ifetarfU** ^^ U nr gobot, Mdftlj in prunlkov. *§BD- Domače vesti Zaletel oproščen Chicago.—Albin Zaletel (menda rojak) iz Niagara Fallsa, N. Y., je bil zadnji torek pred mestnim sodiščem oproščen obtožbe, da je z nožem osuval neko Ano Zimmerman, 4030 Clarendon ave., s katero se je pismeno zaročil, ko pa je prišel v Chicago, ga ni marala. Oproščen je bil na podlagi policijskega poročila, da se je Ana preselila z omenjenega Mslova in zdaj je ne morejo najti Ker ipa ni bilo tožnika, ni treba sodnika. Zaletel je povedal, da je po poklicu zobozdravniški tehnik in s Zimmermanovo se je Stavkovni irgredi STAVKA PRISTA-na britskem otoku NIŠCNIH DELAV CEV NA JUGU Trije zamorci ubiti in več drugih ranjenih Kkigston, Si. Viseent, 23. okt. — Stavkujoči zanlorski delavci so se uprli obsednemu stanju in izolirali to mesto od ostalih krajev otoka. V izgredih, ki trajajo te dva dni, so bili ie trije stavkarji ubiti. Medtem, ko so pomorščaki z britske bojne ladje patruljirali ulice, so stavkarji razdejali most v Camdenu, ki vete kapi-tol z ostalimi pokrajinami. Podrli so tudi telefonske drogove in jih položili čez šesto. Houstonska policija sči« ti stavkokaze FEDERALNA VLADA POSREDUJE prizorila 32 velikih in majhnih vojn", je rekel McGovern. "Mim-. , . fJ »olini zdaj ponavlja isto igro, utopijo ekonomske sankcije v katero je igrala Anglija. Ce bi ' vo. Velika Britanija nima italijanski delavci imeli kaj pate imeti nobenega spora z meti fjo. Vsakdo, ki trdi drugače, krvi PuAke in strojnice proti Muaso-bila vsebina govora an- liniju in njegovim fašistovskim i zunanjega ministra Sa- generalom. S tem se bi bolj po-iHoareja v parlamentu, ki stavili kalkor se pa danes ipostav-—aj sešel na kratkem za- Ijajo s pobijanjem ubogih črno-ju. Zasedanje bo trajalo .koicev v Afriki. , nakar bo parlament raz-in razpisane splošne ie bodo najbrž vršile 14. Dra. I sedeži v parlamentu so bi-eni in tudi galerija. Na-il tudi Dino Grandi, ita-H poslanik v Londonu. ' k v svojem govoru oriaaJ no situacijo v Afriki in za-politiko in akcije britje. Omenil je potežkoče, ^»tere je naletela Liga na-v sedanji krizi. Ako je po- HouKton. Tex. — (FP)-nMost- ni »vet je najel 30 posebnih policajev, ki zaeno z regularno policijo stražijo pristanišče in protektirajo stavkokaze, katere so parobrodne družbe importi-rale iz drugih krajev. Policiji Stavkarji so včeraj uprizori- Zl^T" ** li velike demonstracije na hribu " 1 J" ^ Byeras in v Camden parku ter ?kro* 5000 čUnrkea **!»• Ste*m' zadnjih bitkah med stavkarji shlp Line-» * v bo^ini P1^ Eveleth, Minn. —Tu je umrla ,n P°,icii° J® bi,o najmanj 14 r visoki starosti Helena Campa,,os«b ranjeni}l» ^ ,temi SeBt ki je kot vdova prišla semkaj P°1,c*Jev in dv® ienskl- Delavski nemiri so se pojavili že pred več meseci, itali-jansko-abesinski konflikt pa je zanetil plemensko sovraštvo. Izgredi so sledili masni demon- nitvene agenture. Nov grob v Minnesoil stala vdova, nakar je živela pri družini Johna Janca. Nov grob v Jolietu Joliet. — Zadnje dni je tu u-in moi« ui x i n"*1* Ana Berčan, roj. Vidmar, ! ™nA ^JA* d^ia iz Vrtače pri Semiču v Be- li Kraj svojih aJccnjah, je to t predsedoval obravnavi glede kr-Pnpisati nesoglasju med : genja injunkcije, ki jo je izdal proti uniji Amalgamated Cloth-ing Workers of America. In-junkcija prepoveduje piketira-nje oblačilnih firm, proti katerim je izbruhnila stavka. Delavski voditelji pravijo, da je injunkcija, ki jo je izdal sodnik Mack, ena najbolj drastičnih, kar jih je bilo izdanih v državi Ohio. Poleg piketiranja prepoveduje uniji gmotno podpiranje stavkarjev. Tukajšnja centralna delavska unija je sprejela resolucijo, v kateri pravi, da je Mačkova injunkcija sodnijski terorizem. Okrog sto članov oolačilne linije, med temi Jack Kroll, član eksekutivnega odbora in Hy- v h*ri --------- —""' i man Schneid, organizator, je Htriam. ntu, je kritiziral bilo obtoženih žaljenja sodiAča, ^ » IV ll Zttv,a^vanja ker so kršili Mačkovo injunk- ^janjem^ankcUpro. cijo. ril jP, da Mussolini »mi, ki so včlanjene v Ligi. tare je emfatično zanikal ob-J»Pora med Anglijo in Italijo. J Britanija le podpira Ligo v njenih poskusih za branje svetovnega miru. m hotela izrabiti seda-lontroverze kot pretvezo za nje faAizma. Vsaka drfa-»»Pravico, da si sairna dolo-vlade in Anglija se no- JT?^1 v Stranje zadeve držav. i« j« Hoare zanikal, da An-da se Italija (,)na bo sodelovala le v ivnih akcijah, za katere se Liga narodov. ? Attke, ki je nasledil Geo. ^•nrJi kot voditelj labori- le pozimi zamrzne docela. Sovjetske ekspedicije so ob plovbenem pasu zgradile pet radicipostaj in ustanovile osem letalskih linij, katere krijejo 5300 milj daljave. organizirano silo stavkarjev zahteval policijsko zaščito, katero je tudi dobil. Izjavil je, d« je taka sila potrebna, če hoče Houston imeti odprto pristanišče. Posledica akcije mestnega sveta, trgovske zbornice in pri- oljnih v tukajšnjih čistilni-olja, da bodo bojkotirali trgovce v Houstonu. z reprezentanti stavkarjev. . i 4 li, x j i j ii staniščne komisije, s katero so stradji stavkarjev zadnj, pon- d ,e pftrobr(>Jne kompanl£ deljek. Izgredniki so r,adejali ju ^ £ ||o lf)()() J avtomobil angleškega governer- delavcev ja Selwyna Griera, nakar so cuh governerja držali kot jetnika. dokler ni pristal na pogajanja , PP « Nekatere parobrodne družbe so izjavile, da so pripravljen« podpisati novo pogodbo z unijo pristaniščnih delavcev pod pogojem, da pogodba ne bo uklju-čevala delavcev v pristaniščema Lake Charles in New Orleans, I^a. Na to ponudbo so stavkar ji odgovorili, da ne bodo podpl sali nobene pogodbe, ki ne bi uključevala pristaniščnih delavcev v omenjenih krajih. Federalna vlada je posegla v konflikt in poslala svojega posredovalca v Houston, ki ja naznanil, da bo pozval reprezen-tante delavcev in parobrodnih družb na konferenco, na kateri bodo razpravljali o končanju stavke. Kompanijski poboj-nik morfi v ječo Priznal je, da je pretepel organizatorja Auatin, Minn. — (FP) — Charles Smith, kompanijski poboj ni k, je prejel $20, ker je napadel in pretepel Franka Elli-sa, organizatorja neodvisne u-nije klavniikih delavcev v zadnji stavki. To je priznal na sodišču, ki ga je obsodilo na mesec dni zapora, Dalje je povedal, da sta mu dr. Burns, uradnik klavniAke družbe in Albert Lea, pravni zastopnik kompanije, obljubila dobro službo, ee bo spravil KI-lisa s poti, toda obljube nista izpolnila. Prejel je le $20, ne pa službe. Jz afriAko vojno, ako .^ka vlada zavzel, ta->UliW« v januarjtr" izjavil v pariamen- k VtJilta p^i «„17. ^r^?^11 n® sankcij I Hoarejev fcau"0 vest, ki je lovu^0"* ^ «o)**m ča~ r tridn! l^"0 f P»metova- iJ iT*1 w Oklenili ^ lo na mulUt **daj v teku ^nncijo in Italijo. ^ m* ^ftkcija še ni popolen, kaže, da je vlada zmagala. Danska vlada je socialistična. Socialisti so pomnožili svoje mandate in agrarci, ki so forsirali volitve, so bili tepeni. V prejšnji zbornici je bilo 62 socialistov in 14 radikalnih levičarjev, ki so skupaj t/vorlli vlado; opozicija je imela 02 poslancev, od katerih je bilo 25 agrar-oev, 27 konservativcev in 11 po-8'ancev manjšinskih strank. Agrarci so izzvali politično krizo, ko so zshtevali devaluaci-io denarja, 'krone, da bo 30 kron za angleški sterlinski funt nanut-nto 22 kakor je danes. (Danska krona je vredna okrog 16 amsri-Ikih centov.) Na ta način bi danski kmetje dobili več v kronah za blago, ki se izvaža na AngleAko. Vlada s« Je protivila temu, ker bi devaluacija ovirala uvoz surovin. Ker pa agrarci le niso hoteli odnehati od svojih zahtev in so zadnje mesece uprizarjali protestne demonstracije po deželi, je Staunlng, predsednik socialistične vlade, razpustil zbornico In raipisal volitve. S tem je dal agrarccm priložnost, da pokažejo svojo politično moč v Danski. Veteran sovjetske ar- smrt made obsojen na Hebastopol, USBR, 23. okt. — Sergij Mulljarenok, Častnik rdeči armadi, ki je bil pred 15 leti odlikovan za svoje junaAtvo, ko je (pomagal zlomiti moč bele. .. . .. .. . . , Vranglove armade na Krima, In načelnik biroja sa d.lav bil včeraj obsojen na smrt. Pred kratkim Je prišlo na dan. da je Mulljarenok v isti civilni vojni Izdal beluhom deset komunistov, ki so bili ustreljeni v Hebasto-polu leta 1020. Obtoženec se je izgovarjal, da Je izdal desetorlco z« rad i tega, da je retil moIm« iz ujftniAtva. Odličen nacij pri• sil jen v samomor Hamburg, Nemčija, 23. okt.— Ma* Oboussier, dlr«4(tor Ham-burg-A merica n parobrodne drudt« lat in odličen član nacijsk« stranke, je včeraj naglo umrl. NaciJI so naznanili, da ga Je zadda kap, družini so pa prepovedali govoriti o |>odrobnostih nj«*g<>ve »mrli. Splošno mnenje je, da je Oboussier izvršil samomor na zahtevo lokafnih narijskih vodite IJev, s katerimi se j« zadnje čas«« resno spri. Italijansko zlato naglo izhlapeva 7ai\v\a, 23. okt. — fttevMke, ki jih Jh mednarodna banka Mu/Ju prcnlložlla Ligi narrahila eno d plavala odiVodnfrno Francija naštopi proti domačim fašistom Paru, 23. okl Kranroaka vlad« pripravlja drastične zakone in potlačerije domačih fašl-Ntičitih organizacij, ki so v«dno Ih»Ij predrzna in očitno grozijo s pu«'l Novi zakoni (»meje ulične demonstracije in privatno trgovino x opijem. rioivtfi PROSVETA THE BNLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA ftl-OVBNBU NARODNB rooroRNB. J KIJ NOT K OrtfM •/ mmi bf KU.«. NsOMMI BMMM IWM| nuutlmi m <>•»•» cklmtl 1» HM M Ut«. M M u »«l ku, II H m tetn l*U. m CMmm i« Clcm 97.M u Ifb, MH •• — iMIl »aWrlVU*« raUal for Um UMU* »tat« («MPt CMm««I Nvtprr yw, CMcafu «»4 CU*r« |1M p»f forrtfi. ouuntrVOT H M p*r pmr. Om . 4«|*Im* l« nm»ro««(ilk IU«k*» ~ m *r»4aR t i uram* vmmm »» **>U 4>tm*, p«mJ .14.» M v«*,* U * •luteju, t« U uriUAU ^Uiuimi. A4>eru.mfr r*i« wh M •Urk«. viU fc» rrturM« tu mm** «1.1» «kM I* wlf*44<*wd «»4 nuw« m m. k«r i m« .tik ■ iuumd i PROSVETA IM7-M te. L«»a4*i« A««. CkU»®». IMImU MfcMSEK Or TUR FKURBATCD M8SS Glasovi iz naselbin » 138 Delavci v politiki Green, predsednik Ameriške delavske federacije, j«' odprl zborovanje te organizacije v Atlantic Cityju s tlrado proti samostojni delavski stranki v Združenih državah. Rekel je, da ameriško delavstvo bo mislilo na to stranko takrat, kadar bo videlo, da mu bo samostojna stranka lw;lj koristila kakor pu sedanja taktika federacije, tatera izbira "prijatelj«*" pri kapitalisti n h trankah, To Gr#e-novo' stališče je zavzela tudi federacija, ki je zavrgla resolucijo za ustanovitev samostojne delavske politične stranke. Green je opravičil svoje nasprotstvo proti delavski stranki s tem, da se je skliceval na komunistični kongres v Moskvi, češ, da so tam govorili o potrebi samostojne delavske stranke v Ameriki. To je smešno. A ko Green ne sme storiti ničesar, kar odobravajo v Moskvi, zakaj pa je ožigosal Mussolinija in Hitlerja, ki sta bila tudi v Moskvi ožigosana? Ideja delavske stranke se mora soditi po razmerah in potrebah ameriških delavcev, ne pa po tem, kaj pravijo v Moskvi. Husija nas v tem oziru ne briga. Ce je samostojna delavska stranka ameriškim delavcem potrebna, tedaj mora priti, čim prej tem bolje, ne glede na to, kako bo Stalin vesel tega. Samostojna delavska stranka v Združenih državah je potrebna! Zo davno je bila potrebna. A ko se Green in njegov starokopitni tabor ne ozirata na druge dokaze, se bi morala ozirati na besede organizatorice unije oblačilnih delavcev Anne ixjughlin, ki je rekla pred Greenovim nosom na konvenciji: "Naši delavci se bolj in bolj zavedajo, da v»e, kar pridobijo s stavkami, jim odvzamejo delodsjalski poslanci v zakonodajnih zbornicah. Delavci so tianes prepričani, da strokovna organizacija sama jim nič ne pomaga" . Miss Perkint v zmoti Frances Perkins, tajnica oddelka za delo v Kooseveltovl administraciji, je obiskala zborovanje Ameriške delavske federacije in aj»e-lirala na delegate, naj kooperirajo z vlado pri poravnavah sporov med delavci in delodajalci. Njen govor Je bil dober, toda Perkinsova ga ni govorila na pravem mestu. Zašla je med napačne ljudi, ko je prišla med delavske delegate. Apel na delavce, naj kooperirajo z vlado pri izvajanju delavskega razsodišča in ostalih delavskih zakonov, je brez pomena. Delavci kooperirajo! Miss Perkins bi morala obiskati zborovanje tovarnarjev in tamkaj apelirati za kooperacijo! Tovarnarji so oni, ki nočejo sodelovati z vlado! Tovarnarji so oni, ki no ignorirali in uničili N iro in danefc ignorirajo in |>oskušajo uničiti NVagnerjev zakon! — Zanimive beležke Papež za ekspanzijo Italije Casopim jHirtnajo, da papež Pij pridno deluje za ekonomske koncesije in teritorialno ekspanzijo (razširjenje) fašistične Italije, Papež je aktiven po svojih nuncijih, ki nadlegujejo Anglijo, naj prizna fašistični Italiji. \ saj k<»* AIm sini je m |>otem bo mir v Afriki . . . i'#l»el deluje za konor vojne na t« način, da Musftollnl dobi kar zahteva. Papež «e je izrazil, kakor poročajo listi, da je ekspanzija Italije sicer krivična, toda i>o-trebna • ■ < -- •..... Ne vemo, kako m pn|M-z ti, tolmači. Pai>ež zastopa nekakšno "Kristovo kraljestvo, ki ni od tega sveta" in katero nima nobene zveze s UMKtičm. Ita ijo, , temu %v zanima za |h>-*«>anje Italije, ker je to |N»tivbno, čeprav ni pravilno Papežu je torej KKONOM8KA 1*"TH1!HA fašistične Italije prv'a in potem Pfldr moralni kriterij njegovega "Krlsto-veg* kraljestva", po katerem Italija nima pr«\, da m silo jemlje ozemlje v Afriki. Zaman se vprašujemo, kako »i p«|M*ž to tolmači. To mo "svete »krtin..«ti'\ ki jih sm* razumeti aamo paj**. ki m. "nikoli ne motiM v *f«#kih in moralnih rade v aH . . Ako fašislič-na Italija Jutri napade Jugoslavijo, bo po pa-i">u tudi to krivično. t<*dN ^.trebim, kajti Italija potrebuje auroviae, ki jih dane« nima. N*kaj pa je zanimivega: todi pri papeftu je t komat*»ki ihti t rn „».',«, »ifvit Novice o delu in dru*tvih (Jnivemal, Pa. — Delavske razmare so v«dno slabte. Cim se kakšno novo da!o odpre, se pa drugo uitavl, tako da je vedno mnogo brezposelnih. ProAH mesec je zaprla svoja vrata tu-ikajšnja t«rn«ntama, laat Uni-vertal Atlas Cement Co., ki j« obratovala kakih šest meaecev, a le z malim številom delavcev. Zaprta bo do aprila ali pa še dalje. Ostali delavci, kar jih je zaposlenih, delajo pri različnih delih, ntltaj po raznih rovih, ki so vsi utrfjski, organizirani pri U-nited Mine Workers of America uniji, katera je pred kratkim podpisala novo pogodbo za 18 mesecev. S tem je bila mezda nekoliko zvišana, kljub temu pa ne mor« rudar mnogo zaslužiti. Nekateri delavci delajo na železnici pri različnih delih, nekaj pa jih je uposljenih pri znani West-inghouse Electric Manufaoturing kompaniji v Kast Pittaburgtu. Na društvenem polju Ae dovolj povoljno napredujemo. Imamo vei društev, ki spadajo k raznim organizacijam in sem pa tam to ali ono društvo priredi kako veseUco, največkrat pa veda mladinsko dru.Hvo Comet* št. 716 SNPJ. Tako so ae tudi člani Slovenske dvorane spomnili, da je čas, da priredijo svojo zabavo, ki se bo vršila v soboto dne 9. novembra zvečer. Igral bo Jackov orkester In vstopnina je 26c. Slovensko dvorano smo zadnje čase precej prenovili; gotovo je še precej članov, ki je niso videli, odkar je prenovljena. Zato se uijudno vabijo, da se gotovo udeležijo omenjene zabave. Vabljeni so seveda tudi val ostali rojaki iz vse bližnje okolice in naselbin, mi smo pa pripravljeni poset vrniti. Pripravljalni odbor bo skrbel za dober prigriziek, dobro zabavo in vse drugo, kar spada na take veselice. Paul Kokal, tajnik. fte o zadrugah Pueblo, Colo. — Pred par tedni «mo imeli v naAem mestu v ožjem krožku nekakftno predavanje o zadružnem gibanju. Govoril je organizator industrije Goodvvill ali zadružnega gibanja v Združenih državah. Prcdočil in povedal je, kako so pred petdesetimi leti na Ahgletfkem delavci organizirali prvo takšno zadrugo. To je takorvana ročdel-ska zadruga. Takšno 'konzum.no zadružništvo se je razširjalo najbolj v škandinavukih državah poU-g angleških zadrug, in končno se je pričelo gibati tudi v Združenih državah. Sedem milijonov članov je na Angleškem v takšnih zadrugah. Dobiček se razdeli koncem leta na tem, koliko je odjemalec kupil v zadrugi. V Združenih državah, pravi dr. He'ms, je en milijon članov v konzumnih zadrugah. V pro-šlem letu so te zadruge imele več ko sto milijonov dolarjev l >n »meta.___ Pri vsem tem prometu koiv zumnih društev v Združenih dr-žavnh bo najv.r tistih, ki jih goje Finci, Švedi in seveda tudi Slo veta* i. I»r. litim* pravi: "Zadružno t/ihjuije ni politično in ni socia- po sistemu ročdelskega zadružnega gibanja. Prvič je kriv delniški sistem. Temu lahko rečemo profitni sistem. Drugo je popust pri plačevanju vsak mesec, ali kakor že. In pa prevelika navada na dolg. Glavna in največja zapreka pa bo v tem, ker nimamo sredstev za večji razmah prodajalne, kajti velika večina slovenskega delavstva rje za popa de tegi gibanja, ge ne more razur meti. Vsako tako "štacuno" si predftavlja kot navaden profit, kadar se deli vzajemni dobiček. Tudi privatniki, to je privatne prodajalne, dajejo veliko kredita odjemakem, ker ga morajo, ako si hočejo obdržati odjemalce. Slovenska zadruga v Pueblu daje popust, nekaj odstotkov, kadar kdo kaj p'ača, toda ne na pokupljeno moko in sladkor Vet čas do sedaj, ali ves čas obstoja prodajalne, se je pa parkral razdelilo Šest odstotkov na del nico. Zelo dobro bi bilo, če bi od sovernikih prodajaln ali zadru/ nih podjetij iz drugih krajev v Ameriki ptročali o načiuu poslovanju takih zadružnih prodajaln, in kak uspeh je v razvoju istih, kakšno je razpoloženje de> lavstva do zadružnega gibanja. Kno bo gotovo: I>ck!er se delav stvo ne zave samo svoje naloge, da upravlja samo sebe; dokler bo prepuščalo upravo mest, o-krajev in držav političnim šarlatanom; dokler ne bo organizirano tako močno, da lahko v po« ta vi vse uprave te avoje organizacije, tako dolgo ne bo nobenega velikega razmaha na zadružnem polju. Joe Hočevar. poročil. Sledilo je srečno zakon-; ideje, je sodelovala z nami, ta-sko življenje, s svojo družino ko tudi Rozi Skala, Frances Gro- IVijatelju v spomin Henryetta, Okla. — Dne 20. sept. se je v rudniku v Penni smrtno ponesrečil moj prijatelj in sošolec Andrej Simenec. Se kot dečka sva gojila željo, ko do-rasteva, da bova skupaj odpotovala v daljno Ameriko, tja preko širnega morja za boljšim kosom kruha. Ko sva odrasla, sva bila z Andrejem skupaj upoalena v o-pekarni Janeza Gregorca v Mengšu. Andreja sem zapustil leta 1907, ko sem odšel v Ameriko in ko sem se leta 1911 vrnil v domovino, sva spet skupaj delala v isti opekarni, on kot maAinief in jaz kot rezalec opeke. Spet sem odšel v Ameriko in Andre*-ja pustil v domovini. 7*e takrat je bil razredno zaveden delavec. Naslednje leto, 1912, Re je Andrej nepričakovano pojavil na bakrenem okrožju države Michi gan. Zopet sva bila skupaj, zaposlena pri eni in inti družbi Skupaj sva delala do izbruha velikega štrajka zavednih rudarjev na bakrenem okrožju. Ko je kompanija importirala deputijev "da čuvajo njeno privatno lastnino," sva z Andrejem odpotovala na žel<*zno okrožje Mlnnesote vred se je počutil srečnega. A sreča mu ni bila mila. Dne 20> sept. zjutraj je odšel zdrav in vesel na delo v rudnik, iz katerega p* se ni več vrnil živ k svoji družini. Nesrečna in nagla smrt mu je pretrgala nit življenja, ko je nanj padla 15 ton težka skala, in na mah je bilo uničeno življenje mojega prijatelja in sodelaves. Pokojni prijatelj nas je zapustil še v cvetu moftke dobe, star šele 47 let. Za njim žaluje njegova soproga, njegova 11 Letna hčerka edinka, bratranca Gregor in John Šimenc v Cornvvallu, Pa., mnogo prijateljev, znancev in članov SNPJ, katere zvesti član je bil mnogo let. Spavaj mirno, dragi prijatelj, lahka naj ti Ijo ameriška gruda, prizadeti družini pa izrekam moje globoko sožalje! John Rakeff, 220. Nade obtinske volitve Brfdgeport, O. — Ker se bodo tukaj na 5. nov. vršile občinske volitve in ker kandidati niso na listi označeni po pripadnosti stranke, a kandidatov je 'kot 'listja in trave', zato se priporoma vsem našim volilcem, da oddajo svoje glasove za Ludvika Hogeta hi Francis Beynoldsa, ki kandidirata za občinska stražnika ali konsta^erja. Oba imenovana kandidata sta naklonjeha delavstvu in zadnji je član aoc. stranke. Vsem članom SNPJ v tej okolici se priporoča, da opomnijo avoje prijatelje, da glaaujejo za omenjena dva kandidata. Urad naše občine bi moral biti v rokah delavskih zastopnikov. To se bi lahko zgodilo v bodoče 9 tem, da se organiziramo in postavimo svojo listo kandidatov. Članstvo društva, št. 18 SNIPJ se vabi, da se udeleži redne mesečne seje v nedeljo dne 3. nov. Ker bo ta seja zelo važna, ste prošeni, da ste gotovo navzoči. Joseph Snoy, 13. har in podpisana. V tem gibanju smo bile do 23. aprila, nakar je bil izvoljen začasni odbor, ki je delpvfj naprej in izvršil vse potrebno, da so se dne 13. septembra istega teta odprla vrata naši zadružni prodajalni. Ker so pri vaški delav. stvari potežkoče, tako tudi naše gibanje ni bi!o brez njih. Danes po petnajstih letih pa smo lahko ponosni na naše skromno delo. Naša zadruga zalaga danes 500 družin z življenskimi potrebščinami. Žene in možje, deluj mo nesebično še naprej za našo skupno last! Te vrntice sem napistrfa, ker čutim, da se godi krivica društvu št. 119 SNPJ in pa mojim trem sodelavkam, ker nisem mogla na dao proslave izvršiti naloge, za katero sem se namenila. Frances Slabe, 119. Z oblaka v Wilfcrdu EIy, Minn. — Pred tremi te-Jni sem bila na obisku na Wil-'ardu, Wis., in z *nenoj je bila moja hčerka Tina. Obiskat sva šli mojega brata Gregorja Če-lešnika in njegovq družino. Obiskala sem tudi Lunkove, Mur-gelove, Prebilove in Permetove. Vsem tem se i&kreno zahvaljujem za prijazni sprejem. Na Willardu sva se mudili štiri dni, na predvečer najinega odhoda pa so nama priredili prijetno presenečenje, ki nama ne bo šlo nikdar iz spomina. Bila je to gostija prve vrste in navzočih je bilo okrog štirideset ljudi, večina bivših elyikih naseljencev. Zabavali smo se pozno v noč. Naiši rojaki na Willardu imajo krasne domačije, ki jih je vredno ^ogledati. Tam se lahko vidi, kaj vse zmorejo pridne roke. Iskrena zahvala vsem skupaj, posebno mojemu bratu in njegovi že- ni. Ko pridete k nam v posete, , . vam bomo drage volje gostoljub- kjer sva spet skupaj delala, pa j* vrnili. Zdravatvujte! ne d »»Igo, kajti mene se je pola-1 Fran cen SeliAkar stila želja po potovanju. Tako Ma&keradna veeelica Sharon, Pa. — Z delom se ne moremo dosti pohvaliti in tudi ne hudo pritožiti. Nekaj ijudi dela dobro, večina slabo in nekoliko prav nič ter mor?mo biti zadovoljni, da bi se sedaj na zimo ne poslabšalo. Ker se bliža ameriški pustni dan "Hallovvcen", smo «»ri Slovenskem ženskem klubu skleni le, da skupno s SN(D priredimo prihodnjo soboto zvečer dne 26. oktobra maškeradno veselico. Oddane bodo tri nagrade — za najlepšo, najgršo in za otroke. Zatorej se je nam treba potruditi, da bomo najlepši ali najgrši, da nam nagrada ne uide. Pravi jo, da bo nekaj druge-ga ko druga leta in se bomo kosali, kdo bo nagrade odnese!. V imenu našega kluba ste uijudno vabljeni vsi, da se ude ležite te zabave v velikem številu, pa bili maskirani ali ne. Toda čim več mask bo tem večja bo zabava. Nas bo prav veselilo, če nas posetite iz North Sharo-na, Wheatlanda, Girardu in dru gih bližnjih naselbin, kar vam ob priliki vrnemo. Torej na svidenj« 26. oktobra v SND! Vabi SfcK. Marv Novak. me je |K)t zanesla v državo Okla-homo na pelje mehkega premo- (> lft-letnid zadruge North Chicago. III. — V nede- ga, kamor je čez nekaj časa pri- j lj0 13. oktobra se je vršila pro-šel tudi Andrej. Spet sva delal*} slava petnajstletnice naše za-v enem in ^t«*m rovu. družne prodajalne v S. N. domu. Prijatelj Andrej se je kmalu Pripravljalni odbor je povabil podal v .Ht:tro domovino, da si tudi na*e žensko društvo št. 119 tnm i/heic življensko družica SNPJ, da katera članic sprego-Ker je ljubil svobodo in j - bil vori par b;?s<»d na tej proslavi, Slavje 25-letnice Springfield, III. _ V nedeljo 27. oktobra bo klub št. 47 JSZ proslavil 30-letnico Proletarca v dvorani Slovenskega doma. Spored se prične izvajati ob 4. popoldne in bode jako zanimiv. Lahko se trdi, da ne bo nikomur žal, ako bo navzoč pri sporedu in istemu sledil. Slavje 30 letnice Proletarca je nekaj izrednega in zgodovinskega pomena za slovenske delavce v Združenih državah. Pro-letarec je bojevnik za delavske pravice in voditelj slovenskih delavcev, vsled tega je dolžnost vsakega posameznika, da se pridruži tej proslavi. 0 pomenu slavja 30 letnice Proletarca bo govoril državni tajnik soc. stranke Joe Brino-car. Članstvo khiba vabi vse so-druge in somišljenike ter drugo občinstvo, da se udeležite v velikem številu. Po končanem sporedu bo prostu zabava. Vstopnina 25c. John OoiM. j li/.« m. J« stvar, ki je ze o dra»ra [naprednega mišljenja, se j^ knm- kajti naše društvo Je nositelj te ; ameriške ni.i ,,ud tvu je d mo- lu sp t vrnil v Oklahcm" in ?o- id?je. Ker m- pa v tem času ni kracija." Daljt pravi: "(loodvviU | pet sva skipsi d Ms. Potem sv t hiogla" vt^'ti društvena seja. so industrija je nujbli tja *:«iru>iH'-i skupaj p tovah v državo Indb društvene uradnice apelirale na-mu gibanju, je Že organ zaclja : sno. I>oHm sem Me jaz vrni' v me, naj izvršim to nalogo, ker produci ntov in k< n um^ntov, > dr>nw» Oklahomo, je i n o«tal v rem še idina pri društvu izmed [pa gotovo načelo, kat r, j . trt* Indianl. kmalu pa ml e *!e1i! in štirih članic, izvoženih v sklice-ba upoštevati, prodno prične I ip*»t sva bil i skupaj, doklir nI va'jnl odbor na drtišKvni seji veliko zadružno gihanje, in to je, odpotoval v državo Pennsyhanli 22. februarja 1980. .da ljudstvo mora biti prej o tem !J° <>d takrat gn nisem več vi- Uveijen? smo bi'e Leopoldina teme'jito podučeno/' del. Medtem je prišbi iz domovi. Tonin (ki jo pa žal že krije čr- Kako vaJna ji pri v Mkem raz- "J»govs deva. s katero ne je zonlj«), nosftetjica zadružne i voju poduk in š<4a; Šola za vsako stvar, tu vsak viden začetek mora prej biti u*m«»rjena misel teva začetka V Pueblu je gr>P ^ Prehlacfihrez hladu Navzlic temu, da so prehladne bolezni k kor nahod, katar in podobno, tako p,£ ; * vemo prav za prav še nič gotovemu o r " vzrokih. Vemo sicer od pamtivela dat zvez. s temperaturnimi in vremenskim«,, obrati, a vedno znova tudi čitamo ' infekcijske bolezni. Ce pride nth^^J v našo bližino, se bojimo, da nas okuii uJ nili so zato da neke drugače t U terije, ki žive v naših sluznicah, pj ^ poboji, ob vremenskih preobratih, za dobe s o sobnost da se zelo razmnožijo in poV7r ni potreba pripominjati, udarec je to za nje. Šli iblastem s prošnjo, naj jim anulirajo, toda zaman. Ker i mogli plačila, jim je napo-rubežen, in sicer enem« lili prašiče, drugemu kra-jemu konja in četrtemu premičnin. devetero otrok po nedolžnem v hlaznici oktobra 1035. — Že lan-Mov mesecu februarju je aretiranih vec moških oseb »Pobegov med njimi tu-lesetletni Furlanič Jožef, i Pobegov. Imenovani je n, oče devetih otrok, od najstarejši ima 13 let. :a so karabinjerji odpe-od doma, in potem ga ni več videl, niti se ni več i»r pozitivnega slišalo o Sirijo pa se govorice, da Furlanič ob aretaciji moč-ftepen in mučen tako, da »I vid in um. Kot pripo-io, se nahaja nekje v sred-liji v umobolnici, k njemu puste nobenega človeka, »joijega sorodnika ne. Tri aretacije v Idriji ica. oktobra 1936. — 11 I- foročajo, <|H 80 tam poli-oblasti izvrfffet tri areta-Aretirani so bili Kos Sreč-u 26 let, p0 poklicu šofer, in njegova sestra. Na stanovanjih so organi varnosti izvršili natančno ttVo. nakar so uretirance "Mali z avtomobilom ^ v Koper. Po mestu f»rwne vesti o tem ra^bur-%«iku, toda nihče ne vzroka. 'djni delavci ae vračajo 'z Afrike ** Bi«triea, oktobra 1936. '-'t je olmirneje j>oročal o * zbiranje delavcev-l,,iJc,v za italijanske ko-nhtKj,,,. Afrike, pozneje *JM»rvih ''k,špedicijah teh F«Julijsl Krajine. f\v P* tudi o obširnih "•^Jubah, h katerimi ao lMidi zvabiti kot Afriko. Khub i alf okolici ^ n ito prostovoljnim j,, znano, sta 2. iz Trno-I. iz Male Bu-!i In j. Toda turni sta dva pri-1 ^a ta šesto-• zdavnaj vrnila r tako draga, da jim, sicer lep in izreden zaslutek ni zadostovai niti za pošteno prehranjevanje. V nekaterih krajih pa skrbi-jo za prehranjevanje podjetja sama in že pri plači odtrgajo tozadevni znesek, tako, da mnogo-krat delavcem ne ostane niti za vodo, ki je izvanrednp draga. Tako ni mogoče kljtib lepi plači ničesar prihraniti. Nekater celo pripovedujejo, da tudi tež-kega dela niso imeli, toda kljub temu našemu človeku ni mogoče vzdržati zaradi 'podnebja in pre hrane. Ko so odhajali ti naši prostovoljci, so sicer računali s tropsko vrdčino, z boleznijo in drugrimi neprilikami, a so upali, da si bodo lahko vsaj nekaj prihranili in tako zbofjšali svoj položaj, če ne tega, pa vsaj položaj svoje družine. Zdaj pa so se vr nili na svoje domove brez de narja in brez zdravja v še večjo revščino kot je bila, ko so odhajali. Nekateri od teh so se obrnili na oblastva s prošnjo za pomoč in podporo, a se obračajo za-man. _____ Velike denarne kazni za prentop-ke ob manevrih Trst, septembra 1935. — Za prestopke ob zadnjih velikih po skusnih zračnih napadih, so oblasti naložile visoke denarne kazni za razne malenkostne prestopke. Faktično ni bilo ponoči nobenih napadov ali podobnega, vendar pa šo vse one, ki so slučajno imeli kakšno okno premalo zastrto, kaznovali z visokimi denarnimi globami. Tako pravijo, da so oblasti v Trstu inkasi-rale na ta način 180,000 lir. Ogenj v Lome h pri Črnem vrhu HotedrSica, 30. septembra 1935. — V Lomeh pri Črnem vrhu je pretečeni teden izbruhnil požar na posestvu Karla Rudolfa. Omenjenega ni doma, nahaja se v politični konfinaciji, na katero je bil obsojen za tri leta. Požar, ki je upepelil hlev in gospodarsko poslopje, je baje zanetila strela. Že itak prizadeta družina je s to nesrečo gospodarsko popolnoma uničena. Breaobzirno postopanje oficirja faš. miličije t " St. Peter na Krasu, 25. sept. — Pred dnevi je tenente obmejne milicije, ki ima svojo postojanko tudi v Koritnicah pri Kne-žaku, pridrvel v hišo Franca Sterleta ter imenovanega pretepel. Očital mu je, da je o njem ra/znesel neke privatne in neresnične govorice. Sterle se je sicer zaradi surovega in brezobzirnega oficirjevega postopanja pritožil na merodajnem mestu, toda brez uspeha. Skoro vsi delavci domačini postavljeni na cesto Reka, oktobra 1935. — Pri e-lektrifikacijskih delih vzdolž železniške proge od St. Petra do Reke, je bilo do zadnjega zaposlenih še precejšnje število domačinov, bodisi kot navadni delavci, bodisi kot rokodelci. Koncem meseca avgusta pa je pod-jetje obvestilo vse zaposlene do mačine, da morajo prinesti kazenski list. Delavci iz južne Italije, oziroma vsi oni, ki so po rojstvu Italijani, so bili te nove šikane prosti. 10. t. m. pa je |>od-jetje odslovilo predvsem vse o ne delavce, ki niso še predložili zahtevane listine Če4, da je bilo rečeno, da morajo to storiti v teku 10 dni. Poleg tega pa so bili postavljeni na cesto tudi vsi oni, ki so predložili kazenske liste, a ne popolnoma čiste. O rali se niso prav na nobeno okoJ-nost, zadostovalo je, da je bil kdo že obsojen morda samo na Plačilo globe, pa če tudi samo za 10 lir, bil je odslovljen. Pri tem moramo .upoštevati, da je danes pri nas le malo takih oseb, ki še niso bile prav nikoli kaznovane, kajti dobro vemo, kako se pošto-pa napram našemu človeku. Tako je bilo skoro vse delavstvo vrženo na cesto. Na njihova me-*ta pa prihajajo Italijani. Utlna na IMvki Postojna, oktobra 19S5. — Letošnja suša, ki je pri nas vendar malo bolj prizanašala kot pa na Krasu, je zadala tudi Pivki veliko škode, zlasti pa spodnji, ki je zelo občutljiva za sušo. Krompirja ne bodo pridelali prav nič, *e semenja ne, žita zelo malo, fi->.ol ne rodi, ker je zemlja prešibka. Sadja nimajo, v poštev pride le seno, ki ima letos primerno ceno, vendar pa so, kar je bilo boljša že pokupili za vojaščino, *edaj pa se je tudi trgovina s senom že ustavila. Najhrujše je pa iejstvo, da bo letošnja jesen v iaših shrambah taka, kot je bi-a spomlad, če ne še slabša. Posledica suše na Krasu Trst, oktobra 1931. — Utoš-nja suša, ki je trajala n©pretx%. *oma več mesecev, pravega dež-' j a pa ni bilo zlasti na Krasu skoro vse leto, je zelo prizadejala letini na Krasu. Pravijo, da je /se tako uničeno, da ni ničesar pričakovati. Strah pred bližajočo se zimo in praznimi sramba-ni je med ljudstvom čimdalje /ečji. Nov vojaški vodnjak Koritnice, oktobra 1986. — V naši vasi so pričeli z vrtanjem v zemljo. Pravijo, da nameravajo narediti vodnjak v vojaške ■♦vrhe. Pri delu so zaposleni sami vojaki. Kot je proračunano, bodo skopali 35 m globoko jamo in pri tej globini upajo, da bodo prišli do vode/vodnjak kopljejo poleg Volasovega gospodarskega poslopja. Relifna administracija podprla plantaznike ' Dallas, Tex. — Relifna upra va okraja Dallas je črtala z re-lifne liste deset klientov, ki so odklonili delo na polju bombaža za stradalno mezdo, katero plačujejo plantažniki. Odkar je federalna vlada odprla uposle-valni urad v Dallasu, okrajna relifna administracija sodeluje s plantažniki in odreka podporo relifnim klientom, ki nočejo garati na polju bombaža za sramotno nizko mezdo. Prisiliti jih hoče s stradanjem na kapitulacijo. HOBV1TI Thomas žigosa trmoglavo podjetje Zahteva, da se pobotajo • atavkarji New York. — (FP) __ za lavce pri Consumers Research Inc., kjer so na stavki že več tednov, se potegnil tudi Norman Thomas, ki zahteva od direktorjev, da prenehajo s svojo škandalozno taktiko in se pobotajo a atavkarji. Proti njim Je vodstvo te odjemalske organizacije nastopilo sllčno kakor nastopajo proti delavstvu najbolj zagrizeni openšaparji. To organizacijo vodijo sami bivši liberalci in psevdoradikal-ci. Med njimi je tudi J. B. Mat-thevvs, kateremu je bila socialistična stranka prekonservativna in je dalj časa "flirtal" s komunisti. V boju za Interese odjemalcev je mnogo obetala. Pred poldrugim mesecem je v njenem laboratoriju in ma-gacinu v VVaahingtonu, N. J., zastavkalo okrog tri tucate delavcev — v»i — za priznanje u-nije in izboljšanje delovnih pogojev. Stavko je prav za prav izvala odslovitev treh delavcev radi unijskih aktivnosti. Direktorji so se potem zatekli k vsem štrajkolomskim aktivnostim, ki jih pozna ameriško delavstvo, od šerifa do profesionalnih skebov in pretepačev. Thomas žigosa direktorje in zahteva, naj se pobotajo z delavci. "Ako njih metodam delavsko gibanje ne napravi konca, tedaj bodo naii sovražniki še dolgo kazali z velikih zadovoljstvom na nas. V interesu producentov in konzumentov je odkritje resnice in potov za izravnavo medsebojnih diferenc, ne pa zatekati se k metodam, ki razveselijo le srca profitarjev," pravi Thomas. Obiralci bombaža izvo-jevali zvišanje mezde Memphis, Tenn. — Obiralci V>mba£a, ki so zaMtavkali pod vodstvom Southern Tenant Far-•ners unije, so irvojevali zvina-Aje me®d<* 2Ti do 50 odistotkov v tevernovzhodnem delu države \rkansas. V Oklahomi, Texasu n nekaterih drugih državah ju-fa se stavka nadaljuje. Sodišče podprlo delavšhi zakon Richmond, Va. — Zvezno a-peiatno sodišče je odločilo, da ima federalni delavski depart-ment na podlagi D**is-Bacono-vega zakona pravico določevat* "običajne mezde" pri vseh vladnih delih. Vsak podjetnik, ki prevzame gradnjo teh del, se mora držati provizije glede pla čevanja "običajne mezde". S tem odlokom je apelatno sodišče ovrglo razsodbo distriktnega federalnega sodišča v South Ca-rolini, ki je podprlo podjetnika, kateri je odklonil "običajno mezdo" delavcem, ki so gradili bolnišnico za vojne veterane v Columbiji, H. C. PUturM. Nova francoska bojna ladja, ki je Mlu pred kratkim Hpuščenu v morje v HreMu. Nova toiba proti H e ar št u New York. — Mehičan «al-vador Montes, čigar bivališče je v Mexico Cityju, je vložil proti časopisnemu magnatu Hearstu tožbo za odškodnino «19,000. Montes pravi, ds mu je Hearst obljubil nagrado več tisoč dolarjev, če bo uspel v akciji, da se zniža davek na llearstovem posestvu v Mehiki. To je Montes storil in davek je bil znižan za 160,000, toda Hearat je odklonil izplačilo obljubljene nagrade. 1 1! I; n r- lu- ir» h čvnsti, vrnili r,«ni in uniče-jih je. Ne *o hI v trop-'> *x>lezni, ka-• *mrt. Ne ' o življenju r' iki, ker jim *"o 'lajati ka-1 «li izjave in '*im nadzor-' da kljub te-,ov«ti in tudi »o v resni-plače. '*<« toliko, in malenkost Prizor iz demonstracij proti nanj«4tl Nemčiji t Metko CM?Ja. l*«M»nalra»it J« «» pol ranili na rijako zastavo n «v antiko a po*lopja nemškega poalanlštta. Hearst beži pred davki iz Californije! Magnat te teli v New York llollywood, Cal. — Časnikarski magnat Willlam Randol|ih Hearst, ki te mesec vodi križarsko vojno proti Rooseveltovemu "New Dealu" in z<*per "rdečo nevarnost", je te dni naznanil, da odhaja iz Californije in se za stalno naseli v New Yorku. Vzrok njegove selitve so "roparski dohodninski davki" v Kaliforniji, Hearst pravi, da plačuje 15% državnega dohodninskega davka, poleg tega pa je še federalni dohodninski davek in toliko drugih davkov, da mu požrejo 80 odstotkov njegovih dohodkov, Hearat pa ni povedal, če proda ali kaj stori s svojim ogromnim renčem v San Simeonu v Caiiforniji. Njegov renč osega 50 milj dolžine in 20 milj širine in na njem so obširni sadovnjaki in vinogradi. Hearst je tudi rekel, da ,upa, da ga bodo posnemale tudi filmske družbe v Hol|ywoodu, ki ".pokajo pod težo davkov" in se bodo preselile v Florido ali kam na vzhod. i_ Governer pomilostil delavskega voditelja Austin, Tex. — Governer All-red je te dni pomilostil Joseja Rodrigueza, voditelja lanske stavke poljedelskih delavcev. Obsojen je bil na tri leta zapo ra na obtožbo, da je hujskal stavkarje na izgrode. Governer pravi v svoji izjavi, da Je pomilostil Rodrigueza "zaradi usodne napake, ki jo je vsebovala obtožnica." Delavske unije, ki so se Zavzele za Rtnirigue-za in vodile Inirbo za oprostitev, pravijo, da je njihov pritisk prisilil guvernerja na pomilostitev delavskega voditelja, dasi Allred tega noče priznati. Stavko poljedelskih delavcev, ki jo je vodil Rodriguez, je zlomila državna milica, katero je poslal j>roti nJim prejšnji governer Ferguson. Pri razbijanju stavke so sodelovale tudi mestne in okrajne avtoritete, ki so nudile stavkokazorn policijsko protekcijo. Otroci oropani viijekolske vzgoje IteMJittore, Md. — (FP) -Zamorski učene i v bal 11 morskem okraju ne bodo dobili arvdnje šol«*, ker je okrajni šolaki odbor odklonil peticijo, ki ho jo podpisali /.arrornki prebivalci in davkoplačevalci. Meato ima sedaj dvanajst srednjih šol, ki dovoljujejo vstop le omejenemu šte vihi zamorcev, ki pa morajo prej napravili tzku&itjf, čeaar ne za ht< vajo od učenci*v l*lopolltuh staršev, Hpkaria zveza za napre dek zamorskega Ijudatva protestira proti diakrimifiacijam. ftol skl odbor določa Atevilo zamorskih učencev, ki »mejo stopiti v arednj* šoV Zamomka organi zacija trdi, da odbor- zanika vzgojne prilike mladini, kar jI odreka višje&ofoko izobrazbo. C i št l c i oken zastavkali New York — Okrog 2000 čl-»tlle#v ok«*n je te dni zaatavka* lo. Zahtevajo minimalno plači $4!i na teden, delovni teden 40 ur In inataliranja varnoatnlh naprav na n#wyorikih n#Wtč. nikih 1'nlja hiAnikov in oi>r ratorJ#v dvigal j« obljubila fHHlfx>ro atavkarjem, Anglija noče vojne z Italijo, pravi zunanji minttUr Hoare (Nadaljevanje ■ 1. uranl.) povečanjem trgovine z državami, ki niso včlanjene v Ligi narodov, in s tistimi, ki so proti sankcijam. Fašistični krogi so že namignili, da bo moralo prebivalstvo zadrgniti pasove, živeti bolj priprosto iu zadovoljiti se z živili, ki jih pridelajo doma. - Vlada je včeraj ustavila pošiljanja londonskegu lista "Daily Tekifraph" v Italijo. Vzroka ni pojasnila, toda znano je, da so poročila v tem listu vznemirjala fašistične kroge. Ženeva, 2». okt. — Turčija je včeraj informirala Ligo narodov, da bo prepovedala izvoz orožja v Italijo v smislu Liginega načrta. Doslej je držav naznanilo, da bo podpiralo Ženevo pri izvajanju ekonomskih sankcij proti Italiji. Madrid. 2il. okt. — fcpanska vlada je včeraj objavila odredbo, ki prepoveduje pošiljanje bojnega materiala v Italijo. To je bila prva odločna akcija, katero je Španija odredila v sedanjem italijansko - abesinskem konfliktu. Ta zaključek Je bil sprejet na seji kabineta f>otem, ko je Salvador de Madarlaga, re-pruzentunt Španije v Ligi narodov, sugestiral, naj A|>anije aktivno podpira Ženevo pri izvajanju sankcij. Odredba, ki bo danes objavljena v uradnem glasilu, uključuje tudi prapoveri po-šiljanja kemikalij v Italijo. Pariz, 23. i>kt. ~ Premier Lava! Je pozval italijanskega diktatorja, naj pojasni fn modificira svoje pogoje gU«de končanja afriške vojne. Lava! hoče izjavo od Mussolinija pred no bo predložil pogoje Londonu. Francoski kabinet se bo danes ponovim sestal na svoji seji, na kateri lx» nadaljeval razpravo o mednarodni situaciji, Premier je včeraj (slgovoril levičarski (»poziciji, ki kritizira vlado, ker Je naznanila, da bo Iskala posojilo v svrho povečanja (proračuna za oboroževanje. Lava! je branil svojo deflacijsko odredbo, češ, da bo preprečil« padec vrednosti franka. Smeh ga je ubil MUwaukee, VVIa. — Otto Gra-bovvakl, 57-letni Poljak, Je 22. t m. pri neki pojedini povedal, kako je nekoč ustrelil zajca, ki j«< tehtal .'M funtov. Val ao se smejali in on ae je krohota! naj-bug-gan pričakoval, ae je ček gla«il za |2ft0,000 lir* Je telefoniral za ipojartiiilo iu tedaj je izvedel, da se je zgodila — pomota Dva čeka ala bila zamenjana lil |s>-slana na napafni naslovi Relifna adminiMtiaeija ima fin«* urad* nike! Hitra direktna vožnja preko mile »olftčne poti na »davnih Italijanskih narnlkih i 1» f,#IOwt.Or«<« |m* l>f«4i«i »uma I« Miatlloia »mm iMm 1». I'i4l filMMalO* V|ll|t|IU <•*»*• Hmailll MMU Id at ».<•».« IhMM 1» »tM M rtofw4«0»< • mudffH t hm minik ki m «.«<•» H »•)»!«.. I (»• *>«)t'lk«ll MMtllMtl N« •«•<« / • IrfMitMl |>,4» l„M >• I« Tltll » >ll« i av DIREKTNO V JUGOSLAVIJO vru ANIA janusrja II rarao ar Nrvr H H* |N*«WlM|tl !•*»• iMIt« ) Sut. I a*- M. |»« IS. II i N V il l.iitl (t i nt i <11 havom IMlIl IIU MlaUliMI p*fmth sui |. »«« ia 4tm. U. I l«rtm f*i)««mle pri hal*r«mli'»ll ■vloriairanoin «arniu ali na A«*ii. ILL. ITALIAN LINE JlJi,ifl Dolina meseca ROlfAN 6p»•al JACK LONDON—feeloreaU VUiiair Ltritik , J "In taka nagla možitev, kar iznenada, a? Ce to ni aumljivo! Ne vem, kaj je dandanea s temi mladimi tenakami. Nič prida jih ni, tako ti povem. To je posledica tistega nedelj-Hkega plenanja in takih reči. Mlade ženske »o dandanašnji kakor živali. Take nepremišljenosti in razuzdanosti 6e niaem videla . . S ji x on jtJE^ila bleda od jeze, a med tem, ko je Sara nadaljevala svojo pridigo, se je Tomu posrečilo, da je skrivaj krčevito pomežiknil sestri, proseč jo, naj pomaga ohraniti mir. "Vse je v redu, sentrica," je potolažil Sa-xono ko sta ostala sama. "IJe Sara si. ne da ničesar dopovedati. Bili Robert* je dober fant. Marsikaj vem o njem. Ponosna bodi, da ga dobiš za moža. Z njim boš gotovo srečna . . ." Glas mu je upadel in njegov obraz je mahoma postal za čudo ntar in utrujen, ko je boječe nadaljeval: "Sara naj ti bo svarilen zgled. Nikar se ne ujedaj. Karkoli storiš, uje-dati se nikar. Bodi dobra z njim in daj mu časih, da tudi on odpre usta. Tudi moški imajo nekakšno pamet, čeprav Sara tega ne ve. O, Sara me ima v resnici straftno rada, akoravno tega ne kriči na glas. Zate je glavna reč, da imaš svojega moža rada — in, grom-rtku strela, da mu to tudi pokažeš. Z dobrim ga skoraj zmerom lahko pripraviš, da bo storil to, kar boš ti hotela. \je njegovo voljo mu časih pusti, pa bo tudi on puščal tebi tvojo. A rada ga imej, rada. in na njegovo pamet se opiraj — saj ni bedak — pa te bo vse življenje na rokah nosil. Mene Sara strahuje, da ne delam tega, kar je napak; a ljubše bi mi bilo, če bi me z ljubeznijo zadrževala."- "Bom, Tom, bom," je pokimala Saxon, smehljaje se skozi solze, ki so ji bile zalile oči ob njegovih dobrih besedah. "In razen tega bom storila še nekaj drugega. Skrbela bom, da me bo imel Billy rad in da 4to tako tudi ostalo. Potem mi ga ne bo treba milovati in se prilizovati, da bo storil tisto, kar bom želela. Storil bo, ker me bo imel rad, razumeš?" "To je prava misel, Saxon.> Drži se je in vse bo dobro zate." Pozneje, ko si je bila že nadela klobuk, da bi hitela v pralnico, je našla Toma za vogalom. Čakal jo je. "In, Saxon", je rekel s hlastnim, negotovim glasom, "tistega, kar sem ti prej le rekel za-stran Sare . . . veš . . , tistega menda ne razumeš tako, kakor da je bilo le količkaj nepošte-non nasproti njej? Dobra ženska je in zvesta in njeno življenje nikakor ni bilo lahko. Rajši bi si jezik odgriznil, kakor da bi rekel kaj zoper njo. Kaj hočeš, vsak ima svoje križe in težave. In revščina je |>ekel, jeli da?" "Strašno dober si bil z menoj, Tom. Tega ne morem nikoli pozabiti. In vem, da Sara ne misli slabo. Ona stori vse, kar more.rt "Poročnega darila ti ne bom mogel dati," se je ohrabril brat. "tfara noče nič slišati o tem. Pravi, da nisva ničesar dobila od mojih ljudi, ko sva se vzela. A nekaj vendarle imam zate. Presenečenje bo. Težko da bi uganila, kaj J«-." Saxon je čakala. "Vidiš, ko si mi povedala, da se misliš omo-žiti, sem se kakor nalašč spomnil in pisal bratu (*eorgcu, češ, naj mi da zate to reč. In, strela, poslal mi jo je kar ekspreuno. Nisem ti omenil, ker ni** m vedel, ali je ni morebiti prodal. Srebrne ostroge jc prodal. Najbrž je potreboval denarja. A to reč sem si dal poslati v delavnico, da ne bi vznemiril Sare, in sem jo smiči skrivaj prinesel domov in spravil v drvarnici," "Oh, to mora biti nekaj očetovega! Kaj je? Oh, kaj je?" "Njegova vojaška sablja." 'Tista, ki jo je imel, kadar je jahal na svojem sercu! Oh, Tom, lepšega darila mi ne bi mogel dati. Dajva, vrniva se. Rada bi jo videla. Saj lahko smukneva skozi zadnja vrata. Sara pere v kuhinji — prej kakor čez uro ne bo začela obešati." "Sari sem tudi omenil, naj bi ti pustila stari predalnik, ki je bil materina last," je šepnil Tom, ko sta se plazila po ozkem prehodu med hišama. "A tedaj se je postavila na zadnje noge. . Dejala je, da je bila Daisy ravno tako moja mati kakor tvoja, čeprav sva imela vsak drugega očeta, in da je bil predalnik od nekdaj last Daisyjine rodbine, ne stotnika Kita, in da je zdaj moj in da ima pri vsem, kar je mojega, tudi ona besedo." "To je urejeno," ga je pomirila Saxon. "Sno-či mi ga je prodala. Z iskrečimi se očmi me je pričakovala, ko sem se vrnila domov." "Da, ko sem ji to omenil, je bila ves dan na bojni stezi. Koliko si ji dala zanj?" "Sest dolarjev." "To je oderuštvo — saj ni toliko vreden," je zastokal Tom. "Star je kakor svet in ves razpokan na enem koncu." "Deset dolarjev bi bila dala zanj. Vsako ceno bi biia plačala, Tom. Materin je bil, saj veš. Spominjam se ga v njeni sobi, ko je bila še živa." V drvarnici je Tom izkopal skriti zaklad in odvil papir, v katerega je bil zavit. Pokazala se je zarjavela sablja v jekleni nožnici, orožje tistega težkega vzorca, ki so ga nosili konjeniški častniki v državljanski vojni. Privezana je bila na šerpo iz gosto tkane, po moljih razjedene rdeče svile, od katere sta visela dva težka svilena čopa. Saxon jo je v neučakani vnemi skoraj iztrgala bratu iz rok. Potegnila je rezilo iz nožnice in pritisnila ustnice na jeklo. Bil je njen zadnji dan v pralnici. Zvečer je bilo zanjo za zmerom konec likanja. Z Billy-jem sta bila zmenjena, da pojdeta jutri popoldne ob petih k mirovnemu sodniku in se poročita. IJert in Mary bosta za priči ir« po poroki bodo imeli vsi štirje pri Barnumu v posebni sobi ženitovanjski obed. Nato pojdeta Bert in Mary v Myrtle Hali na ples, Billy in Saxon se pa vrneta z električno, ki vozi po Osmi cesti, na Sedmo in odtod peš v Pine Street. Medeni U>dni pri delavcih niso navada. Zjutraj po poroki je moral biti Billy ob določeni uri že spet v svojem hlevu, da bo vozil kakor vsak dan. Vse ženske v likalnici za fino perilo so vedele, da je bila Saxon zadnji dan med njimi. Mnoge so se glasno veselile, a nekateri ji je tudi zavidala, ker je bila dobila ženina in s tem prostost po morečem suženjstvu ob likalni deski. Veliko nagajanja je morala prestati; ta usoda je čakala vsako likarico, ki se je omožila. Pa Saxon je bila presrečna in te hudomušnosti je niso žalile, zakaj čeprav jih je bilo večina debelih, so vendar vse prihajale iz dobrega srca. V sopari, ki je puhtela izpod njenega likal-nika. in na površini nežnih batistov in mušlji-nov, ki so ji švigali pod rokami sem in tja, je v duhu nrprestano gledala sebe v pinestreetski hišici; in s|>et in spet je tiho pobrundavala ljudsko pojH vko, kakor si jo je bila prikrojila : "Karkoli delam in storim, vse, vse za Billyja naredim." (Dalj« DrthudnJt« ) Nekaj spominov iz svetovne vojne Piše Anton Potlark. (Killton, Pa.) (Nadallevanje.) Ustavili smo se v neki va*i, k ter nmo nekaj dni |Mtčkali. Dobili nnw> hpH nekaj novih vojakov. med temi nekcjra Ceha. Bil jo učitelj po |»»klk'ti in je dubr«» govoril slovenščino in nem se /. njim lahko pogovarjal. Hil je dober m ptfMdm rfnvek in sva se dobro razumela Oh neki priliki j«« oštel moj«- pred|iostavljene, ki m» me /jt \ **m k o malenkost zmerjali, mi |Voh ni sem ifhel mir pred njimi. Po |HHitku hmo odrinili proti (^radtfcrn m Um *mo m« dr/ali tuden dni. Pri*<-t Je ukat. da mo ramo v <0 k *pm«<1i, anrpak ne to liko 11 ia/loKH, da l» nam misti-li grehi«. t« m\e* da bi izvedeli lirtA. m »Al jen J«: S|M»v.«dmk me j« n |ira**l, imam k*i ifr< ho\ m povedal *«*ni mu. »U ljudi ul»n.»rr Rekel u«, 1 Irt ubi ianu m greh in čim bolj bom ubijal, tem prej I*. *o\ ratnik premagan Zjutraj umo »pih kavo l»fed-no umo *!t k obhajilu in lodlN to liani Ji bilo opr<*čeno Siti q)u s« |««fttili d«H*tikrat iim fronti k" ni*m<» m«»gh nitVi»ar dol. ti C« In bilo tinto, kar mi nam>1 dovali resni«a. bi moral 11« v kat nov »t» duhovnika, ki na* je hajal. dan! Je vedel, da *» m 71. JpoMili. Moja vera ni bila dosti {trdna prej, nedaj' pa je bila po-|H»lnoma omajana. Strašenje s peklom je potrebno jfosjHHlar-jem, ker s tem lahko drže mase |hmI MVojo peto. IVt dni posneje *mo odkora-I kuli na Aele*n1ško posta jo in se j otipal j ali proti Ljubljani in <«1 tu dalje proti Beljaku. Tukaj .smo nekaj dni |MHvhali in *o na* tu. di <*vi*tili. Tinti, ki »rno imeli *la.bo uniforme, *mo dobili nov«« Potem so zbrali petdusot nioi in na* po*tali v dolino m«»d Orno goro in Višarjf. Bataljon je moral na vrh Crnrgore, mi |m nnu i o*tali v dolini, k jer amo k«.|u»li . Jarke, lomili skale in nekali dr-, v a. I/ drv ku delali oglje, kater**. wa m» |totem pošiljali vojakom n* fronti, ii"»kimi hribi in streljanje m* je malokrat Klicalo teh krajih je bilo prodiranje otrlkoi>no zaradi nevar* inga terena. Na vrh tVnegore nI drl.«la noln«na centa, »tfmo at«*S4* ukl«»ftane v »kalovje, ol» Vnterih »o bite nap<-ti* vrvi, katerih »m«» * oprijemali pri pUzanju. kef druva^V Iti lahko »trmoglav ih v i>r««pade Ugledal *em ni tudi »v »Oe znan« pot. Zemlja, kolikor je je bilo, je bila v>»a razrita od italijanskih krogel. Nisem mogel doumeti tega razdejanja, ki ga je povzročilo blagoslovljeno orožje — avstrijsko in italijansko. Oboji smo bili kristjani, toda Bog, ki smo ga molili, ni storil ničesar, ita bi preprečil to razdejanje. VIII Pod Crnogoro amo taborili dva meseca in godilo se nam je mno-f»Wje nego na fronti. Postavili «mo barake, v katerih smo lahko ipali v miru in na toplem. Neko-iko stran od na* je bila Ovčja vas. ki so jo krogli« razdejale, *a-no hotel je i*tal n«*po*kodovan, kar »e nam je zdelo zelo čudno, ^otem ho nas natiom<»stili drugi vojaki, raj amo odkoraka H oroti THmžu. Nekaj dni smo o-itali v vojašnici, nakar amo morali odriniti v drugo amer. Naš bataljon nc je ustavil na viaoki fori fietdeaet imrz. m«hI temi la«, 1 ta v area. kjer jc '»ils še nar« jena baraka. Do na* te dršala žična ž*«k«znica. s katero srn«. dmaiaH živila iz doline. *Pod«j nakladali, nil amo pa vrtali vijak In nakladal, živila, pn katerr *o |x»tem prihajali vi^ lak 1-z v rh«| hriba. To j, bilo I. l!>lft. ko je ZM|m-llo mm»go anega Trgali so plai"vi in drveli v dolino in tič-^a leleznica ni niogla v«* funk-Jionirsti. Morali *mo v *neg«u d«--Sti «t<*r, da nam k -nil lah- ko prinašali Živila in munkijo. Neki dan je skupino mož s konji, ki «0 nosili potrebščine, zasul plaz in smo jih s teiavo izkopali izpod snega in jim rešili življenje. Ker je sneg stalno padal, smo se bali, da bo plaz podrl tudi našo barako m jo dnesel v dolino. Nekega dne. ko smo spat kidali sneg, da napravimo stezo iz doline v hrib, se je odtrgal plaz. Narednik, Id je stal na straži, nas je opozoril in ukazal, naj se hitro umaknemo. To bi bili radi storili, ampak se nismo imeli kam umakniti. Tekel sem nekaj časa po stezi, ki smo jo naredili, toda ko sem videl, da ne morem uiti, sem se vrgel na kup snega. V roki sem držal lopato in tako me je zajel plaz in me vlekel še kakih 160 metrov naprej. Druge plasti snega so drvele čez mene in začel sem klicati na pomoč, toda nihče me ni sliial. Bil sem utrujen in prestrašen, da se niti ganiti nisem mogel. 2e sem mislil, da je konec mojega življenja in sem se onesvestil. Koliko časa sem tako ležal, ne vem. Ko sem se osvestil, je bila noč. V bližini sem videl tovariša, ki pa je bil mrtev. Z velikim na*x>-rom, ko mi je vee plesalo pred o-čmi, sem se dvignil in pričel korakati proti baraki. Dospel sem tja, ko je kuhar ravno kuhal kavo. Prvi hip me ni spoznal, tako sem se bil spremenil. Rekel je, da so me ideali in ker me niso našli, .so me smatrali za mrtvega. Dal mi je kave kolikor sem hotel, kar me je nekoliko pokrep-čak>. Prsti na nogah in rokah «0 bili zatekli. Sel sem v posteljo, kjer me je začel tresti mraz. Blizu mene je sedel častnik in me opazoval. Mislil sem že, da bo prišel konec sedaj* ko sem z velikim naporom prišel na varno. Skmhali so mi čaja, v katerem je bilo več ruma nego vode, in me pogrnili s težkimi odejami, nakar sem zaspal. Častnik je te-lefonično vpraSal poveljnika, kaj naj naredi z menoj. Dobil je odgovor, naj me drže v baraki in vsak dan naj mi dajo ruma, vina in juhe. Povedali so mi, da je prišel moj sorodnik večkrat vprašat, če so me dobili izpod snega, .potem pa rne je prišel obiskat. Rekli so tudi, da pogrešajo polovico tistih starčkov, ki so u-sodni dan delali stezo v snegu iz doline proti nam. V " ftteje eden, dva. trt, Atiri ali pet ni. Vrtali amo luknjo vije kakrfen hi te |»riletel tja doli. *kal«\ katere po potem nabili 7. • V neznani dalji je he vedno kli-.imamiU>m in rai*trHill. Strelja- ^alo upanje k njemu. Vae bo Ae li so na\a.ino zjutraj in poUm dobro, je klicalo. *amo zdaj odstranjevali kamenje, mi pa v najtrtji uri nc omagati! Z it-am»> med trm polivali. jljenje mora biti nekje (Dslje prihodnji* » Tudi lan j! PROSVETA, SNPI. MS7 Sa. Lew»dsle Ave- Clilrsfa P n loj r no pošiljam naro/atno sa llat Proevete ve*« » I) lase.........*.............................. Cl dm*'" Naslov ......................"I......................... Ustavite tednik in ra prtpiiltUk aere/aini «d .M*«. dra*'S * se lepo dmiiae: t) ..... t) ..... 4)..... D..... U Cl a a a dra*t»* * 4ra*'s * Driave Mer 'lllll • I Jut 1