12. številka.
Ljubljana, v četrte) 16. jannvarja 1896.
XXIX. leto
Izhaja vsak dan *v«»6er, izimfii nedeljo in prazuike, ter velja po poftti prejeman za a vsro-ogerske dežele xa vbc leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 j?ld., za j eden mesec 1 gbl. 40 kr. — Za Ljubljano brez poailjanja na dom za vse leto 18 gld., za četrtsta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 Kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za tuj dežele toliko vtft, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., ce so omanilo jedetrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 1 kr., co se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolfi frank i rat i. — Bokopisi bo no vračajo. — fc-cdni&tvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati narocnineieklaroacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Naš položaj.
V Pazina, 13. januvarja. Že prve soje v isterskem deželnem zbom so pokazale, da je politični položaj v Istri ostal popolnoma nespremenjen, tak, kakoršen je bil doslej. Posebno dokazuje to zopetno imenovanje znanega Campitellija deželnim glavarjem. Istina je sicer, da so merodajni krogi na Primorskem predlagali kot namestnika deželnemu glavarju člana italijanske deželnozborske večine in da je rainisterski predsednik očitno proti volji in želji teh krogov nasvetoval cesarju, naj imenuje člana slovanske deželnozborske manjšine za glavarjevega namestnika. Ali mi ne vidimo v tem dejstvu nič kaj takega, iz česar bi zamegli sklepati, da boče osrednja vlada nastopiti pot pametne politike ter storiti jedenkrat za zmerom konec krivičnim razmeram v naši deželi. Dokler osrednja vlada ne odstrani glavne ovire, ki je na potu nam in pravi avstrijski politiki na vsem Primorskem, sosebno pa še v Istri, dotlej ji ne moremo ničesar zaupati. Dokler vodi politično upravo na Primorskem stvaritelj sedanjega sistema v katerega imajo tudi najradikalnejši naših laških nasprotnikov najpopolnejše, uprav neomejeno zaupanje, dotlej nikakor ne mnrnmo vorjotJ, Ha jo i«redrji vladi res na tem ležeče, ustvariti pri nas zdravejše razmere.
Ako to trdimo,. imamo za to uzrokov dovolj, še preveč.
Glavna opora našim nasprotnikom v Istri in njih najzvestejši sobojniki so c. kr. uradniki. Da so ti v tesni zvezi z merodajnimi faktorji tako deželnih kakor c. kr. oblastev, o tem ni treba, da dvomimo, tolike manj, ker izdaja vlada pri uas politično parolo še dosti očitneje kakor drugod. Ti c. kr. uradniki nam služijo kot barometer vsega političnega življenja v tej pokrajini. Po njihovem kretanju in postopanju v uradu in zunaj urada se da z gotovostjo sklepati, kak političen veter pihlja z vseh mest, ki imajo usodo uradnikov v rokah, v prvi vrsti seveda iz rumene hiše v Trstu. Zapazili smo večkrat, da so ti ljudje svoje rožičko nazaj potegnili, ko so slutili kako nevarnost, ki je pre-tila njihovim zaščitnikom ali sploh laški stranki. Danes pa ne opazimo prav nikakega „nazajpote-zanja" rožičkov od strani naših uradnikov. Oblastni so proti nam nasprotnika pa podpirajo očitno, vedoč, da ugaja to gospodi, v katere rokah se nahaja njihova prihodnjost.
Vsem strokam uprave na Primorskem stoje namreč danes na krmilu možje, ki zastavljajo tet svoj upliv, da nam zastopajo pot, do naših narodnih pravic, da utrde sedanji sistem in vzdržeč prevlado laškega življa.
Kdor izmej njim podrejenih organov jih v lem prizadevanju bolj podpira, temu so' bolj naklonjeni in ta se smo nadejati od njih večih ugodnost ij. To je pa našim uradnikom dobro znano, zato utore vse mogoče, da ugode želji svojih predetojnikov. Kaj njim mari Kiltnansegg, kaj Badeni? Oni imajo v Trstu svojega Itinaldinijn, svojega Plenkerja, svojega Pokornyja  in svojega Pecheta in  to jim zadostuje.
Da so pa ti njih stebri še vedno na trdnih nogah, to dokazuje njih postopanje, s katerim nas pri vsaki priliki žalijo. Za to je smešno misliti, da M bodo pri nas politične razmere zboljšale, dokler *toje na trdnih nogah stebri, na katerih sloni ves dosedanji sistem, in dokler vsi slovenski in hrvatski poslanci ne bodo nastopili tako, kakor Čehi proti Thunu.
Deželni zbr kranjski.
(VI. seja dne 16. anuvarja 1896.)
Dež. glavar De tele otvori ob uri sejo.
Prečita in odobri se zapinik zadnje seje, poročila in peticije se odkažejo pristojnim odsekom.
Post Hribar in bvariši stavijo samostalni predlog: „Visoka c. kr. vkda se naprosi predložiti državnemu zboru načrt zđiona, s katerim bi se za obrtnostne podjetbe, ki s« v mestu Ljubljani ter v katasterskih občinah SpodSja Šiška, Vodmat in Gli-nice na novo ustanove* v t'*u petih let, dovolilo one davčne in pristojbinske okjšave, kakor so se z zakonom z dne 10. avgust; 1895. drž. zak. št. 131 dovolile za tržaško okolio in katastersko občino Milje."
Pesi. Pfeifer utemeljuje samostalni predlog glede legalizacije Pravi, 4a je ljudstvo pri volilnih shodih in pri volitvah ptkazalo, da hoče biti deležno tistih olajšav, katere so se dovolile v drugih kronovinah. Prav to, da so že razne dežele nvedle te legalizacijske olajšave , dokazuje podlost ugovorov. Ako so se drugod izrekli notarji in doktorji za legalizacijske olajšave, bi bilo pač še čas, da se tudi naft» dnžel< Tjr'vo^'i ii Os *o trdi. čh me vodijo politični nameni, izjavim, da ne. V formalnem oziru predlaga govornik, naj se njegov predlog odkaže upravnemu odseku. Sprejeto.
Posl. J e 1 o v š e k poroča o prošnji za uvrstitev občinske poti Rakek-Laze-Dolenji Logatec mej okrajne ceste in predlaga naj se prošnja odstopi dež. odboru, da o njej poroča v prihodnjem zasedanju.
Posl. M od i c podpira prošnjo.
Posl. Hribar poroča o računskem sklepu gledališkega zaklada za I. 1894 in o proračunu za 1. 1896. Dohodkov je bilo 57.775 gld. 82 kr., za 1847 gld. 921 8 kr. manj nego je bilo preračunjeno, troškov je bilo 227 271 gld., za 102 gld. 12' , kr. manj nego je bilo preračunjeno. Imovina se je pomnožila za G627 gld. 63 k»\ Vsled potresa so se oddale letos lože le za vzklicno ceno. To se mora zrcaliti tudi v proračunu in zato se ni postavila vanj nikaka subvencija za gledališka podjetnika. Potrebščina znaša 11.775 gld., pokritje 8863 gld., primanjkljaja jo torej 2912 gld. Za lože se je lotos proračunilo 8.600 gld., za prihodnje leto pa se bo proračunih) 10.000 gld. (iovoruik predlaga naj se računski sklep in proračun odobrita, mestu ljubljanskemu pa prepustiod prihodnje zezoue začenši re-prezentacijska loža v 1. nadstropju.
Posl. dr. Žitnik pravi, da županu pristaja reprezentacijska loža, a ne uvidi, zakaj naj ima gledališki zaklad od tega škodo. Če ima župan radi prispevka mesta za zgradbo pravico do lože, bi jo morali imeti tudi kranjska hraniluica. Saj za sedaj naj se ta predlog odkloni.
Posl dr. Majaron: Tu jgre za stvar liora*t nosti, Predgovornik je priznal, da gre županu loža-Iteprezentacijska loža gre le javnim oblastvom ; primera s kranjsko hranilnico je torej nesrečna. Pred-govornik je sam priznal, daje mesto dalo 36.000 gld. Ko bi se bilo tedaj zahtevalo, naj so županu da loža, bi f-e bilo zgodilo; a gotovo je takrat dež. odbor le na to samo po sebi umevno stvar pozabil.
Posl. Hribar pravi, da je rekel žitnik, <! t bi glasoval za predlog, ko hi mesto kaj dajalo za slovenske predstave. Mesto daje redno 3000 gld. in se izredne podpore. Tu gre za uljudnost napram mostu, naj se torej vzprejmeta predloga. Sprejeto.
Posl. baron Schwegel poroča o proračunih bolniškega, blazniškega porodniškega in najdeniškega zaklada za 1. 1896. Skupna potrebščina bolniškega zaklada znaša 95.005 gld. za 8801 gld. več, kakor za 1. 1895 , skupno pokritje znaša 27.185 gld , za 3274   gld.   več,   kakor  je  preračunjeno   za leto 1895. Skupna potrebščiua blazniškega zaklada znaša 76616 gld., za 3544 gld. več kakor je preračunjeno za 1. 1895., skupno  pokritje znaša 9626  gld., za 402 gld. manj ko za 1. 1895.  Skupna potrebščina porodniškega zaklada znaša 8873 gld., za 2107 gld več, nego je bilo preračunjeno za 1. 1895., pokritje znaša 855 gld., za 39 gld. manj nego je določeno za 1. 1895. Skupna potrebščina najdeniškega zaklada znaša 3788 gld., za 157 gld. več, kot je bilo določeno za I 1885., pokritje znaša 356 gld., za 2 gld. več, kot je  bilo določeno.   Potrebščiua je v prvi vrsti zategadelj večja, ker se je v bolnici uvedla električna razsvetljava in poseben način kurjave, a pripomniti je tudi, da Be dež. odbor ni vedno točno držal naročil,  katere je dobil od dež. zbora. Na nove stroške smo bili pripravljeni in ti troški niso neprimerni. Naši bolniški zavodi so vzgledni in na čast deželi. Končno omeni govornik, da je kranjska hranilnica   sklenila  ustanoviti   hiralnico,   v kateri bode 200 bolnikov z  vsem preskrbljenih  in predlaga, naj se kranjski hranilnici  izreče zahvala in priznanje.  (Dobro-klici.)   Govornik  predlaga drugo resolucijo glede prihrankov v bolnici, zlasti naj bi se voda za razne  potrebe jemala iz Ljubljanice, in tretjo   rt solucijo, naj se dimnikarska dela oddajajo dražbenim potom. Proračun in resolucije se odobre.
Posl. Hribar poroča o prošnji občine Rovte za podporo za zgradbo okr. ceste od Logatca do Rovt in do idrijske meje ter predlaga, naj se odstopi dež odboru. Sprejeto.
Posl. Len k h poroča o prošnji kmetijske podružnice v Ribnici glede podpore za vzdržavanje in obdelovanje kmetiskega vrta in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto.
Posl Mu mik poroča o prošnji gasilnega društva v Hohinski Bistrici glede podpore za napravo gasilnega orodja in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto.
Posl. M umik poroča o prošnji šolskih sester v Trnovem za povišanje dotacije in glede podpore za ročna ženska dela in predlaga, naj se poviša dotacija na 800 gld., in dovoli subvencija 100 gld.
Posl. Lenarčič poroča o prošnji več prebivalcev v Zireh za zgradbo okrajue ceste iz Rovt v Žiri po dolini Račeva; o prošnji občine Rovte za uvrstitev občinske ceste i/. Rovt do meje idrijskega cestnega okraja mej okrajne ceste; o prošnjah žup-nega urada v Zavratcn, več posestnikov iz idrijskega okraja in občine Dolenji Logatec, tla se cesta od meje logaškega mostnega okraja do Žirov zgradi po Sovriškej dolini. Govornik pojasnjuje zgodovino te zadeve in predlaga, naj so prošnje odstopijo dež. odboru z naročilom, naj stori vse kar treba in naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje prelloge.
Posl. Lavrenčič priporoča prog) po Sovriški dolini.
Posl. M o d i c se poteguje za Sovriško progo.
Posl. dr. Tavčar pravi, da .-te ne more postaviti na stališče predgovornikov. Stvar še ni tako godna, da je jedino ta zveza prava. Vprašanje je v prvi vrsti, na kak način naj se dobe ogromni stroški, ('estni odbor se jo izrekel proti cesti in ftirovska občina jo glede njo jako hladna. Cesta, teci kjerkoli, bo stala 50.000 gld.  Ali naj jih po-
krije cestni odbor ali občina?   Ali so vse koristi 1 vredne, da bi morala občina Ži™ toliko žrtvovati ? 1 Taka  vprašanja  se ne smejo  tako   lahkomiselno i razpravljati. Povod da sem se oglasil je, da se je | s to cesto .agitiralo pri volitvah; kandidatov sin je strašil  volilce v  Žireh:  Če  bodete volili tega in : tega, dobite cesto, če ne, da ne. (Žitnik:  S kat. gim. ste pa vi strašili.  Dr. Tavčar :   Saj bi jo vi radi dobili, pa je ne boste!)  Pri takih rečeli je treba trezno presojati.   Dež. odbor naj stvar objektivno presodi in preišče, ali bodeta cestni odbor oziroma občina mogla nositi dotične stroške, ne da bi nastala kaka finančna kriza.
Posl. Lavrenčič pravi, da ni res, da je s to cesto agitoval in insultira dra. Tavčarja.
Posl. dr. Tavčar pravi, da od tacega poslanca, kakor jo Lavrenčič, z vso odločnostjo zavrača očitanje, da je lažnik tisti, kdor mu je sporočil o Lavrenčičevi agitaciji, ali da je ou sam lažnik, saj je L:\vrenčič sam povedal, da je bil ž njim v Zhreh njegov sin, zanj pa, da ne prevzame odgovornosti, kako je agitiral. (Klic: Zakaj ni glavar poklical Lavrenčiča k redu?)
Deželni glavar Detela pravi, da on ni slišal, kaj jo rekel Lavrenčič. (Hribar: Vi slišite, kar hočete.)
Posl. Lavrenčič taji, da je imenoval dra. Tavčarja lažnika.
Deželni glavar Detela protestira proti očitanju, da postopa pristransko.
Posl. Hribar konstatira, da jo glavar slišal samo prvi del Lavrenčičevi h besed, drugega pa pravi, da ni slišal, dasi sta bila oba izrečena v isti sapi. Sum, da ga ja nalašč predišal, je torej opravičen.
Posl. Lenarčič priporoča predlog upravnega odseka. Sprejeto.
Posl. Jelo vse k poroča o prošnji podobčine Ravne glede podpore za zgradbe nove ceste Boh. Districa-Ilavne in predlaga, naj se odstopi deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanju.
Posl. A ž m a n podpira prošnjo. Predlog se odobri.
Poti. G 1 o b o č n i k poroča o prošnji županstev v Naklem in pri Sv. Križu, naj se občinska pot iz Strahinj do Zgornjih Dupelj uvitli moj o U rujno ceste in predlaga, naj se odstopi deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje v prihodnjem zasedanju. Sprejeto.
Prihodnja seja bo v soboto dne 18. t. m.
V I ,jubijani. 16. januvarja.
Avstro-ogerska pogodba. Neki dunajski list, kateri je navadno dobro  poučen o vsem, kar se godi v državnih krogih, ve povtdati, da se pogajanja z Ogersko nikakor ne vrše gladko.   Vsa dosedanja pogajanja so imela kaj neugoden uspeh.  Do spora-. .mijenja jo še strašno daleč.  Težave eo ogromue, upanja jako malo, da bi se doseglo kako sporazum-ljenje. — Poročilo tega lista je veiojetno.  Pri prej šnjih pogajanjih je vselej lahko šlo, ker je avstrijska vlada vselej  prijenjala v vse,  kar so zahtevali Ma-djari.   < )gerska vlada  je mislila,  da tudi sedaj vse tako  pojde  po njeni volji.    Grof 1 Jade o i  pa  nima ! take večine v državnem  zboru,  ki bi bila pripravljena vsemu pritrditi.   Vlada dobro ve iz blgft, kar se je govorilo v državnem  in deželnih zborih, da parlament   nikdar ne potrdi  nove pogodbe z Oger-sko, ki ne bi bila za  našo državno polovico ugodnejša, nego jf sedauja. Ko je pa tostranska vlada pri pogajanjih zastopala to stališče, je pa seveda zadela na upor o*, erske vlade.  Baron liantlv tudi ve, da se on popolnoma onemogoči, ako kaj odjenja.
Poljski židje in protisemitje. Protisemitizem jo prišel it v Galicijo, a tukaj se je, kar jo posebno čudno, začel najprej prijemati revnejših zidov. Neka velika židovski tvrdka v Lvovu je napovedala konkurs.    Mili  upniki,  seveda židje,   so zahtevali od oskrbnika konkuisne mase, da se najprej nanjo ozira. Temu je pa v imenu velikih upnikov ugovarjal pred-stojuik židovske občine Horovic pri dotični obravnavi. Mali obrtniki so uhatopili načelnika in kričali nanj : „Kakšen načelnik, kakšen mož si pa ti? Lueger naj bode župan!   Ta je mož!"   Krik jo bil tako velik, da ji knnkur/ni komisar moral obravnavo pretrgati. Ko je llorovic odhajal, so židovski upniki klicali: „Živio  dr. Lueger!"   Vodja dunajskih protisemitov gotovo ni mislil, da ni je pridobil že take obožavatelje  v  Galiciji,  katero  jo že  tolikokrat napadal. Sedaj bodo moral delati razliko mej poljskimi Židi,
kor bo mej njimi tudi že njegovi častilci in somišljeniki. Schneider si bode pa mislil, pač sem prav imel, ko sem trdil, da je vse požideno, kajti že protisemitizma se prijema židovstvo.
Avstrijski grb na poslopju ogerskega ministarstva Madjari vedno kaj najdejo, kar žali njih državnopravni čut. Pri letošnji budgetni debati je več poslancev se izpodtaknilo nad tem, da je na poslopju ogerskega ministarstva pri kraljevem dvoru na Dunaju avstrijski grb. Pri tem se je pa zopet pokazalo, da niti vsi ministri niso jedini v tem. Minister baron Josika je ta grb zagovarjal, kajti to bi bilo znamenje nestrpnosti, ko bi ga sedaj odstranili, ko visi že tri desetletja, ne da bi se bil kdo izpodtikal nad njim. Napravili bodo pa tudi ogerski grb in madjarski napis. Baron Banfly je pa povedal, da je vlada že sklenila, da se ta avstrijski grb odstrani in napravi ogerski. S tem pojasnilom so bili poslanci zadovoljni. Avstrijski grb bode kmalu izginil. Pri prihodnji budgetni debati bodo pa že kaj druzega podobnega našli, kajti jim je vse zoperno, kar jih kai spominja na Avstrijo.
Iz nemškega državnega zbora. Predsednik nemškega državnega zbora ne pusti vladi mešati se v njega posle. Te dni se je državni zbor posvetoval o novem zakonu gledo margarina. Socijalni poslanec H.trm je v svojem govoru izjavil, da ima vladna predloga nekatere jako frivolne določbe. Državnega tajnika Botticherja je to hudo zbodlo. Vstal je in se raztogotil nad Harmom, ter njegov izraz označil za neparlamentaren. Predsednik Schmidt je pa ravno tako občuten, kiikor državni tajuik in je izjavil, da Harmovega izraza ni slišal, drugače bi bil govornika poklical k redu. Vsekako pa ima jedino predsedstvo, pa noben drug odločevati, kaj je parlamentarno ali pa ne B<»tticher je spoznal, da so je bil precej zaletel in se je upravičeval, da ni mislil se kaj vmešavati v delokrog predseduištva, misli pa, da kak izraz označiti sme vsak član državnega zbora. — Predsednik avstrijskega državnega zbora bi se že ne upal tako odločno braniti svoje parlamentarne pravice proti kakemu ministru.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani. 16. januvarja. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči javno aojo katere se je udeW.ilo 2 4 občinskih svetnikov. Predsedoval je podžupan dr. vitez JJleivveis-Trsteniški. Po prečitanji zapisnika o zadnji seji oglasil se |e obč. svet. Šubic ter predlagal, naj se božična nagrada, kakoršna se je dovolila magistrat-ii.m uradnim slugam, dovoli tudi šolskim slugam. Predlog bil je po kratki debati vzprejet.
Obč. svet. Senekovič omenja, da je občinski svet že decembra 1894. leta vzprejel predlog, da je zgraditi v Ljubljani električno napravo ter v pokritje troškov najeti posojilo v znesku 4UU.OO0gld.; tudi deželni zbor odobril je nameravano posojilo, a sklep do sedaj še ni dobil najvišje sankcije. Pogodba s plinovo družbo bode letos meseca novembra potekla in zgradba električne naprave je torej zalo nujna; z oziiom na to vpraša govornik gospoda podžupana, je li so mu znani vzroki, zakaj dotični sklep ni še dobil najvišje sankcije in hoče-li storiti potrebne korake, da 8e ta zadeva pospeši. Podžupan dr. vitez Bleivveis odgovarja takoj, da se je deputacija, ki je bila na Duuaji, informirala tudi O tej zadevi tnr pri referentu baronu 1'ascotiniju zvedela, da bode to vprašanje v prav kratkem času povoljno rešeno
Obč. svet. dr. Majaron stavil je sledeči nujni predlog: Mesti emu magistratu se naroča, da ne-utegoma odpošlja deželnemu zboru kolikor moči utemeljeno peticijo v zmislu in v podporo samostalnoga predloga, ki so ga v drugi letošnji de želnozborski seji stavili poslanci Ivan Hribar in tovariši in ki se glasi: .Visoki deželni zbor skleni : Deželnih naklad oproste se vsa ona poslopja in na isto dobo, za katero in kakor so oproščena v zmislu zakona z dno 2.1 junija 1H95 od hišnonajemnin • skega in hišnorazreduega davka." Govornik omenja, da ta predlog intendira znatne olajšave in da je torej pač umestno, da so ž njim bavi tudi občinski svet ljubljanski. Ko je k'o obč. svet. Hribar izrazil željo, naj bi se skrbelo za to, da bo peticija takoj odpošlje, bil je obč. svet. dra. Majarona nujni predlog soglasno vzprejet.
Potem prestopilo se ja k dnevnemu redu in je obč. svet. Hribar v imenu finančnega odseka po ročal o gradnji topničarske vojašnice v Ljubljani. Izvrševaje sklep občinskega sveta z dne 2. oktobra 1    1805  naprosil je gospod župan „Uuion-Baugesall-•    scbaft"  na Dunaj i, naj  bi podala  bližnje podatke glede gradnjo topničarske vojašnice, zlasti naj bi — ako je to mogočo  -   predložila stavbinske načrte ,    in proračune.   „Union Baugesellschaft"  ustregla je tej   želji.    Potem.   ko   je gospod   župan odstopil to pismo finančnemu odseku, posvetoval se je le-1 a takoj   dne   2(1. decembra 1895 o zadevi gradnje ,    topničarske vojašnice in podaje o njej aledečo poro
čilo: Stavbeni prostor, na katerem bi se imela sezidati k vojašnici spadajoča poslopja, obsezati bi moral 40 000 wia. Na tem prostoru sezidala bi se sledeča poslopja: a) stanovališče za častnike (jedno-nadstropno) na površini 622 ma, b) jeduonadstropno stanovališče za podčastnike: na površini 380 m3, r) pritlično poslopje za stražo in zapore 321 m3, c) pritlično postransko poslopje 869 m1, d) dvoje jednonadstropnih stanovališč za moštvo po 1033 m3, 2066 m\ e) štirje hlevi po 556 m* 2224 m«, f) hlev za štabne konje 342 m*, </) hlev za obolele konje 148 w3, h) hlev za sumne konje 93 »t2, i) podkov-nica in kovačnica 237 m3, j) pomnožitveno skladišče 341 m3, k) kolarnica 790 m-. Vsa zazidana površina bi torej iznašala : 8433 m3.
Vsa ta poslopja stala bi približno 480.000 gl., vojni erar pa bi se obvezal vzeti jih za dobo 25 let v najem ter plačevati od njih najemščino po onem najemninskem razradu, v katerem bi Ljubljana vsako-časno bila v teku teh 25 let. Sedaj spada Ljubljana v poti najemninski razred, po katerem bi od ubi-kucij po gori naštetih poslopjih iznašala vsakoletna najemščina 16.916 gld. lJ0 kr. Kav bi torej amortizacija in obrestovanje stavbenega kapitala iznašala več ko ta znesek, morala bi mestna občina vsako leto priplačati. Zato pa bi po preteku amortizačne dobe prejela v last čisto neobremenjena vojašničua poslopja. Brome, katero bi prevzela mestna občina za vso amortizučno dobo, bilo bi jako občutno. Ako računimo najugodnejši slučaj, da se posreči dobiti stavbeni kapital po 425% obrestij, znašal bi letni prispevek  mestno občine pri
26letnej amortiaaoiji 14.437 gld. 30    „ „ 11537 „
40   „ „ 8.149 „
50   „ „ 6.315 „
Veliko verjetneje pa je, da bode od posojila za stavbeni kapital treba plačevati po 4 5°/0 obrestij. V tem jdučiji znašal bi letni prispevek  mestno občine pri 25letnej  amortizaciji 15.263 gld. 30    „ n 12 391 „
40   „ „ 9 0(il d
50   . w 7.295 „
Po približnem računu finančnega odseka prišlo je od  dosedanje topničarnke  posadke v Ljubljani vsako leto v promet   120000 gld., ki so večinoma ostali v mestu. Ni tedaj dvojbe,  da bi izguba topničarske posadke bila v veliko škodo ljubljanskemu prebivalstvu in d* je zato vsekakor želeti, da se ta posadka v Ljubljani ohrani. Po drugej strani pa je pomisliti,  če so troški,  ki bi mestno občino zadeli z vsakoletnimi preplačili v pravej  primeri k koristim, ki jih v gmotnem oziru dajo posadka. Zal, da se mora to vprašauje zanikati.   Računiti ja namreč s 25let.no amortizacijo dobo, ker c. kr. vojni erar le na to dobo sklepa najemninsko pogodbo in je vookukor  teleti,  da po tej  dobi pridejo vojašničua poslopja v neobremenjeno last mestno občine. Vsakoletna  priplačila  bi za to dobo,  ako   se računi 4*6*/*HO  obrestovanja,   iznašala   15.263  gold., pri 4"25°/0nern obrestovanji — ki se po mnen|i finančnega odseka v najugodnejšem slučaji zamore doseči za podlago posojilu — pa 14.437 gld.   Ta znosek morala bi mestna občina — ker jej ni na razpolaganje  kak drug vir dohodkov — pokriti z nakladami na davke.   Breme bi torej  zadelo vse davkoplačevalce ljubljanske; vtem ko bi koristi od ohra-nit ve   topničarske   posadke imeli  la nekateri krogi mestnega prebivalstva. Sicer pa celo te km isti niso v pravej primeri z žrtvami, ki se zahtevajo od mesta. Računajoč namreč,  da od  120 000 gld., ki bi na leto po topničarskej posadki prihajali v promet, odpade  na  okolico  za  klajo in živež 20.000 gold., 100.000 gld. pa da ostane v mestu in predpostavljajoč pri tem znesku čisti dobiček 10°/0, vidno je, da bi vsakoletni mestni prispevki izdatno presegali efektivni dobiček,  ki bi iz posadke izviral jednemu delu  mestnega  prebivalstva.    II i je sicer,  da ima mesto   ljubljansko  opravičeno   upanje glede vojne najemščine  uvrščeno biti v IV. ali  celo v 111. najemninski razred, vslad česar bi se dohodki od poslopij topničarske vojašnice zvišali v prvem slučaji na 18.049 gld. 90 kr., v drugem pa na 18 877 gl. 90 kr.   Toda celo v katerem-koli teh  slučajev bilo bi vsakoletno breme mestne občine 7. ozirom na velike zahteve, katero dandanes  pri gradnji vojašnic stavi vojni erar, neprimerno veliko, kajti zmanjšalo bi se nasproti sedanjim razmeram  samo za letnih 1133 gld., oziroma 1961 gld.
Gledo na to bi torej mestna občina ne mogla se odločiti, da zida novo topničarsko vojašnico brez kake pripomoči in zato je finančni odsek z veseljem vzel na znanje obvestilo gospoda župana, da je kranjska hranilnica, po merodajnaj izjavi pripravljena dati v ta namen mestnej občini IGO 000 gld. prispevka. S tem bi se vsakoletno breme mestno občino res zuižalo precej izdatno; a iznašalo bi ven-der še, čo se jemljo v poštev vsakoletne poprave, ki so pri te vrsN poslopjih, kakoršna se imajo sezidati, jako izdatne in bi gotovo ne ostsjala izpod 2000 gld , pri 25letuej amortizačnej dobi 10.557 gl., ali v najugodnejšem slučaji 0905 gld. Glede na to misli finančni odsek, da občinski svat z ozirom na velike naloge, ki čakajo mestno občino v najkrajšem času, no bodo neskromen, ako se do slavne kraujsko hranilnico obrne s prošnjo, naj bi blagohotno uvažava!.* materijalno stanje mestne občine vsled potresa in u 'j bi zato, ako ueče prevzeti vsaj polovica let nega priplačila na vojnoerarsko najemščino za 25letno
mortizačno dobo, prispela k gradbenemu kapitala večjim zneskom ko 100.000 gld.
Finančni odsek torej predlaga: Slavni mestni bor ukloni:
1. Mestna občina Ljubljanska pripravljena je ezidati, ako k stavbenim troškom prispe slavna ranjska hranilnica vsaj z zneskom 100.000 gl. ali a dovoli temu znesku ekvivalentno priplačilo k mortizačnej kvoti, topničarsko vojašnico na podlagi ačrtov c. kr. vojnega ministerstva pod pogoji, ki
se imajo določiti s posebno pogodbo in v katerih mora obseženo biti določilo, da stavbeni troški ne mejo presegati 480.000 gld. in da ves event. prihranek izpod tega zneska pride na korist mestni občini Ljubljanski.
2. Družbi nUnion -Baugosellsehaft" na Dunaji naznani naj se takoj jutri ta načelni sklep z do-stavkom, da se mestna občina nadeja kar najpreje mogoče prijaviti jej svojo konečno odločbo.
3. Gospod županu se naroča, naj se nemudoma najkasneje pa do konca tekočega tedna obrne do slavne kranji-ke hranilnice s prošnjo za pravomočno izjavo glede nje prispevka, pri čemer naj zlasti naglasa, da mestna občina z ozirom na velike obveze, ki so jej nastale vsled potresa, računa na dobrohotnost slavne kranjske hranilnice in pričakuje, da to jej dovoli — ako slavni hranilnici ne konvenuje bolje prevzeti vsaj polovico vsakoletnega amortizačnega prispevka za 25 let — jedenkratni prispevek, ki bode presezal 100.000 gld.
Obč. s vet. dr. Majaron naglasa, da so trnovski in krakovski meščani imeli pač največji dobiček od donaruega prometa topničarske posadke in da je eksistenca marsikaterega teh someščanov v nevarnosti, ako posadka ne prido zopet nazaj. Z ozirom na to priporoča govornik, naj se nova top-ničarska vojašnica gradi zopet tam, kjer je stala dosedanja vojašnica, ali pa vsaj v bližini. To bilo bi tem umestuejše, ker bi se nekateri stari objekti, n. pr. jahalnica, dali še porabiti in bi se torej tudi gradbeni troški znatno znižali. Obč. svet. Kozak podpira ta predlog, s katerim se strinja tudi poročevalec. Pri glasovauju bili so predlogi poročevalca Hribu rja soglasno vzprejeti, isto tako tudi predlog obč. Bvet. dra. Majaiona.
Obč. svet. Hribar poročal je nadalje v imenu pomožnega odseka o prošnji za novo brezobrestno in 3%no posojilo. V seji občinskega sveta dne 31. oktobra ra. L sprejel se je nujni predlog občinskega svetovalca dra. Danila Majarona, da se „voli odsek petero članov, kateri naj v kratkem predloži načit peticije do državnega zbora in vlade za novo brezobrestno posojilo in podporo po potresu poškodovanim, kateri so vsled premajhnega dosedanjega kredita potrebni in vredni podpore. Tudi naj isti odsek stori vse še potrebne priprave za utemeljenje te peticije in nasvetuje pripomočke za ugodno njeno rešitev." V isti seji sprejel se je moj nujni predlog, naj se store vsi potrebni koraki v dosego onega 1,000 000 gld. 3°,0nega državnega posojila po potresu poškodovanim hišnim posestnikom, kateri dovoliti je pooblastil državni zbor vlado.
Meseca novembra razposlal je magistrat po naročilu pomožnega odseka vsem hišnim posestnikom ljubljanskim poziv, naj naznanijo: koliko ško.ie so trpeli vslod potresa, koliko je jeden ali drugi izmej njih dobil zagotovljene nevračljive podpore in brezobrestne ponapredščine ter na koliko podpore, brezobrestne ponapredščine in 3°;>nega poso-sojila bi še relloktoval. Na ta poziv vložilo je na blanketih, katere je v ta namen priredil pomožni odsek in ki so se brezplačno dobivali na mestnem magistratu, 501 hišnih posestnikov nove prošnje. V teh prošnjah napovedano je škode vslod potresa 4,828.089 gld. Na to škodo bilo je tem 561 hišnim posestnikom zagotovljene in deloma tudi že izplačane : nevračljive podpore iz državnih sredstev in nabranih darov 241.470 gld. ter brezobrestne ponapredščine 1,281.100 gld.; prosijo pa, naj bi se jim izposlovalo še: 608 418 gld. nevračljive pod pore, 1,333.403 gld. brezobrestne ponapredščine in 853.074 gld. 3%uega posojila.
Pomožni odsek bode te prošnje potem, ko jih pregledajo in s svojimi predlogi oskrbe gospodje referent je, izročil mestnemu magistratu, da jih predloži c. kr. deželnemu predsedstvu. Ob jednem pa predlaga, predkladajoč koncept prošnjo: Slavni mestni zbor skleni: Visokemu c. kr. finančnemu minister-stvu in državtiomu zboru odpošljo se po predleže-čem konceptu prošnja za dodatno dovolitev po potresu poškodovunini hišnim posestnikom ljubljanskim 1,600,000 gld. brezobrestne ponapredščine in 1,000.000 gld. 8*/9nega posojila. — Predlog bil je brez debate soglasno vzprejet s pristavkom obč. svet. II a v n i h a r j a, naj se deželni predsednik naprosi, da blagoizvoli prošnjo podpirati.
ObČ. svet. H ras k y poročal je o položitvi vodovodnih cevij po Opekarski cesti preko ceste v Mestni log do Konjušnega trga. Stroški znašali bi 6 500 gld. Poročevalec naglasa potrebo vodovoda na Opekarski cesti, kjer v vodnjakih ni dobiti dobre pitne vode Delo naj se izvrši že letošujo pomlad. Ko je še obč. svet. Zitterer naglašal nujnost vodovoda na Opekarski cesti, bil je predlog brez ugo vora vzprejet, isto tako po kratki debati tudi predlog obč. svet. Hribarja, naj se določi jednemu organu j (g. Grossmanu kot nadzorniku vodovodnega omrežja, mestnega vodovoda stanovanje v mestni hiši.
Obč. svet. dr. Starš poročal jeo vojaškega erarja ponudbi glede vojaškega preskrbovališča in vojaške bolnice, Vsled sklepa občinskega sveta nadaljevala so se pogajanja z vojaškim erarjem. Glasom dopisa vojnega ministerstva z dne 13. decembra 1895 stalo bi vojaško presrbovališče, kakor ga zahteva erar v zameno za svet, na katerem stojo sedaj vojaška bolnica in preskrbovališče, okoli 240.000, even-tuelno 220.000 gld. ; večjih koncesij vojno mini-steistvo baje ne more dovoliti. Iz poz»ejšega dopisa c. kr. deželne vlade je razvidno, da bi se utegnda ta svota znižati na 200 000 goldinarjev. Občinski svet vzprejel je potem pojasnilu predlog poročevalca, da se deželnemu predsedniku baronu Heinu za njega posredovanje izreče zahvale, ob jednem pa prošnja, da bi dotična delegacija občinskeg v sveta v prihodnje mogla z vojaškim erarjem stopiti v neposreden dogovor.
Obč. svet. Žagar poročal je o prošnji gremija ljubljanskih trgovcev za ohranitev kaznilnico na ljubljanskem Gradu ter omenil, da po izjavi ju-stičnega ministra pač ni upati, da bi se ohranila kaznilnica na Gradu, pač pa se bode v mestu zidala nova kaznilnica, ako bi nastala potreba za to. Občinski svet vzprejel je resolucijo v tem zmislu ter ob jednem izrazil željo, da se mu takoj predloži finančnega erarja dopis glede nakupa ljubljanskega gradu. — Občinski svet vzel je nadalje v znanje, da je ravnatelj vžitninskega zakupa g. Ivan Vilhar dne 1. t. m. izstopil iz službe ter mu za njegovo 12letno službovanje izrekel priznanje. O premembi v upravi užitninskega zakupa obravnavalo se je v tajni seji.
Obč. svet. Petri čič poročal je o ekontro-vanju mestne blagajue in ž njo združenih fondov ter m našlo vse popoluem v redu Poročilo vzel je < b'ii.ski svet v znanje ter sklenil, da le razpoloživ denar vzeti iz poštne hranilnice ter naložiti v mestni hranilnici. Ob jednem naročilo so ja mestnemu magistratu, naj takoj zahteva od blagnjuičnih uradnikov, da poleže, odnosno dopolnijo predpisane službinske kavcije. — Glede delnic dolenjskih železnic v nominalni vrednosti 55.000 gld. obdržati jih kot gla-vinsko premoženje do podržavljenja dolenjskih železnic
Ztradi pozne ure odstavil je občinski svet ostale točke z dnevnega reda. Pred začetkom tajne sejo predlagal je obč. svet Vel ko vrh, naj se vlada naprosi, naj da uvesti vodovod v vadnice na Repljevi cesti, ker morajo otroci sedaj hod ti k vodnjaku, ak-j si ho'ejo ugasiti žejo.
Obč. svet. dr. Majaron vprašal je podžupana, zakaj se je mestnim provizornim stražnikom koncem decembra pri izplačilu doklade po Aeat goldinarjev odtegnilo. Podžupan dr. vitez B 1 e i \v o i s izjavi, da po bodo storili primerni koraki.
Obč. svet. Hribar interpeluje, zakaj se ni še deželni vladi predložilo poročilo glede utelovljenja katastralne občine udiuatske, obč. svet. dr, G r e -g o r i č pa je izrazil željo, naj bi se občinstvo po lepakih  podučilo o polajšavi  glede odpisa davkov.
Potem zaključil je podžupan dr. vitez Bleivveis ob 8. uri javno sejo.
Dnevne vestu.
V Ljubljani, 15. januvarja.
— (Volitve v zdravniško zbornico) so razpisane na din 28. t. m
— (Repertoir slovenskega gledališča ) B »di nam dovoljeno v tej rubriki priobčiti zanimivo pismo, katero nam je danes došlo iz Trsta. M»j drugim čitamo v tem pismu : Mudeč se po opravkih v Trstu, šel sem k predstavi operete „Mam'zel! Nitoiich-". Videl sem doslej vso predstave na ljubljanskem gledališči, a mikalo me je primerjati tržaško prelstavo z našo slovensko, mikalo toliko bolj, ker je v tej ulogi nastopila gospa Kopacsi - Karczag, toli slavljena dunajska soubrelta. Z velikim zadoščenjem kon sta tuj eni, da se na si venskem odru „Main'zell Ni-touhe" predstavlja vsaj še enkrat tako dobro, kakor v Trstu. Gospa Kopacsi je gotovo znamenita subreta, a v tej ulogi se ne more meriti z gospč. Polakovo. In tudi skoro vse druge uloge se igrajo pri nas veliko bolje, kakor tu. Sicer me je pa tukajšnja predstava prepričala, da se je za ljubljanski oder igra tako priredila, da jo gre lahko poslušat vsak Alojzijanec, da so se črtale vse tiste pikantnosti, katere so tu naredile največ efekta
— (Literarna zapuščina Simona Jenka.) Jenkove pesmi so že davno pošle, njegovih drugih spisov kar jih je bilo obelodanj-uih v listih njegove dobe pa ekoro nihče ne pozna. Ker je Jenko zapustil tudi v rokopisu mnogo pesmij, končanih in nedokončanih, so vsi prijatelji slovenske književnosti že dolgo časa željno čakali, da se izdajo Jenkovi spisi, poetični in prozajični. Ta želja se nam v kratkem uresniči. Ljubljanski knjigotržec g. Makso Fi8cher, ki nas je te dni presenetil s prekrasno izdajo Prešernovih pesmij, za katero se ljudje kar trgajo, je od Jenkovih sorodnikov kupil vso literarno zapuščino Simona Jenka. Rokopisna zapuščina
je jako bogata, žal da je Jenkova sestra nekaj rokopisov že uničila, mej drugimi celo doslej še neznano povest. Goap. Fischor namerava izdati Jenkove spise prav v taki obliki, v kakeršni je izdal Prešernove pesmi.
— (Stedrvjev morilec — ujet?) Kakor smo že poročali, bila sta v zadevi umora Stedrvjevega pri c. kr. okrožnem sodišču v Celji zaslišana gg. policijski komisar Podgoršek in Doberletst. Bivši Klauerjev hlapec, ki je na sumu, da je izvršil grozni umor, bil jo z g. Doberletom konfrontirao ; gospod Doberlet sicer ne more priseči, da je ta hlapec identičen z ono osebo, katero je v kritičnem trenotku videl v veži pri Stedryjevem stanovanji, da pa je sicer v vsem podoben oni osebi. Jako ob-teževalne pa so nekatere druge okolnosti, zlasti to, da dotičnik ne ve povedati, kje je bil v kritičnem času, in pa izpovedba neke priče, ki trdi, da jo par dni pred umoromdotičnika videla na G r u m n i g o v e ra dvorišči. Preiskava v tej fjenzacijonelni zadevi se nadaljuje.
— (Otroški vrtec pri c. kr. vadnici) se je zaprl na nedoločeu čas zaradi osepnic, katere so se močno razširile mej ta zavod obiskujočimi otroci.
— (Tatvine.) Hlapcu Josipu Golu na Po Ijanski cesti -štev. 58 ukradel je včeraj neznan tat za 30 gld. obleke, gospe Turkovi v Kravji dolini štev. 6 pa purana, vrednega 5 gld.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. januvarja kaže, da je bilo novorojencev 0 (=14%0), umrlih 13 (= 2 1.32 °/o0), mej njimi sta umrla za vrafico (davico) 2, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 4. Mej njimi sta bila tujca 2 (= 15 3 °/0), iz zavodov 4 (= 38 4 %). Za infekcij oz ni in i boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 4, za škarlatico 3, za grižo 1, za vratico 8 oBeb.
— Mušica.) V deželnem zboru koncem seje: I. sluga: Le j, lej, kako poslanec Košak duhovnim gospodom vrhovne suknje oblači! 11. sluga: Kj, morda misli, da je — doma!
— (Iz Škofje Loke) nam piše „več katoliških stanšev": Na naši Soli je biU od nekdaj navada, da so gg. kateheti napeljavah učence, da so vsaj po petkrat na leto opravljali spoved in prejemali zakrament sv. Rešnjega Telesa. Nekaj let že se pa lepa navada nekoliko zanemarja in zlauti letošnje Šolsko leto, katero bode že skoraj prvi semester končalo, niso bdi šolarji niti jedenkrat še pri spovedi. Ker nam je tu za dušni blagor naših otrok, vprašamo javno: Zakaj šolarji več ne hodijo tolikrat k spovedi, kakor prejšnja leta 9 Ali je morebiti g. katehet Ferdinand Krker po službi, ali pa vsled silne agitacije za prihodnjo srenjsko volitev in sploh po  volitvah zadržan šolarje spovedovati ?
— (Umrl) je na Pnmskov. m pri Kranji Aleš Likozar v visoki starosti 82 let. Bil je blag možak in na daleč okrog poznat in čislan. Blag mu spomin.
— (Centralna posojilnica slovenska) ima
v četrtek, 5. marca ob 3. uri popoludue v Krškem svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1 Po-trjenje letuega računa za dobo od 1. septembra 1805. do 81. decembra 1895 ; 2 volitev načelmštva in nadzorstva; 3 predlogi.
— (Poroka) Gosp. Alojzij Pavlin v Trebnjem se je poročil z gspč. Marijo Tavželjevo iz Zdeuskevasi. Čestitamo!
— (Deželna razstava v Celovcu ) Celovški obi niski zastop predloži v kratkem dež. zboru prošnjo, naj se priredi 1, 1808. v Celovcu dež. razstava,
* (Osleparjeni izseljenci i V ponedeljek je odpotovalo na parniku „K« Umberto" iz Genove 700 'zseljeucev iz Galicije in 80 iz Ogerske v Brazilijo. Izseljence osleparil je brezvesten agent za izseljevanje za 1700 gld Energično postopauje av-stro-ogerHkega konzula v zvezi s pristaniško policijo je imelo t« uspeh, da so dobili osleparjeni i/.seljetiui svoj denar v znesku 700 gld. nazaj. Ostalih 100 gld. pa so poslale italijanske oblasti gahškemu namest-ništvu, katero na) ta denar razdeli mej 33 drugih kmetskih galiških rodbin, ki so dale denarja dotičnomu ageutu kot jamčevino za nameravano izselitev. Te rodbine pa niso mogle še ostaviti svoje domovine, ker doslej ni bilo mogoče preskrbeti jim breplačue vožnje v Brazilijo. Morda si siromaki sedaj premislijo v očigled temu sleparstvu ter ostanejo rajše v svoji domovini v siromaštvu, nego di bi šli v južno Ameriko iskat si negotove sreče, ali morebitnega propada!
* (Iz statistike bede) Dve številki označujeta kaj karakteristično tužne razmere siromakov v Londonu. V tom morda najbogatejšem mestu n i svetu je 1. 1803 umrlo 51 oseb, I 1894. pa 80 oseb — od glada. Tistih, kateri ho lakote onemogli pa bili ho pravočasno priues'ui v bolnioo, j<i bilj na tisoče.
Dunaj 1G. januvarja. Državni zbor se skliče na dan 18. februvarja.
Dunaj 16. januvarja. Veliko pozornost obuja veleoiicijozna izjava, katero je priobčil „Fremdenblatt". V tej izjavi se pravi, da je Badenijeva politika realna politika, taka pa se da delati le z živo mladoČesko in ne z mrtvo staročeško stranko. V tem zmislu bode postopal Thunov naslednik, llieger je dospel sera,
Dunaj 16. januvarja. Deželni predsednik v Šleziji grof (Joudcnhove je najresnejši kandidat za mesto češkega namestnika. Grof Coudenhove je bil podpredsednik pri češkem na-niestništvu, pozna natančno češke razmere in je češkega jezika popolnoma zmožen.
Poslano.*)
Gospod Fran Laurlč, trgovec z lesom
na Rakeku in v Trstu.
Na Vafio poslano v „Slovenskom Narodu" odgovarjam le to : Kakor je navada pri dostojnih ljudeh, dajali in obljubovali ste tndi Vi nosilcem telegramov po 10 krajcarjev dojače, akoravno ste, če znate brati, na vsakem recepisu videli tiskano opazko, da pošta ne zahteva dostavni ne od Vas. Ker ste menda potrebovali drobiža, prišli ste na duhovito misel, pridobiti si potom poštnega ravnateljstva vse te dojače od 8 let nazaj in ste jih z veseljem vtaknili v žep. Vi sicer pravite, da teh dojac niste zahtevali, ako jih pa niste želeli, zakaj ste jih pa Sprejeli od mene? S tako častivredno osebo nočem imeti nobenega posla za svejo osebo iu zategadelj Vam tudi ne bodem več odgovarjal.
(1784) Lorenc Soloon. ličar
_ c. kr. pofttar na Rakeku.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon.
1% iirartnejca Usta.
IsvrAllne   nI I   pk*ehntivnr  «lražbe: Janeza
Do ln i An rja posestne in vzitne pravice do parcel til8. in 819, v Stopanji vasi, cenjene 120 gld., dne 18. januvarja in ."). t'ebruvarja v Ljubljani.
Janeza Težaka posestvo v ('urilah, cenjeno 10H9 gld., dne 18. jniinvarja in 20. t'ebruvarja v Metliki.
Tujci.
16, januvarja. Pri I.lo>da: F.rjavec iz Sarajeva. — Weber izŠopronja. Pri        • 11 •!&«• ■■■ reaarju: Jan iz florj*. — Luznik it Škrbine.
Pn |ninfiu kolotlvorn: Meden iz bVgunj.— Weber iz Trbtn. — ZnidcrSic iz Ilirske Bistrice.
Meteorologično poročilo.
-. ■z? ca ■ S —1	Čas opa-zovnnja	Stanje baro-met ra v mm.	Temperatura ▼ 'C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
16.	H. zvečer	7 .TJ 3	— !i4	brezvetr.	jasno •	
10.	7. zjutraj	799 »	- 5*1	hi- 68vzhod	oblačno	M
II	2. popol.	780*5 1	— li	bi. svzh.	j asno	
Srednja včerajšnja temperatura  —3 2°,  za 0-7' pod normaloiu.
3Z)ULn3.jsl^3. borza
dne |6 januvarja 1890. •Skupni državni dolg v notah . Skupni d rž tu ni dolg v srebru avstrijska zima renta.....
Ogerska kronska nnta 4 0 . Avstro-ogcrske bančne delnice     . .
Kreditne dilmce......
London višin........
NemAki drž. bankovci ta 100 mark
BO mnrk.........
80 frankov........
Italij nif-k' bankovei.....
C kr. cekini........
državne srečke i/. I. 1KM  po 2f>U gld Državne srečke r/. 1   1861 DO  100 gld.. . Dunavu teg, srečke bu 0 po 100 gld. . /.emlj. obti avstr. 4' J - zlati zast. listi
Kreditni ire&kt p«> lOO gld.....
Ljubljanske srečke.........
Rudolfov« srečke po lO j»ld.....
Akcije ni)(;lo-HVHtr. banke po 2<R) gld. . Tnunvvav druSt velj. 170 ejd. a. v. . . Papirnati rulielj........
100	gld	80	kr
lol	n	10	*
188	•	r>o	■
100	■	8 1	i
lai	i»	•to	n
	•	10	i
i.....	B	—	■
B61	n	86	•
1VI	•	7fi	■
r.st	n	47'	1
it	■	KM	
9		68'	
41		10	
f>	■	71	•
H).			
144		—	kr
192	n	—	t
188	rt	7f>	
180	■	—	
	■	—	
88	■	—	
88 i ah	*	25	•
i no		_	■ ■
i	■	88	
Poziv !
Zahvala.
Za obilne tolažilne izraze odkritosrčnega so-Cntja mej boleznijo, o smrti in pogrebu nafie nepozabne, iskreno ljubljene soproge, odnosno matere, gospe
Marije Čad roj. Avbelj
za toli častno in mnogobrojno spremstvo rajnko do zadnjega jej počivališča, za mnogobrojne prekrasne vence, slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" zn miio in v srce nehajoče petje pred hifio žalosti in oh grobu, čft. gospom sestram usmiljen-knm za gorečo molitve mej sprevodom itd. zahvaljujemo ae najprisrčnejo tem potom.
Vsem skupaj in vsakemu posebej bodi fie jodenkrat izrečena naša nnjprisrčncjSa zahvala.
V, Ljubljani, dne IG januvarja 1896. .
(1781)
Žalujoča rodbina Čad-ova
Izvod iz voznega reda
v«l.)»vner*' o*   2_. olctobra 1895
Nastopno o manj »al prihajal "l In oahajalul  o*sl  oanaueul to i
Odhod it LJubljane i juž. kol.)
'»» 19. ur4 5 mUm. %— mM OMbnl rlik t Trl.ls, Pontabel, Baljak, Oa-Icvsm. Fransensfests, Ljubno, o«a Helithal v AnuM, laohl, Gmniv dan. Bolaesrred, Hlarr, Um, Hudejevtce, PlasnJ, MariOii« vara, Heb, Kariere   vere,   Prauiaovs »ara, Prago, Itlpiko, DnnaJ vla Amstskteri.
O«  6v wH i o aniae. nfrmtrn} metani vlak t Košev]*, Novo mesto.
O* 7. aH 10 min. aJ%»/r-»«J oaabnl vlak v Trble, Pontabal, Oaljak, Oa k.Tac, rranaeusfeete, Ljubno, Dunaj, oee Selathel t Botaograd, DuneJ «1a Amat«tt«n.
Ot 1)1. mri M m*n. popotmHi— raeaanl vlak v Novo metlo, Kooerje.
U§ 11. mri iO min. etopoHastM* oaabni »lak » 'lTbia, Pouiabel, BaUak, Oeloveo, Ljubno, H«i«ih*l, UunaJ.
Ot 4 mri popol—An* osebni vlak v Trbla, Beljak , OelOTeo, ljjnbno, t',., Balathal v B-ilnograd, Land - Oaataln, Kali na Jaaaru , Inoouil, Bra«ena, Oarlh, O-autro, Parla, Htarr, I.Ino, Gmandan , Iiuhl , Bnda-Jarloe, Plaanj, Marijin« vara, Heb, Prancovo »ara, Karlura Tar«' Pra^ro, Upabo, Dnntj »1» Aroatattan.
(M 7. url 90 min tvr+r raaianl vlak v Koo«r)t, Noto meato
Baann i.>u» ob nedeljah in praaalkib ob 3. mri »H minul popoladne otobnl  vlak v '.oiue Mini
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ue 0. Hrt đ» m\*m. rfutrn) oaabnl »lak a Dunaja *i* Amatallan, l.i|i ■kega Prage, Pranourlh »mr, Karlorlh «ror, Heba, Marijinih varov, Planja. Budajavla, Solnograda, Unoa, Htejra, Onundtai, laohl«, Ani-•cea,  Ljubna,  Oelore*. H«iljaka, Pranaanafeet«, Trhlaa
CM S. ari 19 *n«M. tfutrnj metani Tlak Is Kočevje,, Novega me«ta.
Oe 11. mri »9 tjeett. dopotmHm« osebni vlak a Dunaja vla Amatetten, Upakega Prage), aTranooHta varov, Karlovih v*rov, Heba, Blarijinib larov, Planjs, Bodejavlo, Bolnoirrada, Innoa, Hteyra. Partaa, Oeneve, OurUia, Bregenca, Inoiaoeta, Zella na Jeseni, Ijend-Oastatns, lajabna, Oelovo«), Pontabla, TrhUa
OS g. mri 39 tnlva. pofx>ltMfaM mešani vlak la Kočevja, Novo«a nieata,
Oe 4 Mrt HS anlM. %fvpoimdm* oaabnl vlak a Dunaja, Ldnbna, SeUth»U, Beljaka, Datovoa, Vtanaensfsate, Pontabla, Trbtsev
Ot g. a«rt gA mia rr<«-~r matanl vlak ia Kočevja, Novega MesU.
Ot 0. etri 4 min himi1 oaebul vlak s Dunaj« preko Amitutim it Uobnega, Beljaka, Onlovea, Pontabla, Trblta.
Ot f.
Ot 9
r|.
Odhod Is Ljubljane (dr*, kol .
v8 m**n  mtm*raj        v Kamnik. OS     »     jntf*ttlmitmm  . , SO    , »wi»
Prihod r LJubljano (drl. kol.),
00 «wtte. aJuCrr^J)        le Kamnika 10     .     etopolMitm .
HO ,,
(1705-19;
(iospod Zj_ h»' pozivlje,  tla svoje razža-
Ipvo postopanj«' napram nn ni v „Kat. delavskem dmitm" ilno Id. t. m. zvečer tuko gotovo v tn'li ilni'li plfklidt, kakor bi bil sicer pri.siljen po pre-tekn t»'ga č'ana dotiuuiku v t»'tn fiasopiea Kuj več povoditi.
V Ljubljani, dud 16. jannvnrja 18'.ir». (17B6) elowi|» 4 \ vi i-4't'iiik.
Izdajatelj in odgovorni urtdnik : Josip No lli.
dnt! 16. prosinca 180G.
(1787—1)
Bog živi
Oklic.
Zaradi vršečih se poprav bode na mesarskem mosta promet za vozove od dne 17. do 21. t. in. zaprt.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
I najlepšo Tonćiko v Ljubljani |
B In .šino v gostilni ,,pri Viraiitu" na Šent % Jakobskem trgu
k njenemu jutrišnjemu imendanu! |
I (178.1; Tihi spoštovalec.
PreAlr«u — Peaml, nov natis, eleg.  vezano gld. V-
po po&ti gld. 1'10. < luipcrmin — Pesmi, broft. gld. —90, eleg. vezano
gld. 170, po poŠti gld. 180. BlaeA — Carineo, velika opera, izvleček za klavir, gol.
dinarjev €•—, potpourri I. in II., h gld. 1*60. Hl rak — Jedna n»|lep*lti Hluweusklli arl| ms% UIH
vir, 30 kr.
NolioUkH korućnicM %m klavir« 30 kr. HokolHktt koraenle« mm eltre, 40 kr. Narodni koletlar aa 1H96. leto, broS. 60 kr., vezati gld. !•—, po pošti 10 kr. već. (1785-1)
J. Giontini, knjigar v Ljubljani.
Išče se za majniški termin
mala špecerijska trgovina
ali prodajnlalea; trafika ali atanovan|e zraven m želi. Prijazne ponudbe naj se pofiiljajo pod Šifro ,,0- J?.1« upravni&tvu nSlovenskega Naroda". (1772—2)
"~~    — ™~*~"        (1779—l'
8e vzprejroe v brano in stanovanje v Hilšerjevit ulicah Št. 3, I- nadstropje, po hodniku na desno
Založnik piva
jamseine zmožen in vešo nemškega in italijanskega jezika, ae In«V. — Ponudbe naj se pošiljajo pod šifro: ,S. štev. 100" upravništvu ^Slovenskega Naroda". (1771—o)
Glavne
pristno ruskih peterburških
Dumtje^ili galos mčevlje? za sneo
pri (1385—21
J. S. Benediktu v Ljubljani.
Po ceni na prodaj
je (1757—r>
večji mlin in žaga
s poljubno stalno vodno silo, z zraven spada-j očimi KCIIlIf iŠC'1 vred, oddaljena jedva deset minut od večje železniške postaje na S|hmIii j c m Šla jerskem. Veliki premogovniki so prav v bližini ter je zatorej to posestvo prav posebno pripravno za vsako podjetje.   Plačilni pogoji ugodni.
Kaj veC* pove upravništvo „Slov. Naroda".
•T. Irk Ifiuor-jc^v
kemično čisti higijenični kranjski
liker iz planinskih zelišč
vpliva v visoki meri osvcžcvalno in orivajo^, to so kdo neugodno, slabo in nev&oAiin potatl, pospešuje prohuvlje-nje in so pnimrot^a kot vcmkdniija dip-trticnu pijnfta.
/ajinnceno .* isti izvleček jo in so no sme primerjati /. nobenim likerjem, ker dobroilojno in zdravilno upliva ter vse drupo. prekaAn.
Tu jedini domači proizvod to vrsto bi se moral pnvsodi popolno ceniti iu bi no smol manjkati v nobeni bisi, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni.
1'ristnegft prodaja (I.'170—24)
T- I^lavier T7* Xj3-u."b>lja,2^.i_
/ ttl.oiiito riti uro v mi.
i
Št. 426.
Razglas.
(177<i—B)
Me«tni magistrat Ijabljanski Dainanja:
1. Imeniki U letoinjamn novaotojn poklicanih, v letib: 1H75, 1874.
in 1878. rojenih domaćih iiihulcničev bodo razgrneni v magistratnem ek-sjioditn
od 12. do vštetega 20. dno t. m.
v ta namen, da jih vnnkdo lahko pregleda in
n) naznani, ako bi bil kdo iipttMen ali napačno upisan; h) ugovarja zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za  priznanje v §§. 31., 32., li.i. io 31. voj. zak. navedenih ugodnostij in te ugovore tudi dokaže.
2. Žrebanje on h  novačenju podvrženih  mladeničev, ki so bili rojeni 1875. leta, vršilo se bode
dno 21. januvarja lotos
ob 11. uri dopolnilne v magistratnem ekspeditu. Žrebanja udeležiti a« je vvakteremu dovoljeno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
•I. »lan junuvarja 181)0.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".