Posamezna šievilka Din ]•— ŠTEV. 43. V LJUBLJANI, v petek, dne 20. marca 1925. Psritaina plačana v gotovini. LETU II. mODNI DNEVNIK I shaja vsak dan opoldne, lzvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina:'V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din 80 —. Neodvisen političen.list. UREDNIŠTVO IN UPKAVN18TVO: $IMO* GREGORČIČEV A ULICA 8TBT. IS. TRLEFOl ST*V. 158. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Pismenim vprašanjem naj s« priloži memka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 28.1 Za koncentracijo napredne opozicije. V zadnjem volilnem boju se je z mladinske strani z vso silo poudarjalo, da gre boj le med dvema skupinama: med naprednjaki in klerikalci, med državotvornimi in antidržavnimi elementi. Vseskozi pogrešno je bilo to povdarjanje, ker vse polno naprednjakov je, ki so odločno sa državo in ki so se z zadržavnim delom že izkazali kot državotvorni element, ki so pa vseeno bili prepričani opozicioualci in zato proti oiicielnim »naprednjakom«. Dasi pa je bila mladinska parola evidentno napačna, je vendarle velik del volilcev bil pod njenim upli-voni in samo zato je bilo mogoče, da so napredne stranke sredine, kljub očitni pravilnosti svojega programa slabo odrezale. Smemo biti prepričani, da se bo to zgodilo tudi v bodoče, če se ne bodo napredne opozicionalne skupine koncentrirale in se s tem tako okrepile, da bodo mogle poleg centralizma enih in samoslovenstva drugih uveljaviti svoje pravo jugoslorensko in napredno stališče. Koncentracija napredne opozicije je predpogoj ozdravljenja našega političnega življenja. Če se ta koncentracija ne izvrši, potem je nujna posledica, da bo v sled napak mladino v rasla SLS in obratno. Potem se bo ponavljalo to, da bodo tudi naprednjaki volili dr. Korošca, zato da ne zmaga kandidat mladinov in da bodo na drugi strani volili mladinsko listo tudi taki naprednjaki, ki sicer odločno obsojajo mladinske metode, ki pa se boje zmage »klerikalcev«. Negativna argumentacija bo torej še naprej za volilen merodajna, to pa mora povzročiti Padec političnega razumevanja ljudstva. Samo pozitivna argumentacija dviga politično naobrazbo ljudstva, samo tedaj napreduje narod, kadar voli volilec po tem, kar hoče, ne pa po tem, česar noče. Iz negativne argumentacije sledi nujno strankarsko sovraštvo, iz pozitivne pa strankarska tekma. Samo slednje pa ustvarja dobrine. In to pozitivno argumentacijo mora in more dati koncentracija naprednih opo-zicionalnih strank. Vsi vemo, da vse te stranke hočejo veliko popolnoma istih stvari. Predvsem soglašajo vse v tem, da je treba izvesti sporazum, da je treba uveljaviti demokratičen princip in da niora absolutno vladati v javnem življenju poštenost. Poleg tega pa je tudi vsem naprednim opozicionalnim skupinam skupna jugoslovenska misel, na podlagi katere je edino mogoča dobra rešitev sedanje krize. Položaj je danes tak, da vse politično življenje .vedno bolj obvlada boj med vlado ; 111 opozicijo. Zaradi tega so po- tisnjena v ozadje vsa razredna in druga vprašanja in zato morajo tudi napredne opozicionalne stranke izvajati iz tega svoje konsekvence. Zaradi nasprotij, ki bodo aktualna šele čez leta, ne sme biti danes napredna opozicionalna javnost žrtev boja med vlado in opozicijo. Ne sme priti do tega, da bo opozicionalnost identična s pripadništvom SLS ali pa da bo naprednost istovetna s pripadnostjo k mladinski stranki. Poleg obeh teh skupin obstoji tretja skupina, ki je napredna in opozicionalna obenem in to skupno je treba potom koncentracije uveljaviti. Ce je le malo dobre volje, se ta koncentracija z lahkoto izvede. Ni treba Naknadne volitve na Hrvatskem. Brezuspešni poskusi vlade razbiti endnost opozicije. Beograd, 20. marca. Ministrski svet je na svoji dopoldanski in popoldanski seji razpravljal o vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red v parlamentu o priliki verifikacije mandatov. Dalje je razpravljal min. svet o stališču, katerega bo vlada zavzela v parlamentu v pogledu raz-veljave mandatov HRSS. Najprej je bil sprejet definitiven sklep verifikacijskega odbora o razveljavi radičevskih mandatov in o sestavi posebne ankete za severno Slovenijo ter o razpisu novih volitev v bregalniškem okrožju. Vlada je sklenila razpisati nove volitve v vseh izpraznjenih mestih radičevskih mandatov. Na ta sklep so pristali tudi samostojni demokrati. Vlada upa, da bo dobila pri naknadnih volitvah še nekolika mandatov in tako povečala svojo večino v skupščini. Radi tega bo danes sprejet dodatek k volilnemu zakonu, po katerem HRSS ne bo mogla postaviti svojih kandidatnih list. Tudi opozicija se bavi s tem vprašanjem in upa, da bodo vsi hrvatski volilci nastopili solidarno, kakor pri prejšnjih volitvah. V slučaju, da HRSS ne bo smela postaviti lastnih kandidatnih list, bo postavila Hrvatska Zajednica po vseh okrožjih svoje liste in s svojimi kandidati. Liste opozicije bodo vložene tudi, ako bo blok sporazuma sklenil abstinenco, ker hoče opozicija s tem preprečiti namere vlade, da bi ona dobila pri naknadnih volitvah čim več mandatov. Iz vrst nekaterih radikalov se je pojavila tudi misel koncentracijske ali širše koalicijske vlade, vendar je ta mi- j sel propadla na seji ministrskega sveta. Kakšne posledice bodo nastopile radi tega, zavisi od poslednjih dogodkov, ki se bodo odigrali v skupščini po verifikaciji. Ako bo nastopila abstinenca, bo imela tudi svoje dejstvo. Vprašanje ab- ! stinence se v opozicijonalnih krogih tre-tira zelo pogosto in z največjim zanimanjem, ker je zelo važna oportimost pri abstinenci. Kolikor se doznava po sinočnjih sejah vlade, bo vlada za časa verifikacijske debate v skupščini po svojih govornikih skušala izzvati nered v vrstah opozicije, ker hoče dati s tem slutiti, da bi bila pripravljena verificirati mandate onih poslancev HRSS, ki so sedaj prvič v skupščini. Vlada bo od teh poslancev zahtevala izjavo, s katero bi se oni oddaljili od Radiča in vodstva HRSS. Na ta način hoče vlada s samimi člani opozicije desauirati v skupščini dosedanje delo Radiča in bloka narodnega sporazuma. Opozicija je že zazanala za to na- j mero vlade in ne bo prosila nobene milo- j sti, da bi potem mogla vlada v skupščini J sankcijonirati svoje nasilniške metode ; in obračunati z opozicijo. Tudi v vladnih j krogih se ne veruje mnogo v eksodus j kateregakoli člana opozicije, ker misli. | da bi se opozicija s tem diskreditirala pred ljudstvom. Seja šefov opozicionalnega bloka. Beograd, 20. marca. Včerajšnjemu sestanku šefov opozicionalnega bloka so prisostvovali vsi člani vodstva. Govorili so o stališču, ki ga bo blok sporazumno zavzel v verifikacijski debati. Ugotovili so 4 možnost v pogledu verificiranja mandatov HRSS in sicer: 1. možnost raz veljave vseh mandatov HRSS; 2. vlada bi utegnila uničiti samo one mandate, ki so v prošti nar. skupščini sestavljati Hrvatsko narodno predstavništvo, par-donirala pa bi. vse mandate novih poslancev; 3. možnost uničenja samo mandatov vodstva HRSS, ki se nahaja v zaporu in 4. možnost, da se ne razveljavi noben mandat. Za vse štiri možnosti je blok storil posebne sklepe, ki pa so tajni. Sklenjeno je, da vsi klubi opozicije sodelujejo na seji parlamenta v verifikacijski debati, da bi se v večji meri pokazala politika nasilja današnjega režima. Danes pričakujejo prihoda dr. Trumbiča iz Zagreba, ki bo prinesel mnenje zagrebških političnih krogov, zlasti kar se tiče abstinence opozicije. Za sedaj je ugotovljen samo način, kako bo stopil blok v abstinenco. Obstoji tudi predlog, da izda blok narodnega sporazuma in seljačke demokracije proglas na narod, vendar mislijo gotovi krogi, da bi bila abstinenca samo začasna. Korošec, kandidat opozicije za predsednika skupščine. Skupščina se sestavi v nedeljo. Beograd, 20. marca. Po sklepu predsednika vlade in predsednika narodne skupščine se bo skupščina sestala v nedeljo dopoldne. Na tej seji bo prečitano poročilo verifikacijskega odbora in se bo pričela debata o nespornih mandatih. Najbrže se bo v petek nadaljevala diskusija o spornih mandatih. V soboto se bodo vršile volitve predsedništva skupščine in financijskega odbora, ki bo takoj pričel operirati z dvanajstinami za mesec maj, junij in julij. SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Beograd, 20. marca. Pred sejo verifikacijskega odbora so se sestali člani vladne večine v verifikacijskem odboru, da definitivno stilizirajo poročilo o sejah verifikacijskega odbora. Včerajšnja seja verifikacijskega odbora je trajala od 1”. do 17.11 (deset minut). Opozicija ni bila prisotna. Prišel je samo posl. Agato n o v i č, ki je v imenu opozicije prečita! pismo, da opozicija ne more priznati ispravnosti verifikacijskega odbora in radi tega'tudi ne more odobriti zapisnika. Na to je izročil poročilo opozicije o delu verifikacijskega odbora, ki je štd takoj v tisk. Dalje je bilo prečitano poročilo Simonoviča in Milanoviča, katero st) sprejeli vsi vladni člani. Poročilo opozicije obsega 8 pol. Vlada je svoje poročilo izročila v tisk in bosta obe poročili razdeljeni narodnim poslancem. KOKANOVIČ BO IZPUŠČEN. Beograd, 20. marca. Davidovič, Polič, Korošec in Spaho so nasloviti ua predsednika narodne skupščine pismo, v katerem sporočajo, da se Radič, dr. Maček in tovariši ter Ceda Kokanovič še vedno nahajajo v zaporu, dasi so biti izvoljeni za poslance. Zato prosijo vodje bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije, da se omenjeni izpuste na vobodo, da morejo prisostvovati diskusiji povodom poročila verifikacijskega odbora. To pismo je bilo sinoči izročeno Subotiču, ki je izjavil, da se bo že jutri obrnil na okrožno sodišče v Bihaču, da bo Kokanovič izpuščen na svobodo. Kar se tiče ostalih internirancev, je Subotič izjavil, da je to čisto politična zadeva hi on ne more o njej odločiti brez pristanka ministrskega sveta. Beograd, 20. marca. Včeraj popoldne je imel opozicijonalni blok sejo, na kateri ni bilo donešenih nobenih posebnih sklepov. Prihodnja seja se vrši danes po prihodu dr. Trumbiča, Lorkoviča in Pavla Radiča. Na seji se bo odločilo, kdo bo kandidat opozicije za predsednika skupščine. Najbrž bo kandidiral za predsednika narodne skupščine dr. Korošec. Blok ni izdal s seje nobenega komunike-la, ker še vedno pričakuje na vladne sklepe. drugega, ko da se povdarja to, kar napredne skupine veže in da se ne razgrinja vprašanj, v katerih obstoje nasprotja. Samostojna kmetijska stranka, ki pride pri tej koncentraciji v prvi vrsti v poštev, je že izjavila, da je pripravljena za skupno akcijo z drugimi naprednimi skupinami. Sedaj je vrsta na teh, da tudi one povedo svoje stališče. Korist koncentracije je na dlani. Ko bo videl volilec, da je ustvarjena tretja močna skupina, potem ne bo presojal strank le po negativni argumentaciji, temveč bo gledal predvsem na to, katera skupina mu daje to, kar on hoče. Potem ne bo dejal, volim mladine, da ne zmagajo »klerikalci«, in obratno. Temveč dejal bo: volil bom tretjo skupino, ki mi daje to, kar hočem in vseeno se ni treba neklerikalcu bati, da je s tem izdal svoje protiklerikalno stališče. Ze samo ta idejen argument dokazuje potrebnost koncentracije napredne opozicije. Kaj bi pomenila koncentracija v tehničnem oziru, pa ve vsakdo, kdor je le količkaj delal v volilnem boju. Zato upamo, da bo SKS poskrbela, da bo njena znana resolucija tudi izvedena in da bo SKS kader enotne napredne opozicije. j JMO ODLOČNO ZA BLOK SPORAZUMA Beograd, 20. marca. Včeraj se je vršila seja FMO, na kateri sta Spaho in Ba-Ijič poročala o posvetovanjih, opozicijo-nalnega bloka in o njih sklepih. Temu je j.sledila razprava o situaciji in o taktiki, S ki jo bo blok sporazuma zavzel v verifi-j kacijski debati. Člani kluba so poročali i o razmerah v raznih volilnih okrožjih. ' Ugotovili so, da ima narod popolno zaupanje v svoje narodne zastopnike in da odobrava vsak odlok bloka sporazuma. Danes dopoldne se sestane na sejo demokratski klub, da razpravlja o situaciji , in izglasuje zaupnico šefom bloka in odobri njih sklepa SEFI OPOZICIJE PRI ČEŠKOSLOVAŠKEM POSLANIKU. Beograd, 20. marca. Sinoči so bili Spaho, Davidovič in Korošec ter ostali vodilni člani bloka narodnega sporazuma povabljeni, na čajanko, ki jim jo je priredil češkoslovaški minister Šeba Maščevalni ciniki. Ob priliki premestitve g. prof. Ribariča iz Maribora v Leskovac je izbruhnila na tukajšnjih srednjih šolah dne 16. L m. delna stavka, ki jo hočejo maščevalni ciniki okrog »Jutra« in »Tabora« naprtiti po stari navadi »klerikalcem« na rame. Poglejmo resnici v obraz, da vidimo celo drzno igro teh političnih hazardi stov. Tu v Mariboru stoji nacionalno vprašanje — hvala Bogu — še precej visoko nad importiranim strankarstvom. Tudi naša mladina čuti predvsem nacionalno. Slišala je prof. Ribariča na neštetih javnih prireditvah, kamor so ga vabili baš oni, ki ga danes zasledujejo. Mladina je poznala njegovo nesebično rodoljubje, njegovo požrtvovalno delo za občo narodno stvar, njegov navsahljiv optimizem glede na od leta do leta bolj nevzdržne politične razmere v državi. Videla je v njem narodnjaka - idealista ter si ni mogla tolmačiti njegove premestitve, ki jo je občutila sama kot udarec v obraz. Pa to še ni vsel Tisti, ki pozna g. Ribariča, ve, kako nesebično je skrbel kot profesor za svoje dijake. Poučeval je na štirih zavodih, prišel torej v stik z veliko večjo množico dijakov, kakor katerikoli drugi učitelj v Mariboru. Vsakega svojega dijaka, zlasti pa svoje rojake Primorce, je imel v evidenci. Neštetim je poskrbel hrano, ceno stanovanje, obleko, inštrukcije, službo i. dr. Vsakemu je stal vedno in povsod z besedo in dejanjem ob strani. Ali se bomo čudili, če vzroji mlada duša, ako mu odtegnejo zlobni ljudje dobrotnika in podpornika? Stavka se je vršila brez razlike strankarskega pripadništva, vere in narod Politične vesti. jih na sokolsko disciplino, du se vrnejo ' , — Konferenca med Pežičem in dr. Ninši- • i x j * • čem. Veliko senzacijo je vzbudila konferen- nazaj. Mnogi so ga res poslušali ter se , ^ ki se je vršila Jm^ demokratskem pomili na zavod in se je pouk s skoro slancem Pečičem in dr. Ninčičem. Konferen-nmimd ..mn/in .rrSil ia torni sne. ca je trajala nad eno uro. Dasi nista hotela podati niti Pečič niti Ninčič nobenih informacij o vsebini konference, se vendar trdi, da je dr. Ninčič seznanil dr. Pečiča z vsem obtožnim materialom, ki je zbran proti Radiču, zlasti pa o njegovih sestankih z madžarskimi zastopniki v Londonu. Unkelhau-serom in Szaparyjem. = »Modru knjiga«. Naša vlada je sklenila, da zbere ves material o vlogi Srbije v svetovni vojni. Ko bo material zbran in urejen, bo izdan v posebni knjigi, tokozvani »modri 1 U. ~ ■ .... : n, , ,„ ;„tAre ki hočejo naslikati Srbijo kot javne morale!« najstrožjo preiskavo, ki ! povzročiteljico svetovne vojne. Govori se, nai bi dognala, »da je iskati režiserje J da bo eden glavnin urednikov te knjige Lju-, , i • r i • j • • x. . o ! ba Jovanovič, med klerikalnim dijaštvo .<* j _ žjutro jn afera Thurn-Taiis. Gospodje Vsa mariborska javnost obsoja miauin- i __ ,—x— —-----------------1: j_ Prosveta- enourno zamudo vršil. Kdo je torej speljal stavko na politično polje? Pri stavki niso. sodelovali le »klerikalni« dijaki, kakor se že iz te epizode vidi. Pripomniti je še treba, da so stavkali solidarno s Slovenci tudi Hrvati in Srbi. Istotako se nahajajo med onimi, ki so prisostvovali pouku, kakor nam izpričuje verodostojna oseba, pristaši vseh strank. Koga torej ne bo posilil smeh, ako zahteva jetični »Tabor« »v interesu sko kliko in njene podrepnike, ki ustvarjajo, da zadostijo Jastni maščevalnosti, vedno nove žrtve. Tudi dijaki, ki so se izpostavili iz idealizma za svojega po nedolžnem preganjanega profesorja, bodo trpeli, trpeli predvsem radi nestrpnosti gotove brezvestne klike. Pa to še ni vse! To še ne zadostuje. »Jutro« in »Tabor« si sekundirata v zavijanju resnice in v neosnovanih denun-cijacijah. »Demokratskim« — oj, kaka laž v besedi — cinikom ni zadosti premestitev g. prof. Ribariča. Oni hočejo izvesti svoj program do kraja. Še ne mladini so končno vendar spoznali, da je afera Thurn Taxis tako velika, da je ne gre prezreti z molkom. Zato ji je končno tudi »Jutro« posvetilo svojo pozornost. Pa bi bolje storilo, če bi molčalo, ker bi se tako obvarovalo vsaj pred nezaslišano mistifikacijo svojih bralcev. Samo ta mistifikacija je namreč »Jutrovo* poročilo. Laž je, da je morala biti sekvestracija Thurn Taxisovega veleposestva ukinjena, ker je Thurn Taxis avstrijski državljan. Nasprotno je res, da je nemško državljanstvo Thurn Taxisa nesporno in da ima zato naša država pravico, da to veleposestvo sekvestrira. Druga laž je, da je prišel izkupiček za prodano Thurn Taxisovo veleposestvo v pariško reparacijsko komisijo. Nasprotno je res, da bi ostal izkupiček Jugoslaviji. Larifari je, da je prišla vsa afera koliko uradnikov, med ujimi zlasti tudi j na dan, ker ni moglo neko zasebno društvo j ’ . I i.oUnoQacK'n Ts«alii7.iti. Dftkflz temu Rta l par profesorjev, je na proskribicijski listi, ki bodo občutili maščevalno pest »demokratskih« matadorjev in njihove ožje klike. »Volkswille« od sobote naziva ta čin: »Die Rache des durchgefallenen Hit vi it n ^ pri veleposestvu zaslužiti. Dokaz temu sta samostojni demokrat Grisogono in radikal Pe-j rič, ki iz globoko utemeljenih vzrokov nista | hotela dvigniti sekvestra. Kar čveka »Jutro-! j o 25 milijonih, ki da jih bo država vsled ukinjenja sekvestra dobila, pa je prazna iz- čin: »Die Rache des durchgefallenen j mišljotinat vredna »Jutra«.' Pribiti pa je tre-Kandidaten«. Prof. Ribarič je le preludij •: ba lutb t0, da je mladinska gospoda zagrešila za nadaljnjo »državotvorno« delo. Sicer i Hn bp nač noben človek ivai aivuga pi ipauuioiva, . nosti ter ni imela s politiko nič opraviti, se pa k zadevi še povrnemo. - i i n« X k! nn nk Tvri 11 vsaj v začetku ne. To kaže jasno sledeče dejstvo. Dijaki učiteljišča so ob 8. uri zapustili korporativno zavod. Šele nekje blizu realke jih je ujel g. prof. K. ter prigovarjal zlasti sokolom(I), opozarjajoč Pač pa bi že ob tej priliki prav ponižno vprašali g. dr. Lipolda, če je pre-čital naš prvi članek in če se misli tako zelo »ponižati«, da poda na javno vprašanje tudi javen odgovor! Mladini in svobodaltiska. Kuni v čisto časnikarskih zadevah. Člen 67. V. * ■>k.ti o državnih dobavah so dostikrat služr j beni in zlasti tedaj, če se vrše kake nepra- I vilnosti. Enako bi se moglo dogoditi, da je Kdor objavi kak članek s podpisom osebe j bil akt označen kot tajen, dasi ni bilo za m se dožene, da ta oseba ni članka niti na- j to nobene stvarne potrebe in dasi morda pisala niti dopustila, da se njeno ime podpi- j celo samo radi tega, da bi se mogel izigrati še, se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do • člen 69. tiskovnega zakona. Kljub temu pa Ireh let. K tej določbi ni reči drugega, ko j grozi uredniku, ki bi v interesu države odda je v skladu z drugimi drakoničnimi kaz- ; kril z objavo uradnega*»tajnega« dokumenta tiimi. i kako afero, kazen od treh mesecev do treh } let in denarna globa do 100.000 dinarjev. Clen j pri tem je upoštevati še sledeče: Nikakor Z zaporom do C mesecev in denarno glo- j n< res> da m0re urednik s privatno inter-bo do 3000 dinarjev se kaznuje, kdor objavi , vencjjo doseči, da se kaka za državo škodlji-notom tiska: j va kupčija ne izvrši. Vsaj vemo vsi, da je : bilo le prepogosto zaman, tudi če so vsi listi pisali o kaki stvari. Zato moramo od- 1. Obtožnico ali kakršnekoli akte v kazenskem procesu, dokler niso prečitani na istmeni razpravi. 2. Poročilo o razpravi o klevetvi, pri ka-leri je dokaz resnice nedopuščen. 3. Nedovršene akte iz civilnih procesov brez dovoljenja sodišča. 4. Posvetovanje ali glasovanje sodišča v kazenskih ali civilnih stvareh. 5. Privatna pisma, brzojavne depeše, te kloniti tudi Men 69. Členi 70. do 72. V teh členih so določene kazni za neob-javo sodnih razsodb, če je v njih objavo list obsojen, dalje za neobjavo popravkov (za-kar je kazen podvojena), za nepravilne pri-o. rrivama pisma, ui*ujbtuc , jnve policiji in za prelepljanje in nalepljanje donske razgovore, za objavo katerih se ni- j plakatov7. Za zadnje so kazni normalne, dola dovoljenja prizadete osebe ali se ne ti- : čim so v vseh drugih slučajih v zmislu na- cjo direktno one osebe, ki jih objavlja. frta — drakonične. Treba priznati, da se ta paragraf vedno • ridružuje drugim imenitnim paragrafom j v-len <“• -i,R načrta. Ce bi list objavil v svrho bolj- j »Kdor, razširjajoč časopis, objavlja vsebino i la te (lni v Bratislavi proti siovasuemu voai- e informacije bralcev tik pred razpravo , članka, s katerim se kaka oseba kleveta ali j tejju jjKnki. Ta je bil obtožen, da je dejal, ajbolj markantne stvari iz obtožnice, re- : razžali ali kdor javno iznosi njihova imena da je agrarna reforma na Češkoslovaškem imo pri Carugi, pa bi tvegal urednik, da j v zvezi z natiskanim člankom, se kaznuje z - • —*...........v--.iv- — zaprt tudi šest mesesev. Ta obzirnost av- j zaporom od šestih mesecev do tret let.« Ta .•______nn«/wvn H cl/nimnrra 7olrnna Hn olr.n no i Ki Ičfilnnrtprip. deiansko DH že tako težke grehe, da se pač noben človek t ne more čuditi, če so tudi v afero Thurn j Taxis zamešani mladini. Ali naj gospode ) morda spomnimo na one čase, ko so uvažali • v Jugoslavijo avstrijske papirnate krone, izvažali pa cekine? — Načrt za ustanovitev Zjedinjenih držav Evrope. Minister Beneš je takoj po odhodu Chamberlaina v London konferiral s Her-riotoin. Ves tisk povdarja važnost tega sestanka. »Intrasigeant« trdi, da je na sestanku podal Beneš obsežen načrt o ustanovitvi Zjedinjenih držav Evrope. Po tem načrtu bi imele obstojati v Evropi dve skupini držav: zapadni in vzhodni blok. Prvi blok bi tvorile države: Velika Britanija, Francija, Belgija in Nemčija, drugi blok pa države: Ce-hoslovaška, Poljska, Avstrija, Rumunija in vse balkanske države. Italiji pa bi bilo dano na prosto, da se izjavi za eno ali drugo skupino. »Petit Journal« pravi, da je namera Beneša, da na temelju ženevskega protokola in obvezne arbitraže zveže države centralne in vzhodne Evrope s skujmim dogovorom. Splošni ženevski protokol bi se izpremenil v j specialni protokol,v katerega bi vstopila tu- j di Avstrija. Če bi se velesile sporazumele z Nemčijo, tedaj bi Evropa obstojala iz dveh skupin, ki bi bile članice Zveze narodov. »Petit Journal« pravi, da je predlog Beneša bil od Herriota toplo sprejet, ker bi bilo samo na ta način mogoče najti izhod iz sedanjih težkoč. , —Pred poljsko gdanskim zbližanjein. Objektivno stališče Zveze narodov v poljsko -gdanskem konfliktu je nad vse ugodno vpli- , valo. Gdanski šovinisti so se mogli prepri- j čati, da se njihove pretirane aspiracije ne . morejo uresničiti in so postali zato P?mir-ljivi. Na drugi strani pa so uvideli tudi Poljaki, da je tudi za Poljsko bolje, če se konflikt ublaži in doseže znosljiv sporazum s svobodnim mestom Gdanskim. Tako se opa-ža na obeh straneh okrepljenje pomirljive tendence. . — Zanimiva politična razprava se je vrsi-la te dni v Bratislavi proti slovaškemu vodi uh i« ngiama — — r ---------------------------;— navaden rop in zato vse obsodbe vredna. Porotniki so Hlinka oprostili, ker da se ni ;«IU1J 1 Vel. Še bolj imenitna pa je 5. točka tega para rrafa. Zgodi se na primer, da pride ured-liku v roke pismo, s katerim bi bila na nah pojasnjena, recimo afera Thurn Taxis. ver ni verjetno, da bi avtor tega pisma dosolil uredniku objavo pisma in ker je še nanj verjetno, da bi bil urednik, kot znan •evež, direktno udeležen pri nakupu vele- ku. Ko list izide, se njegova vest seveda živahno komentira. In čisto naravno je, da bo kdo vprašal v gostilni svojega prijatelja, če je že bral najnovejšo senzacijo. In ker bo ta to zanikal, mu bo začel praviti o najnovejši senzaciji, na konec govora pa bo morda dejal: »na, tu imaš časopis in čitaj!« In že se je pregrešil proti členu 73. in že mu gro- jvež, direktno udeležen pn naKupu veie- ; 8e je pregrešil prou cieuu st mesecev in plača 3 tisoč Din. Ce smo j sodnik stvari tako hudo vzel, toda nedvom-reje dejali, da je načrt novega tiskovnega ; no je, da je ves načrt novega tiskovnega za-ikona reakcionaren in konfuzen, potem mo- ! kona tak, da se ne sme govoriti niti o eni imo sedaj stopnjevati svojo sodbo in reči, . aferi. , a te skrajno nemoralen, ker daje nezasli- j Te nezaslišane določbo tiskovnega zakona mo zaščito raznim aferistom. Peta točka i pa je »Jutrov« kritik skoraj prešel. In ven-lena 68. je kratkomalo taka, kakor da bi , dar bi imel svobodomiselni časnikar več ko » sestavil vojni dobičkar, ki ima vzrok, da dovolj vzroka, da bi z vso odločnostjo nasto- e časopisja boji. pil ravno proti tem določbam. Pa končno on ne čudimo se! Novi načrt tiskovnega zakona Clen w. . naperjen je proti »klerikalcem« in zato Clen 09. govori o kaznih, ki zadenejo ti- . dober jn kazni ni preveč, temveč preje ega, ki bi poročal o tajnih sejah veleizda- - * ’---------1------* alskih procesov, poročilih o gibanju vojske n njenem stanju, o tajnih sejah skupžčine, idor bi objavil tajno uradno korespondenco ili pa članke, ki jih je vojna cenzura pre-»ovedala. Mislili smo, da bomo vsaj tu z lačrtom lahko zadovoljni. Pa smo se zmotili, le že prav, če ni dovoljena objava uradnih ipisov, toda tudi tu so izjemni slučaji. Tudi premalo. Upamo pa, da slovenska javnost še ni tako zastrupljena od slepega strankarskega fanatizma, da bi sodila načrt le po tem, kako škoduje klerikalcem, temveč ga bo sodila po tem, kako ogroža svobodo tiska in ga bo zato tako odklonila, kakor zasluži. (Dalje prihodnjič). Drobne vesti. Slavni nemški serolog dr. Wasserman* je umrl v Berlinu v starosti 69 let- Ludendorff bo predsedniški kandidat nemških fašistov. Savinkov, znani ruski revolucionar, je bil od sovjetov pomiloščen in odide v Pariz, da vodi ined ruskimi emigranti sovjetsko propagando. . Stavka italijanskih kovinarjev postaja vedno večja in se stavke udeležuje seaaj ze 80.000 delavcev. Atentat, ki se je pripravljal na sovjetsKO vlado je bil v zadnjem hipu preprečen, v trenutku, ko bi šel vlak sovjetske vlade, ki se ie vračala s kongresa sovjetov v tinisu, preko mostu reke Kajala, bi moral zleteti most v zrak. Za atentat pa bo. oblasti pravočasno izvedele in ga preprečile. Ubijalci egiptovskega Sirdarja so izdali svoje Bokrivce in so bile nato izvedene v Kairi številne aretacije. Konterenea Male antante je vsled prošnje naše vlade odložena in se vrši prvega maja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA1J8CA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 20. marca »Misel«. Red C. Sobota, 21. marca »Vdova Rošlinka«. Izven. Nedelja, 22. marca ob 15. uri »Veronika De-seniška«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 23. marca »Misel«. Red E. Torek, 24. marca, zaprto. Opera: Začetek ob pol 2C. uri zvečer. Petek, 20.- marca »Trubadur«. Red F. Sobota, 21. marca »Boheme«. Red D. Nedelja, 22. marca »Traviata« ob 15. uri pop-Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 23. marca, zaprto. Leonid Andrejev: »Misel«. Po mirni dobi Čehova, ki je nastopil z močnim pozitivizmom, a je h koncu v raz-dvomu s samim seboj onemogel, je nastopil Leonid Andrejev kot glasnik vere in iskanja v resnico. Njegova misel je bila pesimizem in stran-pota življenja, neki mrki obup je spremljal v prvi dobi njegovega ustvarjanja vsa njegova dela. »Misel«, ki smo jo čuli v premijeri, znači za preokret v sim- | holistično smer, a ' nudi zajedno vse hib« tega pokreta. G. Skrbinšek, ki pozna zlasti virtuozno solo-vlogo Kerzinceva, je bil pa« upravičen, da kot režiser in igralec, poda svoje najboljše te silno problematične kreacije. Prvič: Umetniško uveljavljanje pei-hopatičnih tipov je že a priori ovrženo. Drugič: Simbolistične smeri drame (I. dej.) ne spadajo v okvir realnega dejanja. K temu le par vsebinskih opazk. Keržencev, zdravnik je čudak, a brezdvomno psihopat. Pred leti je ljubil Tatjano Nikolajevno, a se je izživljal v miselnih problemih svojega znanstvenega raziskavanja, dokler ni zašel v dvojni razkol: med žensko in svojo mislijo. Bogoiska-teljska ruska natura je meditacija tega mračnega dramskega zamisleka. Keržencev in Savelov sta dva načelna nasprotnika, razdvojena po življenju in značaju. Zdravnik Keržencev izkuša sebe in Boga. Zamisli si — literarno sicer čisto neverjetni, a zanimiv problem, da s svojo miselnostjo prenese naj-opasnejšo preizkušnjo: ubiti moža svoje prve in edine ljubezni, tej ljubezni (Tatjani) prerokovati i=ta umor v -naprej in igrati blaznost do švojili skrajnih mej. Tatjana ljubi in se zajedno zgrozi ob strašni volji Ker-ženceva, a v fakt njegove prorokbe docela ne verjame. In se zgodi. Keržencev ubije Savelova, misel njegova prestopi meje med resnico in blaznostjo in preko te ne morr več. V blaznici ga še poseti Tatjana, vseod-puščajoča ruska žena, ki neopravičeno vali krivdo nase — zatem pa v najhujšem efekt* ostane Keržencev sam, da se izpopolni njegova usoda. Predstava je zlasti po zaslugi g. Skrbinška odnesla vtis skrbne pripravljenosti glede režije, najglobje pa je prijel Keržencev (g. Skrbinšek) sam, ki je kljub neverjetni odersko in neumetniški figuri psiho-pata podal igralsko svoje najčistejše ter najodličnejše sposobnosti. Da ni bil povsod docela razumljiv, je že stara konstatacija. Ta tjana je srečen pojav, presenetila je v maski in bila dovolj dojmljiva v igri, ki zahteva močno individualnost. Kraft (g. Kralj) je v vlogi intelektualnega slabiča osvedočiti 1* pasivno vlogo, ki ni motila. Leja je bila ga. Juvana. Je to veren kontrast bolezni, ki preveva vso igro, nad katero so se spretno motali tudi drugi. Prevod je lep a prav je bilo, da smo čuli stvar v abonmaju: instinkt uprave, da rečem tudi publike je prav sodil. Kunštujejo naj drugi. —F Akademija. Včeraj dopoldne ob 10 uri se je vršila v dvorani Filharmonične družbe povodom razvitja prapora ljubljanske akademske Orjune slavnostna akademija s koncertnim vzporedom. Uvodoma je akademik Oton Planinšek v kratkem jedrnatem govoru očrtal pomen akademske nacionaln« organizacije, nakar je operni pevec g. S. Banovec zelo lepo zapel dr. Krekovo »Tam zunaj je sneg« in Lajovčevo »Bujni vetri v polju«. Kons. prof. g. Jan Šlajs se je v Wie-niavvskega Romanci in Mazurki izkazal prvovrstnega mojstra na goslih. Globoki skladbi Grečaninova »Noč« in »Vdova« ste našli v operni pevki g. Vilmi de Thierrv - Kavčni-kovi izvrstno interpretinjo, operni pevec g-ing. Nikola Cvcjič pa je s svojim močnim polnim baritonom imponiral v Gotovčevi pesmi »Na nočištu«. in Napravnikovi »Serenadi«. Vsem solistom je bil kons. prof. gosp Janko Ravnik, vzoren, globokočuteč spremljevalec na klavirju. Pičlo število poslušalcev je vsa izvajanja kvitiralo z dolgotrajnim, včasih entuzijastičnim aplavzom. Han za to lepo akademijo — ko je toliko Jožetov in Jožic praznovalo svoj god — m bil primeren. Pohvalo zaslužijo pa ga. Thier-ryjeva, gg. Banovec, Cvejič in Šlajs, ki vediui s srcem radi sodelujejo na kulturnih, narodnih in dobrodelnih prireditvah. Moralnemu uspehu včerajšnje akademije bi bili privoščili tudi dober gmoten uspeh. ; Početki slovenske umetne glasbe, to jo naslov VII. muzikalnega predavanja »a mladino, katera prireja za gojence ljubljanskih šolskih zavodov prof. Karel Jeraj. Na iem muzikalnem predavanju sodeluje poleg treh solistov, gojencev dr. Kozinove pevske šole (Berlota Avgusta, Petra Burje in Josipa Pavliča) še dr. Rozinov kvartet (Burja, Kozina, Berlot, Kragelj). Posamezne točke sporeda pojasnjuje v predavanju prof. dr. Kozina sam. Sporedi po 2.50 Din se dobijo v Matični knjigami. Predavanje se vrši v nedeljo, 22. t. m. o. 11. uri dop. Dnevne vesti. — Not* irtev. Profesor Pečovnik je pre- | uieščen iz Maribora v Skoplje. Njegov greh ; obstoji v tem, da je bil kandidat na listi bratskega sporazuma. Mladinska stranka to-*ej vedno lepše uveljavlja svoje svobodomiselne nazore. Ali si morajo zdeti imenitnim neki mladinski gospodje, da imajo tako moč, PraP°ru je kumavala ga. Moho- °, razvitju se je formiral obhod z NanS • jSko g°db° na čelu po mestu pred n' “om, kjer se je vršil defile akcijskih s- ^ prapori. Popoldne so odšli Orju-“ ■1 ?a pokopališče k Sv. Križu, da počaste ■pomin svojih v Trbovljah padlih drugov. veter se je vršil v Narodnem domu dobro obiskan elitni ples. atašeja v Beogradu g. Melicharja, je imenovan polkovnik Mezel. — H državno službe. Pri policijski direkciji v Ljubljani je vpokojen policijski nad-svetnik Oskar Vračko. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: Uradnika II. kategorije 4 skupine 1. Jamnik i z Rogatca v Maribor na kolodvorsko pošto in Anton Požeg iz Poljčan na mariborsko kolodvorsko pošto; uradnica II. kategorije 4., ozir. 5. skupine Kristina Škerli-čeva od Sv. Tomaža pri Ormožu v Ormož, Vera Plehanova iz Maribora v Mursko Soboto, Olga Podmanikova iz Maribora na ljubljansko glavno pošto, Ivana Kržišnikova iz Rateč pri Zidanem mostu na mariborsko kolodvorsko pošto, Berta Okornova iz Spodnje šiške na glavno pošto v Ljubljani, Marija Valičeva iz Cankove na mariborsko glavno pošto, Gabrijela Lešnjakova iz D. M. v Polju na gl. pošto v Ljubljani, Mara Kocijančičeva iz Podnarta v Križe na Gorenjskem, Marija Mauerjeva iz Vidma pri Krškem v Krško, Hermina Otrinova iz Tržiča na ljubljansko glavno pošto, Natalija Ningeljeva iz Ruš na glavno pošto v Mariboru, Francka Vrtačnikova iz Maribora v Šoštanj, Marija Eiseltova iz Šoštanja na mariborsko glavno pošto, Štefanija Schiffrerjeva iz Maribora v Topolščico, Marija Cvarova iz Spodnje šiške v Ljubljano, Marija Klatzer iz Vel. Lašč na gl. pošto v Ljubljani, uradnici 4. skupine III. kategorije Marija Kinclova iz Slivnice pri Mariboru v Celje in Eva Kokalova iz Maribora v Slatino - Radenci, Erna Koronini-jeva iz Slatine - Radencev na ljubljansko gl. pošto. — Upokojeni so: Poštni kontrolor Fr. Likavec v Mariboru, pismonoša Ivan Spital v Ljubljani, uradnica Vilma Kalanova v Celju, pismonoša Jakob Križmanič v Ljubljani. — Poštno službo je odpovedal Mirko Kališ pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Iz poštne službe je odslovljena Ivanka Grimsova v Radovljici. — Akcija za povzdigo narodnega zdravja. Ministrstvo prosvete pripravlja veliko akcijo za povzdigo narodnega zdravja. Naročilo je posebne šotore, ki jih postavi po vseh sejmih, cerkvenih shodih in ob podobnih prilikah, ko se shaja veliko ljudstva. Šotori bodo imeli po dva oddelka. V enem bodo razstavljene slike in odlivki iz mavca, pred- cijo, Latinoviču senatni predsednik, da nje- Ljubljanska bona, dne 18. marca 1925. Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 de». 65, bi. 66; 4% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1888 bi. 22.50 ; 4 Y>% Kranjsko del melior. pos. iz 1. 1911 bi. 22.50; 4Ja% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 bi. 22.50; 2K% drž. renta za vojno škodo den. 154, bi. 160; Celjska pos. d. d. Edgar Rice Burroughs: ^ Tarzanovi doživljaji v džungli. — Pojdi! Glej, tam prihaja Taug. On te ubiie *jegovje. Divje renčanje za hrbtom je opozorilo Tarzana, da je Taug slišal pretnjo svoje družice ter ji prihitel na pomoč. Taug je bil istotako Tarzanov mladostni prijatelj. Da, celo življenje mu je rešil nekoč Tarzan. A opice imajo kratico pamet in hvaležnost obsega le instinkte sorodstva. Nekoč sta si že merila svoje moči v boju, v katerem je Taug podlegel. Tega se gotovo še spominja. Toda Taug bi se zavoljo novorojenčka gotovo ne sramoval šeenkratnega poraza, če bi bil pri volji. Podvojeno renčanje je Tarzana, ki se ga sicer ni bal, opozarjalo, da je pri volji. Nobene postave ni poznala džungla, ki bi mu ne dovoljevala boja * katerekolimsi samcem. On pa je imel Tauga rad. Spoznal je tudi, česar bi opica nikoli ne mogla, da raugovo vedenje ne kaže zlobnih namer, temveč Popolnoma prirodni nagib, boriti se za svoje dete. Tarzana ni veselilo, da bi se spustil s Taugom v boj. Istotako pa ga kri njegovih angleških prednikov ni priganjala k umiku. Ko je Taug napadel, je Tarzan spretno odskočil, s čimer je le podžgal Taugovc bojaželjnost Morda ga je bodril spomin na nekdanji poraz, ali pa Teekina navzočnost. Kajti v slehernih prsih počiva tista samoljubnost, zaradi katere bi izvršil najbolj nemogoče dejanje^ vspričo »amiee. Tarzanu je visela okrog ramen vrv, sedaj orožje, kar je bilo nekoč igrača. Ko je Taug v drugo napadel, je Tarzan previdno naredil nad glavo zanjko, se ognil napadajočemu ter se pognal na drevo. Taug mu je sledil; zdaj je resnično zbesnel. Teeka je spodaj opazovala, ne ve se, če se je posebno zanimala. Ker Taug ni znal tako spretno plezati, je bil Tarzan že davno pred njim v vršičku. Tani je sedel in zasmehoval zasledovalca. Ko ga je tako razjezil, da je oni pihajoč od jeze kar plesal po vejah, je bliskoma stegnil roko in sproščajoča se zanjka je padla navzdol. Hiter sunek, ko je padla ua Tauga, je zadostoval in trdno mu je oklenila noge. Taug je prepozno spoznal mučiteljevo namero, Poizkušal se je osvoboditi, toda Tarzan je krepko potegnil in v tem hipu je visel Taug z glavo navzdol trideset čevljev nad zemljo. Tarzan je dobro privezal svojo vrv in splezal v Taugovo bližino. — Taug, ti si tako neumen kot nosorog Buto. Zdaj boš visel, dokler se ne spametuješ. Lahko pa ogleduješ, kako se bom s Teeko pogovarjal. Taug je pihal in pretil, Tarzan se je spustil lahkotno kot pero na spodnje veje. Zaman se je trudil, da bi prepričal Teeko o dobri nameri, zaman je stegoval vrat, da bi videl dojenčka. Teeka mu ui verjela, instinkt materinstva je docela potemačil pamet Ko je Teeka spoznala, da ne more zgrabiti Tarzana, mu je poskušala ubežati. Skočila je na tla in odšla čez jaso, na kateri so se pasle druge opice. Tarzan je opustil vse poizkuse, da bi s pregovarjanjem dosegel pogled na Baluja. Nad vse rad bi hotel imeti to malo stvarco na rokah. V prsih se je budilo čudno hrepenenje, da bi ga objel in poljubil, kajti Balu je bil Teekino dete in on je nekoč ljubil Teeko. V tem hipu ga je opozoril Taugov glas. Prejšnje grožnje so se izpremenile v prošnje. Zanjka se je vedno bolj zoževala in ovirala tok krvi. Trpel je resne bolečine. Spodaj so mu delale opice različne poklone, kajti vsaka izmed njih je že občutila njegovo pest in ostre zebe. Zdaj so se opajali od maščevalnosti. Ko je Teeka videla, da se je Tarzan vrnil na drevo, je pričela Baluja ljubkovati. Z malčkovim rojstvom se je izpremenila dosedanja Teekina mirna okolica v same sovražnike. Tarzan, najboljši prijatelj, je postal nespravljivi sovražnik. Celo Mmun-ga, vsa slepa in brezzoba, ki je potrpežljivo stikala za gosenicami, se je zdela zdaj Teeki sovražna Med tem, ko se je Teeka nezaupljivo ogledovala in iskala nevarnosti, kjer jih ni bilo, je prezrla v gostem grmovju dvoje rmeno-zelenih oči. Izstradani leopard Sheeta je poželjivo hlepel po zapeljivih grižljajih, le navzočnost velikega samca ga je plašila. Ah, da bi se samica le malo približala! En sam skok in že bi bil daleč proč s svojim plenom. Konica repa je krčevito krožila po tleh. Vsega tega Teeka ni videla, še manj katera druga izmed opic. Tudi Tarzan ga ni opaziL (Dalje prih.) • dem. 209, bi. 213; Ljublj. kred. banka den. 2*S; Merkantilna banka den. 110, bi. 110; Prva hrv. šted. den. 838, bi. 847; Slavenska banka d. d. den. 73; Kred. Kav. ta trg. in imd. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in lir. ML 135; Trbovelj, prem. dr. den. 430; bi. 440; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 100; Stavbna družba den. 275, bi. 285. Produktna bona: Hrastovi frizi od 25 do •0, 4, 5, 6, 7, 8, 9, I. in II. vrsta, fco Postojna, S vag., den. 1380, bi. 1380; Brestovi krlji, »veži, od 3—6 m dolž., od 23 cm prem., fco Meija za 100 kg den. 50; Hrastovi plohi, I. is II. vrsta, obrobij., od 2.60 m, 53 mm, fco Meja den. 1450; Bukovo oglje la, vilano, fco ■eja den. 118. Pšenica domača, fco Ljubljana den. 445, bi. 475; otrobi pšenični, drob-ai, juta vreče, fco Ljubljana bi. 210; otrobi pšeaični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; otrobi pšenični, debeli, juta vreče, fco Ljubljana den. 250, bi. 257.50; koruza nova, promptna, fco sremska post. U. 182.50; koruza nova, april, maj, junij, fco Postojna tranz. bi. 260; koruza nova, prompt., par. Ljubljana bi. 225; koruza nova, okrogla, medjimurska, fco medjimurska postaja bi. 230; koruzni zdrob, juta vreče, fco Ljubija-•* bi. 400; ajda siva, fco štajerska postaja M. 287.50; bučne peške, rešetane, fco štaj. postaja bi. 500; bučne peške, rešetane, fco, Rijeka neocar. bi. 525; krompir rdečkast, feo Staj. post. bi. 165; krompir beli, fco štaj. post. bi. 140; krompir beli, fco dolenj. post. den. 125, bi. 137.50; krompir rumeni, fco štaj. post. bi. 130; čebula, fco štaj. postaja M. «60. BORZE. Beograd, 18. marca. London 299.80, New York 62.50, Pariz 324.70, Praga 185.80, Curih 12.07, Amsterdam 25.10, Dunaj 0.0884, Milan 2.55. . Omrih, 18. marca. Beograd 8.32, New York 618.60, London 24.795, Pariz 26.90, Milan Sl.12, Praga 15.40, Dunaj 0.00735. X Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 21. marca t. 1. dobavo 133 parov nizkih pilling - čevljev. Vzo- rec itd. na vpogled pri ekonomskem ode-lenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema takoj ponudbe glede dobave 200 kg firneža ter glede dobave - 2000 kg kvadratnega železa, do 10. aprila 1.1. I pa glede dobave žarnic. Predmetni oglasi ' e natančnejšimi podatki so v pisarni trgov-| ske in obrtniške zbornice v Ljubljani intere-' sentom na vpogled. j X Bolgarska trgovinska bilanca od 1. januarja do 30. novembra 1924 iskazuje vrednost uvoza 5 milijard levov proti izvozu od 4.5 milijard levov, torej za 500 milijonov pasivna. Primerjano z bilanco preteklih let, znači ta bilanca veliko napredovanje izvoza in pričakuje se v tem letu že izravnanje med uvozom in izvozom. X Prodaja lesa (7000 m*) se bo vršila dne 15. aprila t. 1. pri Šumski upravi v Srednjem pri Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. P. Wer!el: Verdi (Paul Zsolnay, Berlin). Nadarjeni pisec, pesnik in dramaturg si je začel izpraševati vest. Ne sicer v didaktični obliki, marveč na ta način, da se je lotil pisati biologijo slavnega glasbenika. Če se vam čudno zdi, ker si je izbral baš junaka, čigar življenje je bilo bore malo romantično, vam poreče, da je to storil prav radi te preproste osnove, da je mogel potlej po svoje prepresti jo z arabeskami in mislimi. Odtod bogastvo te knjige in mnogoličnost izpreple-tenih zapletkov. Roman ne pripoveduje zgolj mojstrovega življenja, temveč i številnih statistov, zapletenih v ljubavne, tragične ali komične zgodbe. Poleg Verdija najdeš tu vse Benetke z lagunami in karnevalom, z aristokrati in plaščarji. Slika je blesteča. Potem avtor riše notranjo dramo v Verdijevi duši. V istini je bil Verdi bržkone sponta-j nen umetnik, malo nagnjen v teorije, Werfel ! pa ga kaže nemirnega, dvomečega v vrednosti italijanske muzike, željnega tekmovati z Rihardom Wagnerjem. Na ta način je to roman opere. Ali čudno, berlinski romancier, se zdi, vleče s zastopnikom klasične čistoče in se protivi meglenemu severnemu romantizmu. Brani lepoto oblike. Njegovo izpraševanje vesti se utegne končati s tem, da vrne in iz-preobrne k redu in vedrini, ki jih prejšnja njegova dela ne poznajo. V tem slučaju bi ta roman, že sam po sebi zajemljiv, postal še mnogo privlačnejši in pomembnejši. Surrealizem. Marinettijev futurizem je v odporu proti preteklosti napovedoval sežiganje muzejev, potapljanje knjižnic itd. A knjižnice so njegovi pristaši kvečjemu povečevali... Slično se glasno dere nova struja zapadnih supra-realistov ki je poslala zahodnemu svetu slovesen, silovit manifest, kjer izvaja med drugim tudi to, da >surrealisme« nima nič opraviti z literaturo, da namerava izvesti preku-cijo in da naj se družba le pazi. Pogrdica se končuje tako-le: >Surrealizem ni poetska oblika. To je krik duha, ki se vrača sam proti sebi in je neomajno odločen, da obupno poruši, vse zapreke, pa če bi bilo treba vihteti resnična kladiva!« Strah in groza. Literarne vraže. Viktor Hugo je verjel v zlotvornost številke 13. Njegove beležnice so polne opazk o nesrečnem številu. Ko je 1. 1871 odrinil na narodno skupščino v Bordeaux, je ugotovil, da je s svojci nastopil pot 13. februarja, da jih je bilo v salonskem vozu z Louisom Blan-com trinajst in da jim je bilo odkazano stanovanje v ulici Št. Mavra št. 13. V noči 13. marca pesnik ni mogel spati, mislil je na števila, pravcati Pitagorov sen. Razmotrival je na čudno kopičenje trinajstič izza meseca prosinca in se je domislil, da mu bo čez nekaj ur ostaviti 13 rue Saint - Maur. Zvečer istega dne so prišli ponj iz gostilne, kjer je obedoval, njegova snaha Aliče in njegova vnuka: George* in Jeanne. Čakali so Karla Hugo-ja. Nekdo je prišel klicat Viktorja Hugoja. Bil je njegov stanodajalec g. Porte. Resno ia odločno mu je velel: »Gospod, ne prestrašite se, gospod Charles...« — »No, kaj?s — »Je umrl.« — Bilo je 13. sušca 1871. Glušira, ki sliši. Današnja doba je čudovita v svojem ua-predku. Kdo n. pr. še ni slišal o znamenitem francoskem očesnem zdravniku dr. Bonu-fonu, ki je že 16 vojnim slepcem povrnil vid? Zanimiva je tudi zgodba, ki jo pripoveduj« francoski romanopisec Le Goffic o pesnikinji gospe Galeron de Callone. V prvi detinski dobi je ta oseba oslepela, pozneje še oglu-šela. Vendar je to ni oviralo, da ne bi bila postala ugledna pisateljica kakor Helen* Kellerieva, pri kateri tip nadomešča druga čute. Tako-le je pripovedovala svoje dojras v početku svoje gluhosti: »Kadar mi je mo) mož zvečer kaj čital, mi je njegov glas udarjal toli šibko, da so malodane vse besed« ostale nejasne. Prešinjena z grozo sem se z obema rokama oklepala soprogu okoli vratu, da bi prisluškovala, da bi mu bila bližja in glej, nenadoma je ta glas, poprej Se tak* slaboten, bled in daljen, zrasel, se povečal, se približal: dotikala sem se ga, imela sem ga pod prsti I In besede so postajale razločne, razumljive, šest mesecev kasneje so zopet pričeli z mano kramljati. Oh, he tako, kakor svoje dni! Mojo sedanjo gluhost je delalo drugačno od prejšnje to, da uho si moglo razumeti, če ni roka pomagala.« Se kasneje se je nje hči mogla pomenkovati samo na ta način, da ji je govorila v dlan. >Kdo bi si bil mislil, da bi mi začel govoriti v dlan. Za to je bilo treba dekleta, mojega dekleta.« Gospa Galeronova je zložila krasno knjigo stihov: V moji noči. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur< v Ljubljani Ja«k London: (40) Burni doživljaji. Roman z iušnega morja, — Devet ljudi in jaz, — je dejal Tudor. — Pojutrišnjem morate biti pripravljeni za odhod — mu je rekel Von Blix. — Čolni bodo sestavljeni že danes popoldne, jutri razdelimo in zavijemo opremo. Danes popoldne apravimo vse potrebščine na breg in Martha lahko ob solnčnem zahodu že odjadra. Ko sta se oba moža vračala po stezi k svojemu čolnu, je pogledal Sheldon Joano hudomušno. — To bi bila romantika za vas — je dejal. — Kopanje zlata med ljudožrei. — Dober naslov za knjigo — je vzkliknila. — Ali pa še bolje: Iskanje zlata med lovci lobanj. — Ali vam ni žal, da ste se naselili na plantaži s kokosovimi palmami? — jo je podražil. — Samo pomislite, če bi naložili svoj denar v takole pustolovsko podjetje. — Če bi to storila — je odgovorila — Von Btix gotovo ne bi branil udeležbe pri ekspediciji na Malaito. — Prepričan sem, da bi z obema rokama pograbil tak predlog._____________________ — - Kaj sodite o njih? — je vprašala. — Ah, stari Von Blix je pošten človek — zdi se mi po svojem bistvu prav soliden za-slopnik te vrste ljudi. Tudor pa je nestalen ptiček — prepovršen — razumete? — Ne razumem vas popolnoma — je ugovarjala Joana. Joana je čutila, da se ne strinja popolnoma s Sheldonovo sodbo. Sheldon je to mnenje zaslutil ter bil vsled tega slabe volje. Spomnil se je, kako so zažarele njene oči, ko se je razgovarjala s prišlecem — bes te lopi, mar postajam ljubosumen? — se je vprašal sam pri sebi. — Zakaj pa njene oči ne bi smele vzplamteti? Kaj ga to briga? Spustili so drugi čoln v morje in oprema obrežne ekspedicije je bila kmalu izkrcana. Dvanajst mož posadke je prineslo sestavljene čolne na breg. Bilo jih je pet — ozkih, vitkih, nenavadno dolgih čolnov s kričavo prepleskanimi boki. Vsak čoln je bil opremljen s tremi vesli in par drogovi, ki so bili na koncih okovani z železjem. — Zdi se mi, da se vaši ljudje dobro spoznajo v poslih, ki jih je treba znati na rekah, — je dejal Sheldon nekemu tesarju. Mož je krepko izpljunil tobakov sok v beli pesek in je odgovoril: — Take čolne smo uporabljali na Aljaski. Zgrajeni so po vzorcu onih, ki jih poganjajo z drogovi po reki Yukonu. Lahko mi verjamete, da so to izvrstni čolni. Ta-le voda je v primeri z nekaterimi severnimi rekami prava igračka. Petsto funtov lahko spravite v nač čoln in dva moža ga bosta vodila tako, da se boste čudili. — Ob solnčnem zahodu je dvignila ^Martha« sidro in odjadrala. Zlatokopi so postavili svoje šotore na dvorišču in kuhali na obrežju, Tudor pa je večerjal skupno z Joano in Shel-donorn. Ker je Joana Tudorja venomer spodbujala, so se pogovarjali po večerji o njegovih" pustolovščinah. Bil je menda največji pustolovec na svetu. Bil je potomec stare rodbine iz Nove Anglije, njegov oče je bil tam generalni konzul; rodil pa se je pravzaprav v Nemčiji, kjer si je pridobil prvo vzgojo in tudi svoj naglas. Ko je bil že deček, je prišel k svojemu očetu, ki je tedaj služboval v Turčiji in spremljal ga je v Perzijo, kamor je bil oče prestavljen kot poslanik. Tudor se je bil »voj živ dan potikal po svetu; z lahkotnim dovtipom in naglimi, živahnimi popisi je prehajal od doživljajev in mest ene vrste na druge. Udeležil se je južnoameriške revolucije, krotil je konje na Kubi, v Južni Afriki je bil skent in v ruske-japonski vojni poročevalec. V Klondyku se je vozil na saneh s pasjo vprego, v Nomeu je izpiral zlato iz peska in v San Franciscu je bil urednik časopisa. Doma je bil v londonskih kakor v inozemskih klubih, v Grand Hotelu v Yokohami in v barakah raznih »nemogočih delov sveta«, V Siamu je hodil lovit divje zveri, na otočju Paumotu je iskal bisere, videl je pasijonske igre v Ober Am-mergau in prekoračil Ande na mezgovem hrbtu. Pri vsem tem pa je bil še ravnatelj raznih rudoslednjih podjetij v močvirnih krajih capadne Afrike. Sheldon je sedel udobno v svojem naslonjaču na verandi, srebal kavo in poslu8«i. Kljub notranjemu odporu ga je skoro prevzel mikavni čar tega moža. Vendar je postajal Sheldon nemiren. Zdelo se mu je, da s* ta mož obrača zlasti do Joane. Tudor j« opazil vtis, ki ga je napravil na Joano, i« zato je nalašč razvijal dalje svoje bogate spomine ter jo zapredal vedno bolj v svoje mreže očarujoče romantičnosti. Sheldon je videl njeno napetost in zamaknjenost in začutil, kako se vzbuja in raste v njem zavest, da jo ljubi. (Dalje sledi.) i ž MALI OGLASE Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Kupi se -fliks-slovenski slovar. Ponudbe * iavedbo cene na upravo lista pod ,s3EL<. 19 let priznane, >Larucin< pilule najsigur-aeje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 29 Din škatlja. Po pošti razpošilja lokama Blum, Subotioa. Knjigovodja prvovrstna moč z daljšo prakso išče mosta pri večjem podjetju. Eventu-malno prevzame pri manjših trgovinah knjigovodstvo in korespondenco po nekaj dni v tednu; vpeljuje knjigovodstva, izdeluje bilance i. t. d. — Ponudbe pod »Strokovnjak« na upravo liata. Išče se inštruktorja matematike ea realca Setrtošolca proti brezplačni opoldanski brani. — Naslov pove uprava Samostojna gospodična Seli poročiti uradnika v starosti do 50 let. — Pouudbe prosi na upravo lista pod: »Nadat. Več parcel kot vrtne grede pod Rožnikom, da r najem Pokojninski zavod za nameščence, Aleksaudrova cesta. Cenitve industrijskih, obrtnih in drugih podjetij prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekspo-zeje Gospodarska pisarna družba z 1 o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica 1/11. Mesečno sobo !S3e novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj . 1 Industrijska, obrtniška tn trgovska podjetja, ki mdijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo posojila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, drutžbat * o. *- V LJubltanl, Wo!fovn uUca t. - II- Kupi se malo posestvo v bližini mesta Ljubljane, pripravno za obrt. — Ponudbe na upravo lista pod »Kupec«. Na dobro st ceno domaio hrano se sprejme jospodov in gospodičen. Naslov ■e izve v upravi lista. Kapitalisti ] Vetja tovarna v Sloveniji, tako vpeljana, da ne more toliko izdelati, kolikor ima naročil, bres konkurence, želi povečati obrat. Potreben kapital 50^.000 Din proti vknjižbi ali pristop kot družabnik * osebnim sodelovanjem. Sprejme se tndi inostranski kapital. Uspešno posredovanje so honorira po dogovoru. Pouudbe na upravo lista pod: »Tovarna 125«. E. L. Bulwer Mii divi Pii nad vse priljubljeni zgodovinski roman v 2 delih - toplo priporoča v na kup za ceno broš. Din 56'—, vez. Din 68'— vsem ljubiteljem dobre knjige Zvezna knjigarna Marijin trg 8. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna „EM0NA“ D. D. v Ljubljani — Tovarna na Viču (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 5, prtličje. Josip Peteline, Ljubljana Na veliko I (Miza Praiemotcga (poaaftit Ol> VO«M Na m**®1 Priporoča potreblOna asa Mvllje. krojate, Čevljarje, »edlarje, modno blago. pletenine, šepne robe«, SCelRe. »ukane«, toaletno blago. T.MO.H3 , Telefon MS Najboljši Šivalni stroj Je etilno le Josip Petelinc-a znamka _ Orltzner in Adler ib rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana “J; Pouk > vezenju bruplrtan. Večletni girtndl«. Delavnica ca popravila Ka velike Telefon 113 Me w»1e GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, kalero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvelu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo: ^VRTNARSKA ŠOL A" V KHANJU- Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Gradbeno podjetje Ing. Dukic in drug Ljubljana, Bohoričeva ul- št. 24 Telefon štev. 560 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Naročajte in razširjajte »Narodni Dnevnik**!