MOSTOVI
med ljudmi
šolsko leto 1989/90
UČENCI OŠ. KOKRŠKEGA ODREDA KRIŽE
Na križpotju
Počutim se razdvojeno, kot bi stala na, križpotju. Vedno sem bila globoko v sebi prepričana, da imam lepo, brezbrižno mladost. Počasi . pa postajam kritična do stvari, ki se dogajajo okoli mene. Morda počasi stopam iz otroštva in se spogledujem s svetom odraslih. Bolj ko razmišljam, bolj se bojim sedanjosti.
Pobegnem nazaj v svoj čudoviti syet. Brezskrbno tekam po živahnem travniku. Trgam cvetove in jih spletam v venčke. Z njimi krasim svoj in mamičin obraz. Na konici prsta nosim prelepega metulja. Ne moremo se zediniti, kako se imenuje, zato se prerekamo, na koncu se vsi smejemo. Vsak ga kliče s svojim imenom. Kaj ni to mladost? Lepota?
Danes poslušam nekoga, ki se poteguje za mesto v predsedstvu. Prizadevamo si, da bi Slovenijo in njene gozdove, ki množično umirajo, zaščitili pred uničenjem. Kriva je
'* * *
t
kemijska industrija pa tovarne in Zirovski vrh. Kam bom peljala trgat; cvetje svojega otroka? Kje bo lovil metulje? ‘Ce ne bo nikoli videl zelene doline s čistiuuj-jezerom in travnikom,- kjer se pase' živina, če ne bo mogel najti cvetja in loviti metuljev, kako bo vedel, kaj je lepa, brezskrbna mladost?
Se vedno sem na križpotju in zdi se mi, da budna sanjam. Postala bom arhitektka in rišem načrte za hišo. Narišem ■ deset, dvajset skic. Oče se smeji, očita mi razkošje, ki je vidno na njih. Stebri, bazen, vse se ujema z vrtom, ki je ujet med stopnice. Odsanjam svoj bodoč*i dom/' ih slišim, da mladi nimajo nobene .možnosti priti do stanovanja, priti do... Komu neki bi potem koristila kot arhitekt? Učim se, čeprav . ne vem, komu bom poklonila svoje znanje. Rada bi ga delila z vsemi. Rada, zares rada bi ga delila s svojo malo, lepo in svobodno domovino. In da bi domovina znala ceniti' mojo zvestobo.
Se vedno pa sem samo nekje na začetku.
Manca Jazbec, 7.b
* * *
Kako naj začnem?
Pisati moram o sebi. To je zame najtežja naloga. Vidim svojo zunanjost, svoj nos',' roke, lase. Pa jaz vendar' nisem samo to. Sem sreča, žalost, veselje, hrepenenje, upanje,... Kaj vse se dogaja v meni'. Kako reagiram na dogajanja okoli sebe.
*- Nikomur, ki bi me prosil pomoči, ne bi mogla reči ne. Pa ne zato, ker sem taka po duči, ampak zato, ker nisem prepričana vase .
Pogosto težko najdem pot do človeka, težko mi je reči: "Naj ti pomagam, rabiš pomoč?" Rada bi to rekla, a ne morem in ne morem. Zakaj? Kdo me ovira?
Rada imam pravico. Za pravico bi se borila za kogarkoli. Boli me, če grdi raček nima prijateljev. Zgražam se, če si kdo jemlje več pravic, kot je prav.
Zdi se mi, da o sebi nič ne vem. Rabim življenjske preizkušnje, da se naučim sebi in drugim biti pravi prijatelj.
Ana Mu zik,	7.a
-k « sl
* * *
Dnevi se sipljejo kot moka skozi sito. Vsak drobec te moke je dan. Ti drobci se nabirajo v večji in večji kup, moke v naši vreči pa je z vsakim trenutkom manj.
Vsak dan posebej doživljamo, čutimo, si ga razlagamo. Cez nekaj časa posamezen dan pozabimo, a strnemo ga v neko obdobje . To obdobje vtisnemo v nepozaben spomin.
V naš spomin se danes tiska šolanje, mladost, prij ate 1j stvo, razposajeno življenje. Lepo nam je. Živimo pravzaprav v naročju staršev, a v nas se plazi nova misel. Misel, da je to starševsko naročje pravzaprav postaja, na kateri čakamo vlak, da nas odpelje v pravot velikokrat neprijetno življenje. Ta vlak bo k nekaterim prispel prej, k nekaretim kasneje. Jaz upam, da bo imel _moj vlak zamudo. Nikoli ne bi rada zapustila svoje družine, svojega doma. Prav tako bi vedno rada ostala taka, kakršna sem sedaj, nočem odrasti. Odrasli imajo preveč skrbi, dela. Odrasli so preveliki in preresni.
Mlinsko kolo, ki melje" dni, delce moke, melje neprestano. Ko napolni eno vrečo z moko, se presiplje zadnji dan, začne polniti drugo, novčK.y,rečo.
Ana Muzik, 7.a
* * *
^Kdo si? Suha ženska z bledim obrazom. Kdo si? Zakaj me spremljaš povsod, že od mojega rojstva? Ne prenesem te'. Izgini, izgini'.1' Toda ona se ne zmeni za moje, do dna srca boleče krike, strmi vame s črnimi očmi. Strmi, kot da bi mi hote.la ukrasti mojo mlado dušo, moje mlado, komaj začeto življenje. Kdo si, kaj delaš? "Smrt je moj poklic. Sem iskalka izgubljenih duš," mi vrže v obraz. "Zdaj sem prišla pote." Z obrazom, trdim kot skala, gleda vame in zamahuje s koso. "Jutri zvečer se vidiva,", reče in njen smeh, njene besede mi vseskozi odzvanjajo v. glavi. Smrt? Nanjo še nisem pripravljena.
"Veter, pesek in zvezde, povejte mi, je to res? Je res, da vas jutri ne bom več
videla? Voda, skale, rože, povejte mi, kaj sem naredila narobe?"
Zakaj ravno jaz? Zakaj? Ob smrti vsakega človeka me je manj, vendar to n pomeni, da moram tudi jaz izgini izpuhteti v zrak.
Zvečer je prišla pome. Oženili sva se odplavali v meglo, kjer se začenja brez skrbi, da bo pote prišla smrt.
Maj a Kunšič, 7.
b
* K
l U-
Čaša tvoja je življenje tvoje
Rodil si se kot majhno, nebogljena dete. V tvojem življenju so se nabirala dobra in slaba dejanja. Ljudje so si tvoja slaba dejanja bolje zapomnili kot dobra. Ljudje niso pravični. Podležejo masi in nasedajo govoricam. Res, svet ni najbolj pravičen, najbolj pravična je smrt. Vsakogar vzame, pa če jo prosi ali ne - od berača do k ra 1 ja.
Zelo težko je postati dober človek. Na življenjski poti je mnogo ovir. Nekatere ti nastavijo drugi, v mnoge se zapleteš sam. S svojim vedenjem, odločanjem, delom kažeš odraz svoje notranjosti. S svojim izdelkom pokažeš odnos do dela, do predmeta. S svojim življenjem dokazuješ, kaj si.
Ko takole razmišljam o življenju, o človeku in o vsem, kar je z njim povezano, se mi zazdi, da je življenje človeka kot
velika čaša. Vanjo vlivaš vse- svoje misli, vse svoje znanje. Polniš jo tudi s svojim, znanjem, s svojim delom, s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Iz nje črpaš moč za vsakdanje življenje in ko ga zapustiš, v njej ostane oborina, ki spominja nate.
Klemen Nučič, 7.b
* * *
Razmišljal sem o pesmi Antona Aškerca in o verzu: "V delih svojih sam boš živel večno..." Zaželel sem si, da bi tudi' jaz v svojo čašo vlival dobra dejanja.
Razmišljal sem, kaj bi naredil, da bi se me večno spominjali prijatelji pa tudi vsi drugi .ljudje na svetu. Lahko bi iznašel zdravilo proti aidsu ali raku. Znan bi bil po celem svetu, po vseh šolah bi se otroci učili o meni. Povsod bi se govori1o o mojem izumu. Nič več ne bi ljudje umirali. Vsak, ki bi, zapisan smrti, ozdravel, bi se me s hvaležnostjo spominjal.
kot je bil
Lahko bi bil znanstvenik,
Einstein. Izumljal bi raznovrstne reči, ki ne bi onesnaževale in zastrupljale okolja, ki bi bile samo v korist ljudem, ne za to, da bi povzročale smrt in razdejanje v naravi.
To so bile velike, skorajda prevelike misli. Ce bi bil skromen, bi se zadovoljil s (-a^ico> toda ta naj bi bila napolnjena z žlahtno vsebino. Da bi le kak prijatelj ali znanec dejal:	"Ta je bil dober človek."
... Ta utegne biti čaša prava ...
Kot je dejal pesnik.
Marko Južnič, 7.b
* * *
Mraz je. Zunaj je - 14 stopinj. Vsi se zavijamo v debele plašče, jakne... Toda Tomo pridrvi na oder z odpeto srajco in k^^e» da mu je močno vroče, kajti grejejo ga dobre misli, vedno je nabit z energijo, vedno pripravljen pomagati- tak, kot nam je
všeč. Spoznal je, da je življenje dar, ki ga je treba prijeti in okusiti. Pred osmimi leti so mu zdravniki postavili smrtno diagnozo - ciroza jeter zaradi zlatenice, ki jo je "staknil" na enem od potovanj po Afriki. Toda on se je z voljo do življenja prepričal, da se ima rad, da hoče živeti in uspelo mu je. Namesto na mrtvaško posteljo se je podal s kolesom okoli sveta. Pot se je začela v Naklem, preko Turčije in po vseh večjih kontinentih, končala pa se je v Avstraliji. Vso pot je iskal ljubezen in jo našel na koncu, v daljni Avstraliji. Po njegovem je življenje brez ljubezni prazno. Ko je prispel v Afriko, se je- družil z domorodci, s plemenom Nubij. Kmalu je že plesal z njimi okoli ognja in kadil pipo miru,- Kljub srečij ki jo je našel v Avstraliji, ga je vleklo domov ...
V njegovi čaši življenja prekipeva ... Sprašujem se., ali bo moja čaša vsaj do polovice tako polna, kot je Tomova ?
Maja Kunšič, 7.b
Vse naše ljubezni
Ze v 5. razredu:
Fanta sem spoznala na taborjenju. Ko je delal kurirja, sem mu nesla piškote. Videla sem ga z neko punco, ko sta se držala za roke. Bilo mi je zelo žal. Rekla sem si, da je on starejši od mene in da je še veliko življenja pred menoj.
# * *
Ljubezen je nekaj naj lepšega na svetu. Jaz sem imel punco, ampak ne vem, če me je imela ona. Njenega imena ne bom povedal'.
Nekega dne sem videl fanta in deklico, ko sta se držala za roke. Seveda tega midva nisva delala. V vrtcu sva hodila skupaj. Bila sva v isti sobi, v mucku.
>l<	#	*
Zaljubljen sem že eno leto. Punco imam z druge šole. Je lepa. Povabil sem jo tudi na pizzo. Pohvalila me je, bil sem zelo vese 1 .
# * #
Zaljubil sem se na začetku petega razreda. Vsak dan, ko grem v šolo, jo vidim in jo zaljubljeno gledam. Ko se po travniku skrivamo, se skrijem tam, kjer se ona. Ce jo vidim, je ne pofočkam, ampak grem kar naprej. Taka je moja ljubezen.
* % *
Noj dedek mi zmeraj pravi, da naj se ne igram s puncami, ker me lahko zapeljejo. Potem sem sklenil, da ga bom ubogal, ampak zaljubljen sem pa še vedno.
* * *
Pomlad je čas ljubezni. Sedaj smo v razredu že skoraj vsi zaljubljeni.
* * *
CJ^PO° C>
*. * *
2e nekaj časa sem zaljubljena v fanta, ki je moje starosti in malo večji od mene. Večkrat, ko ga vidim, me začne izzivati in zato mislim, da je tudi on zaljubljen vame. Zelo velikokrat se pogovarja z drugo deklico in zato sem ljubosumna nanjo.
# * *
Spoznala sva se v Kranju. Njegova začetna črka je B. Zelo je star, saj ima 17 let. Ni primeren zame, a vendar je lušten. Pred njim sem imela nešteto drugih fantov.
* * *
Ljubezen je eden najpomembnejših pojavov na svetu. Brez ljubezni ne . bi bilo' življenja.
v .
* * * ,
Moja sestrična je v sedmem razredu. Zaljubljena je, kakor bi bila odrasla. Meni se še sanja ne o tem. Velika zgodba me še čaka.	. *	•	•
* * *
Nekoč sem spoznal neko ljubko deklico. Je moje velikosti in hodi v. 6. razred. Vanjo je zaljubljen tudi M. V. . Zato šem zelo jezen.
* * *
Ze en mesec sem zaljubljena. Moj fant je simpatičen in mi je zelo všeč. Rada bi se' mu bolj približala.
I
* * *
Lepo je biti zaljubljen. Se lep£e je, če kdo ljubi tebe. Ljubezen je občutek, v katerem se zrcalijo vs#vJLepe in dobre reči. Imenuje se sreča.
Večkrat se sprašujem, ali res ljubim tako, kot bi morala? Ali je moja ljubezen resnična? Na ta vprašanja še nisem našla odgovorov, zato iščem in iščem.
Pravijo, da prva 1jubežen nikoli ne mine. Ce je to res, potem še nikoli nisem bila resno zaljubljena. Obe ljubezni sem zlahka pozabila in sedaj sem se zaljubila znova. 2elim si, da bi se ta ljubezen uresničila in trajala večno. V srcu se mi poraja sum, da on- mene nikoli ne bo ljubil* Zvečer večkrat premišljuješ o naju, o najinih bežnih srečanjih. Ves čas se mi pred očmi prikazuje njegova podoba, podoba fanta, ki sem ga prvič videla v avtobusu. Neprestano mislim nanj. Rjavooki temnolasec pa je zaljubljen v karate in zanj ne obstaja pomembnejša stvar na svetu. To me neznansko boli. Temu sem tudi sama kriva,
ker ne vem, kako naj se mu približam. Vsakič, ko ga srečam, mi zmanjka poguma, zato stojim nekaj korakov od njega in ga občudujem. Čeprav me prijateljica vzpodbuda in mi vliva pogum, stojim tam kot otrpla. Počasi spoznavam, da iz te ljubezni ne bo nič. Sem pač platno dekle in to moram plačati. V srcu pa mi bo ostal pogled, ki pove vse. Karate je pač njegova Ijubezen in tu ne morem nič.
Morda pa je ljubezen le roža, ki zacveti, ovene in usahne.
Tina Jerkič, 7.a
* * *
Sem 14—letno dekle. Sem^močne postave, moj obraz je okrogel in tudi vsa moja podoba ni vredna občudovanja v primerjavi z drugimi. Nisem posebno pri 1jubljena. Ali pa se mi to le dozdeva. Všeč mi je bilo že veliko fantov, pa se nikoli niso zanimali zame.
Se fanta, s katerim hodim, bom zapustila. Vanj je zaljubljeno drugo dekle.
Meni pa se dozdeva, da me nikoli ni imel rad, čeprav so mi nekatere sošolke govorile, kako zelo je zacapan vame.
Moja čustva do njeg;a so se spremenila. Včasih sem ga tudi v sanjah ljubila in ga v šoli gledala zelo milo, ljubeče. Ko pa sem zvedela, kaj se med nama doga j a i-. se ^ je vse spremenilo. Ko začutim njegov pogled, se molče obrnem stran. Tudi on se me izogiba. Mislim, da bi bilo celo bolje, da z njim ne bi nikoli hodila. Vem pa tudi to, da jaz nisem rojena pod tisto zvezdo, ki prinaša srečo v ljubezni, življenju in ne vem še v
•• čem.
da je
istega,
A vseeno upam
ki bo mojo ljubezen vz
igral z njo.
Med ljudmi
Odnosi med ljudmi so po mojem mnenju podobni daljici,	ki je na eni strani
omejena s plusom, na drugi pa z minusom. Zaradi tistega, kar je blizu plusa, je življenje lepo, minus pa predstavlja sovraštvo, hinavstvo in nevošč1 jivost. Zaradi sovraštva in poh lepa se	ljudje
vojskujejo in ubijajo. Cisto blizu plusa je prijateljstvo. Zanj se moramo potruditi. Ne smemo samo zahtevati, da so nam ljudje vsak trenutek na voljo in nam pomagajo, ampak moramo tudi sami kaj narediti.
V življenju se moramo truditi, da smo čim bliže plusu, čeprav to ni vedno lahko. Dogajajo se nam tudi krivice in potem v jezi storimo kaj takega, kar_ __ pozneje obžalujemo. Mislim, da so odnosi med ljudmi kar zapletena stvar, ki se je ne moreš naučiti kot računanja.
Spela Žepič, 7.b
“* * <
* * * • '
Ko sem bil še mlajši, kot zdaj, mi je Kurent podaril čarobno harmoniko. Do sedaj je še nisem uporabljal, saj ni bilo potrebno. . V teh časifr'-ba sem spoznal, da svet potrebuje zabavo.
Vse je tiho, le kaplje dežja škrebljajo. S svoje harmonike sem pobrisal debelo plast prahu in ob tem premiš1 jeva 1, kaj naj zaigram. Dež je vse' bolj padal in s tem se mi je svet zdel vse bolj mrk in pust. Harmoniko sem si oprtal na ramena. Ko sem začel igrati, je nehalo deževati posijalo je sonce, oblaki so Tzginili. Vsi ljudje so postali veseli, prijazni. Nič več ni bilo pozdrava tja v en dan. Vsi pozdravi dobro jutro, doter dan, dober večer so bili rečeni z občutkom in s pogledom v oči. Stari, bolni ljudje so ozdraveli, nič več ni bilo krvavega nasilja in vojn, nič več prepirov, narkomanije, slabe volje.
S tem sem vsaj malo osrečil ta naš svet.
Igor Mali, 5.b
* * $
Vsak dan beremo v časopisih in poslušamo po radiu, kako se odnosi med ljudmi krhajo. Včasih je bil naš cilj, da bi bili. vsi narodi enakopravni. Načrt pa se ni uresničil, saj hoče vsakdo največ in najboljše zase, kako pa živijo drugi, ga ne zanima.
Slovenpi smo kot drevo, katerega veje ne tvorijo krošnje. Radi potujemo in si tam, kjer so za življenje boljši pogoji, postavimo nov dom. Tako se tudi veliko ljudi j.z južnega dela Jugoslavije poda s trebuhom za kruhom za boljši jutri.
Tudi v moji vasi živi več ljudi, ki po rodu niso Slovenci. Sprva je njihov prihod povzročil nejevoljo med domačini, a se jih kmalu privadili.
Nekega dne so nam v šoli sporočili, da bomo dobili sošolca. Tudi on ni bil Slovenec. Prve ure so bile za nas in zanj mučne. Kmalu smo se spoznali bolje in smo postali nerazdruž1 jivi prijatelji, zato ker je bil on dober z nami in mi z njim.
Upam, da se med nami ne počuti izpostavijenega, saj nam je kot brat. Želim, da bi vedno našli humano pot, namesto zaničevanj a in preži ranja.
Tina Jerkič, 7. a
U rn^oiv/ M/ aIthakuct
JovvvJvl ruki.
Soikči /r^JUv JjvFrMfrv.
}jrr\o^rrjy •
VjlAjdLrrcuO' Ati.'.
rv'
/zcrc^Goj)	n
— /^VHCX>%rrv<rUlo/Y\^ X/iru
jjtj rn\Awu/xv>l Kc^<y ^xoux/}
OL^VJlMmA^O1’ jVpay\KjUxy/ - -im fJihu^j M'	-^<X/ mrvoM/oe*
Xtv ro<^iyrd9J h kxAu/^J.

j;	rrvcx^cK^L/,
'IjLc&TU^/ /^Y\>\5kj LOV	/i-O/Z^A^rU'
* * *
Da ne boste mislili, da se deklice ne tepemo. No, vsaj jaz se hitro stepem, najraje z bratom. Ce je pretep manjši, vse kar sama urediva. Ce pa sva bolj trmasta, da nobeden noče odnehati, je pa mami za sodnika. Samo ona nikogar ne ščiti. Eden drugemu se morava opravičiti ali pa morava opraviti kakšno hišno delo. Mami pravi, da :i sva kot pes in mačka. Od staršev vedno dobiva	lepe nasvete,	kako se	morava
obnašati na cesti ali kje drugje.
Ko sem hodila še v malo šolo, se spomnim, da sva šli skupaj na avtobus. Nikogar nisem pozdravila. Mami me je zelo začudeno pogledala ter vprašala, zakaj ne pozdravim. Povedala mi j©> da se mora glasno pozdraviti. Kmalu sva šli skupaj na avtobus in jaz spet nič. Ko sem prišla iz šole, me je mami zelo okregala in še po zadnjici sem jih dobila. Od takrat vedno pozdravim. Saj sploh ni težko, sploh pa pri nas na vasi, kjer se vsi poznamo.
Prijatelje pozdravim 'živjo' ali 'sas', starejše ljudi pa lepo glasno 'dober dan'. Tega pa v mestih ni mogoče, ker je toliko
ljudi in kar hodijo eden mimo dr^g^ga.
■
Anita Stefe, 3.b
* * *
Zunaj je snežila. Z otroki	smo	se
zmenili, da se gremo sankat. Oblečeni smo bili v bunde, tople rokavice in volnene kape. Sankališče smo si naredili, čez cesto, v bližini	naših	hiš. Nekaj časa	smo	se
sankali. Naenkrat smo zagledali, da proti nam prihajajo otroci iz’sosednjih blokov. S seboj so imeli sanke. Bili so veseli, ampak mi "jih	nismo	pustili blizu	našega
sankališča. Začeli smo vpiti, naj odidejo stran. Najmlajši Tomažek je začel jokati. Sla sem k njemu in ga spodila. Takrat mi ni bilo nič	hudo.	Naslednji dan	sem	ga
opazila, kako nas je žalostna gledal, ko smo se sankali. Zasmilil se mi je, ker je
Na morju sem spoznal prijate'lja. Vsak dan sva se skupaj kopala in vozila z blazino. Nekega dne, ko sva se tako igrala, sem mu spodmaknil blazino in je padel v vodo. Hotel me je uloviti, jaz pa sem hitro splaval na kopno. Skril sem se mu za bližnji grm, ker pa me ni videl, je klical: "Skregan sem, da veš!" Tisti dan se nisva več videla, naslednji dan pa sva bila zopet prijatelja.
Luka Polajnar, 3.b * * *
Sla sem v trgovino in prodajalka me je neprijazno vprašala: "Kaj hočeš?" Kupila sem, kar mi je mama naročila. Prodajalka mi je vrnila drobiž, a se mi ni zahvalila. Premišljevala sem,. kako prijazna je prodajalka z mojo mamo.
Odpeljala sem se v Tržič in sprevodnik me je oštel, ker nisem imela pripravijenega drobiža za vozovnico. Premišljevala sem, kako težko je biti otrok, saj lahko vsakdo strese slabo voljo nate. Skoraj nikoli se
ne zgodi, da bi mi kdo od starejših rekel: "Prosim, hvala." Ze velikokrat pa sem opazila, da so se začeli v avtobusu ljudje zgražati, če so šolarji sedeli in niso takoj odstopili sedeža starejšemu potniku. Žalostno je, da se od nas otrok vedno pričakuje, da smo pripravljeni priskočiti na pomoč, odrasli pa se vedejo, kot da bi živeli sami na svetu.
To so samo drobne izkušnje iz mojega trinajstletnega življenja, ki pa so mi zagrenile že marsikatero uro.
Smisel življenja ni v tem, da si v vsakem položaju ali trenutku izboriš zase kar največji kos potice, ampak da s svojim vedenjem osrečuješ tudi druge. Kaj bi pomenilo prodajalki ali sprevodniku, če bi se mi prijazno nasmehnila ali pošalila z mano, tako pa ostane samo grenkoba.
Zdi se mi, da sta prijaznost in dobrota vse redkejši med ljudmi, če pa ju doživim, je tako, kot da bi posijai topel žarek v mrzlo jutro.
Spela Žepič, 7.b.
Prvič sva se srečala- v prvem razredu. Kadar ga prime jeza, je siten kot muha. Vedno me brca kot konj. Stalno klepeta in
f
ne da miru. Skratka, obnaša se, kot bi bil star tri leta.
Zopet je siten. Ni mu všeč, kar sem napisa 1.
Janez Aljančič, 4.b
Pri zobozdravniku je hudo,
tam zobe ti pulijo, vrtajo, plombirajo
in te mučijo.	,
*	t t
Jaz zobe si bom umivala zobozdravniku ubežala.
Kdor pa zob ne bo umil, protezo bo dobil.
Lea Jazbec, 4.b
*	* *
□j, joj, joj, kako boli me zob.
Takoj skočim do zdravnika, da mi izpuli mlečni zob in me reši vseh nadlog.
Tomaž Močnik, 4.b
' • • ’ ■	r:.
* * *
Pri zobozdravniku je hudo, tam zobe ti pulijo, vrtajo, plombirajo in te mučijo.

3. avgusta L989 sem zvedel, da sem dobil sestrica. Takrat' sem bil na taborjenju v Ribnem. To novico mi je prišel povedat ocfka. Tisti trenutek še nisem bil tako vesel, saj sem si želel bratca. Ko pa sem prišel domov, sem se zavedel, da je to moja naj ljubša sestrica, ki je ne zamenjam - za nikogar. Eva raste, raste, postaja veddo večja. Njena naj ljubša stvar je hrana, saj zelo rada je sadno kašo in mleko. Kadar jo ogovorim, se mi nasmehne in začne gruliti. Mislim, da me že dobro pozna. Mala Eva je zelo popestrila tudi naše družinsko
življenje.
Tjuš Aljančič, 3.c
* V*.
Odkar pomnim, imam dve sestri dvojčici. Starejši sta od mene in .vedno za vzor. Včasih ju opazujem, kako z lahkoto jima gre vse od rok. Česarkoli se polotita, vse jima uspe.
Ze v plenicah sem vedel, -katera je Maja in katera je Mateja. Maja se je vedno igrala z menoj, me tolažila, kadar sem jokal. Skratka, vedno je bila ob meni. Pravo nasprotje je bila Mateja.•_ Čeprav ju skoraj nihče ni ločil, sem jaz dobro vedel, kdo gre proti meni. Karkoli je imela v rokah, vse mi je zmetala v glavo. Dostikrat sem poslušal mamico,	kako- ji. je
dopovedovala, da sem njen bratec in da me
mora imeti rada. Ona pa je samo povesila
•>
glavo in mi ob prvi priložnosti primazala zaušnico.
. Toda zrasli smo. Vsaj meni se zdi, da smo že veliki. Takih prijateljic ne bom več srečal. Zame skrbita, kot bi bili moji mami. Kadar mi je hudo, mi prvi stojita ob strani. Karkoli ju prosim, vse mi ustrežeta. Zavedam se, da sem včasih
krivičen do njiju. Saj ju imam rad, toda ljubezni jima ne znam prav pokazati.
Moja mami pravi, da smo zlati otroci in zanjo bi bil naj večji uspeh v življenju, č^e bi bili mi trije vedno prijatelji. Tako nas
uč i in	tudi jaz mislim, da ima prav.
Potrudil	se bom, da ji bo to uspelo. Mitja Svegelj, 7.b
	* * *
Ze čisto majhna sem rada pomagala mamici. Najrajši sem brisala prah. Pomivati
sem se	naučila, ko sem bila že nekoliko
starejša	.	Pred tremi leti sem	dobila
sestrico,	. Takrat je bilo pri hiši veliko
dela. Pomagala sem jo previjati in kopati. Večkrat sem jo peljala na sprehod in se z njo igrala.
Sestrica je že večja. Učim jo,pisati in
risati .	Nariše že lepo punčko in črko A.
Večkrat	jo peljem v bližnji gozd. Tam
nabirava	storže in rože.
Rada	gledam mamico pri kuhi in znam že
marsikaj	skuhati. Skoraj čisto sama že
'k » i
spečem jabolčni zavitek, naredim palačinke in rada pečem piškote. Zvečer mamica včasih pripravi kosilo za naslednji dan. Jaz pa, ko pridem iz šole, dam hrano na štedilnik in pazim, da se kaj ne"<''prismodi . Lansko leto smo dobili nov štedilnik in na njem lažje kuham.
Petra Ahčin, 4.a
Imam pet let starejšega brata Gregorja. Čeprav sva velika prijatelja, se velikokrat stepeva. Tepeva se najraje pred spanjem.. Včasih naju mora ode pomiriti,
Moj brat je priden učenec, saj se zmeraj sproti uči. V tem ga jaz posnemam in sem ugotovil, da je to zelo pametno.
Brata zelo zanima elektronika. Skupaj delava poskuse z "elektropionirjem." Marsikaj zanimivega mi pove. Včasih se pa tudi razjezi, če sem preveč radoveden. Zelo rada delava tudi na računalniku. Igrava razne igre, brat pa sestavlja že programe. Jaz pa to le bolj opazujem in tudi sam poizkušam kaj sestaviti. Sestavljava tudi modele avionov. Imava že kar 'lepo zbirko.
Gregor mi pomaga pri učenju tako, da me vpraša snov. Ce ne znam, se razburja. Drugače pa se kar razumeva, posebno če ga kaj polomiva. Takrat lepo molčiva, da starša ne zvesta.
Miran Hudobivnik, 3.b
'k *	1
* # *
Naša	družina	šteje	štiri	člane.
Stanujemo v trosobnem stanovanju v prelepi vasici	Pristavi.	Člani	naše	družine
smo:	mami Vesna,	bratv,Mi t j a,	sestrica
Andreja in jaz. Razumemo se dobro. Med seboj si pomagamo, skupaj se učimo, gledamo televizijo, se zabavamo, igramo itd. Najraje imam, ko se ponoči ob petkih ali sobotah usedemo za mizo in se.pogovarjamo o šoli in vseh rečeh. Z mamico se pogovarjam, z njo kuham, se zabavam. Drugače pa je z bratom.	Dobro se	razumeva, vendar se
večkrat tudi prepirava in stepeva.. S sestrico se igram, lovim, skrivam ali kaj
podobnega. Moja največja želja je, da bi
*
šli skupaj na Triglav.
Peter Močnik, 3.b
* * *
Naša družina šteje	štiri	č1ane.	To	so
oči,	mami,	brat in	jaz .	Mami	dela	v
trgovini, oči v BPT,	z bratom pa		hodiva	v
osnovno šolo. V naši družini ima vsak svoje
toda mi
delo. Seveda ga ima največ mami, vsi ji veliko pomagamo.
..Ko z Damjanom prideva iz šole, naju n^ mizi že čaka kosila. Po kosilu z bratom pospraviva posodo, ker gre mami nazaj v službo. Včasih tudi midva presenetiva starše. Skuhava večerjo, pripraviva mizo in vsi skupaj smo zelo veseli. Doma imamo tudi zajčke in papagaja, ki mu je ime Miki. Imam jih zelo rada. V nedeljo jih gremo vsi skupaj nakrmit. Med počitnicami sva z Damjanom spala pri zajčkih na senu.
Anita Stefe, 3.b
* * *
Zelo sem imela rada svojega^ deda, ki je lansko zimo umrl. Ko sva bila skupaj, je bil zame naj lepši čas. Veliko mi	je
pomenil. Kamor je šel, sem šla tud-i -jaz. Ze davno tega je bilo, ko sva se odpravi1 a celo na Kriško goro. Med potjo sva si veliko pripovedova1 a.
Rada se spominjam, ko mi je vsako jutro pripravljal zaj trk. Kupil mi je veliko
<* * *
K*" . ‘ •
igrač in še marsikaj, kar sem'rpotrebova 1 a . Nikoli me ni znal udariti. Zmeraj me je pohvalil pri mamici, da sem bila pridna. To pa ni veljalo za mojo ^sestro. Bila je nagajiva deklica, ki je zmeraj nekaj tečnarila.
Vse je bilo lepo do tedaj, ko je zbolel na pljučih. Bilo mi je zelo hudo, saj je moral v bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je postajalo iz dneva v dan slabše. Skrivaj sem jokala in prosila, naj mi vendar ozdravi. In res. Zdravniki so nam sporočili, da je že precej,’ bolezni pozdrav1 j ene. Spustili so ga domov, toda Te za en teden. Ta teden je bil zame najsrečnejši. Spet;, sem bila ob njem. Toda teden je minil, kot bi mignil in dedek je moral nazaj v bolnišnico. Dolgo je ostal v bolnišnici, pa ker sem bila stara le osem let, me zdravniki niso pustili, da bi ga obiskala. Zmeraj mi je pomahal le čez balkon. Komaj sem čakala, da mi bo babica povedala, kaj sta se pogovarjala v bolnišnici in kdaj se bo vrnil. Nekoč so
če
nam povedali, da bo prišel domov le, bomo kupili poseben aparat. Kupili smo ga. Ded se je vrnil. Zopet je bilo veselje v hiši. Toda trajalo je le tri dni. Tretji večer nisem mogla verjeti, da je že umrl. Njegovega življenja je bilo konec. Od njegove smrti naprej se je moje življenje zelo spremenilo.
Urška Voje,
6. b
i'

* * *
Sedim na hribčku za domačo hišo, Rožmanka mu pravimo. Sonce se že nagiba k zatonu, zrem v dolino in občudujem lepoto naše vasi pod seboj. Hvaležna sižjtn, da živim na tem lepem koščku gorenjske zemlje. Vse je tiho, poleg grma se igra moj mlajši brat Igor. Le njegov klic in vprašanja, ki mi jih postavlja, včasih pretrgajo tišino. "Kmalu bova morala domov," mu rečem. "Kam gre sonček spat?" začeblja. "Ali ima tudi on majčkeno posteljico kakor jaz?" Spet ta njegova vprašanja'. Niso mi zoprna, ampak mi je zoprn Igor takrat, kadar začhe govoriti s spačenim.glasom. To počne takrat, kadar je že zaspan. Kljub temu mu povem, da gre sonce spat za gorq>. S prstom mu pokažem na Triglav, ki je ves ožarjen od zahajajočega sonca. "Bom šu jest tud spat za tisto goro?" Spravlja me v smeh, da mu komaj odgovorim. Včasih je tale mali kar prij eten s svojimi vprašanji. Posedela bi še in če bi bila umetnica, bi naslikala goro, da bi tudi drugi bili za trenutek z menoj.
Stvarnost mi spet prikliče Igorjevo vprašanje: "Kje pa sonček vstane?" "Tam izza gore pokuka," mu pojasnim in spet pokažem s prstom," to bova pogledala jutri zjutraj, ko bova vstala.11 Ni čisto zadovoljen z odgovorom, ker je že zaspan, posluša vse napol ali pa pozabi, kaj je vpraša 1.
V daljavi se oglasi zvon iz kriškega zvonika. Večer je, domov morava. Predolgo sva se zamudila. Igorju se noge že zapletajo. Vzamem ga v naročje. Zdaj' mu opleta tudi glava. Postaja težak. Kmalu zaspi. Ko ga prinesem domov, ga slečem. Umiti ga ne morem, ker bi se spet zbudil in bi tečnaril. Takrat mi je zoprn. "Se bo že zjutraj umil, tudi jedel bo zjutraj," pomislim, ker je šel brez večerje spat.
Se dobro, da je jutri sobota, se mi vsaj ne bo treba učiti. Nekaj časa še posedim ob njegovi posteljici, potem pa se tudi sama odpravim spat.
Nataša Šober,8.a
-* ■ * % % %
Moj dedek je v pokoju. Ima ljubezniv pogled. Rado ga zebe, za'to je vedno bolj ■' oblečen. Star je šestinsedemdeset let.
Rodil se je v Dražgošah* Pregnali so jih
X<„
Nemci. Dražgoše so požgali. Dedek in domači so pobegnili čez Jelovico v Bohinj, kjer je bil zaposlen. Pozneje se je presel.il z domačimi v Tržič.
Po vojni sta z babico zgradila hišo, v. kateri sedaj stanujemo. Rad dela kaj iz lesa. Konec tedna hodi na Veterno v lovsko kočo.
Večkrat mi pripoveduje o svoji mladosti. .Imel je šest sestra in štiri brate. Sedaj ima samo še eno sestro in enega brata. Imam ga rada in on mene.
Bojana Gosar, 4.b
Včasih, ko se doma pogovarjamo, kaj bom postal, je vse narobe. Mati pravi V Pek^u je preveč slabo, bolje bi bilo, da gre4
delat v BPT." Toda v meni je čisto nekaj drugega. V moji glavi roji, da bom postal
rudar, močen rudar. Ko to povem očetu in materi, mi pravijo: "Sinko dragi, tam je prenevarno, saj veš, koliko ljudi je že umrlo v rudnikih." Toda tej želji se ne morem odreči. Kopal bi v rudnikih in pil veliko mleka zaradi zdravja. Toda sedaj sem šele v 5.razredu, do 8.razreda se lahko vse spremeni. Lahko postanem športnik, varuška, gorolazec, ... Ampak moja želja je biti rudar.
Denis Kazič, 5.b
O
O

Sedim doma na toplem. ..Vsega imam. dovolj in ne poznam besed, kot so lahko, trpljenje, umiranje. Pr^vi pomen teh besed vedo le tisti ljudje, ki so doživeli čase, ko so se izgubile vrednote. Toda takrat so v sebi nosili večji zaklad, 'misel na svobodo, ko se niso hoteli ukloniti okupatorju. Veliko krvi je bilo prelite za' svobodo, veliko so ljudje pretrpeli zanjo, v današnjem času pa to vse bolj po-zabljamo. Ta beseda ni le beseda zapisana na papirju. Za njo se skrivajo želje sveta.Danes si 'med našimi' narodi, ki so skupaj toliko pretrpeli, pojavljajo prepadi, vrzeli zaradi političnih nasprotij. Večkrat mi je babica pripovedova1 a, kako hudo je bilo v taborišču (lagerju). Bila je mojih let in že tako zgodaj je spoznala strahote vojne... V taborišču ni bilo življenja. Tam je dan za dnem venela tako kot cvetica, ki je že dolgo časa ni nihče zalil. Njeno srce je prerasla pajčevina. Ni doživela otroštva, ne prve ljubezni, ki je najlepša. Dolgo,
dolgo so bile v njenem srcu temne sence, ki jih ni mogel nihče izbrisati. Iz taborišča se je vrnila, toda izmučena. V njenih očeh je ogenj popolnoma ugasnil. Svet je videla črn in umazan, zavit v oblak dima. Zavedati se moramo, da vojna ni samo sovraštvo in spopad narodov, .V njej propadejo nedolžni ljudje, propadejo živali in rastline, uničen je ves svet. Upanje v boljšo prihodnost in pričakovanje lepših, svetlih dni tega ne more vrniti.
Vesna Uzar,S.b.
Oh, ta šola
v šolo ne bi hodil rad, če ne bi imel prijateljev. V šoli je samo to prijetno, da so v zgodovini mize "fajn" postavljene.
Borut Kavčič, 5.b
* * *
V naši šoli je zmeraj živahno. V šolo grem rada, ker imam tam prijate 1 jice. Zelo se razjezim, ker je pri malici večkrat sadni kot navadni jogurt.
Karmen Vevar, 5.a
* * *
Sola je zame velik izziv. Rad, bi nekaj postal. Pride pa čas, ko se naveličam in bi se rad spočil od vsakdanjega učenja.
Cosič S1 a<3an , 5 . b
'k » K
-	'fc » I
* * *
Moja misel na šolo je lepa. • Nesmiselno je, da obesiš šolo na klin, saj znanje^.-potrebuješ do'konca živih dni.
Tanja Ferlič, ,5.'b
* * *
Sola je ustanova, kjer sedimo 'ure- ih ure.
Monika Zaplotnik, 5.b
* * * ‘ .
Sola je ustanova, kj-er se ustvarjajo poznanstva in prij ate 1 jstva. Včasih je šole tudi -prava mora .za učence; stroge tovarišice, trmasti tovariši, učenje, spraševanje, kontrolne naloge ... ah pa
je prijetna, kadar so kulturni dnevi ali iz leti.
Nataša Cerpnjak, 5.b
Sola se mi zdi kot gospa, ki nas od jeseni do poletja previdno vleče za hlače, glavo in nos ter kar naprej nekaj zahteva od nas,.'
Nataša Hafner, 5.b
* * *
Sola - to besedo sem vedno občudoval. V šoli se naučimo brati, pisati, računati in še marsikaj.
Težko je biti nič v očeh tistega, ki ti veliko pomeni.
Igor Mali, 5.b
$ * $
V šoli se počutim slabo, posebno takrat, kadar imamo spise ali kontrolne naloge. Bolje bi bilo, če bi šola propadla in ne bi hodili vanjo nikoli več.
Matjaž Zaplotnik, 5.b
+ i t
* * im
Mislim, da je naša šol-a.v Križah preveč zahtevna. Zame je preveč kontrb.lnih vaj, preveč spraševanja. JVeveč nas hočejo tovariši in•tovarišice v'enem letu naučiti.
Borut Teran, 5.b
* * *
Sedmi b. Povprečen razred. Raz.gra jaški,' nagajiv, posmehljiv... Tako vidijo razred učitelji, bolj pa mi ...
Zjutraj še vsi zaspani sedimo na stolih, smo redkobesedni, toda ko v razred . stopi tovarišica in se z njo začenja trpljenje, smo pripravljeni za prepisovanje, prišepa tavanje .... Čeprav nas pri tem skoraj vedno zalotijo, ne odnehamo, dokler ne "nastrada" kdo od nas. Večkrat med odmorom "prileti" med nas goba ali milo, vendar se zato ne zmenimo preveč.
Sedmi b. je stanovanje, ki se večini prilega na kožo, -Izpovemo si vse skrivnosti o ljubezni, veselju in težavah. Ce nastopi to zadnje, težave, si pomagamo.
Drug drugega bodrimo in mu s šalo poskusimo pričarati nov, lepši danes. Kritično ocenjujemo učitelje, ki so včasih hudobni,nemogoči, neumni...
Tako, zvedeli ste malo, ampak čisto malo o našem razredu.' Smo vam všeč?
Maja Kunšič, 7.b
* * *
"Jaka, a maš kej naloge?" me vpraša mami .
"Ne," rečem.
. "A s' sigurn?" spet sitnari mami.
"Jaa!" zavpijem.
Mami se boji, če le nimam kaj naloge in reče:"Marija , Jaka. A s' jo u šol naredu?"
"Ne, sploh nismo nič dobil," odvrnem.
"Na verjamem," godrnja mami.
"Aja, smo,“"^se spomnim.
"Noo, pa jo pa nared'," teži mami.
"Cak mau, žele sm tko dobr," pravim, ko igram igrico na računalniku.
'.'Ne, žele!" se odloči mami.
"Zakva pa glih*zfele, k sm tko dobr?!" se jezim.
"Zato, k' bova poj pozabiva, pa naloga spet nau narjena!" odgovori že kar besna mami r*	.
"Ne žele, ne ..."
"Izkluč!!"
"Ne, na bom, žele sm dobr!" še kar nasprotujem. Ko gre mami v klet,- jaz ravno končam igo in na novo začnem. Ko se vrne, že pozabi, o čem sva se prej zgovarjala.
□ b devetih zvečer se spomnim:"Marij a, jest mam pa še nalogo!"
"Maa, naj raj b' te toko učmrkova! ! ! Jaka, a uš ti kdaj	zrasu?! Izkluč
računalnik., ZDAJ !!!... " se dere pobesnela mami, a jaz je ne poslušam, ker bi mi bilo potem preveč hudo in žal, da nisem prej naredil naloge.
Jaka Jakšič , 5.b
* * *
Bilo je zadnjo uro pouka. "Hura, sneg!" je zavpil Denis. Takoj po zvonjenju smo stekli na šolsko dvorišče. Fantje so v nas metali krpe. Začele smo vpiti: "Budale,
mir nam
daj te "
Najglasnejši je bil seveda Denis.
Zavpil je: "Ciljajmo jih za vrat'."' Tudi punce jim nismo ostale dolžne. Najbolj pogumna je bila seveda Nina, ki je rekla: "Punce, ne pustimo se jim'." Monika je zadela Jaka v kapo, tako da mu jo je odneslo z glave, Urša pa Boruta naravnost v nos. Sredi naj hujšega boja se je na vratih prikazal hišnik. Našega boja je bilo v hipu konec. Hišnik se je razjezil in zavpili "Mulci, pojdite po metle in hitro pomedite šolsko dvorišče. Ce ne bo pomedeno,. ko pridem nazaj, vas bom zatožil razredničarkil Klemen pa je zavpil: "Nehajmo, nehajmo, če to izve i^zredničarka, bo z našo novoletno žurko konec'." Hitro smo pograbili metle in se lotili dela.
Rebusi

Ul p
šr«
i§ fs?


<!■/>$
i * ^ ~
% 11
p.	2.^
-£r *
'‘'%y&7^
n ^
\>
fh-
r
1=
d^vo

tl -tfJl ^	^ '**»>!?Mi
r-ffn
Jh
1
$	J,>»
m
t-^
J
C$0°y eOCtffrhnP
ip # i
i &oc
Noe 1
' K>OČ£0 • • • •
£>%.£C ho <
?‘>ctc£r) [ fiteuo