162. SteVlM
I UiMtai v ponefcBek. 1). imoo m
XUV. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta.......„ 12 —
Četrt leta    .......   6 —
na mesec....... 2-—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22 —
pol leta......., 11*—
četrt leta....... 550
na mesec......, 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica it 5 (v pritličju levo), telefon it 34.
Izhaja vsak dan svečar icvsemal nedelje ln
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinariev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25*—
polleta ......  .   . 13—
četrt leta.......650
na mesec.......2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 30*
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravniStvo: Knallova ulica št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85,
Državni zbor.
Otvoritvena seja.
Dunaj, 17. julija.
V zbornici buči, kakor v čebelj-njaku.   Povsodi stoje gruče poslancev, vidiš jih promenirati po koridorjih, kuloarjih in po velikanskem ve-stibulu. Znanci se pozdravljajo, ter si pripovedujejo   dogodke iz volilne dobe, tu pa tam se resnejše razpravlja o političnem položaju, o tem, kako dolgo bo poletna sezija trajala, o vtisku, ki ga napravi novi kabinet, oziroma ministrski predsednik. Med starimi parlamentarci, ki so v palači na Ringu že takorekoč osiveli, vidiš tokrat dovolj novih obrazov, ki se z novo okolico še-le seznanjajo — 170 jih je, ki bodo danes prvič položili   zaobljubo  v  roke starostnega predsednika.   Tudi v jugoslovanski delegaciji štejemo vrsto novih mož: žurnalisti si kažejo simpatičnega dr. Ravniharja naslednika »dcs Biirger-ineisters«, pod katerim imenom je bil bivši žup<tn Hribar splošno znan, in mnogo se trudim   zavrniti splošno domnevanje, da je dr. Ravnihar edini jugoslovanski naprednjak — kakor se je to po klerikalnem časopisju razhobnalo. Ravno pristopa dubrov-niški dr. Melko Čingrija, vitka postava inteligentnega obraza, tam le za njim prihaja kotorski dr. Vukotie, naimanjši in morda tudi najmlajši med jugoslovanskimi poslanci, črnih las in živahnih oči, pravi Srb. V kuloarjih se pojavi visoka postava dr. Rvbafeva,    »der beinahe das zweite Triester Mandat erobert hatte«, kakor si pripovedujejo žurnalisti in poslanci, katerim se dosedaj o sili tržaškega Slovenstva niti sanjalo ni. Za njim istrska trojica: Laginja. Man-dič, Spinčić, osivela v narodnih bojih, benečanska postava dona Bian-kinija, ki je v celi zbornici znan po svojih temperamentnih govorih; ravnokar prihaja tudi Štrekljev naslednik dr.  Gregorin,    pripravljen, da svoje bogate izkušenosti posveti domačemu   okraju,   katerega je tako krepko obvaroval klerikalnega napada. Siva postava dr. Ivčeviča in krepka izrazitost dr. Tresiea - Pavičića, ki ravnokar vstopa v vestibul karakteristično kontrastirati. Izmed naših klerikalcev vidimo znane postave dr. Šnsteršiča    in    drugih. Simpatičen
vtisk dela šmarski dr. Jankovič, o katerem se tudi sicer pripoveduje, da je mož zmernega mišljenja. V velikih gručah promenirajo Poljaki po kuloarjih, med njimi zapazimo malo, osivelo in neznatno postavo novega načelnika Bilinskega, enega izmed najodličnejših taktikov, kar jih je kdaj štel avstrijski parlament, poleg njega stoji dr. German, visok in prijazen — bodoči ]>oljski podpredsednik. V živahnem pogovoru promenirajo češki voditelji: Fiedler, Kramar, Pacak, Klofač, duševne potence, ki daleč presegajo parlamentarni nivo. Visoka postava prof. Masarvka se pojavlja med žurnalisti, ki ga živahno povprašujejo po načrtih in namerah njegovega novega kluba.
Nemcem manjka izrazitih osebnosti; še onih par, ki so svojčas vodili nemško politiko, se je namenoma, ali pa primorano odtegnilo parlamentarnemu življenju.
V dvorani je že mnogo sedežev zasedenih, akoravno še ura ni odbila pol 11., poslanci si deloma iščejo svoje prostore (spored sedežev je bil z ozirom na izpremenjeno številnost strank nekoliko predrugačen), deloma že potrpežljivo pričakujejo začetka. V vseh jezikih države se konferi-ra in konverzira, vse šumi in buči.
Galerije so gosto zasedene, sto in sto ljudi je moralo oditi. V loži za diplomate vidiš aristokratske obraze poslanikov, legacijskih tajnikov in svetnikov, dame v najelegantnejših toaletah opažajo s kukali dogodke v zbornici.
Par minut pred enajsto. Dvorana se polni. Zunaj začenjajo peti zvonci in vse hiti v sejnico, na prostore. — Pozornost velja vratom ob straneh prezid i ja, skozi katere počasi vstopajo ministri. Na čelu kabineta se pojavi vitka postava ministrskega predsednika barona Gautscha, ki prijazno se klanjajoč zavzame svoje rne-sto. Tišina vlada v zbornici.
Zalogo v .Glavni posojilnici/1
Odgovor »Slovencu«.
»Slovenec« navaja v št. 154 štiri akte te žaloigre. Prvi je konč.in pred kazenskim sodiščem, drugi je jamstvo upravnega   in nadzorovulnega
sveta za primanjkljaj, v tretjem pa pridejo na vrsto zadružniki, od katerih bodo mnogi popolnoma po nedolžnem trpeli. Treba je tedaj ugotoviti članstvo.
»Zakon zahteva za članstvo, da podpiše član pristopno izjavo plača delež in pa da člana sprejme upravni svet v svoji seji in se tudi sprejem elana zabeleži v zapisnik sej upravnega sveta. Ako niso ti pogoji izpolnjeni, je članstvo po izreku najvišjega sodišča izključeno, tako, da če ni kdo sprejet v sklepčni seji upravnega sveta, ni tega smatrati za člana zadruge in torej tudi ne zavezanega neomejeno jamčiti za obveznosti zadruge. Konstatirati je treba tedaj, pri koliko članih so ti pogoji izpolnjeni, koliko članov je smatrati brezpogojno obveznih neomejeno jamčiti za obveznosti zadruge. Ko se to konstatira, se lahko izračuna, koliko je dobiti od teh članov in če ni pokritja, izgube upniki, v tem slučaju denarni zavodi in pa zasebniki, ki so vlagali hranilne vloge v »Glavno posojilnico«, razdelno po odstotkih. In to je četrti akt te žaloigre, da bodo morebiti vlagatelji precejšnje vsote izgubili.«
Mi se strinjamo s temi izvajanji v toliko, da bodo mnogi — ne glede na stan in politično mišljeuje — po nedolžnem škodo trpeli. Kolikor smo poučeni, ima »Glavna« ^e okoli 500 članov, število krivcev pa se lahko sešteje na prstih dveh rok. Obžalujemo »Slovencev« članek v interesu prizadetih članov in vlagateljev. Poslednje se še bolj razburja, kakor je utemeljeno, članom se pa vzbuja ne-dosežne nade, da uidejo.
Razsodba najv. sodišča, po kateri je članstvo izključeno, če ni bil kdo sprejet v sklepčni seji upravnega sveta, nam ni znana. Ako olr=;toji taka sodba, so jo morali izreči sodniki, katerim je poslovanje pri zadrugah popolnoma tuje. Sicer je mnogo razsodb vrhovnega in drugih sodišč v prilog obstanka in prospeha zadrug. Nobena zadruga v svojem interesu ne odklanja članov, kateri se morejo veljavno vezati. Ako se zahteva dokaz članstva po večkrat pomanjkljivih in površnih zapisnikih o sejah upravnega sveta in strogo formalne sklepe, potem nima »Glavna<; nobenih članov, tudi obsojeni načelnik in drugi odborniki niso bili člani. Brez članov
pa društva ni. Neveljavni bi bili vsi sklepi občnih zborov, volitev odbora in njegovi ukrepi, napoved konkur-za itd. Zadruga nima niti dolžnikov, niti upnikov. Ako je tako pravno mnenje pravilno, potem lahko takoj preidemo k četrtemu in zadnjemu aktu žaloigre.
Zadružni zakon, ki ima namen pospeševati in ne razdru zevati zadružništvo, pravi: Zadružnik pristopi s pismeno izjavo. To je glavni pogoj članstva, conditio sine qua non, ki se po mnogih razsodbah vrhovne-sra sodišča ne more nadomestiti s ki .liki udentnimi dejanji, pač pa je tudi veljavno, ako člen podpiše samo imenik zadružnikov. Tudi pred registriranjem zadrugo ustanovu ikom podane pristopne izjave so pravno obvezne. Zakon pravi dalje, da je dan vstopa in izstopa vpisati v zadr. register, a ne navaja daljnega postopanja, kako se sprejemajo člani. Ker oblika sprejema ni predpisana, se mora ozirati tudi na konkludentna dejanja, katerih ni moč drugače tolmačiti, n. pr. vpis članov v vse zadevne knjige m« izkaze, dovolitev posojil itd. Pravila »Glavne posojilnice« določajo, da postane kdo šele tedaj član, kadar je podpisal pismeno izjavo, da vstopi v društvo, ko je vplačal vsa? en delež ter se vpisal v imenik dništvenikov. To so pogoji članstva, oblika sprejema in protoko-liranje sejnih sklepov ni niti v zakonu, niti v pravilih natančneje določena. Poslovanje uradnikov v zadružni pisarni ni privatno delo, za vse vpise in odpravke je odgovoren upravni svet, bodisi da jih izrecno ali molče odobri.
Sprejem članov se navadno vrši tako: Kdor išče pri zadrugi posojila, se obrne do načelnika ali pa do uradnika, ki opravlja in vodi pisarniške posle. Upravni svet potem v svoji seji dovoli prosilcu posojilo z obsebi umevnim pogojem, da je že član ali pa pristopi zadrugi, predno se mu izplača posojilo, ki se sme dati samo članom. Dotičnik podpiše pristopno izjavo, se vpiše v zadružni register ter sprejme od dveh članov upravnega sveta podpisano deležni-co z zapor, številko registra, to je potrdilo, da je sprejet med člane in da je plačal delež v znesku . . . Vpiše se tudi v knjigo deležev ter pridobi s tem vse pravice članov, a prevzame
tudi dolžnosti. V letnih bilancah in računskih zaključkih se izkazuje število pristopivših in odstopi vših članov in vsota vplačanih deležev. S potrdilom rač. zaključkov je tudi občni zbor odobril med letom sprejete in vpisane člane. Kot dokaz članstva služi upr. svetu pismena pristopnica in register, članu pa njemu izročena deležnica. Ako je vse to le šala in slepilo javnosti, kdo naj še zaupa na »vero in poštenost« naših zadrug? Kdor hoče zaupati svoje denar kaki zadrugi, bi moral preje pregledati vse sejne zapisnike, kateri mu pa niso pristopni.
Kdor ne more ali neče pomagati nedolžnim žrtvam, jih vsaj naj ne vbija.
Škodoželjnost ni kršćanska čednost. Ako S. L. S. pomaga odličnemu svojemu pristašu, da plača »Glavni« dolžni milijon in na svoje deleže po petsto kron ne 5000 K), ji bodo hvaležni tudi drugi njeni prizadeti pristaši in žaloigra se bode srečno končala. Sicer pazite, da se ne uresniči pregovor: danes meni, jutri tebi. M: tudi političnim nasprotnikom ne želimo gospodarskih polomov, katerih posledice se ne dajo prerauuniti.
Glede Agro-Merkurja pripomni mo le toliko, da po našem mnenju konkurz ni bil neizogiben in da bi se bila stvar dala izlepa sanirati, ako bi bili glavni udeleženci bolje umivali svoje dolžnosti in gledali na posledice. __—i—
Politična kronika.
Ministrski svet je imel v soboto poslednjo sejo pred otvoritvijo državnega zbora. V tej seji je izvršil poslednje priprave za poletno zasedanje, ki se je začelo danas dopoldne. Jutri bo imel cesar prestolni govor, v katerem se bo predvsem bavil z gospodarski mi, socijalnim i in vojaškimi vprašanji, kakor tudi s češko-nemško spravo. Posebne debate o prestolnem govoru ne bo. Politična debata se bo najbrže vršila pri razpravi o obtožitvi, katero podajo socijalni demokratje proti bivšemu Bie-nerthovemu kabinetu zaradi uporabe $ 14., s pomočjo katerega je bilo uzakonjeno sedem vladnih predlog, tika-joeih se predvsem proračuna, rekrut-nega kontingenta, kontokorentnega posojila itd. Baron Gautsch z ozirom
LISTEK.
Skušnjave Tomaža Krmežllaočka.
Šaljiva povest;   spisal L. Sepetavec (Dalje.)
Priprave za »škofov dan« so se vršile s posebno živahnostjo od tedaj, ko je bilo določeno, da pride škof v petek v Blatno Ligojno. Najbolj se je pehal organist; delal je s tako vnemo, da je postal tehant Valentin ČJe-fnta nevoljen in je naročil kaplanu Matjoku, naj poizve, kaj ta organi-stova sumljiva vnema pomeni.
»Ko sem organista spodil iz službe,« je dejal tehant, »se je pritožil proti meni pri škofu, pa ni nič opravil. Zabavljal je na škofa ravno ta ko. kakor name — zdaj je pa tako vnet.«
Kaplan Matjok je izvedel samo to, da je organist vnet le zaradi tega, ker ima priliko pokazati svoj skladateljski dar.
»Iznašal je nov glasbeni slog,« je pripovedoval kaplan Matjok pijan, kakor vedno. »Sam mi je povedal, da je združil načela moderne glasbe z načeli cecilijanske glasbe ...«
»Osel,« je rekel tehant Čefuta, ki je ljubil lapidarne izreke in se ni več menil za organista.
Naposled je prišel slavnostni dan. Blatna Ligojna je bila okrašena, kakor mlada nevesta. Postavljeni so bili mlaji, vse hiše so bile na novo pobeljene in olepšane z zelenjem in z zastavami, ljudje so bili praznično oblečeni, otroci so bili umiti, prešiči so bili vsi zaprti v svinjaku, kuret-nina je bila shranjena, župan in mež-nar sta bila obrita in v farovški kuhinji je bilo vse polno ženstva.
Sprejem je bil res sijajen in škof je ves gin jen migal z brado in deleč svoj blagoslov po običajnih govorih odšel v farovž.
Ves dopoldan so bili duhovniki sami med sabo v farovžu, a vendar se je po ženskah razvedelo, da je škof kaplana Matjoka hudo pestil in ga tako ošteval, "da je Matjok ves objokan prišel iz sobe. In v kuhinji je iz-pil pet kozarčkov slivovke, da se je pokrepčal in jokaje je povedal, da mora iti prostovoljno za štiri mesece v blaznico, sicer jra pošlje škof v zavod za duhovske alkoholike. Resničnost te vesti je potrdil sam kaplan Matjok, ko je prišel iz farovške kuhinje v konsum, da s konjakom nadaljuje, s slivovko začeto okrepčevanje svojega telesa.
Na obed v farovž je bil poleg domačih in sosednih duhovnikov in vaških dostojanstvenikov, župana, obč. odbornikov, nadučitelja in ključarja povabljen tudi Tomaž. Seveda ni slutil, kakšen namen je imel pri tem tehant Valentin Čefuta, da naj namreč Tomaževa pohvala posojilnične-ga in   konsumskega   delovanja po-
vzdigne tehantovo veljavo v škofovih očeh.
Tomaž je bil povabila zelo vesel, kajti naposled se mu je le izpolnila vroča želja, da bi bil predstavljen škofu in bi slišal iz njegovih ust, kakšen vtisk so nanj napravile Tomaževe pošiljat ve za škofove zavode. Se tisti dan, ko je dobil povabilo, si je v sosednem mestecu naročil črno salonsko obleko in ko se je v tej obleki udeležil škofovega sprejema, so ga dekleta skoro še bolj občudovala, kakor svojega višjega dušnega pastirja.
Tomaž je bil poleg nadučitelja edini civilni človek, ki se je udeležil slavnostnega obeda v farovžu in je bil edini povabljenec, ki je škofu poljubil roko.
»Vas poznam, vas dobro poznam, gospod Krmežljavček,« je prijazno rekel škof. »Že dolgo gledam na vas. Velike skušnjave so se vam približevale, da, velike skušnjave. Neka igralka, da. A vi ste vse skušnjave premagali, da. Molitev, sveta spoved, sveto obhajilo vam je dalo moč, da. In pregnali ste vse skušnjave, da . . .«
»O, prevzvišeni, kako sem »rečen . . .« je zdihoval Tomaž in se kremžil, kakor bi bil do solz ginjen.
»In za moje zavode sto žrtvovali in ste nabirali in dajali dober vzgled in s prepričevalno besedo vnemali mlačne. Vrl mlad gospod ste, da.«
»O — o — pre — vzvišeni,« je ječal Tomaž, kakor bi bil blaženosti ves iz sebe, in poskušal zbrati v očeh
nekaj mokrote, da bi vsaj eno solzo imel za vse slučaje na razpolaganje.
»Vrl mlad mož ste, da,« je nadaljeval škof. »Takih mož je treba naši sveti stvari, da. In kadar vas bo sveta cerkev potrebovala, vas bom poklical, da!«
»O — o — prevzvišeni! Kri in življenje dam za sveto cerkev, kri in življenje za vas.«
Tako je zaklical Tomaž in je zopet poljubil škofu roko in ker ni mogel izprešati nobene solze, je med zobmi brizgnil malo sline na roko. Škof je pa mislil, da je padla Tomažu solza ginjenosti iz oči in poslovil se je od njega tako prijazno, da so ga župan in nadučitelj, občinski odborniki in ključarja kar zavidali in začeli gledati v njem bodočega imenit-nika katoliške stranke.
Po molitvi so duhovniki in povabljenci sedli za mizo. Tomaž je sedel poleg županu in nasproti naduči-telju.
Najprej je prišla na mizo šild-krotna juha s cmokci iz šildkrotne krvi.
»Vas imajo pa škof zelo radi,« je menil župan in gledal, kako je Tomaž. »Vi boste še lahko poslanec.«
»Kakor odloči božja volja in spoznanje prvvzvišenega,« je odgovoril Tomaž.
Mežnar je potem prinesel na mizo štokš s kislim zeljem.
»Postno bomo jedli,« je m~nil župan, »ampak moja punica, ki po-
maga v kuhinji, je rekla, da bo veliko in dobro.«
Župan je povedal resnico; prišlo je na mizo mnogo in same doore stvari.
Po šildkrotni juhici in štokšo j<* prišla na mizo ribja salama, potem marinirana tunin-riba, potem ocvrte domače ribe, potem na olju pečene morske ribe, potem postna raca, o kateri je pojasnil župan, da je same ribe in končno sirovi štrukljL
Med obedom se je le malo govorilo. Slišalo se je največ samo cmakanje in žvenketanje krožnikov in vilic ter nožev. Živahneje pa je postalo pri črni kavi. Govoril je tehant, govoril je župan in govoril je nadučitelj in vsi so z vnemo slavili škofa in kar puhteli same verske gorečnosti, kakor bi se hoteR škofu vsaj1 toliko prikupiti, kakor se mu je prikupil Tomaž.
Pojedine je trajala dobre tri ure in končala ee je z molitvijo. Kaplan Matjok je pri molitvi tako vpil, da ga je škof z veliko nevoljo gledal in v«i so vzdihovali: »popolnoma je pijan.« Samo znpan ni nič rekel, ker je bil sam pijan in je le Tomaža za rokav cukal in ga titu-li-ral z »gospod poslanec.«
Po obedu se je odpravila vaa družba iz farovža v bližnji gozdič, kjer je stala kapelica Marijine družbe in kjer je bilo zbrano že vse prebivalstvo Blatne Ligojne.
(Dalj* prihoda«];
na prestolni govor ne bo imel posebnega pro^rranmtičnega govora. Pač pa bo govoril v tekti politične debate, da odgovori na izvajanja govornikov raznih strank. Baron Gautsch hoče, da bi se poletno zasedanje nove zbor« niče ne omejilo le na formalnosti in na debate o nujnih predlogih in pa na obtožbo ministrstva, temveč da bi zbornioa takoj dokazala svojo delo-zmožnost e tem, da bi izvršila kako važnejše delo. Ker se za reševanje brambnih predlog ni mogla nobena stranka odločiti, kakor se je baron Gautsch lahko prepričal v konferen-eah s poslanci, se namerava baron Gautsch omejiti samo na rešitev bančne predloge. Novi ministrski predsednik je skušal prepričati zastopnike posameznih strank, kako nujno je iz gospodarskih ozirov, kakor hitro mogoče uzakoniti to predlogo, s katero se število davka prostih bankovcev pomnoži za 200 milijonov tor se s tem zabrani podraže-nje denarja, kar bi se moralo zgoditi, če bi morala avstro - ogrska banka kakor dosedaj gospodariti.
*
Poljski klub je imel v soboto polnoletne sejo, v kateri je bil bivši finančni minister pl. Bilinski izvoljen za predsednika,Za podpredsednike so bili izvoljeni posl. A b r a h a -movicz, Leo, Stapinski in B u z e k. — V predsedstvo poslanske 'zbornice pošlje poljsko kolo poslanca dvornega svetnika Germana.
* . •
V ogrsko - hrvaškem državnem T&oru nadaljuje opozicija obstrukci-jo proti brambni predlogi. V soboto je pred generalno debato interpeliral poslanec Ivanka o stališču, katero zavzema zunanji minister napram all)aaiskim nemirom. V generalni deki ti je prvi govoril pristaš ljudske stranke grof S e h e r r - Thosz, ki je izjavil, da odklanja predlogo. Nato je govoril poslanec A p p o n y i jako ostro proti predloženi predlogi. To je vzbudilo veliko presenečenje. Grof je namreč še pred par dnevi v klubu svoje stranke obsojal obstrukcijo, v tem govoru je pa pozival na naj-ostrejši parlamentarni boj. Z veliko napetostjo pričakujejo govor grofa A n d r a s s y j a. — K o s s u t h se .vrne v Budimpešto še-le koncem avgusta, vsled česar v generalni debati ne pride v poštev.
Albanski vstaški komite dela z vsemi sredstvi na to, da bi tudi v Epiru zanetil vstajo. Tajni zaupniki hodijo po Epiru in skušajo pridobiti prebivalstvo te pokrajine za vstajo. Pri Prenottiju je neka četa razorožila pet, vojakov ter ujela enega pod-jK>ročnika. V Delvinu in Argvro Ka-stro vznemirjajo štiri čete ondotno okolico. V Argvro Kastro je 150 orožnikov, v kratkem pride tja bataljon turških vojakov.
Na Portugalskem se vrši sedaj .veleizdajuiški proces proti nionarhi-stičnim zarotnikom. Knez Miguel Braganza je odgovoril na vprašanje portugalske vlade, ki je uvedla preiskavo, proti hiši Braganza zaradi veleizdaje, da je očividno, da se tiče zarota hiše Koburg. Po nenadnem begu kralja Manuela. je ostal del njegovih papirjev v deželi, drugi del papirjev pa so rešili in spravili na varno. Med papirji, ki so ostali v deželi, se nahaja tudi korespondenca kralja Manuela z angleškim kraljem T^dvardom. Najbrže se bo parlamen-tarična komisija bavila tudi s korespondenco kneza Oporto, ki je bila namenjena angleški kraljevi hiši in je imela namen, dohiti angleško pomoč, da pride kralj Manuel zopet na prestol. Knez Miguel meni, da išče portugalska vlada jurističen ti tel, da more za.seči Koburška posestva.
*
Zaradi Maroka se vrše posvetovanja med Kiderlen - Wachterjem in Cambonom. Oba državnika sta baje zadovoljna s tekom razprav, vendar pa je pričakovati, da se bo stvar še precej zavlekla. V Parizu so mnenja, da je treba tudi Nemčijo odškodova-ti, če razširi Francija v Maroku svojo moč, nasprotno pa je baje tudi Nemčija odnehala od svojih zahtev po teritorijalnih kompenzacijah. — Nemška intervencija v Agadiru je imela že svoje slabe posledice. Med Agadirjem in Marokešem so izbruhnili vsled nevolje domačinov nad vsiljivostjo tujcev resni nemiri. To bo imelo najbrže za posledico, da bodo tuje čete v imenu sultana zasedle tudi Marakeš.
Štajersko*
Tz Celja, »Slovenec« poroča s posebnim veseljem, da je obsodil kato-liškonarodni sodnik dr. Krančič pri okrajnemu sodišču v Celju urednika Lesni carja na tri dni zapora, ker je ]>o izpovedbi ene priče in dr. Benko-vičega pisarja istega na volilnem shodu brez povoda »razžalil«. Prič urednika Lešničarja   o dogodkih na
shodu in o verodostojnosti obtožbe se ni zaslišalo in predlogu, da bi ga ne sodil z ozirom na politično ozadje cele zadeve dr. Krančič, čegar stiki s kolovodji celjskih klerikalcev so znani, ne ugodilo. Pripomniti Je treba, da ima urednik Lesnicar sploh samo eno predkaien, globo 20 K saradi malenkostne afere na nekom političnem shodu. Ker je stvar še v teku in pride pred okrožno sodni jo, ne bomo dalje o njej govorili, kakor bi tudi sedaj ne, ako ne bi »Slovenec« na uprav talotski način izrabil te obsodbe, ki še niti definitivna, ni. Kar pa se tiče ostalih »Slovenčevih« osebnih napadov na urednika Lešničarja, bodi tu pojasnjeno, da je dovršil celo gimnazijo z odliko in z odliko napravil tudi zrelostni izpit. Ako se je po enem letu visokošolskih študij na ži-vinozdravniški visoki šoli, ki mu niso ugajale, odloČil iz lastnega nagiba in veselja za časnikarstvo, je to menda čistp njegova osebna zadeva, ki naših ljudi prav nič ne zanima. Sploh X>a osebni napadi na tov. časnikarje pri dostojnih listih niso v navadi.
Iz Celja. Zrelostni izpit na višji gimnaziji je bil v soboto zaključen. Predsedoval je deželni šolski nadzornik dr. Thumser, udeležilo se je zrelostnega izpita 33 kandidatov. 3 so napravili izpit z odliko (med njimi 2 Slovenca), 2 sta reprobirana na 6 mesecev (med njima 1 Slovenec). 23 je dobilo spričevalo zrelosti enoglasno, 5 per maiora. Zrelostni izpit so napravili sledeči slov. abiturijentje: Cizelj Anton, Detiček Fric, Fon Vladimir, Gruber Anton (z odliko), Je-raj Josip (z odliko in posebno pohvalo šolskega nadzornika), Jurko Stanko, Klenovšek Dragotin, Omladič Filin. Kočnik "Rudolf. Bom Vinko, Samec Josip, Strmšok Pavel in Vrečko Fran. Slovenski abiturijentje so priredili v soboto zvečer v Narodnem domu prav lei>o vspelo odhod-nico.
Iz Celja. V soboto se je zaključilo >olsko leto na slovenski deški okoliški šoli z običajno slavnostjo, na kateri sta kakor vsako leto spregovorila gg. predsednik krajnega Šolskega sveta dr. Hrašovec in nadučitelj Ar-min Gradišnik mlaclini in staršem zlate besede. Na zavodu je bilo koncem leta 384 učencev; o njihovi pridnosti in vestnem delu učiteljstva kaže to. da se jih je zaradi izvrstnih spričeval in lepega vedenja vpisalo v zavodovo zlato knjigo 78. 16 fantov bo vstopilo drugo leto v gimnazij.
Toča v Savinski dolini. V Vrbju. šentpeterski okolici in Gotovljah je bila huda toča. ki je zelo poškodovala hmeljnike in napravila občutno škodo tudi na drugih poljskih pridelkih, zlasti na koruzi. Hmelj si morda še opomore, vendar pa bo letos pridelek že itak povsod manjši, ker se zaradi suše ne morejo delati kobule.
Iz Slov. Bistrice. Občni zbor C. M. podružnice se vrši v sredo, 19. julija zvečer. Na sporedu je med drugim predavanje pot. učitelja Ivana Prekorška. Pričakujemo na zlx>rova-nju, ki se vrši v hotelu ^Avstrija«, obilo udeležbe.
V Slovenski Bistrici se vrši v sredo 19. julija v hotelu »Au&tria« občni zbor Ciril in Metodove podružnice.   Po zborovanju prosta zabava.
— Prijatelji družbe so prijazno vabljeni.
Iz Rogaške Slatine. Pri uai> imamo novega poštarja. Piše se Mitter-hanimer in bi Slovence najra.-' na salati požrl. Svetujemo Mitteriiam-merju, naj bo miren in naj rajr- ^leda, da 1k> v njeg-oveni poštnem uradu boljši red. Zgodi se, da se na pošti pri računih zmotijo, potem pa nadleguje Mitterhammer drugi dan stranke, da naj dajo toliko in toliko denarja nazaj. Sem in tja se to pač povsod primeri, pri nas pa že tako pogostoma, da je to neodpustljivo. Naj bo torej Mitterhammer rajši miren in naj se uči računati in naj se nikar ne zaganja v nčiteljstvo, saj se ima ljudski šoli zahvaliti, da je naprej prišel.
Drobne noviee. Poroka. V nedeljo, dne 16. julija se je poročil pri Sv. Filipu poleg Celovca odvetniški kandidat dr. Prus z gospdč. Marijo Kranje. bivšo učiteljico v Špitalien.
— Za Sokolski dom v Šoštanju se je nabralo doslej 730 K 40 v. Denar je gospodarski odsek šoštanj-skega Sokola naložil pri šaleški posojilnici v Velenju. — Kmetijski poduk v m a r i b or s k i domobranski vojašnici. Letošnjo zimo se je napravil prvi poskus z upeljavo kmetijskega poduka v mariborski domobranski vojašnici. Javilo se je za obiskovanje poduka prostovoljno 25 mož, med njimi — 5 Slovencev. Tečaj je trajal od 16. novembra do 19. maja. — Iz O p 1 o t -n i c e poročajo: Te dni je umrla tu žena mizarja Hasenbichla, stara 34 let. Pogreb je vodil župnik Juri Be-zensek iz Cadrama. Ko je pred hišo opazil, da hočejo nemški pevci iz Konjic peti, je hitro s pogrebom odšel in pustil pevec pred hišo. Tak način ro-doljubja ne bo povečal simpatij za slovensko stvar. — Tatvina. Orož-
niki so te dni prijeli Janeza in Katarino Bobnar, ker sto is dalje Aaaa kradla g. paromlinarju Majdiču v 3p. Hudinji pri Cerju iz skladišča zrnje, ga dala mlet in potem moko za mal denar prodajale. Oba sta bila pri g. Majdiču v službi. — N a m a-riborati dej. sadjarski so-1 i se konča šolsko leto dne 29. julija ob 9. dopoldne. —-hOrmoža nam poročajo: V torek dne 18. julija prične pri nas u radovati novi notar, g. dr. Franc Strelec, ki je bil doslej v Zg. Radgoni. O. notarja kot narodnjaka v našem mestu in okraju prisrčno pozdravljamo.
KoroiKo.
Stroški za   celovško gledališče.
Pri zadnji seji občinskega sveta v Celovcu se je na predlog župana dovolilo še 2450 kron za električno dvigalo in 500 kron za eno zagrinjalo. Tako ko znašajo stroški za gledališče872 tisoč kron. Proračun se je prekoračil v celotnem za 17.000 kron.
Morilca Kobentarja se vedno niso našli. Zaprli so že več znanih lovskih tatov, toda nikomur ne morejo dokazati krivde. Okoličani dolže cigane, ki so bili par dni pred umorom v Rožni dolini. Nekateri trdijo, da so videli celo neko ciganko hoditi s puško po gozdu.
Strela je ubila pri vaškem živinskem napajališču 231etnega Pavla Sterlinkovega v Narah, ko je pripeljal k napajališču konja. Strela je udarila najprvo v konja, ki je bil na mestu mrtev in preskočila nato na mladeniča ter ga tako ožgala, da je v par urah umrl.
Goljufija s hranilno knjižico. V Beljaku so aretirali brezposelno natakarico Marijo Metzger, ker je ponaredila hranilno knjižico in jo zastavila pri neki branjevki za 49 K.
Kravo je povozil brzovlak Fran-eensfeste-Maribor včeraj zjutraj pri Spitalu ob Dravi. Krava je ušla iz paznika posestnika Kebentarja in zašla na tir tik pred železniškim mostom.
Primonfto.
Kako skušajo goriški klerikalci škodovati   Ciril - Metodovi družbi.
Moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Gorici sta bili napravili veselico, ki je uspela prav dobro. Gospodje, ki so se posebno trudili, so bili navedeni in pohvaljeni v »Soči«. Goriški klerikalci že več časa iščejo prilike, kako bi pokazali svojo mržnjo nasproti šoli Ciril - Metodove družbe, ki se otvori na jesen v Gorici blizu državnega kolodvora. Našli so jo. Sklenili so, napasti omenjene gospode prav nesramno, namreč z lažjo in obrekovanjem. Gregorčičeva »Gorica« si je na celem izmislila^ da so se nekateri v »Soči« pohvaljenih udeležili »Siidmarkine« veselice. Dr. Gregorčič je bil opozorjen na to infamno laž, ali katoliški duhovnik nima srca, da bi popravil svojemu bližnjemu storjeno krivico. Popraviti niso hoteli nič, ali sedaj se 1'alotsko zaganjajo v gosp. dr. Dere-anija, predsednika podružnice, ker je v javnosti razkril, kako nesramno lažnjiv list je Gregorčičeva »Gorica«. Goriški klerikalci imajo s tako peklensko hudobno započeto gonjo namen, škodovati novi slovenski šoli, tako potrebni ob državnem kolodvoru. Wieser ima svoje dopadajenje nad njimi ali svojega namena ne bo dosegel.
Porotna razprava radi »Banke
popolare« v Gorici. Trije glavni obtoženci so bili že zaslišani. Sedaj so prišli na vrsto stranski obtoženci. V soboto je bil zaslišan bivši predsednik banke Hektor Piani. On je vstopil kot podrejen uradnik v službo pri banki že leta 1901. Obtožnica ga dol-ži falsifikacije bilance za leto 1908. Povedal ni nič posebnega. Lenassi ga je imel za »špiceljna« nad Colle-jem. Izpovedal je, da je Colle nekoč vzel štampiljo banke ter je pritiskal na pisma, katerih drugi niso videli. On je slišal pri vratih, kako je Lenas-si prijemal Colleja radi kupčije s Confortijem v Beljaku. Ko je Colle odšel, je bila blagajna zaprta, iskali so ključ v Collejevem stanovanju, pa ga niso našli. Odprli so pa vseeno s silo in konstatirali primanjkljaj 120.000 K. Luzzatto je hotel imeti na vsak način hitro bilanco za leto 1908. On je skušal napraviti kolikor mogoče pravilno bilanco, delal jo je prvikrat, ali delal je po navodilih. Izkazala je dobička 27.000 K. Lenassi je rekel Luzzattu, da 5% dividenda ni mogoča, Luzzatto jc rekel, da se mora izkazati dobička vsaj toliko, kolikor prejšnja leta. Na predsednikova vprašanja odgovarja, da so upravni svetniki preveč klepetali okoli; če bi bili molčali in pametno delali, bi se bila dala banka rešiti. — Obtožnica pravi, da je sestavil krivo bilanco kljub temu, da je vedel, da je pri banki izgube Še 950.000 K. Piani pravi, da on tega ni vedel, marveč da je bilo 10. februarja izgube 600.000
kron, meseca aprila še-le 950.000 K. Rasprava se nadaljuje. Trajati utegne še cel ta mesec. Danes sta na vrsti za zaslišanje Confortl, blvsi lesni trgovec v Beljaku in njegova žena. — Zaslišanih pa bo potem še 28 prič in črtanih ie mnogo izpovedi.
Roparski napad na mlekarico. Dne 12. t. m. je šla mlekarica Uršič Jožefa s svojim vozičkom iz Štori j po Openski cesti v Sežano. Malo pred Sežano ji pride nasproti neznan 40-letni moški in zahteva od nje jesti in piti. Dala mu je ženica kruha, pijače pa seveda ni imela. Neznanee jo je nato zagrabil za vrat in vrgel ob tla. Žena se mu je seveda branila, in ru-vala sta se v cestnem prahu dokler ni prišel neki voznik, ki je napadalca prepodil in odpeljal skoro nezavestno mlekarico v Sežano. Ropar je vkradel mlekarici med ruvanjem tudi denarnico, v katerej je imela 16 kron. Dobila je precej težke poškodbe na glavi in po rokah. Napadalca, ki je moral biti po izpovedbi žene Lah, še niso dobili.
Glede samomora v Prošeku so se prva poročila, ki so došla, prenaglila. Iz Prošeka namreč pišejo, da go-stilniČarke Godine niso dobili v kleti, marveč v svojem stanovanju. Tudi trdijo baje zdravniki, da se ni zastrupila, marveč, da jo je zadela srčna kap. Bolehala je namreč že dve leti, in sicer od časa nesrečne smrti svojega moža, ki je padel s konja.
Izgubil se je G31etni Ivan Sosič iz Opčine. Od doma je šel v ponedeljek in se še ni vrnil. Sumi se, da se je ponesrečil ali pa izvršil samomor.
»Dramatično društvo« v Trstu prične z brezplačnim rednim dramatičnim poukom danes. Dosedaj se je oorla^iln 18 učencev in učenk. Pouk se vrsi \»uk ponedeljek, sredo in petek ob 8. zvečer.
Kolera. C. kr. namestništvo v Trstu razglasa: Z današnjim dnem je poteklo 5 dni, odkar je umrl Enri-co de Chiceio in so našli v njegovih črevesih vibrijone kolere. Ker se ni pripetil od tedaj noben nov kakršen-sibodi sumljiv slučaj, je Trst smatrati v smislu mednarodne sanitetne konvencije za prost kolere. — V Trstu so v soboto dopoldne preiskali truplo za sumljivimi znaki umrle bolnice 6. oddelka in našli, da je umrla za vnetjem trebušne mrene (peri-tonitis aenta).
Prijatelj maraskina. V Trstu je ukradel 251etni Josip Zupan s svojim tovarišem Turkovieem v Llovdo-vem skladišču 16 steklenic maraskina. Ko so jih aretirali, je razbil Zupan iz jeze dve steklenici.
Goljuf ni potnik. Včeraj so aretirali v Trstu trgovskega potnika Antona Zozolota. Ovadila ga je neka dunajska tvrdka, da je ponaredil potnik neki podpis in s tem oškodoval tvrd-ko za 250 kron.
Določila za zapiranje trgovin. Namestništvo v Trstu je izdalo ukaz. da se odpirajo trgovine, pisarne in skladišča zjutraj ob tričetrt na osem in zapirajo zvečer ob pol osmih. Trgovine za jestvine pa se odpirajo ob 7. zjutraj in apirajo ob 8. zvečer. Ob sobotah, na dan pred Božičem, Novim letom in sv.Miklavžem pa smejo biti odprte trgovine za jestvine do 9., vse ostale pa do 8. zvečer.
Ponesrečen letalni poskus v Kvarnerskem zalivu. V soboto je nameraval preletiti avstrijski avijatik nadporočnik Bier kvarnerski zaliv. Na 230 m dolgem letalnem polju se je zbrala velika množiea prledaleev, ki je nestrpno pričakovala poleta. Radi neugodnega vremena je moral Bier čakati do 5. ure. Nameraval je, da se dvigne že po preletu 50 m tako visoko, da preleti štiri visoke kole v morju. Toda Šele po nreletu 200 m se je dvignil za 2 m. Da se ogne kolom je napravil hud ovinek. Pri tem pa se mu tik nad morsko gladino preobrnil letalni stroj in padel v morje. Gledalci so hiteli na obrežje, med tem pa sta ponesrečenega avijatika že potegnila iz vode dva ribiča iz Reke in sicer Jagodnik in Lucich.Bier je ostal nepoškodovan, pri stroju pa 6e je pokvarilo samo krmilo.
Hrt sokolske župe LM-liano I. v Kamnih.
Veliko zanimanje, ki je vladalo za zlet sokolske župe Ljubljana I. v Kamnik, je obetalo že v soboto, da bo udeležba na tem zle tu prav veličastna. Ze v soboto so se zbirale v Ljubljani vrle sokolske čete in v nedeljo zjutraj je odpeljal vlak telovadce in goste v stari sloveči Kamnik. Na kolodvoru je pozdravil došle goste v imenu kamniškega Sokola njegov starosta dr. Kraut in ob zvokih godbe so navdušeno zapeli Sokoli himno: »Kje dom je moj«. — V dopoldanskih urah se je vršila nrto telovadba in ob V4I2. so se uvrstili Sokoli k obhodu po mestu. Veličastna je bila četa, ki je štela okrog 500 Sokolov s Štirimi zastavami in sicer z zastavo Sokola »Ljubljana«, »Kamnik«, »Škofja Loka« in »Ribnica«, katerim se je
pridružila še zastava »Čitalnice« in pevskega društva »Lire«. Sprevod se
je pomikal po ulicah, ki so bile okrašene z zastavami in je dospel pred »Društveni dom«, kjer jo pozdravila Sokole z balkona ga. dr. Kraut ova. poživljajoč slovenske matere, da naj izročajo svojo deco 6amo Sokolu, da jo vzgoji Sokol v narodnem duhu za krepke bori tel je. Govoril je nato starosta »Sokolske župe I.« prof. Pipen-bacher, ki je v svojem govoru poživljal vse sloje, da naj se oklenejo sokolske misli, ker le v tej misli je spas slovenskega naroda. Pozval je zaspane c. kr. uradnike, da naj se otresejo svoje mlačnosti in malodušnosti. Nemci in vsi drugi narodi lahko brez skrbi nastopajo za svoje narodnostne in celo strankarske ideje, zato lahko tudi slovenski uradnik sodeluje pri narodnih društvih, ki imajo cilj napredovanje vzvišene ideje in vzgajati čiste in trdne značaje. Pozval je kmečko ljudstvo, da naj se ne boji pokazati svojega prepričanja in da naj vstopi v sokolske vrste, da si okrepi život in osveži ter zjekleni duha in se otrese mračnjaštva in po-tuhnenosti, ki jo goje pred kmečkim ljudstvom oni, ki bi mu morali biti voditelji, pozval je obrtnike, da naj se oklenejo Sokola in pomočnike, da naj svoj prosti čas uporabljajo za vzgojo duha in telesa. Spomnil se je tudi voditeljev Tvrša in Fugnerja ter očrtal v kratkih besedah stremljenje Sokola in njegov namen gojiti pravo demokratsko misel.
Ko je dospel Sokol na Šutno, so ga pozdravile na eni strani deklice z zastavicami na drugi, desni strani pa dečki in fantje, ja^-no znamenje, da ni izdalo hujskanje župnika Lavren-čiča nič, ki je grozil v šoli otrokom, da jim bo že poplačal v šoli, če gredo giedat Sokola in telovadbo. Na vse kristjane je klical božje prokletstvo, ki bi se udeležili te veličastne slavno -sti, saj je dobro vedel, da mu izneveri zlet mnogo njegovih pristašev, katerim klerikalizem še ni vzel treznega in pametnega raz.^odka. Splošno navdušenje je vladalo, ko so korakali Sokoli skozi Kamnik, na čelu jim zastave, ki so jih bile okrasile kamniške dame z lipovimi venci.
K obedu so se razšli Sokoli v razne gostilne. Po obedu je bila ob polu 4. javna telovadba, ki je uspela klub skrajno nagajivemu vremenu sijajno. Posebno sta se izkazala žen-stvo. ki je telovadilo z veliko dovršenostjo, in naraščaj, ki je pokazal v svojih z vso preciznostjo skoro brezhibno izvršenih vajah dobro, a tudi strogo disciplino. Videli smo tudi 5 ali 6 vzornih vrst in njih izborno telovadbo ua orodju. Odlikovala se jc po eleganci posebno vrsta Sokola I. in osrednjega društva. Dež je pral Sokole, a ti se niso umaknili, dokler ni bil končan spored. Potem pa se je vršila v »Društvenem domu« prav neprisiljena zabava, ki poleg telovadbe ostane gotovo vsakemu udeležencu v trajnem spominu. Še dve idili iz povratka. Državnoželezniška uprava misli najbrže, da ne sme nikdar deževati, če prirede Sokoli kak zlet. To pot pa se je uprava urezala. Kakor smo ji hvaležni za priznanja vredno željo, da bodi lepo vreme, če poleti Sokol kam z vlakom, vendar bi ji svetovali, da da popraviti za v>nk slučaj svoje stare škatlje, ki jih prevaža po kamniški progi, da ljudem ne bo deževalo skozi streho na glavo. Prav idilično je bilo gledati, kako so dame v vozovih imele odprte svoje dežnike. In še drugo idilo z železnice, je treba omeniti. Vlak zapelje iz Cer-nuČ, že je na progi, pa ne more naprej, — manjkalo mu je sape, — kolesa se vrte, a vlak stoji kakor pribit. Kaj storiti? Strojevodja ukrene, da naj gre vlak zopet nazaj. In počasi se vrača vlak na postajo, potem pa se zažene z vso silo, ki jo premore iu srečno premaga majhni klanec.
V celoti moramo priznati, da je zlet sokolske župe Ljubljana L uspel klub vsem zaprekam sijajno in da je pripomogel prav izdatno k razširjenju in okrepi jen ju narodne misli v Kamniku in okolici. Iu to je dovolj. Mnogo takih prireditev, in odprle se bodo oči onim, ki so dostopni pamet-neinu narodnemu delu, v tem znamenju napreduj Sokol po celi na*i domovini in v to
»Na zdar«.
Ztorovnnie ailtelllttnlh oMturijentov in oMturllentk.
Ob letnem sklepu so se zbrali slo* venski učiteljiščni abiturijenti in aM-turijentke k drugemu javnemu zborovanju, ki ima bogat spored in je velikopomembno za razvoj učiteljskega naraščaja in celega ljudstva. Zadnje zborovanje se je vršilo ob sklepu leta 1909. Od takrat je zavelo v učiteljiščih novo življenje, in kot tako stopajo letos abiturijenti in abituri-Jentke v javnost. Zborovale!, ki so se udeležili zborovanja v jako lepem ste-
vilu, — zastopani so častno tudi gostje abiturijenti in abiturijentke it Gorice, Celovca in s Štajerskega, je pozdravil abiturijent J er a s. Omenil je pozitivni uspeh predlanskega zborovanja v vrstah naraščaja in UŠitelj-str* ter omenil tudi Ttalijauom tako zoprno premestitev koprskega učiteljišča v Gorico, kar je velepomemb-no kakor za vzgojo iu razvoj slovenskih učiteljišči! i kov. tako za mesto samo, ki je s tem pridobilo vee inteligentnega slovenskega elementa, ki bo delal tudi na to, da postane Gorica slovensko mesto. Zahvalil se je za obisk učiteljstva, ki je radevolje pohitelo na zborovanje svojih novih tovarišev. Zahvali se je »Mladiki« za brezplačna prenočišča in mestnemu magistratu za brezplačno porabo dvorane. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen abiturijent S i v e c in za podpredsednika abiturijent Lovšin, oba iz Gorice, za zapisnikarja abiturijent. Bizjak in za zapisni-karico abiturijentka Štichova, oba iz Ljubljane. V imenu »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev« je prisrčno ]>ozdravil zborovalee g. nadučitelj Jelene, ki je pozival zborovalee na vztrajno delo in jih ^varil pred nasprotnimi društvi, ki bodo pokazala le goljufiv trenoten uspeh. Deležni poslanec g. G a n g 1 je   pozdravil   zborovalee   v imenu
Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji«, ter stavil mladim učiteljem za vzornike posebno velikega misle-ca in iskrenega domoljuba Tvomen-skega, klicalca Nazaj kprirodi«Kos-seana in ponižnega Švicarja Pesta-lozzija. V imenu organizacije svobodomiselnega narodno-naprednega di-jastva pa je zborovalee pozdravil g. V a g li č. Vsi zastopniki so bili navdušeno pozdravljeni. Nato so prešli k dnevnemu redu. Predavali so g. J. 0 i ni n i k o položaju učiteljskega »ranu in potili naraščaja, in gdč. Š ti c h ova o učiteljici v problemu
enakega vprašanje in gibanja ter abiturijent g. V a d n a 1 iz Ljubljane o položaju učiteljskega naraščaja v Ljubljani.
Zborovanje m* je ob 1/212. uri prekinilo in se nadaljuje popoldne ob i', uri. Sprejeti sta bili tudi dve reso-luciji, ki jih priobčimo v jutrišnji številki.
Dnevne vesti.
-j- Pesek v oči. j Slovenec« z dne 11. julija se repenči na vlado in na šolske oblasti na Koroškem, »kateri m se ne gre za pravično stvar, za .--irski pouk, ampak edino le za po-nemčevanje in pri katerih Slovenec ne najde niti pičice pravice, te bodo seveda odklonile vsakega slovenskega prosifca (za katehetsko s1iiž1k> v Borovljah),   kakor   hitro bo poleg njega prosil tudi Nemec.« Pesek v
I. hinavščina in nič drugega! Kdo pa je poglavar vseh duhovnikov na .Aoroškem? Ali sme izstopiti iz službe, ali sme nastopiti kako duhovni* sko službo duhovnik brez dovoljenja škofovega?! Le nikarte hinavsko lajati nad neodličnimi oblastmi, primite za nšesa celovškega škofa, čigar dolžnost je, tla o>krbi slovenskim pokrajinam na Koroškem slovenske du-
uike! Pa, kaj pravim? * Pomedi-mo doma! Primite za ušesa Bašma-
►va in njegove jogre. ki so glasovali za nemškega učitelja za Belo peč, prosil ]>a je za isto službo tudi Slove-— ki so ustvarili mesto nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem in nemško gimnazijo
slovenski beli Ljubljani. Primite ta sladke« samega Bašmakova, ki se je širokoustil, da bodo imeli na nemški gimnaziji v Ljubljani pristop slovenski profesorji, no, ostalo je vse le pri njegovih širokih ožlindranih ustih, Slovencem jt; ta gimnazija, zaprta. — Pravijo, da je neki Hrovat gaj] svečo svetniku in tudi hudiču v čast, češ, ne vem, kam pridem, za-oeriti se nočem . . % Tako delujejo aši klerikalci: Nemci in Italijani so ►rez skrbi, ni se jim bati, da bi se jim dal povod kaki zameri, to jim
mčj sebični in brezdomovinski značaj — prostituirane kanalije.
-r Kulturni boj. Klerikalcem je šinil strah a- kosti. Nekaj so slišali,
• lr. ^i- pripravlja v državi kulturni boj in napisali so hitro dolgo posvarilo na slovenske naprednjake, prav kakor bi imeli slovenski naprednjaki
akih sto poslancev v državnem zbo-ru in bi bila v njihovih rokah odlo-
itev, če se vname v parlamentu knl-
nrni boj ali ne. Žal, da imamo na-prednjaki enega samega poslanca v
ižavneiu zbom in je torej napredna franka popolnoma nedolžna na tem,
• -e nastane kulturni Ik>j v parlamentu, ali če ga ne bo. To bodo odločile velike stranke in en glas pri tem ne bo prišel prav nič v poštev. Značilno pa je, da »Slovenec« tudi pri tej pri-Mki ni pozabil, slepariti svoje bralce. Verjetno je, da pride v državnem zbora po prizadevanju nekaterih velikih strank vprašanje o razporoki na razpravo. To je stvar, l katero se je katoliška cerkev v različnih državah že sprijaznila iu so bo slej ali
prej morala tudi v Avstriji. »Slovenec« pa piše, kakor bi se šlo za to, da se odstrani iz šole verski poduk, da bi se otroci namesto katekizma učili »Narodovih člankov« itd. To je tako ordinarna sleparija, da je mogoča pač samo pri »Slovencu«.
+ Kaj hoče ljudstvo? »Slovenec« pravi; Ljudstvo hoče cenejših živil. To je resnica, a tisti, ki ljudstvu cenejših živil ne privoščijo, so klerikalci, ki so napeli in še napenjajo vse sile, da se meje ne odpro in onemogoči uvoz živil. »Slovenec« pravi dalje, da hoče ljudstvo pravične porazdelbe davčnega bremena. Tudi to je res, a klerikalci teg-a nečejo, kajti krčevito se branijo, da bi duhovniki plačevali davke, kakor drugi ljudje in škof je vrtal in moledoval in beračil toliko časa, da mu je država odpisala mnogo tisoč davka, med tem ko nbogemu revežu vzame zadnje tele in še odejo s*postelje, če davka ne plača. In kakor s tema ljudskima željama, tako je tudi z vsemi drugimi. Klerika-lizem je pač v vsem ovira in napotje ljudskemu blagostanju.
4- Klerikalci in Sokoli. Menda je ni nepolitične organizacije na Slovenskem, ki bi jo klerikalci tako sovražili, kakor, Sokolstvo. To sovraštvo je staro. Že pred 20. leti je sedanji škof Mahnič napadal in sramotil Sokolstvo in je denunciral kot vele-izdajniško in vendar se je Sokolstvo samo utrjalo in razvijalo in vzlic cerkveni blagoslov pa v prokletje. S dovalo. Sokolstvo je danes mogočna organizacija, V 20. letih se je tako razvilo in izpopolnilo, da bi se Mah-niču zmešalo v glavi, če bi si mogel napraviti sliko o slovenskem Sokol -stvu. Ko so klerikalci izprevideli, da proti Sokolstvo nič ne opravijo, so mu poskusili izpodkopati zaslombo v narodu. Ustanovili so »Čuke«. A v življenju ji' že tako, da se cerkvena prokletja izpreminjajo v blagoslov, cerkveni blagoslovi pa prokletje. S »Čuki« so hoteli klerikalci izpodriniti »Sokole«, pa so ž njimi le pospešili razvoj in napredovanje Sokol-stva. Prav odkar rogovilijo »Cnki« v deželi, rase in se razvija Sokolstvo kakor nikdar poprej in igra v slovenski javnosti tako vlogo, kakor še nikoli. Čukarija ne more nikamor naprej in bi bila že zmrznila, ko bi duhovniki ne kupovali Čukom krojev, Sokolstvo pa je od dne do dne močnejše in vplivnejše. Čukarija se potaplja v valovih vsestranskiga zasmehovanja in če ima fant, ki je zašel med »Čuke« le malo soli v glavi, se sramuje svoje organizacije, Sokolovo pa pridobiva simpatije tudi med klerikalno mislečimi sloji. V Sokolih vidi ves narod slovensko nacijonalno armado, ki dela čast vsemu narodu, kakor je pokazala tekma v Turinu, v Čukariji pa vidijo vsi krogi le organizacijo, ki nima drugega namena, kakor da hodi s procesijami in pije šnops. To spoznanje je tako splošno, da obuja samo veselost, kadar daje »Slovenec« duška svojemu sovraštvu do Sokolstva. Kar »Slovenec« čveka, to je Mahnič že pred 20. leti veliko bolje povedal, pomagalo pa ni nič in ne bo nič. Sokolstvo pojde naprej svojo zmagoslavno pot, naj klerikalizem ob tem napredovanju še tako laja.
+ Stekli so! »Slovenec« napoveduje, da bodo klerikalci spravili ob kruh vse tiste, ki so v službi dežele, pa so člani sokolske organizacije, iu 7>ravi, tla vsi ti jedo kruh klerikalne stranke. Pred vsem moramo pribiti, da kruh, ki ga daje dežela svojim uradnikom in uslužbencem, je deželni kruh in ne klerikalni kruh. Ce pa že hoče »Slovenec« doimati značaj kruha, ki ga daje dežela svojim uradnikom in uslužbencem, potem mora pač pregledati, kdo plačuje dežel ne doklade. Toliko znanja pa lahko prisojamo klerikalcem. Dežela živi od naprednjakov in napreden je torej kruh, ki ga jedo deželni uradniki in uslužbenci. In ti uradniki in uslužbenci ne jedo svoj kruh zastonj, ampak ga pošteno zaslužijo s svojim delom. Tudi Šuklje, Lampe, Zaje in Pogan jedo prav radi napredni kruh, samo ne zaslužijo ga, ker delajo deželi samo škodo in sramoto, in ta napredni kruh jim tako diši, da ga nimajo nikoli zadosti.
+ Jezice dr. Šusteršičcve. Kakor znano, se jc pri zadnjem državno-zborskem gibanju v ljubljanski okolici mnogo govorilo o dr. Susterši-čevih jezicah. Preo! leti jc prišla namreč neka deputacija iz kraja, od koder razpošiljajo v velikih množinah jezice, k dr. Šusteršiču ter ga prosila, naj na ta ali oni način pomaga, ker je cena jezicam zelo padla. Dr. Susteršič je v svoji veliki bistroumnosti kot dober in izkušen kmetski zastopnik odgovoril, naj manj jezic »sejejo«, vslecL česar se bo cena zopet zvišala. Kmetje so se prav od srca smejali temu, in tudi vsa ljubljanska okolica se je pri zadnjih volitvah smejala modrosti tega kmestkega zastopnika. Dr. fiusteršiČ pa v svoji nedotakljivi mogočnosti ni mogel trpeti tega smeha in je širokoustno ponudil tisoč kron tistemu, ki mu do kaže, da je svetoval jezice sejati. Zdaj se pa pripoveduje,   da sta šla
dva kmeta iz Račne, ki sta bila takrat v dotični deputaciji k dr. Šusteršiču, da ga spomnita na oni pogovor in pa da dobita mastno nagrado v znesku tisoč kron. Toda dr. Susteršič se je izmuznil in — kakor se pripoveduje — rekel, da on ni odgovoren za to, kaj njegov »šribar« v »Slovencu« piše. In tako je dr. Susteršič dolžan že dve nagradi; eno za žlindro, drugo^za jezice.
+ »Slovenec« in obrtništvo. Kak prijatelj obrtništva je dični »Slovenec«, se vidi iz tega, kako napada načelnika deželne zveze obrtnikov za-dragj Eng. Franchettija, zaradi tega, ker je po sklepu zveznega odbora objavil po časopisih, da bode zveza sklicala protestni shod zoper krivično odmero osebne dohodarine obrtnikom. Predbaciva mu, da s tem dela reklamo za svojo brivnieo in nekako odobrava krivično postopanje davčne oblasti. Saj se poznamo, zakaj jemlje davčno oblast v zaščitbo in priporoča po »Slov. krščanski socialni zvezi« uvedene pravne večere, o katerih pa še nismo do danes nič slišali. Navaja zopet vodo na svoj mlin in misli s tem vjeti nekaj kalinov, ki bi se usedli tej zvezi na lim. Gosp. Eng. Franchetti je zvezo ustanovil in neumorno deluje že več kot deset let za povzdigo obrtnega stanu, ne da bi zasledoval kakih oseb. koristi. Če ga pa »Slovence« napada, ga napada zato, ker je g. Franchetti odločen pristaš narodne napredne stranke in ker se ne ustraši klerikalnih koritarjev. »Slovenec« naj kar lepo pusti gospoda Franchettija pri miru in se naj briga za svoje dične pristaše Kregar-ja e tutti quanti.
+ Čez radikalne dijake - maturante v Novem mestu zabavlja »Slovenec«. Mar bi raje prijel za ušes,! klerikalne abiturijente s klerikalnimi profesorji. Kdor absolvira višjo šolo in je profesor, pa leze manje ali prav malo izobraženim duhovnikom pod kuto, tak človek ni zrel in naj bi delal maturo še enkrat. Klerikalni profesor Makso Sever, bivši predsednik radikalnega vseučiliškega društva, je na Tučkovem vrtu govoril maloštevilnim nezrelim abituri-jentom — koritarjem — o politični značajnosti. Uskok radi korita pa govori — o politični značajnosti. Ri-sum teneatis . . No, tudi klerikalni dijaki okrog njega so se muzali hudomušno. Saj so videli med letom značajnost in pravičnost. Še pri pismenem zrelostnem izpitu so posadili klerikalne dijake skupaj, in sicer še enkrat tako gosto, kakor napredne, ali zato, da so lažje prepisavali? Vse leto in še preje so mučili in šikanirali napredne dijake, kaj čuda, če stopajo le - ti v svet s sveto jezo do klerikalnih profesorjev, (ki so vedno skupaj, ker jih vsa družba bojkotira) in prezirajo te svoje politično tako značajne odgojitelje. Mi obžalujemo le, da se napredni profesorji niso tako brigali za napredne abiturijente, kakor so se klerikalni profesorji za klerikalne dijake. Tega bi jim nihče ne mogel zameriti, ker, kar je dovoljeno enim, mora biti dovoljeno tudi drugim. — Zdaj odideta velika klerikalca, sitnež JuHij Krek, ki prav ničesar ne zna in si domišlja, da je jedel modrost z veliko žlico, in dr. Ša-rabon, ki je sicer v svoji stroki strokovnjak, le preveč temperamenten in vehementen in ki s svojim političnim prepričanjem bije svoji stroki — zgodovini v obraz. Burja naj bi vzela še politični veleznačaj — bivšega »Savana« Maksa Severja.
+ Promocija. Na graškom vseučilišču je bil dne 15. julija promoviran doktorjem prava gosp. Albert Hočevar, starešina akad. teh. društva »Triglav«. — Na praškem vseučilišču bo danes promoviran doktorjem prava gosp. Jože Pučnik, starešina akad. društva »Adrija«. — Pravni praktikant v Ljubljani gosp. Ivan G r a š i č bo dne 22. julija na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Nova razglednica. V založbi Aut. Slatnerja je izšla nova razglednica velike oblike, predstavljajoča panoramo mesta Kamnika s planinami v ozadju.Razglednica je v barvoti-sku jako lepo izdelana.
— Nič ni danes lažjega, nego izbirati v resnici dober kavni pridatek. Prejšnje čase ni bilo tako in marsikatera gospodinja je tarnala, da ne more napraviti dobre kave, ker ne more dobiti dobre cikorije. Nobena ni popolnoma in v vsakem oziru ugajala. Ena ni bila dovolj izdatna, druga je dajala kavi slab, neprijeten okus, tretja slabo barvo, spet druga neugoden vonj itd. Odkar pa imamo »Koli nsko kavno primes«, našim gospodinjam ni treba več tarnati, kajti »Kolinska kavna primes« ugaja v vsakem oziru. Ona združuje v sebi vse dobre lastnosti, ki jih mora imeti dober kavni pridatek. Zato so se vse slovenske gospodinje že oprijele »Ko« linske kavne primesi« in ne rabijo nobenega drugega kavnega pridatka več. Slovenske gospodinje pa nimajo »Kolinske kavne primesi rade samo zato, ker je najboljša med vsemi, temveč tudi zato, ker je ona edino
pristno domaČe blago te vrste, kajti »Kolinska tovarna v Ljubljani« je edina domača tovarna za kavne primesi na celem slovanskem jugu. Slovenske gospodinje iz naštetih vzrokov, kar se tiče kavnih pridatkov, ne izbirajo vee: one so že enkrat za vselej izbrale, in sicer izborno in pristno domačo »Kolinsko kavno primes«.
V Kropi je umrl dne 16. julija L I. g. Juri Magušar, veleindustri-jelec, veleposestnik in trgovec. Vrlemu in neu trudi ji vemu možu blag spomin.
Kolesarjeva nezgoda. Dne 14. julija zvečer bi se bila skoro zgodila smrtna nesreča. Neki delavec iz Vi-kerč pod Šmarno goro se je peljal od dela v Ljubljano. Pod vižmarskim klancem je šlo več delavk in delavcev. Ko se je kolesar pripeljal pod klanec, se je s tako silo zaletel v neko dekle iz Šmartna, da je sam odle-tel čez kolo na stran, in sicer na neki kamen. Dekle je bilo le neznatno opraskano, a se je hudo prestrašilo, kolesar pa je obležal brez zavesti. Ves je bil potolčen po glavi in menda ima lobanjo malo napočeno. Rabili so gotovo deset minut, predno so ga obudili iz nezavesti. Kdo je v takih slučajih kriv, se ne da nikoli dognati. Pešci so navadno brezbrižni, kolesarji so neprevidni, oblast pa ne more nič storiti.
Ukraden bankovec ga je izdal.
Že neštetokrat je bil kaznovan Lojze Jesihar po domače Talijan iz Radne vasi, pa ga vse to še ni izpametovalo. Dne 22. maja je že našel slučajno klet Antona Kostanjevca iz Radne vasi nezaklenjeno. Imel je silno žejo in torej ni čuda, da se skušnjavi ni postavil v bran, marveč je stopil v tiho in hladno klet ter vzel bankovec za 10 K, ki je bil pa na enem mestu prežgan in dva litra žganja. V tujih vodah je nalovil tudi okoli 150 rakov in jih nesel drugi dan v Mokronog na prodaj. Predno pa je dobil za nje denar, se mu je hotelo pušiti tobak. Šel je v Strelovo trgovino in si kupil tobaka. Pri tem je menjal prežgani bankovec, kar ga je izdalo. Sicer pa je bil na potu v Mokronog tudi z žganjem radodaren in ga ponudil več ljudem, ker ga je »zelo poceni kupil«. — Ko je Kostanjevec zapazil tatvino, je zadevo naznanil orožnikom, ki so kmalu izsledili prežgani bankovec in tistega, ki ga je menjal. Jesihar je tajil na vse pretege in se še takrat ni vdal, ko so ga pripeljali v Strelovo trafiko, kjer ga je spoznal Strel in njegova prodajalka. Zagovarjati se bo moral radi bankovca, žganja, pa tudi zaradi rakov, ki so mu vrgli okroglo vsoto 6 K. Pa tudi oba kupca rakov se bosta zagovarjala, ker sta jih kupila mnogo prepoce-ni. Raki so bili vredni namreč najmanj 20 K.
Tatinski tički vjeti. \% Krškega se nam piše: Par let sem žo nimamo miru pred tatovi, katerim ni noben znesek prevelik in nobena stvar pre-malenkostna. Tatvine so se vršile z največjo drznostjo kar naprej. Preti kakimi  dvemi  leti je imel trgovec Ceser krotko srno, ki mu je pa ušla v gozd. kjer jo je kmalu ustrelil nek tatinski lovec. Hlapcu pri Butkoviču v Leskoveu je bilo vzetih par črevljev, pri gostilničarju Francetu Cerku nekemu potniku   20 K, gostilničarju Ruoertu v Krškem iz zidanice za 10 kron  različnih   malenkosti, Jožetu Pireu iz Leskovca 200 K denarja iz žepa. ko je na klopi dremal, Cenetu Butkoviču krtača in vile. v graščini Thurn okoli šest veder vina in ena puška, Sikošku v Zadovinku puška dvocevka, Antonu Arhu, gostilničarju v Leskovcu večkrat denar in sicer vsega skupaj 15 K, Ivanu Pireu dvoje gnojnih vil, dekanu Schweigerju večja množina jabolk, Keriuu na Lokah ena puška in en možnar, Kerinu v Leskovcu nekaj drobiža z robcem vred, Francetu Lovrinšku puška eno-cevka in dva panja s čebelami, Neži Bučar sedem   parov   suhih klobas, Ivanu Polaneu 7 K in gumbi, Mariji Arh zlat prstan z rdečim kamnom, Ivanu Pfeiferju v   Leskovcu izpod kozolca kompleten    plug, Francetu Levičarju 10 K denarja. Butkoviču so hoteli odgnati eno telico,   pa so morali biti pregnani. Zastonj so bili po drznih tatovih   sledili in iskali, ni jih bilo mogoče izslediti. — Letos na dan sv. Petra in Pavla pa je kar na polju v neki penici posilil Alojzij Marolt, dvajsetletni posestnikov sin v Leskovcu 671 etno Nežo N. — Ko so orožniki o tem poizvedovali, so poiz-vedeli, da je Jože Marolt, sin Lojzeta kmalu potem, ko je bilo Jožetu Pireu ukradenih 200 K, našel na podu blizu ležišča Alojzija Marolta za nekim tramom v cunje zavitih 150 K. Prišlo je na dan, da so se bratje Jože, Lojze in Polde Marolt večkrat bahali, da so izvršili to in ono izmed preje navedenih tatvin. Seveda skušajo zdaj tajiti svoje izvršene tatvine, ali priče so izpovedale za nje tako obtežil-no, da so jih orožniki aretovali in izročili sodišču v Krškem. Zvedelo se je pa tndi, da je bil z njimi v zvezi tudi dvajsetletni Cene Drnjač, delavec iz Leskovca, ki ima tudi nekaj
tatvin na vesti. Leskovec in okolica si bosta oddahnila zdaj.
Klerikalna hudobija. Iz Metliko se nam piše: Prečitavši uvodni članek v »Slov. Narodu« z dne 7. t. m. sili nam pero v roke, da tudi iz naše-pra mesta jjoročamo o hujskariji, o zahrbtnosti naših črn u hov; vse mogoče ugibljejo kako hi mogli Metliki občutno škoditi, kmeta hujskajo proti našim meščanom, dasi dobro vedo, da je v tako slabem letu stik kmeta z trgoveem-meščanom še l>olj potreben. Napad na naš veleugledni denarni zavod »Prvo dolenjsko posojilnico« se jim je popolnoma ponesrečil. Niso nič pomislili na svojo brezobzirno podlost; avisa jim je bila,zavod v rokah naprednjakov mora pasti in Če grejo cele vasi na boben, samo da je strasti metliškega kaplana Natlačena ugojeno. Znano je in klerikalno glasilo »Slovenec« je opetovano prinesel vest, da je cesta v neposredni bližini Metlike »čez vejer« dovoljena, zakon sklenjen in tudi dražba že razpisana; a dosedaj vse ceste v okraju gredo k svojemu dovršku, samo radi navedene ceste so naši klerikalni prijatelji »Davorinček Pobajsa — Belo-kraj. poslanec« se združili z kluka-vim Lampetom, koncentrirali vse svoje sile na to, da se zgradba te ceste prepreči, ne glede na to, da je že odrejena, da je skoraj vse zemljišče mestna občina v to zastonj podarila, ne glede na to, da bi bila po omenjeni črti najkrajše in najceneje izpeljana in slednjič ne glede na to, da plačujemo meščani dve tretjini cestnih doklad od celega okraja, pa od tega nič nimamo. Naj klerikalne i>oturico ne mislijo, da nismo opazili, da se zahrbtno sedaj meri cesta po najdražjih njivah in v večji oddaljenosti, ali upamo, da bomo imeli še besedo zraven. Zakaj je »Slovenec« zamolčal o Susteršičevem hujskajočem govoru pri »treh farah«. Zakaj ne poroča »Slovenec«, da je Jarc na Lokvici rotil kmete na bojkot proti Metličanom, da je javno izjavil, da na liberalce pljune, da se ne ogleda na metliškega župana, dokler je isti naprednjak itd. Ali gospodine Jarc motite se če mislite igrati vlogo absolutizma, vlogo trinoga, mar mislite da boste meščanu samo davke nakladali in potem z denarjem svojo klerikalno strast podpirali. Izstrada* ti naprednjake ste huronsko vpili pri »treh farah« klerikalni generali, na tla z naprednjaki če se nam ne pokorijo. Gospoda ne 1k> nič. Tudi izven kranjskih mej je ljudi, kateri so vam pokazali, da se dajo tudi klerikalna drevesa posekati. Za sedaj zdrav-stvnjte. Prihodnjič Še nekaj.
Met ličan.
Vinjavas v Gorjancih pri Pod-gradu gori. Hitela je na lice mesta na poinoč tudi novomeška požarna hramba. Podrobnosti so še neznane.
Predrznost madžarskih železniških uradnikov. Splošno ogorčenje vzbuja v zadnjih dneh v Osjeku nastop dveh madžarskih železniških uradnikov. Pred nekaj dnevi je prišel na kolodvor v Osjeku koadjutor nadškofa dr« Bauerja v spremstvu poslancev dr. Pinteroviča in dr. Papra-toviča. Zahteval je pri postajnem uradu v hrvaškem jeziku oddelek prvega razreda. Toda uradnik ga je predrzno zavrnil, da ne razume hrvaškega jezika. Poklical je drugega uradnika, ki je ravno tako odgovoril. Sele po dolgem čakanju so našli enega uradnika, ki je hotel hrvaško govoriti in šele s pomočjo tega so dobili potniki zahtevani oddelek. 01>a poslanca sta vložila radi tega postopanja madžarskih uradnikov pritožbo na ogrskega ministrskega predsednika Khuena in hrvaškega bana Tomaševiča.
Zdravstveno stanje v Ljub ijani. 0d*2. do 8. t. m. je bilo 16 novorojencev in dva mrtvorojenca. Umrlo je 17 oseb, med njimi 10 tujcev in 7, oseb iz zavodov. Za jetiko so umrli 4, med njimi 2 tujca, vsled mrtvonda, sta umrla dva.
Cirkus   Adolf Strassburger jc imel v soboto /večer svojo otvoritveno predstavo, ki je občinstvo popolnoma zadovoljila.     Lahko z mirno vestjo trdimo, da v Ljubljani že dolgo časa nismo videli cirkusa, ki bi imel tako izvrstne umetnike, take krasne konje in ostale živali, med katerimi se posebno odlikujejo sloni iu pet morskih levov. Predstava je trajala S in pol ure. Že prva točka, 45 konj, je dokazala, da je cirkus izboren.     Toda tudi ostale točke so bile. eksaktuo izvedene. Gospodična Ade-lina je bila izvrstna kot parforsna jahalka, gospodična Rossi je proizvajala na srebrni žici serpeutinski ples. Izborna voltižerja sta gg. du Plesi s in Luftmann in mali Karel Strass-burger. Gospod Togo je kazal juniorsko vojne igre ter vzdignil ogromnega mačka in popolnoma armiran top. Eksakten je nastop g. Kossinvja i njegovimi dresiranimi konji; posebno krasna je kobila »dolarska princesa«, ki jo je tudi jahal g. Kossmv. Naravnost vratolomne vaje na trapecih sta delala oba Scvmanna. Gospa ravnatelja Strassburgerja je nastopila z dvema dobro dresiranama slonoma.
[Akrobatni komadi Arabcev eo naravnost presenetljivi. Tudi gdčna. Aribo je popolnoma zadovoljivo izpolnila svojo nalogo. Z eno besedo, vse točke so bile izvrstno izvršene. Pripomniti moramo, da je orkester jako dober. Občinstvo je popolnoma napolnilo vse prostore in z največjim zadovoljstvom odobravalo vse točke programa.
Pogreša se od srede 12 t. m. trgovski sotrudnik g. Milan Železnikar iz Ljubljane, sin nekdanjega urednika »Šlov. Naroda«. Tisto popoldne so ga še videli pred planinsko kočo v Kamniški Bistrici, kjer se je tudi podpisal s cirilico v knjigo za došle tujce. Dejal je, da se mu mudi na vlak, vsled česar mu je neki znanec izročil tri razglednice, da jih odda v Kamniku na pošto; teh razglednic pa naslovljenci niso prejeli. Železnikar je star 30 let, srednje postave, srednje krepak, ima temnorjave lase, svetlejše brke in zlasti v gornji čeljusti zelo slabe zobe. Nosil je sivo obleko in imel je slamnik na glavi. Bil je nenavadno tihe in molčeče narave in je v zadnjem času mnogo bolehal in hiral ter je, toda le svojim prijateljem, včasih potožil o bolečinah v glavi in prsih,vsled česar ni izključeno, da ni ponesrečil, morda si je tudi sam kaj zalega storil v trenotkih duševne zmedenosti. C. kr. orožništvo v Kamniku je že v petek pričelo s temeljitim preiskavanjem v svojem okolišu, žal da do sedaj brez uspeha. Kdor bi vedel kaj natančnejšega o pogrešanem, naj blagovoli to sporočiti njegovi sestri, gdčni. Ani Železnikar, magistratni uradnici v Ljubljani. Zlasti hribolazci naj bi zasledovali pri iskauju tega ponesrečenca. Slovenske liste prosimo za ponatis te notiee.
Karambol. V soboto popoldne je v Stritarjevi ulici nek izvošček tako neprevidno vozil, da je zadel v voz električne železnice ter ga nekoliko poškodoval.
Ukraden je bil v Studentovski ulici belo barvan, dvokolesen otroški voziček.
Žepna tatvina. V soboto zvečer je bila v Lattermannovem drevoredu nekemu kurjaču iz žepa ukradena srebrna ura z verižico.
Na klopi zaspal je v soboto v Lattermannovem drevoredu nek ključavničarski pomočnik, kateremu je med tem časom iz žepa izginila verižica s tolarjem sv. Jnrja in svetilka za prižiganje smotk.
Atlet. V sobot o zvečer je zidar Anton Pik svojega tovariša brez vsakega povoda s tako močjo vrgel ob tla, da ga je znatno telesno poškodoval.
V spanju okraden. Ko je v soboto zvečer v Hradeckega vasi na travi zaspal kosec Anton Kotnik, mu je bila med tem časom ukradena žepna ura z verižico in denarnica z manjšo vsoto denarja.
Božjepotniki. Danes zjutraj se je -kozi Ljubljano peljalo z dvema posebnima vlakoma iz Maribora na Trsat 1300 romarjev.
Nesreča. Ko je včeraj v Kovorju pri Tržiču Marija Aljačerjeva obirala češnje, je padla z drevesa ter si zlomila nogo. Prepeljali so je v deželno bolnico.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 17 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Posestniea Marija Pernuš je izgubila zavitek čevljarskega platna. Neka gospodična je izgubila zlato zapestnico. Učitelj g. Alojzij Pogačnik je izgubil črno usnjato denarnico z malo vsoto denarja. Mesarica Marija Marinšek je izgubila ročno rjavo torbico, v kateri je imela nekaj čez 70 K denarja in eno srečko. Posestniea Marija Jelačin je izgubila rjavo denarnico s približno 37 K denarja. Trgovka Frančiška Nartnik je izgubila denarnico s okrog 25 K in nekaj drobiža, v denarnici je imela tudi več listin. Neka učiteljica je izgubila črno usnjato denarnico z okrog 80 K denarja. Policijski stražnik Franc Kurent je izgubil srebrno anker uro z enim krovom in častniško verižico. Krojaški pomočnik Ignacij Cepon je našel črno usnjato torbico in zlato žensko uro. Preglednik električne železnice I. \Viderwohl je našel jubilejsko kolajno.
Izgubila se je zlata broža s priveskom in fotografijo na Jezici od gostilne pri Florjančku do postaje .Jezica. Pošteni najditelj se prosi, da jo odda proti primerni nagradi ali v gostilni pri Florjančku na Jezici ali v upravništvu »Slov. Naroda«.
Papiga je ušla nekemu Arabcu, članu cirkusa Strassburger. Papiga je majhna, zelene barve, jako dobro dresirana in vredna najmanj 100 K. Kdor jo ujame, se prosi, da jo odda v cirkusu Strassburger.
Oosp. kapelnik Talich. — Koncert »Slov. Filharmonije«. Jutri, v torek, koncertira |>opolni orkester »Slovenske Filharmonije« v hotelu »Tivoli«, in dirigira pri večernem koncertu g. kapelnikTalich naslednje točke: Smetana - Kovafovič: »Prodana nevesta«; Nedbal: »Valse triste«; Ni-colai:   »Vesele ženske Vindzorske«;
ouvertura; Smetana: Uspavanka li
opere »Poljub«; Verdi: Finale, 2. akt iz opere »Aida«. — Začetek koncerta ob 8. zvečer. Vstopnina 60 v.
Narodno obramba.
Ciril-Metodova veselica ▼ Šte-panji vasi, ki se je vršila včeraj pri Briclju, je uspela kljub skrajno neugodnemu vremenu jako dobro. Obširen, lepo okrasen vrt, je občinstvo kmalu napolnilo do zadnjega kotička, a se je moralo kmalu zaradi dežja preseliti v notranje prostore. Navzo-j če je pozdravila ljubka deklica Anica Anžičeva, ki je v prisrčnih besedah orisala pomen Ciril-Metodove družbe in pozivala navzoče, naj jo po svojih močeh podpirajo. Zabave se tu ni manjkalo. Srečolov, streljanje za dobitke, nastopi »Ljubljanskega Zvona«, komični prizori, vse to ti je krajšalo čas. Poleg tega je g. Bricelj postregel posetnikom z izborno pijačo in okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Vsa čast vrlim štepanjskini gospodičnam in hvala vsem posestnikom, ki so se veselice kljub slabemu vremenu udeležili te prireditve ter s tem pripomogli do lepega uspeha.
Prvo društvo »Abstinent« proti tobaku si je ustanovilo šetjursko »na-zadnjaštvo« (pri cenah bi bil marsikdo nazadnjak, če so napredne cene višje!). Prvi sadovi tega, dvakrat koristnega društva so se prikazali v obliki 4 K SO vin., katere so zbrali in Ciril - Metodovi družbi poslali častiti abstinenti: Iv. Zagorec, Fr Kovač, H. Knez, Iv. Videmšek, Matija Poni-šek, Viktor. Žibert. Priporočamo, da dobi to društvo mnogo članov in da se ustanovi mnogo enakih društee.
Ljubljanski abstinent. Ciril - Metodova družba in »Straža«. Dne 8. julija vršivši se občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Krškem, ki si je izvolil povečjem stari odbor, je uspel ob močni udeležbi prav krasno. Bodi pri tej priliki izrečena hvala narodnemu uradništvu in učiteljstvu, čast pa tudi našim zavednim obrtnikom! Zanimanje je bilo tem večje, ker je prihitel med nas potovalni učitelj g. Ante Beg, ki je izpregovoril marsikatero jedrnato bodrilno besedo. Prijavil se je tudi nov kamen za obrambni sklad. Splošno se je opažalo s posebnim zadoščenjem, da ideja naše družbe napreduje, se širi in se poglablja bolj in bolj v vse sloje narodove, kljub neosnovanemu, zaslepljenemu nasprotovanju od izvestne strani. Zaupno smemo verjeti pesnikovim besedam: »Zatrli niste spečih — ne boste nas bedečih!« Kakor se govori, konstituirala se je po prizadevanju našega g. župnegra upravitelja podružnica nebodijetreba »Stra-| že«. V odboru so baje gg.: krojač Go-I lob, nadoficijal Roth, klepar Klobu-tsehar (!), mizar Kos (seveda!) i. dr. No, zdaj bo slovenska domovina re-| čena. Toda šalo v stran — gospoda Kurenta resno opozarjamo, naj opusti take in enake skoke, kajti zgoditi se mu utegne, da bo žel vihar, ako seje veter, in naj pomisli, da bo imel boj na celi črti, ako ga hoče imeti. Obžalujemo le, če smo se motili v njem doslej, pa ako bo nadaljeval v sedanji smeri, bomo kmalu na čistem in sleherni bo izpregledal. Nam tudi prav.
Pohvalno delavna je podružnica sv. Cirila in Metoda v Volčji dragi na Goriškem. Bodrilno glasilo za slovensko obrambo, »Slovenski Branik«, je dobilo tamkaj sedem novih naročnikov, kar nam je zagotovilo za uspešno delovanje v podružnici in za širjenje slovenske zavednosti. — V Volčji dragi nabirajo štirje nabiralniki za Ciril - Metodovo družbo darove, uporablja se računske listke, ix> trgovinah in trafikah se prodaja narodno blago, podružnični odbor pa skrbi za potrebno agitacijo. Za Ciril-Metodovo družbo rase zanimanje tudi med preprostimi ljudmi in v korist »Narodni šoli«, ki jo je letos sezidala družba sv. Cirila In Metoda v Gorici, se živahno agitira in nabira ; prostovoljne doneske od osebe do osebe.. — Tej vzorni podružnici slava in hvala!
Izvenakadcmična Ciril - Metodova podružnica na Dunaju je priglasila vplačilo dveh kamnov in na račun tudi že poslala 250 K. Letnina je dala 174 K, kar izkazuje 87 rednih članov, tem pa se je pridružilo 12 ustanovnikov s skupnim prispevkom 240 K. Značajnim rojakom, ki naj bodo posnemovalen vzgled v tujini, pa tudi v domovini živečim Slovencem, srčna hvala!
Društveno naznanila.
Tel o vati no društvo »Sokol« v Krškem, priredi dne 9. avgusta t. 1.
veliko javno telovadbo, h kateri vabi vsa bratska društva, da se je v naj-obilnejšem številu udeleže.
Sokol v Železnikih priredi v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 4. popoldne javno telovadbo, po kateri bo javna veselica na vrtu brata Gabrijela Tha-
lerja. Veseliea ae Trii neprekliono ob vsakem vremenu.
Zlet idrijske sekoteke žnpe, ki bi
se imel vršiti dne 23. julija v St. Peter na Krasu, se je odložil na 30. julija. Spored je bil svoječaeno že objavljen v »Slovenskem Narodu«. Za danes si usojamo snova poudarjati veliko važnost tega sleta. Važna je ta prireditev za celo Notranjsko, osobito pa sa Št. Peter in okolico in za nadaljni razvoj mladega šentpetrske-ga »Sokola«, ki obstoja približno eno leto. Zanimanje za prireditev je prav živahno, vse priprave v najlepšem tiru in upati je, da izpade kar najbolje ter tako ojači in razširi sokolsko idejo v naših krajih. Moralni uspeh bo pa tem večji, čim številnejša bo udeležba. Zato je dolžnost vseh notranjskih Sokolov in prijateljev sokolstva, da pridno agitirajo za obilno udeležbo. Kakor že znano, je poleg javne telovadbe na programu tudi vrtna veselica, združena s plesom, prosto zabavo, paviljoni itd. Prostor za prireditev je zelo ugoden in naravnost krasen, zveze z vlaki ob vsakem času kar najpripravnejše. — Napredni in zavedni Notranjci, pri-hitite dne 30. julija kar najštevilneje v prijazni 84. Peter! Na zdar!
Zlet dolenjskega Sokolstva v Črnomlju. Drugič je prihitelo dolenjsko Sokolstvo v daljno Belo Krajino, da manifestira za sokolsko idejo, da vzbudi dobro belokranjsko ljudstvo ter ga pripravi za nadaljne boje, ki jih bo moralo prestati. Častna je bila ta manifestacija za dolenjsko župo in v prijetnem sj>ominu ostane vsem sokolski dan v Črnomlju. Točno ob 3. so bili Sokoli iz vseh krajev na določenem mestu pred Črnomljem. Bil je krasen dan in vsak trenotek se je videlo prihajati prijatelje Sokola iz cele Bele Krajine. Prišli so iz najbolj oddaljenih krajev, da sodelujejo tudi pri tej manifestaciji in srce nam je veselja utripalo, ko smo videli s kakim navdušenjem prihajajo fantje iz zadnjih belokranjskih vasi, da pozdravijo one, ki jim prinašajo bratstvo, svobodo in resnico. — Takoj po skušnji za proste vaje je hil nastop za obhod po mestu. Do 150 Sokolov je nastopilo v sprevodu in krasen je bil pogled na to ponosno četo, ko je korakala po mestu. Krasen je hil sprejem v Črnomlju. Mesto je hilo v zastavah, velika množica ljudi je navdušeno pozdravljala Sokole, iz oken so sipale gospodične evetliee, od daleč so pozdravljali Sokole lepi slavoloki. Pred posojilnico na trgu je pozdravil zbrane Sokole zastopnik mesta in gospodična ITrhova, nakar se je v vznesenih besedah zahvalil zbran[ množici starosta župe   brat   dr. Šegula.
Postenjsko prostovoljno gasilno drušvo priredi povodom 301etnice društvenega obstanka dne 20. avgusta t. 1. v Postojni veliko slavnost.
Takoj po obhodu se je vršila telovadba na prijaznem trgu pred posojilnico. Krasen pogled se je nudil občinstvu, ko je nastopilo 50 telovadcev pri prostih vajah. Z velikim zanimanjem je sledilo zbrano ljudstvo izvajanju teh vaj in za velik trud in požrtvovalnost so želi telovadci pohvalo ljudstva, ki se je čudilo tako lepemu in točnemu izvajanju težkih vaj. Prostim vajam je sledila telovadba na orodju, ki nam je pokazala, da ima dolenjska župa veliko število zelo dobrih telovadcev. Ko je pa nastopila vrsta najboljših telovadcev, tedaj je bilo občinstvo osupnjeno nad 'preciznim izvajanjem težkih vaj. Slišali so se vzkliki začudenja in burno od obra vanje je sledilo vsaki vaji. Po telovadbi se je razvila živahna prosta zabava, h kateri je mnogo pripomogla metliška godba, ki je pod vodstvom g. Finžgarja izborno rešila svojo nalogo. Dolenjsko Sokolstvo je lahko ponosno na to prireditev, ki je bila jasen dokaz, kaj se lahko doseže z vstrajnim delom. Naš ITT. zlet je končan, naše delo obilo poplačano, torej sedaj zopet nazaj v telovadnice, pripravljajmo se za nadaljne boje. Na zdar!
Podpornemu društvu za slovenske visokosolee na Dunaju so darovali od junija do 8. julija: 100 K (ustanovnima) : odvetnik dr. Val. Štempi-har v spomin svoje pokojne soproge Ane; 2 K: Profesorji kranjske gimnazije (poslal prof. dr. S. Dolar) ; 20 kron: c. in kr. gen. major Ivan Lav-rič pl. Zaplas; 15 K (zadnji obrok nstanovnine) : vseuč. skriptor dr. Iv. Žmavc; po 10 K: Zobozdravnik dr. E. Bretl, grad. podjetnik Jos. Lončarič, prof. dr. Jos. Marinko, ravnatelj ing. V. Remec, inšpektor Matija Skraj-nar, prof. Ant. Sušnik, primarij dr. Ed. &lajmer, odvetnik dr. Fr. Tekav-čič in odvetnik dr. Janko Žirovnik; IX) 5 K: trg. Andr. Fajt, prof. dr. Fr. Kropivnik, L. Mikusch, dež. vet. referent Iv. Munda, gimn. supl. Fr. Povšič, ravnatelj ing. A. Pukl, prof. Marija Wessner, trg. zbor. tajnik dr. Fr. \Viudischer in notar dr. Alojz Žnidaršič: po 3 K: sodni predstojnik i dr. Jak. Doljan in P. Endlicher; —- j po 2 K: rač. svetnik Jernej Kilar, ' dež. sod. svetnik dr. Štef. Kraut in prof. dr. Iv. Svetim. Skupaj 3©7 K. Do zdaj došle prispevke smo že razde-
lili. Ako ne dobimo novih prispev-I kov, ne bomo mogli začetkom šolskega leta ničesar deliti. Upamo, da se ne zgodi, ker se bo dobrosrčno občinstvo gotovo odzvalo našim ponovnim prošnjam za pomoč. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj, III. Reisner-strasse 27.
iolj&o porotno.
Ustni zrelostni izpiti na tukajšnjih učiteljiščih so se vršili za javne gojenke in gojence dne L, 3., 4. in 5. julija popoldne ter od 6. do 14. julija dopoldne in popoldne, za privatiste in privatistinje dne L, 3., 4. in 5. julija   popoldne in od 6. do 10. julija dopoldne in popoldne.   Zadnji komisiji je predsedoval kot poverjenik deželnega šolskega sveta deželni šolski nadzornik Frančišek Leveč, prvi častni kanonik prof. Anton K r ž i č. Zrelostni izpit za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je naredilo   39 javnih gojenk ter dve privatistinji in sicer: a) Javne gojenke: Ljudmila Bajec (z odliko), Jo-sipina Budinek, Ana Celnar, Anto- | nija Čolnar, Kornelija Ćermelj, Te- j režija Črnalogar, Marija Črne (z odliko),    Marija    Ditinger, Marijana Drukar (z odliko),    Ana Hiršman, Amalija Hrovat, Danica Kalan, Terezija Kene (z odliko), Vera Kersnik (z odliko), Antonija Krašovic, Antonija Kuehler, Melita Leveč (z odliko), Ana Likozar,   Aleksa Lindtner, Frančiška Mačkovšek, Ana Mandelj, Marija Noč, Justina Penko, Alojzija Premk, Danica Rohrman (z odliko), Julijana Rotar, Ljudmila Sej)e (z odliko), Pavla Siegmund,   Ana Stich, Ana Strašek, Frančiška Suher, Olga Šavnik, Vida Sesek, Josipina Trdina, Marija Tušar, Kristina Veber, Alojzija Verbiv, Frančiška Završan, Mari ja Žirovnik (za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom z odliko), h) Privatistinje Olga Andreičič, Pavla Christof, Cirila Deleja, Teodora Ko-kaij.  Angela Lebar,  Alberta Piši ar, Marijana Potočnik (z odliko), Julija Prestor, Ljudmila  Sirnik, Elizabeta Soss, Ana Zupane. Gojenka Terezija Podboj je napravila zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Dvema gojenkama in 10 pri-vatistinjam Je bil dovoljen pona vi jalni izpit v začetku prihodnjega šolskega leta, ena privatistinja je bila zavrnjena za eno leto.    Na moškem učiteljišču se je udeležilo zrelostnega izpita 33 javnih gojencev in en priva-tist. Zrelostni izpit za šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom so naredili gojenci: Avgust Berglez, Leon Cepuder, Jožef Gole, Stanislav Gradišnik,   Artur   Herrisch, Frančišek Jankovič, Jožef Jarh (z odliko), Jožef Jeras, Karel Jeretina, Adolf Je-sih, Lovro Jevnikar, Leopold Kernc, Maks Koman, Viktor Lapajnar, Avgust Minknš, Alojzij Peterlin, Karel Podohnikar,  Karel   Pogorele. Janez Skufca, Janez Vadnjal, Edvard Vi-dic, Ciril Vizjak, Emil Žan. Zrelostni izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravili: Maks Jovan. Janez Stenovec, Jožef Stojkovie in Viktor Sehweiger. Dvema javnima gojencema je bil dovoljen ixinav I jalni   izpit v začetku prihodnjega šolskega leta, 3 javni gojenci in en pri-vatist pa so bili zavrnjeni za eno leto.
Matura na c. kr. državni realki v Idriji. Ustne izkušnje so se vršile pod predsedstvom c. kr. dež. šolskeira nadzornika Frančiška Hubada od 12. do vštevno 14. t. m. K izkušnjam je bilo pripuščenih 20 kandidatov. Od teh je dobil izpričevalo zrelosti z odliko eden, izpričevalo zrelosti 17, dva kandidata pa sta bila reprobirana in sicer eden na pol leta, eden pa na celo leto. Maturo so dovršili: Acceto Viktor iz Ljubljane, Bonča Ludovik iz Idrije, Bratina Josip iz Otlice na Primorskem, Brzin Dragotin iz Ljubljane, Burnik Fran iz Idrije, Oabrovšek PVan iz Idrije. Kandare Fran iz Dan, Kanduč Valentin iz Idrije, Kune Josip iz Logatca z odliko, Makue Fran iz Idrije, Molha Viktor iz Kamnika, Prelovec Henrik iz Idrije, Ranzinger Ignacij s Toplic, pri Zagorju, Šinkovec Viktor iz Idrije. Tavzes Ivan iz Idrije, Teršar Josip iz Logatca, Von-čina Ferdinand iz Idrije in VonČina. Josip iz Ljubljane.
Književnost.
— »Veda» ima v št. 4. naslednjo vsebino: dr. M. Rostohar: Mednarodni filozofski kongres v Bologni; dr. J. Žmavc: Uvod v naraven nazor o svetu: dr. J. Prijatelj: Slovenščina pod Napoleonom; dr. B. Vošnjak: Uvod v obča načela državnega nauka; dr. J. A. Glonar: Iz Poznikovega graškega kroga; M. Tu m a: Žensko delo in socialni cilji; dr. J. Vošnjak: Dodatki k spominom; Drobno gradivo; Pregled in referati.
RoznTstvorL
* Parnik se je potopih Kakor poroča uewyorski  »Timer« iz Port
Limona (Costarioa), je trčil parnik »Irma« ob parnik »Diamante« med nevihto v bližini St. Juana in se potopil. 77 potnikov in del moštva je utonilo.
* Okrožni sodnik pobegnil. Orožni sodnik dr. Vladimir Ivanicki iz Drohobvcza je poneveril 100.000 K in nato pobegnil. Ivanicki je bil predstojnik sirotinske blagajne.
* Gozdni požar v Kanadi. Najnovejša poročila o gozdnem požaru v Kanadi prinašajo vest, da je velikanski požar zahteval že 500 žrtev. Ce tudi se je ponekod posrečilo ogenj pogasiti, vendar še tli ponekod onstran Charles Towna
* Stolice za govorništvo. V včerajšnji seji akademičnega senata na Dunaju so sklenili ustanoviti novo stolico za govorništvo in vložiti tozadevno prošnjo na naučno ministrstvo. Predavanja obiskujejo lahko slušatelji vseh fakultet. Pozneje se bodo otvorile lake stolice tudi na drugih univerzah v Avstriji.
* Revolucija v ječi. V državni ječi v Jekaterinoslavu je sedem jetnikov razdejalo peč v ječi in razširilo luknjo v dimnik. Ječarja, ki jih je presenetil pri tem delu so pobili jetniki na tla, mu vzeli revolver in se zabarikadirali v pekarni. S seboj so vzeli tudi omotenega jecarja. Ko je prišla straža, se je eden jetnikov ustrelil. Drugi jetniki pa so obdržali omntenetrn ječarja pri sebi in so ga izročili šele, ko so jim obljubili, da ne bodo za svoja dejanja kaznovani.
* Lastne otroke zastrupila. V Lipskem tvori dnevno govorico za-strupljevalna afera, ki še ni popolnoma r.izjasnena. Pred nekaj časom je umrl 13y2letni sin vdove Albert in kmalu   nato njena lOletna hčerka.
j Oba otroka sta podedovala od stare matere in od očeta nekaj premoženja, ki je pripadlo po smrti otrok vdovi. Začeli so poizvedovati in dognali s precejšnjo gotovostjo, da sta bila otroka zastrupljena.   Vdova je
j namreč zastrupila svoja otroka. da podeduje njih premoženje in se more
I zopot Množiti. Ko jp državno nravd-nistvo uvedlo prei.-kavo, se je vdova
I zastrupila z vdilianjeni plina.
* Dijakinja — špijonka. Pred 14 I dnevi je prišla v Pfzemvsl elegantna I dama. Stara mora biti kakih 25 let. I knjigo za tujce Louise Trombeha. V I knjigo za tujce Lotose Trombeha. V
kratkem si je osvojila tujka S svo-I jim prikupnim nastopom družbo in M nriljubila radi svoje intelicrene.-in fine družabnosti posebno v ča^tni-I ških krogih. Preveč rada pa je ho-I dila na izprehod ob tamošnjih trd-I njavah. in sicer sama. Policija jo je I pozvala radi tega, da naj se preseli j iz hotela v kako privatno stanovanje.
To so napravili radi lažje kontrole, I vendar tujki še niso pokazali, da kaj I sumničijo. Pred par dnevi je obiskal krasno tujko neki častnik. V sobi je videl več fotografičnih aparatov in I veliko raznega orodja zn povečanje I ali pomanjŠanje slik. lastniku se je I zdelo v*e to sumljivo in je naznanil I celo zadevo vojaški oblasti. Pri hišni j preiskavi so dobili toliko gradiva. I kakor razne načrte in slike trdnjave.
knjigo za šifre itd., da tujka ni mo-I gla več tajiti, da je špijonka. Prizna-I la je. da je dijakinja in dela za rusko vlado. Dosedaj je delala v Zurti-I chu in prodala vladi že veliko gra-I diva za ogromne vsote. I        * Strah. V Strakonitzi in okolici se je razširila minoli teden vest, da straše duhovi   v hiši   umrlega dr. Meverja. V hiši, ki stoji na enem glavnih trgov mesta, so čuli vsak večer skrivnostno trkanie v zidovih, ki I je postajalo vedno močneje. To trka-I nje, početkom lahko in mirno se je I spremenilo v soboto in nedeljo v sil-I no   razbijanje,   ki je privabilo cele I množice radovednih    gledalcev pred I skrivnostno hišo. V mestu se je na-I šla pogumna družba špiritistov, ki so I napravili v skrivnostni hiši špiriti-stično sejo. Kmalo se je pogumnim j možakarjem oorlasil duh, ki je sveča-J no izjavil: »Imenujem se dr. Mever i in želim, da se zabrani dražba te hiše, ki se ima vršiti dne 23. t. m. Ve-I seli špiritisti so to seveda takoj nn-I nanili sodišču. Uvedlo so se natanč-I ne preiskave v hiši, podrli so sodni I organi celo steno, in našli za njo re> I strahove, v katerih so spoznali dok-I torjeve dediče. Hiša je bila namreč I silno zadolžena. Na javni dražbi pro-I dana bi komaj pokrila del dolgov, in I dediči bi odšli praznih rok. Da bi to I ubranili    so   vprizorili   komedijo s strahovi.   Računali   so   na ljudsko lahkovernost in bili uverjeni, da ne J bo nihče kupil hiše, v kat en j straši vsako noč njen umrli posestnik. Pod-I jetne dediče so izročili sodišču. I        * Beg od celibata. Katoliški d -; hoven dr. Kirsch je že več let urejeval   cerkveni   del   lista »Kolnisehe Volkszeitung«, ki je vodilno glasilo nemškega   klerikalizma.     Pisal j« znanstveno    literarične cerkven« članke, poleg tega pa je tudi avtor več   cerkvenozgodovinskih in teolo-gičnih razprav.   In ta izobraženi in nadarjeni mož,   glavna   znanstve;ta zaslomba nemškega klerikalizma, je prestopil vsled lastnega prepričanja
*
prostovoljno iz katoliške cerkvo k starokatolicizmu. Ta prostovoljni prestop odličnega   moža   je osupnil
vse klerikalce   in   list »Kolnische
Volkszeitung-« pri poznava sam, — kar mu prav radi verjameano — da jih je spravil ta cerkveni odi ičn jak s svojim korakom v najmučnejši polo-/a. P. Kirseh se hode v kratkem tudi oženil- Seznanil se je že leta 1910 z mlado uradnico neke tamošnje banke, vendar pa je takrat dr. Kirseh ~am označil to razmerje za popolnoma brezpomembno. To gospodično lK>de sedaj dr. Kirseh poročil. Vsi njegovi prijatelji in ožji znanci so mu na vse pretege branili ta korak, vendar pa ga niso mogli od tega odvrniti. Verjetno je torej, da mož ni napravil tega za klerikalce tako nsodnega koraka, le zaradi sramotnega celibata, marveč je prodrlo v njeni z vso silo tudi pravo prepričanje, ki je zatrlo v njegovi duši prejšnje prisiljeno sramotno duševno tla-< anstvo. Ta dogodek je sličen slučaju iitra Benota Auracherja, ki je pred i i veml leti ušel iz samostana in izginil. Tudi ta pater kapucin je bil vpliven duhovnik in izboren govornik na , »riznici in na voliščih. Nekaj časa po begu pa se je raznesla vest, da je pater Auracher prestopil ua Angleškem iz katoliške vere in se tam tudi oženil. Pater Auracher je bil že precej star, ko je vrgel vso brezpomembno katoliško duhovsko preteklost od sebe in sledil prosto svojemu srcu in boljšemu uvidevanju. To sta bila dva junaka, ki sta se oprostila >ramotnih vezi, toda koliko jih je, ki nimajo tega poguma, marveč prenašajo proti prepričanju jarem celibata in gine vajo v vednem notranjem duševnem boju proti svojemu lastnemu pravemu prepričanju.
Župnik Vrhovnik mora Iti?
čuje se danes, da je škof Jeglič zopet popadel župnika Vrhovni-k a in govori se, da hoče za vsako ceno župnika Vrhovnika pregnati iz njegove župnije.
Telefonska in Brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Otvoritvena seja.
Nadaljevanje prvega članka.)
Ob 11. uri dopoldne se je dvignil v zbornici med splošno tišino niini-- rski predsednik Gautseh, ter v imenu cesarja pozval starostnega predsednika barona Fuchsa, da prevzame provizorično predsedstvo in poda svojo zaobljubo. Baron Fuchs prevzame nato predsedstvo in poudarja v daljšem govoru važno nalogo nove ljudske zbornice, ter konča s slava-kliccm na cesarja. Predno je začel liaron Fuchs govoriti so zapustili so-ni demokrati in češki narodni socijalei dvorano, da se jim ni bilo a udeležiti slava-klicev na cesarja. Na klopeh in med nemškimi poslanci je bilo opaziti vse polno plavic. udi socijalni demokrati so prišli v /bornico z rdečimi nageljni. Slovenski klerikalci so imeli vgumbnicah be-to rdeče rože istotako češki narodni
< ijalci. Takoj začetkom se je dogodil mučen prizor. Na pultu starostnega predsednika je ležal šopek rož, med njimi tudi nekaj rdečih nageljnov. Ko je to zapazil poslanec Wolf je s silovitim glasom protestiral proti temu, da se nahajajo internacijo-nalne rože na predsedniškem pultu.
-krajno neotesano vedenje poslanca \Volfa je motilo začetek prvega
-danja in izzvalo veliko ogorčenje na klopeh. Po svoji zaobljubi je pozval starostni predsednik Fuchs naj -tore svoje zaouljube, 6najmlajšihposlancev, ki so bili zapisnikarji je prebralo v vseh jezikih zaobljube, nakar -o odgovarjali posamezni poslanci v ovojem maternem jeziku s prisežno formulo.
V jugoslovanskih političnih krofih je posebno neprijetno zadelo, da storil zaobljubo kot zadnji slovenski poslanec Benkovič, ki je bil zapisnikar ter prišel tako za Italijani in Romuni. Po končani zaobljubi je pozval starostni predsednik poslance, <la se udeleže jutri prestolnega govora, ki ga prečita cesar ob 12. v cesarskem gradu. Na to je zaključil predsednik sejo. Še dolgo po zaključenju seje je bilo živahno vrvenje po kulo-Mjih in le počasi se je praznila zbornica. Ta prva seja avstrijske zbornice je napravila miren vtisk. In v parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bodo tudi sledeče seje ravno tako mirne in ravno tako uspešne kadar preide zbornica k pozitivnemu delu. Parlamentarni krogi upajo, da se bo vršilo 1'olctno zasedanje brez večjih hrup-iili prizorov.
Koncem seje je starostni predalnik še razglasil, da se vrši prihodnja seja zbornice v sredo 19. t. m. ter sv bo takrat zbornica razdelila v oddelke, ki imajo verificirati mandate.
Doft&j, 17. julija. \ današnji a ji državnega zbora je nmimil starostmi predsednik, da je odložil d robo hiški poslanec dr. L6weasteia
svoj mandat.
Zveza južnih Slovanov« DiiRRj, 17, julija. Včeraj cel dan
in danes dopoldan so se vršile konference med jugoslovanskimi poslanci, v katerih so se pojavile velike težko-če glede ustanovitve »Zveze južnih Slovanov«. Zveza ne bo več obnovljena, marveč se bo raztrgala na tri gruče, katerih ena največja se je že sestala in je klerikalna zveza pod predsedstvom dr. Susteršiča, druga bo obsegala Primorske poslance in sicer Rybafa, Lagiujo, Oregorina, SpinČiča in Marici i cm in tretja, ki bo obsegala dalmatinske poslance.
V očigled dejstva, da se je bivša »Zveza južnih Slovanov« razdelila v tri skupine in je ljubljanskemu dr-žavnozborskemu poslancu težavno zavzeti precizno stališče v okvirju primorskega oziroma dalmatinskega kluba, ne stopi dr. Ravnihar za sedaj niti v eno, niti v drugo skupino, pač pa se pogajanja še nadaljujejo in pade končna odločitev v prihodnjih dneh. Ženska deputacija v parlamentu.
Dunaj, 17. julija. Danes je prišla že prva deputacija v parlament in sicer so bile to češke žene, ki so poslale predsedstvo svoje ženske politične zveze v parlament, da poudarja zahteve žena po političnih pravicah. Večina parlamentarcev je zagotovila deputaciji svojo blagohotno podporo. Popoldne je bila deputacija tudi pri ministrskemu predsedniku G a u -t s c h u , ki je poudarjal, da je bil vedno prijatelj ženskih pravic in da bo tudi v novem društvenem zakonu, ki ga vlada predloži zbornici izrečena enakopravnost žensk. Glede volilne pravice pa ne more dati sedaj nobenih obveznih obljub.
Predsedstvo državne zbornice. Dunaj, 17. julija. Kakor se zatrjuje v političnih krogih, bo izvoljeno v seji, ki se vrši v petek, predsedstvo nove zbornice. Kandidat za predsedstvo je. kakor že znano, dr. Svlvester.
Češki minister - krajan. Praga, 17. julija. »Samostatnost« poroča, da bo imenovan v pospešitev češko - nemških spravnih pogajanj že v najkrajšem času češki minister-krajan.
Mladočehi.
Dunaj, 17. julija. Mladočehi so imeli danes dopoldne sejo, v kateri so se posvetovali o politični situaciji. Popoldne ob 3. ima parlamentarna eksekutiva »Enotnega češkega kluba« sejo.
Rusinski enotni klub.
Dunaj, 17. julija. V zbornici se je konstituiral skupni rusinski enotni klub, ki se deli na tri skupine: ukrajinske narodne demokrate, ukrajinske radikalce in Hukovinske Rusine. Načelnik enotnega kluba je Konstantin Lewicki, podpredsedniki so poslanci \Vassilko, Labodinskij in Oku-niewkij.
Nov spor v krščansko-socialni stranki.
Dunaj, 17. julija. Listi poročajo o novem dalekosežnem sporu v krščan-sko-socialni stranki. Princ Liechten-stein je prišel v konflikt z bivšim ministrom \Veisskirchnerjcm, vsled česar namerava odložiti vse svoje mandate in se odtegniti političnemu življenju.
Cesar.
Dunaj, 17. julija. Danes ob pol
11. uri dopoldne se je pripeljal cesar iz Išla na Dunaj in se je podal takoj v Schonbrunn. Jutri ob 11. se pripelje na cesarski dvor, kjer prečita ob
12. prestol ni govor. Ob 2. se vrne zopet v Išl.
Drohobiska afera.
Lvov, 17. julija. Jutranji listi poročajo, da bo predložil domobranski minister Georgi ves material, ki ga ima zbranega v aktih, državnemu zboru.
Faliment velike žitne trgovine. Budimpešta, 17. julija. Tukaj je falirala velika žitna trgovina Ros-ner, ki ima nad en milijon kron deficita. Vsled tega poloma bo prišlo tudi mnogo manjših žitnih trgovin v konkurz. Rosner se je danes sam javil policiji.
Kongres   slovanskih   časnikarjev v Belgradu.
Belgrad, 17. julija. Večina ude-ležnikov kongresa slovanskih časnikarjev je odpotovala. Vsi ruski časnikarji so v spremstvu mnogih uglednih Bel gradčanov odpotovali v Ša-bac in od tod v Banjo Koviljačo. Nekateri češki, poljski in slovenski časnikarji so odpotovali v razne kraje Srbije.
Kralj Peter ne pride v Išl. *   Belgrad, 17. julija. Uradno se de-mentira,   da bi hotel obiskati kralj Peter našega cesarja v Išlu.
Turčija se pripravlja na vojno.
Solun, 17. julija. Turška vlada je
poklicala pod orožje vse rezervne letnike do 45. leta. Vedno nove voje po-
•Uja ▼ vataito onemlje. V duini Al*
baniji se je ljudstvo vzdignilo in jo proklamiralo te 30. t. m. splošna ▼stajo po celi Albaniji.
Carigrad, 17. julijo. Situacija v celi Albaniji je skrajno obupna. Povsod so se vzdignili insurgenti in s silo zavzeli mnogo turških postojank. V mestu Valoni ob Jadranskem morju so se dvignili prebivalci kot en mož. Pred mesto je priplula turška vojna ladja ter izkrcala eno stotnijo vojakov. Turški listi neprestano dol-že Crno goro, da deli med vstaše streljivo in bombe.
Rim, 17. julija Italijanski komite za Albanijo razglaša, da je izbruhnila po celi Albaniji vstaja. Vstati so zavzeli mesto Rebusan.
Dunaj, 17. julija. Ismail Keinal, pooblasenee albanskih vstašev, ki je obiskal vse evropske velesile, da razjasni vladam stališe Albancev, je izjavil, da niso pričakovali samo Mali-sori, marveč vsi Albanci, da izpolni turška vlada do 17. t. m. vse pogoje. Cc tega turška vlada ne stori, proklamira jo po vsej Albaniji vstajo in bodo imeli turški vojaki velikanske iz-£ube. Ismail Kemal pričakuje, da se usodo Albancev. Kakor poročajo iz bo zanimala tudi avstrijska vlada za Carigrada, je vstaja resnično že izbruhnila,
Gospodarstvo.
— Obtrniške kroge svarimo, da se ne dado zavesti od eventualnih vabil, naj razstavijo na razstavi'v Ha-novru kolarske, tapetniške in sedlarske izdelke. Zakotnih razstav se je treba varovati, posebne previdnosti treba v takih slučajih, ko se v naprej zagotavljajo razna odlikovanja, Predno razstaviš v inozemstvu, preskrbi si infoi-maeije.
Zaradi kužne bolezni slinovke (kuga na gobcu in na parkljih) v občini Horjul, prepoveduje se letni in živinski semenj na Vrhniki dne 25. julija t. 1.
— Promet nove dvojice vlakov na progi Trebnje - Novo mesto. Ugodi vsi izraženi želji iz zanimanih krogov, bode ta vozila od 17. julija t. 1. počenši ob ponedeljkih in dnevih, ko se vršijo sejmi v Novem mestu, na progi Trebnje - Novo mesto nova osebna vlaka z vozovi 2. in 3. razreda, in sicer št. 2219 (odhod Trebnje ob 2. popoldne, prihod v Novo mesto ob 2. uri 40 minut popoldne) in št. 2220 (odhod Novo mesto ob 3. popoldne, prihod v Trebnje ob 3. uri 40 min popoldne). Osebni vlak št. 2220 posreduje neposredno zvezo iz Novega mesta z vlakom št. 2653 lokalne proge Trebnje - Št. Janž.
— Srečkanje. Pri sobotnem sreč-kanju je odpadel glavni dobitek Sal-movib srečk v znesku 73.500 K na št. 19.957. drugi, v znesku 10.500 K na. št. 76.2BR. tretji v znesku 4200 K pa na št. 66.295.
Poslano.
Gladilo S. L. S. me v sobotni številki napada, da jaz napovedujem protestni shod zoper zvišanje osebne dohoda rine in da hočem s tem shodom delati za svojo liberalno politično brivnico. Gospodom urednikom »Slovenca« naj bode povedano, da jaz ne sklicujem protestnega shoda za svojo osebo, pač pa kot načelnik deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug, za kar me je odbor pooblastil v seji dne 14. t. m. Da sem pa poslal notico tudi v »Slovenca«, sem storil, ker me je neki gospod v seji naravnost pozval, in mi očital pristranost, kljub temu, da sem mu pojasnil, da ^Slovenec« mojih notic ne priobčuje in če se jrre tudi za koristi obrtnikov brez razlike strank. Iz »Sloveneeve-ga« napada na mojo osebo se pa jasno vidi, da ni ta napad nič drugega, kakor sama zavist, ker ni tega shoda sklical kak pristal in »zaveden« obrtnik S. Id S. ali pa kakšno klerikalno obrtno društvo. Zveza obrtnih zadrug bo pa svoje započeto delo nadaljevala v korist včlanjenih zadrug in v pro-cvit obrtnikov in če je to urednikom »Slovenca« vseč ali ne.
V Ljubljani, dne 17. julija 1911.
Engelbert Franchetti.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa -zakon.
99
Domovina"
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubila, na, Dalmatinova ulica 3 I.
Pri izredni tvoritvi kisline, ki nastaja vsled dovoda nekaterih živil, nastanejo večkrat mučne želodčne težkoče. Za njih odstranitev je dobro rabiti dr. Bose balzam za želodca iz lekarne B. Fragnerja, c kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva tudi   v   tukajšnjih lekarnicah.
se
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. julija: Sestra Jerica Ka-stelic, usmiljenka, 23 let, Eadeckcga cesta 11. — Amalija Vrhovcc, profesorjeva vdova, 43 let, Kiizabetna cesta 2. — Marija Pavline, zasebnica, 47 let, Kapiteljska ulica 11. — Ivan Dolenc, hišni posestnik, 88 let, Stara pot 8.
Dne 13. julija: Marija Angela Got] a t to, rejenka, 15 dni, Mestni trg 9.
V deželni bojnici:
Dne 11. julija: Josip Sedej, kočarjev sin, 10 let. — Janez Potočnik, tovarniški delavec, 59 let.
Borzna poročila.
L!abi(anika
„Kreditna banka v Ljubljani1*.
Uradni karti 4«tt«jeke torte
Kalolbenl papirji.
4% majeva renta .... 4'2«/, srebrna renta . . . . 4*/» avstr. kronska renta . .
*•/• »F. m » * • 4° 0 kranjsko deželno posojilo
4o/, k. o. češke dež. banke .
Srečke I* 1. 1860 </»   -  . ■
1864 .....
h tiske......
„    zemeljske I. izdaje .
„ ogrske hlpotečne . . ii   diui. komunalne •
u    avstr. kreditne .   . . „    ljubljanske .... „   avstr. rdeč. križa  . . ogr.
u   bazilika . * •
M turške
Oalaioe.
Ljubljanske kreditne banke .
Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne dražbe . .
Južne železnice.....
Državne železnice ....
Alplne-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke.  .  . .
Valut«.
Cekini Marke Franki Lire . Rublji.
17. julija
Deaarn! I
9225 I
95- 90,
92- 20 91-301 94-50 j
93- 65 I
I
421-50 I 600*-
309*—
293-25 ;
579-50 ! 249 — 498*50 I 503-75
96- . _
72'-! 47-75 37*50 249-50
480 —
659-60 I
547 40 i
119-60
747-25 I
819-25
297'—
280-50
11*36 117-40 95*05 9455 253-75
Isll.
Blag oval
92*45 96*10 92 40 9150
95-50 94-65
433-50 612-— 321 -
29925 285 50
255--506 50 513 75 106-— 78 -53 75 4 i-50 252-50
4S3-— 660 60 548*40 120 60 748 25 820-50 302 — 281*50
11*39 117-60 95*20 94-85 254*75
Žilne oene v Budimpešti.
Dne 17. julija 1911.
Termin.
Pšenica za oktober 1911.   .   za 50 kg 1108
ž za oktober 1911   ...   za 50 kg 9 19
oruza za avgust 1911 .   .  za 50 kg 7*50
Koruza za maj 1912 .   .  .  za 50 kg 688
Oves za oktober 1911   .   .   za 50 kg 7 99
Efektiv.
Trdno.
Meteorolosično poročila.
A        nad m onem StJ-2.      Srednji zrmćal tlak 730-5 iata
-—. ' i baro-    «-> >.
a !°?.*.-£ »-«-• "
—» vanja
T mm i iZ-9
>
o
«>
>
Nebo
15   2. pop. j 734*5 '   26 7 9.zv. ! 734 2 i 188
16.   7. zj.   734* 1 17-5
slab jug
jasno j oblačno
del oblač.
17.
2. pop. 9. zv.
7.zj.
732-1 I 25-1 i sr. jvzh. del. jasno 733*3 j   168 ' sr. svzh. dež
733*2]   150! slab jug oblačno
Srednja predvčerajšnja temperatura 205', norm. 19 81  in včerajšnja 19-8°, norm. 19-8«, Padavina v 24 urah 0-0 mm in 11*6 mm Včeraj popoldne nevihta.
Zahvala.
Za mnogobrojne dakaze sočnija ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta ia krati, gospoda
Maiina Nadilo
kakor tudi za darovane vence in častno spremstvo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Ccrkiki, dne 15. julija Iti U
2462 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom smrti naše drage, .nepozabne majke, gospe
Amalije Vrhovec
c. kr. profesorja vdove
izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo vsem cenjenim damam in gospodom, ki so ji za Časa njene bolezni stali ob strani s svetom in dejanjem. Zahvala bodi izrečena vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji prišli izkazati zadnjo čast, med temi še posebej visokorodnemu gospodu grofu Cho-rinskemu, dalje vsem številnim darovateljem vencev in vsem, ki so nam v teh najstrašnejših urah sočutno stali ob strani.
Maša zadušnica bo v sredo 19. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana Krstnika v Trnovem. 2465
Žaliifoči:
Slanimir Vrbovec, — medicinec. nragjotin Vrhovec, bančni uradnik. Tcztćek Vrhovec, — gimnazijec.
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsve tljavo in vsemi  pri tildi nam i se OCUla
za avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jc žefa ceste štev, IG. 2174
a      m    i, mmm
Proti
168
iii mili zob
1
izborao deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in oilsiranjuie neprijetno sapo Iz ust.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Liubliani, iiesiieva cesta Štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tndi člani bolniških blagajn ju ž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljnbljani.
Melusne-usMa in zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče aniiperitićne melnsine-ustne sobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje nst jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
t
Izdajatrv* *n odcrovoritl urednik: Valentin Kopitar.
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamogočni poklical k sebi mojo presrfno ljubljeno nepozabno in nenadomestljivo soprogo oziroma mater, gospo 2463
3vano Robida roj. Drčar
soprogo sodnega ofioijanta
v nedeljo dne 16. julija ob 8. uri zvečer po kratki mučni bolezni, previđeno s svetimi zakramenti v 30. letu starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 18. julija ob pol S popoldne iz hiše žalosti Studentovska ulica št. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo služile v sredo ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 17. julija 1911.
Franjo Robida,
soprog.
Milka, Mlati, rrancl Robida,
otroci.
Uršula Robida, tašča.
dolenjsko, pristno, belega 10 hI, rdečega (cvička) 9 hI
je pečeni laprolaj.
Dopisi pod „JL M.11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
z znamko repate zvezde le najboljše blago
za
402
iz dobre rodbine, ki govori tudi italijansko,   Želi VStOpiti V   Službo kakor šivilja in spremljevalka  otrok. 2466 Naslov naj se izvoli izročiti v h O-
telu »Ilirija« soba st. 11 v Ljubljani.
Odda se lepo
stanovanje
obstoječe iz 3 sob s pritikli-nami. — Natančneje se poizve pri J. J. Naglas, jaški trg št. 7.
nima
sprol»o takt) Ivam kloparak! molitvi*,
L natstroplo.
trflf.
2443
piioliike
2437   samostojne dobre delavce
sprejme tvrdka Bnttazzoii s Veitiriii
t Mostaru (Haroo|0¥iaa).
Stalno mesto, plača 50—65 vin. na uro.
kompleta! letniki 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo
po izredno znižani ceni
vsak letnik po 4 krone.
lzdajateljstvo in založništvo »Ljubljanskega Zvona".
Optični zavod z električnim obratom. Prvi
:455
izprašali ®
optik in strokovnlak
Dragotin J ur man
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 1.
K,
31
Oblastveno avtorizirani in sodno zapriseženi
ingenieur Ig. Stembov
Ljubljana,   Subiceva  ulica  štev. 5.
prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, —   vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd.
957
OSEBE
.al
Za celo Kranjsko
opni i ravnal
I. vrste moč, inteligenten in ki ima na razpolago 5—10.000 K in prve vrste reference. Napravi si lahko pošteno, stalno in dobro bodočnost z dobavitvijo novosti brez konkurence, jako potrebne za vsakega seljaka, posestnika, kmetovalca, trgovca in industrijalca, sploh za vsako hišo. — Solidni reflektanti naj takoj naznanijo svoje reference pod G. R. Trst. poste restante.
2449
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
Puch 1911"
,,, f r. Čuuiiu, u,.™, v Ijubljani
Prešernova  Ulica - samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od S HO*— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschifl.
Pouk za vezenje s strojem brezplačno. 918
Ceniki  zastonj in poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko! -mm
Dani
Id jt je kaj leieec na zora-vta oeg oranja kaić, auti kl noće oonrsiiii pene kakor tooiooMtita okrasiti ležao i nato, so nsstra le z
lilijialn mlečnim ■ilom s konjičkom
{lanska leten konjiček). BdfSMi * Co„ Detin o. L. Kossai po M r se dobi v nek lekarnah, itOf erljah in trgovinah s parfumi.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dal-
matlniko vino 233
KOČ i
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 450.
Br. Novakovič, Ljubljana.
IZaradi pozne sezije m rokavice!
• svilnate in pletene po znižanih cenah. •
Ljubljana. Dunajska »sta 12. v flatbianovi hiši.
667        Za obila naročila se priporoča
OTILIJA BRAČKO.
falE
3IŠIE
Dr. iuL Dereani
okrožni zdravnik v Kamniku ***
mm odpotuje mm
od 12. t. m. do 10. avgusta.
===]|Š1!==
3S£
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
„Adrija"
oblastveno koncesijanirana prodaja stropov
2798 v LJubljani,
Selenburgova ulica št« 5.
Temnica na razpolago. Zunanja   naročila   z   obratno poŠto. Zahtevajte cenike!
lil. Krejči
£jubljana, Vozova a. št. 5.
priporoča svojo bogato zalOlJO
najmodernejših, najfinejših
cilindrov, .klobukov,!
slamnikov in lepit.
L glago ceno in solidno.,
stare renomirane trgovine v Idriji
se takoj oddajo v najem.
Vpraša naj se pri Loop. Str O 811
v Idriji. 2454
Gostilna
z lastno koncesijo t Ljubljani
se odda v najem.
Več se poizve pri »Zalogi Reining-haus« v Šiški. 2460
V novozgrajeni hiši na Poljanski cesti 71
se oddalo za novembrov termin
stonouflnje
s 3 ozir. 4 sobami, sobo za deklo in pritiklinami, dalje 2445
velika, na novo urejena
prodajalna.
Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani.
I
Takoj spreimem
24V<
Polovico voznine povrnem. — Pismene prijave sprejema Ignacij tval,   krojač v Tomajn, p. Seiana.
špecerijske in železne stroke, samostojen delavec na veliko in malo 2419
želi svoje mesto spremeniti.
Vstop 15. septembra. — Ponudbe se prosijo na upravništvo „Slov. Naroda" pod „2419".
Sprejme
2403
učenca
v trgovino z mešanim blagom
Stejan £apajne, Spodnja 35rija.
Mlad ITI O Z
zmožen slovenskega, hrvaškega, nemškega in ogrskega jezika ;:
išče za takoj ali pozneje službo
inkasanta,  skladiščnika, ekspe-
ditorja ali temu sličnega mesta. — Na zahtevo položi nekaj jamstva. — Pismene ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda«   pod šifro „Pošten",
100 do 200 oosonou seno
dobre, zdrave kakovosti, sladkega, se kupi. Samo dobavitelji prve vrste naj pod šifro ,,Heu 100--200", pošljejo ponudbo na M. & IVI. VVItžek,
Praga, Pfikopv. 2450
Danes ob 8'4 zvečer
športna prcd$taua
s popolnoma novim sporedom.
V torek. 18. julija ob 8% zvečer
parforsna predstava.
PitiMa nlnatc i lo&aini trafiki hotel Hib in pri ririniSki oligajii.
Vsak dan ob IO. dopoldne
javno ogledovanje hlevov in vaj.
2464
Ravnateljstvo.
■
M 3nt
M g M X 1 S
Krasna umetniška reprodukcija v več barvali
.-.     znamenite Groharjeve slike .-. .-.
Primoža Trubarja
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in široka 5S cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
__   Cena s poŠto It 3.20. =
prodaja ii oofilja po ptitin povzetja Iv. Bonač v Ljubljani
Cens sliki 5
273
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. I
O.lniSka slavili«* K 1,000.000.
Stritarjeva ulica fttev. 2.
n.*.rvnl fond 610.040 hran
Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Soraleva in Gorici.
33
Sprejema vloge m knjižice ii na tekofi račnn ter fk J£ 1 obrestuje o* ine vloge po čistih *tr 2
Kapije in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst O po dnevnem favn.
mp*«essam
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
3
6
47
09
9062
61
61