravnika ali deniista. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro • Dalmatinova ulica«. 17077-31 Dvosob. stanovanje s kabinet-nm. pritlično, po ceni oddam. Trnovski r>ri-sta-n 40/1. 17009-21 Trisob. stanovanie na Bleiw^is«-vi cesti 9/11 levo. s kopalnico, pi'nom in vrtom oddam z avgustom 171.16-31 Udobno stanovanje 2 veVkiih in manjše sobe oddam takoj aH pozneje na Vrtači 4. 17117-2! Stanovanja 1 emosobuo. 2 dvosobni, ku htnja, kame'ce, shramba, k I ose t. eiektr., voda. dr varnica im vrt s-e odda e 1. julijem solidnem boljšim strainkam v Mos-tah. D--M-l-ova ulica 8 — bitni kemične tovarne, 10 mirnu-t od tramvaja Cena 280. 490 im 520 Dn. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 17122-31 Sobo odda Vsaka beseda 50 par: ia dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23> Opremljeno sobo oddam 'akoj po nizki ce ni. - Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 16936-2o Oprem I'eno sobo lepo in reliko. separirano. oddam solidnemu gospodu ali gospodični v Albertovi ulici 33 — pn gorenjskem kolodvoru. 16905-23 Sobo z 2 posteljama oddam takoj v Šiški, Celovška cesta štev. 68. 16067-23 Gospodično ipre;mem n,a etanovanje na Kodel.jevem. Slcmžkova ul. št. 4, pritličje. 17017-26 Opremljeno sobo r [»osebnim vbodom oddam Nas'ov v ogiasnpm oddekn »Ju.tra«. 17021-23 Sobo lepo oprpniljeino. v bltžt-ni gorenjskega kolodvora od-lam s 1. julijem. Na zahtevo tudi z vso prehrano. — Istotam sprejmem tu-di sostanovalca /tibert-nva u.!ica štev. 30/1. 17051 -23 Sobo lepo op-emljeno, sohičmo ln čisto, s posebnim vbodom ter zajtrkom oddam » 15-junijem t ur nI i ni mesta stalnima gospodoma. Na-eiov v og. oddelku Ju-ra. 17016-23 Lepo sobo v bližini g;avne pošte oddam gospodičm. Naslov v ogas.ne.rn oddolku »Ju'ra< 17-H55-28 Sobe le s poseSn:m vhodom, takoj oddam z oskrbo ali brez. Nas'ov v oglasnem oddt-lku »J-u-tra«. 17120-23 2 opremljeni sobi vedami ali posamezni, lepi ln solnč-ni. s posebn:m vbodom s sto-pcijic oddam na Nal^leono-r Ugu št. 6 1. 17115-23 Vsaka beseda 1 Diu; u d3 janje aasJova ali *a iifro pa 5 Din. (40) Pension Zanier Sv. Pavel pri Preboldu — Savinska dolina, Dravska banovina. Zračne sobe, prvovrstna hrana, lep vrt, smrekov gozd. t-e-ni«. 50 m dolg lasten kopalni bazem in ko-pelji v reki Savinji. Krasni iz'et-i v Savinjske planine. Penziija dnevn.» od 40—o0 Din. Na žeJjo prospekti. 16482-40 V Splitu poceni oddam epo sobo 2 aii 3 osebam, za junij aii september, s hrano ali brc®. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Split«. 17064-38 1)1 Vsaka beseda 2 Diu. za dajanj« naalova ali šifre pa 5 Din (24) Železniški uradnik dobro situiran. 32 !*rt atar vdovec, že-ii znanja z go spodlčno ali vdovo br»t otrok. « premoženjem o-d 30.000 Din. Resne ponudbe s sliko na o-g'asni oddeiek »Jutra« pod >Vt\a sreče«. 17085-24 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslona a!i za šifro p« 5 Din. (26: Gramofon ia g'isti i no. :n pifalmo mizo i 9 predali, oboje sko rai novo. malo rabljeno. t>ro>3am po nizki ceni. Na flov v og'asneJD oddelku »Jutra«. 16971-26 Gramofon znamke .Columbta«. v tr nem potov g nem kovčku in več pl-ošč proda Vršič. Gledališka ulica VI. 17042-26 Klavir radi selitve p-odam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 17092-2C Vsaka bfcsfrla 1 Din. '.a dajanje tvaalora alt ».a šifro oa " D'ti Hladilno napravo kompletno Ge!!ert-ovo. na zrač-no hlajenj«. 6000 kalorij. proda Feliks Bogov e v Brežicah. 17005 29 V saka Oesp-da 1 D n: m dajanj« naslova ali za šifro trn 5 Din. (27, Brak jazbečar naprodaj. Naslov v oglas, oddelki! »Jutra«. 17075-27 Harške kanarčke od 100 Dn naprej prodaja Jože Bitemc. Kariovška c. št. 9/II- 17119-27 Ker letos nisem razstavil na svojem stalnem prostoru na velesejmu. dovoljujem si prositi cenjeno občinstvo, da si moje delo in izdelke in fino pohištvo ogleda v moji delavnici IVAN ROJC, mizarstvo Zgornja Šiška, Kosovo polje 93, pri Ljubljani Delo po načrtih, najsolidnejša izvedba, konkurenčne cene. 7226 ZA B1NKOSTI! 125- 145- belo platno in lak krasen model. modno platno in rjava kombinacija, najmodernejši čevelj. Temno rjavi ševro z okrasom. 125- Moški usnjati polčevlji, črni ali rjavi. Isti iz platna (belo ali sivo) us-njat podplat Din 98.—. Moški polčevlji, črni ali rjavi boks, dober usnjat podplat. Moški platneni polčevlji z -javo kombinacijo. VELIKA IZBIRA OPANK IN SANDALE! LJUBLJANA: Dunajska cesta la MARIBOR: Gosposka ulica 17 CELJE: Aleksandrova cesta 1 Kanarček rumen, s temnejšim perjem okrog vratu in na pe rotih ter brei enega krwm-pel-jčka. je ušel. Vrniti ga je proti nagradi na nasl-ov: P oh ar R.. igriška 3/II levo. 17125 27 Informacije Vsaka tK>«eOa 1 Din; ia dajanj« naslova ali ra šifro pa 5 Dim. (81) Preklic Podpisana pre k licu. jem vse govorice o Mabkovcu Anionu. kot neresnične. — Kokalj Arvgei:«, Breg pri Litiji. 17049-31 Laška pivovarna! Delničarji, ki radi krize ne morete plačati dekli«, se zg'asite pismeno al ■istmeno na n«s-l»v: Urbaj«, gosti!.. Ljub: jam. Rimska št 11. 17118-31 Vr-aka beseda 1 L>t.fi. sa dajanj« naslova alt za »Mro p« 6 Dtn. (82" Velik gozd in travnik bo na pros-tovol.jmi javm dražbi prodan » Rudm&n. Sestanek pri Je-»irw o. t. m. ob 3. popoldne. 17007-3* Obrt V toka fcaaeda 1 Din: sa dajanje naslova ali ta Šifro na S Din. (30) Avtotaksi št. 64 s« rljudm« pfipacoč*. teio fon 3390. 15003-30 Fotografski atelje Avg. Berth.»a v Ljublj« ni. Tavčar j««a a lica 13. »e priporoča cenj. boter caic ta botrom. Cene aie-ke, slike urvov rstjie. 16950-30 Striženje 5 Din britje 3 Din »triiemj« dam 6 Din. om -Inlaeija, mantkiranj« Dsn 7. Obiščite »Rapid«. Kolodvorska 35. 16844-30 Foto Holynski nasproti nebotičnika (Tvr-ševa) *« priporoča conj. botrom im botream. De. o so4id-no lo zmerne čeme! 17081-30 Soboslikar. vzorci vseh vret r« velese:mu v paviijomn vE«.__17023-30 Botream in botrom! Najlepši epo min Vašemu bi rmanom je fotografija. — Foto D. Rovšek. Kolodvorska niifa št. So. Vam jamči za naiboijai izdelek po nizki ceoi! 17046-30 Slamnikov krasna iibira od 50 Din naprej v salonu »La fem me Chic«. šelemburgova uJ. H. 6/1. 17004-an Za binkoštne praznike se Vam nudijo fina dolenjska in štajerska vina in sicer: cviček prima Din 10.— čez ulico Din 9.— črnina dolenjska » 12.— » » » 10.— belo štajersko > 8.— » > » 8.— rizling laški » 10.— > > » 9.— rizling renski » 12.— > » > tO.— jpruzalemec » 12.— » » » 10.— Bermet vino * 24.— » » » 22.— pri odjemu nad 5 1 se dostavi na dom, vsa vina so kupljena direktno od vinogradnikov in so zajamčeno pristna. Pridite in prepričajte se. Se priporoča TONE HUC, gostilničar, GLINCE, Tržaška cesta 10, 6600 Zadružni dom Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Jzleitit^f ici turisti, poze«« 11 Kavarna >METROPOLin 15.-egipt. bombaž z deseni Din 10.- iz polsvile Din 7.- močne bombažaste Din 5.- Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! '___— ■ -- —'• — — • \C. — / \ — l , - JL • T. ..'T /'V • - . f,. it-<- SEJEM ŽELEZA IN STROJEV Velika izbira tračnic, I. in U., tra-verz. betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev in delov, jermenov in irugega materijala Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna 48a VELIKE GALOPNE IN KASAŠKE DIRKF za binkošti 4. in 5. junija ob ^£3. uri na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. SKUPNE NAGRADE Din 50.000.—. POSOJILNICE V CERKNICI registrovane zadruge z neomejeno zavezo ZA 38. UPRAVNO LETO 1932 ki se vrši v nedeljo, dne 11. junija 1933 ob 14. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo računskega pregledovalca. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1932