********* ** jn praxnikov- I «uily excrpi Saturday* I %Dday. and Holiday PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrdnlškl in upravniški prostori: 2657 South Lswndale A v«. Office of Publication: 2657 Sou Ol Lawnds)« Am Telephon«, Rockwell 4904 Cana lista je $6.00 „ _ . - B^tUr Januar» »«. 1»U. U Um pu.Wo«t« St CSta-P, lüi—K *Umr the A«* of Cu.gr«. oí March I. im. CHICAGO. ILL- PETEK. I«. JULIJA (JULY 11). 1S41 Accepts no» for mailing at special rata of postage provided for in section^lO^Ae^ ivjetske armade uspešno ibiiajo naskoke nemških kolon Ljjte bitke, v katerih je zavojevanih devet i »lijonov vojakov na obeh straneh, se nadaljujejo v več »ektorjih dolge fronte. Berlin ¿xnanil okupacijo Smolenska, važnega železniškega centra. Angleži potopili 56 nem-fcih parnikov v zadnjih desetih dneh. Hitler «liteva nadaljnje koncesije od Turčije ¿n. 18. jul.—Sovjetske če-udržale naskoke Hitler- don v smolenskem sektor-I ozemlju Pskov-Porkhov i Polotsku v bližini estonske se glasi danes objav-poročilo ruskega informa-gs biroja. To dostavlja, da gc ruskih armad niso bile penjene. m vest pravi, da so ruski [iti bombardirali naeijske me enote in letališča. V dneh so Rusi uničili 98 bombnikov. ,18. jul.—Smolensk, važ-iko križišče, je bil oku-, te glasi uradni komunike, je vrgla zadnje rezerve e proti Nemcem, v kate-t zdaj zavojevanih 9,000,000 1 na obeh straneh. idna časopisna agentura poroča, da so nemške čete tudi Polotsk, drugo važ-Jezniško križišče, ob reki leverozapadno od Viteb-Caenev, glavno mesto ru-bije, je tudi padlo. 18. jul,—Tu trdijo, da Barlin. 17. jul. — Časopisna a gentura DNB poroča, da wdriale naskoke muer- gemura poroča, da so motornih in mehanizira- Nemci sestrelili 148 sovjetskih 56 nemških parnikov v li desetih dneh. Skupna to-kh pirnikov je znašala čez 1 tOD. ha. 17. jul. — Zagotovilo to Rusija borila naprej Hemčiji, čeprav bodo nje-■•de zdrobljene na zapadli, je dal danes Ivan Maj-rjetski poslanik v Londo-awba se bo nadaljevala na h in oddaljenih pokraji-aij&ke Rusije. i je v razgovoru z repor-ftal. da je Rusija naine-radila težke in lahke in-* v različnih krajih z na da jih zaščiti pred namaka. "Ako bo Moskva ¿¡f P» ne verjamem, se P«>zena sila umaknila Utalikega pogorja," je I0UL "Glavne sovjel industrije so v krajih, * bo dosegla Hitlerjeva ' sila." vojaška misija v J* informirala Chur-vlado da je bojno raz-f »*d sovjetskimi ar-in da jih dosegi Hitlerjeve oboroženo prestrašili. agentura bojnih letal v spopadih v zraku, sami pa so izgubili 23 bombnikov. Vrhovno poveljstvo trdi, da so nemške čete obkrožile Kijev, glavno mesto Ukrajine. Sovjetska oborožena sila v tem sektorju je v pasti, iz katere se ne bo mogla izmotati. Bukarešta. Rumunija. 17. jul. — Rumunske čete so včeraj zasedle Kišenev, glavno mesto Be-sarabije, se glasi uradno poročilo. Kišenev leži zapadno od reke Dnjester ob stari rumunsko-ruski meji. London. 17. jul. — Letalski minister je dejal, da So bombe, katere so vrgli angleški letalci na Rotterdam, Holandija, kjer je nemška pomorska baza, porušile več militarističnih objektov. Tri nemške ladje so bile poškodovane v napadu. Drugi roji angleških bojnih letal so izvršili napade na nemška industrijska središča v Porurju. Kolin in Bremen sta bila tudi tarča bombardiranja iz zraka. Ankara. Turčija. 17. jul. — tfriki letalci v ofenzivi po^ Vladni krogi so priznali, da jo, da se bo pričela, preden Nem- Nem£ija zahteva nadaljnje kon cesije od Turčije. Nemški poslanik Franz von Papen je pričel pritiskati na Turčijo, naj dovoli prehod nemškim četam preko svojega ozemlja. Papen je povedal turški vladi, da hoče Nemčija transportfrati vojaške čete preko Anatolije. Te naj bi vodile operacije v smeri proti Bakuju, bogatemu ruskemu oljnemu polju. Moekva. 17. jul. — Sovjetske čete uspešno odbijajo nemške napade na svoje pozicije v sektorju Novograd-Volinski, se glasi danes objavljeni uradni komunike. Ta dostavlja, da so bile tri naeijske motorne kolone uničene v tem sektorju. Sovjetski letalci ao ponovno napadli Ploesti, centralo rumun-skega oljnega polja, z bombami. Novi napadi so bili izvršeni na Konstanco, rumunska, luko ob Črnem morju, Sulino in Tulcea-jo, luki ob reki Donavi. Kairo. Egipt. 17. jul. — An gleika letalska sila je zadela tež ke udarce osišču v bombnih napadih na vojaške objekte v Libiji in Tripolitaniji. "Bftmbe so parnik ob Reuters Ameriško orožje prihaja v Egipt Angleške priprave za ofenzivo v Libiji Waahlngton, D. C.. 17. jul -Amerika pošilja orožje in bojni material v velikem obsegu v Egipt preko Rdečega morja, poročajo uradni krogi. Ti so tudi namignili, da je 30 do 50 ameriških parnikov v transportaciji na tem morju. Parniki dovažajo v egiptske luke tanke, topove, protiletalske baterije, bojna letala, municijo in drugi bojni material. V Ameriki izdelani bombniki tudi prihajajo na Bližnji vzhod. Ti lete iz Amerike na vzhodno brazilsko obrežje, od tam čez Atlantik do Freetowna, mesta v angleški koloniji ob zapadnem afriškem o-brežju, in potem čez Afriko i Egipt. Doznava se, da so prvi ameri ški parniki, naloženi z bojnim materialom, dospeli v Sueški prekop 4. julija. Od takrat prihajajo parniki skoro dnevno v Aleksandri j o in druga egiptska pristanišča. Velika angleška ofenziva v ita lijanski Libiji, ki naj bi pognala italijanske in nemške čete iz Afrike, bo kmalu odrejena. Pou čeni krogi v Washingtonu sodi- PROGRAM AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Stabilizacija zaposlenosti o industrijah LADJEGRADNlSKI DELAVCI ZA-STAVKALI Waahlngton. D. Cm 17. jul. — Ameriška delavska federacija je včeraj objavila program glede omejitve brezpotalnosti v industrijah, ki niao udeležene v produkciji bojne opreme. Te industrije so prizadeta zaradi vladne odredbe, ki daje prednost o-brambnim industrijam pri do-bavljanju surovega materiala. William Green, predsednik ADF, je v pismu Sidneyju Hill-manu, sodirektorju federalnega urada za produkcijo bojne opreme, orisal program. On je tudi naglasil, da mora vlada nekaj storiti za stabiliziranje zaposlenosti v neobrambnih industrijah in uveljaviti potrebne ukrepe, da prepreči krizo. Program določa analizo produkcije v prizadetih industrijah in uprave teh naj bi kooperirale z vlado v vseh področjih v interesu' stabilizacije zaposlenosti. Podvzéti je-treba korake glede zaposlitve délavsév, ki izgube delo v neobrambnih induatrijah ki morajo omejiti obrat zaradi pomanjkanja surovega materia la. Corrington Gill pravitelj WPA, kongresnega bo Amerika ime! Domače vesti Oblaki Chicago. — Matt Katalinič iz Benlda, 111., je v družbi Johna Sobola iz Chicaga obiskal 16. t. m. gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Mladi Ologoviek podlegel Blaine, O. — William G logov-šek, sin tajnika društva 333 SNPJ in aam član tega društva, o čigar avtomobilski neareči v Indien! je Proaveta pred dnevi poročala, je 11. julija podlegel poškodbam. Dne 14. julija so pripeljali njegovo truplo la Indiane domov k njegovim staršem in 15. julija ao ga civilno pokopali v Belmont Mémorial Parku v Blai- pomožni u e pred člani a izjavil, da .000,000 brea ci zakljucijtUtampanjo na vzhodu proti Rusom. Upanje strategov v Washing-tonu in Londonu je, da bo brit-ska oborožena sila pognala Italijane in Nemce iz Ubije in potem pričela prodirati v francosko Tunisijo. V Tunisiji je mnogo pristašev generala Charlesa De Gaulla, voditelja svobodnih Francozov, ki se bodo pridružili angleški armadi kot so se oni v Siriji in Lebanonu, ki sta prišli pod britsko kontrolo. 'Ako bo šlo vse po izdelanem načrtu, bo Velika Britanija dominirala vsa oporišča v francoski Afriki in preprečila osiščne sunke proti Egiptu in Sueškemu prekopu z vzhodne in zapadne strani. potopile italijanski _______ obrežju Tripolitanije, dva druga J4 »wjetske bojne ladje1 P* poškodovale. '1° Higo, glavno me-i Angleži so bombardirali iz zra-** ka Messino, italijansko prista gLi p v i niščno mesto. Bombe, katere so ■Zfc, • 17 Jul - Pw vrgli, so zanetile več požarov. k t ¡¡TT N,'mci -- laii.n, glavno mesto .. . ' • "t.jfvijeno Harry Bndges ■^mik, , t, «o za- govori o omrežen ju JZ HaaPwl«, pristani*-» M . ._ ... Harrv HP"*! otokoma Danoel New York* 17' *u1, . 7 ^ 1J««goe BridKef predsednik medna rod- tt,, ne unije pristanlščnih in skladiš- T 7 jezera Pei- čnih delavcev CIO, je obsodil po- r ™"*nlrr,eji Kstonije, stopanje federalnih avtoritet gle- u b'jejo / Kusi, kar de njegove deportacije kot omre- v 1,1 " I^nln-I žen je. On je bil rojen v Avstra-n*jvečjag| ru- iji In nI ameriški državljan, «ma .i.200,000 Bridgea je rekel, da Nemčija je aol diktatura, ne pa aovjeUka Rual- f'kr P**«' Pogajanja med Ameriko in Argentino Kupovanje vojaških potrebščin Waahlngton. D. C.. 17. jul. — Amerika se je pričela pogajati z Argentino glede povečanja kupovanja rudnin, kovin In drugega materiala. Ta so nadaljnji korak pri izvajanju programa, ki bo rezultiral v nakupu surovega materiala za obrambne namene v vsoti pol milijarde dolarjev. Diakuzije ao v teku tudi z drugimi državami Južne in Centralne Amerike. Dogovor je bil že sklenjen med ameriško In čilejsko vlado. Slednja bo zalagala Ameriko z bakrom in aolltrom. Bolivija in Brazilija bosta v smislu nedavno sklenjega dogovora pošiljali Združenim drŽavam pločevino in tungsten. ^ , Ker japonski in nemški sgent- H,_______.__. , J i- ekušaio kupiti vse razpolož- ¡¡¿Tosno, važno! j», ««»o pa je oplazil agente fe- « • J «rovega materiala l**ži 30 milj deralnega detektivskega biroja i drt-yah Jufn9 ,n Centralne ningrada. ^ justičnega d«P*rtmfltf' I Amerike niao bili objavljeni I" pod vzeli nobene akcije pro- Amen • ameriškega ku fc fZ^ N t,ku v Kare- t, eta^m Nemiko-ameriškega deUjiU o c.bjegu amar^aegisj E ^.n finskimi ar-' bunda in Hitlerjevim špionom v povanja ] S rat ^ letalskih tovarnah v Califomijl,' «tika. Jija ^obj^UteJ«^ nem letu. Uprava WPA ne bo mogla upoaliti več kot milijon delavcev. "Preden bo to poletje zaključeno, bo tretjina ameri ških induatrij v krizi," Je dejal. "Ta bo neizbežna posledica aeda-nje vojne ekonomije, če ne bosta kongres In vlada atorila ničesar, da preprečita ali omejtu redukcijo produkcije v neobrambnih industrijah." Galveston, Te*.. 17 Jul. — Dva tiaoč delavcev je zastavkalo ladjedelnici Galveston Dry Docks Confer Je kompanija odbila zahtevo glede zvišanja pla če. Stavkarjl so člani unije ADF. V konflikt je posegel federalni poaredovalni odbor, ker je stavka ustavila gradnjo trgovskih parnikov. Vest o odstavitvi Goeringa resnična Hitler prevzel povelj« stvo letalske sile nu. Veal U Detroita Detroit, Mieh. — Josephine Lo-kar, članica društva Strugglers No. 614 SNPJ v Clevelandu, O., ae nahaja v tukajšnji bolnišnici Harper, soba št. 681 v poslopju Hudson Memorlal, kjer je bila operirana. — ^—-----Jtl- Tri poroke v Penal Clairton, Pa. — V teku dveh tednov ao bili poročeni trije mladi člani od društva 719 SNPJ. Prvi je bil Joa. Princ 21. junija, drugi Vincent Dernač 28. junija in tretji* Mihael Čebašek 7. julija. Bilo srečno! Želja ostalih članov jfe, da ta trojica privede tudi svoje mlade ženice v društvo SNPJ. Zaroku v Euclidu Euclld, O. — Zaročila sta ae Ana Supance, hči Johna Zupan-ca, 19880 Tyronne Ave., In Wil liam Rey a, aln Joa. Reya-ja, 1177 tem tiskat- E TO Bt TWta v njem oktobru. Nov grob v Jolietu Joliet, lil. — Pred dnevi je tu umrla Ana Loparc, atara 77 let. V Ameriki zapušča tri alnove In hčer ter druge aorodnlke. Lakota in bolezni groze Evropi Tifus predstavlja največjo nevarnost Bera. Ivlca. 17, Jul. — Evropi, ki bo kmalu stopila v tretje leto vojne, groze lakota In nalealjlve bolezni v prihodnji zimi. Izgleda, da bodo zavzele velik obaeg vtem konfliktu. Zdravstveni voščaki priznava jo, da so že pogoji v Evropi za širjenje nsiezljivih bolezni, zlasti tifusa, in ae čudijo, ker ae še niao pojavile v večjem obeegu Znaki podhranjevanja evropskih prebivalcev se že opažajo. Fran coski uradniki v Marseilleeu ao dijo, ds čez milijon ljudi blvs tem mestu, daai cenzus, odrejen v zvezi z naredbami glade de- Paveličevi Hrvatje so že v Rusiji Radio iz Zagreba sporočil "veselo vest" Zuerich. Ivlca. 12. jul. — (J. K.) — Radio iz Zagreba, kolikor ga Je mogoče tukaj, slišati, je danes javil "veselo novico", da Je prva skupina letalcev Iz "Neod-viane" Hrvatske že doapela na rusko fronto in začela boj a "krutimi tolpami" Sovjetake unije. —• (Tako je iadajalec Pavellč potrdil a dejanjem ono, kar govore njegove ptitveži Benaon, Perič in drugi v Berlinu in Rimu, namreč da Hrvatje niao Slovani, temveč germanskega pokoljenja!) Francija atrjaj* afriško bazo Bojazen pred raztegnitvijo ameriške kontrole Vlchy. Francija. 17. jul,—Francija se je odločila za utrditev Dakarja, strategičnega morna-ričnega oporišča v Zapadni A-friki, se glaai uradno poročilo. Obrambne pozicije na kopnem so bile že prej ojačane. Tu trdijo, da je francoska oborožena sila v Dakarju dovolj močna in da bo lahko preprečila izkrcanje tujih čet v luki. Francoska bojna ladja Riche-lieu, ki je bila poškodovana v angleškem napadu, je bila po- B*avljena in ae aedaj nahaja v akarju poleg več drugih bojnih ladij. V luki ao zaaidrane štiri JAPONSKA IŠČE NOVEGA PREMIER-JA V VLADNI KRIZI Člani Konojevega kabineta resi gnir ali JAPONSKA POMOČ OSISCU Tokio. 18, jul.—Cesar Hlrohi-to je ponovno poveril aeatavo nove vlade Fuminaru Konoju, ki je a člani avojega kabineta vred re-signiral zadnjo aredo. Imena novih mlniatrov niso bila objavljena. Tokio. 17, jul. — Cesar Hiro-hito je danes pozval admirala Mitsumasa Jonaja na konferenco, da se posvetuje a njim o formiranju nove vlade. Premier Fumlmaro Konoje In val člani njegovega kabineta ao včeraj realgnirah. Tu prevladuje mnenje, da bosta novo vlado doml-nlrall armada In mornarica. podmornic. Utrjevanje Dakarja je bilo odrejeno iz bojazni pred raztegnitvijo ameriške kontrole na Atlantiku. Ta bojazen se Je povečala, odkar so ameriške tnU zasedle Islandijo, danski otok ^ Francoske kolonialne avtoritete vidijo možnost komplikacij kot rezultat ameriške okupacije Islandije. Te bodo nastale, če bo Amerika raztegnila kontrolo na druge strategične točke na A-tlantiku. V Vichyju so namignili, da bo Petainova vlada apelirala na Nemčijo za pomoč, če bodo Angleži ali pa Američani napadli Dakar. Doznava se tudi, da nemški veščaki dajejo nasvete Francozom glede utrjevanja Dakarja in drugih oporišč v Francoaki Afriki. Dovneva je, da se nemška podmornice kretajo v vodovju pri obrežju Zapadne Afrike, kakor tudi v bližini drugih pristanišč ob tem obrežju. Lisbona. Portugalska, 17, jul. — Tukajšnji tisk poroča, da bo predsednik Carmona obiskal A zorske otoke In si ogledaHatrdbe Ameriška zasedba Islandije je a-larmirala uradne kroge In oči tuje so bojazen, da bo tej sle- Vlada premierja Konoja, ki je sklenila milltariatično aveao a Nemčijo in Italijo in nekaj mesecev pozneje podpisala nev-tralnoatnl In nenapadalnl pakt a sovjetsko Rusijo, je iajavila, da je resignirala a namenom, da o-mogoči formiranje novega kabineta, ki bo bolj uapešno vodil smernice v stalno (spreminjajoči se svetovni aitusalji, Konoje je predložil resignaeiio članov svojega kabineta Hlrohltu V Ha-jami, nakar je slednji takoj po-zval admirala Jonaja na konferenco. Zunanji miniater Josu-ke Matauoka, ki je poveaal Ja-rušlksv in vičlp^nsko t Nemčijo in, ItslUn. Ji prvi pristal na resignacijo. Is objavljenih poročil o vladni krizi ni jasno, aH se bo Japonska direktno poatavlla na stran Nemčije in Italije in proti ao-vjetaki Rusiji. Doanava ae, da Ja bila sklicana konferenca bivših vladnih predaednlkov, da priporoči imenovanje novega premierja. Možno Je, da bo Konoje ponovno izbran aa premierja. London. 17. Jul. — Poročila, da Je Hitler dal brco maršalu Goe- ringu, letalskemu miniatru. In _______________________ da je izgubil druge važne pozici-j gv^ v odmerkih, omenja je v vladi in armadi, so resnič- ,0 000,400 prebivalcev. na. List Dle Zeltui.g ki ga iz- Mi|jjoni beguncev ae potepajo'dila okupacija Azorskih otokov dajajo Nemci, sovražniki Hitler- ^ wmU|h «vropekag' kontlncn-| Nadaljnje čete so odrinile I» ja, pravi, da so poročila resnic- ^ y ^ Jn pomikanju. Ko- Lizbone proti Azorskim otokom n« , M J liko Jih Je podleglo boleznim In Portugalska vlada je poslala • Goerlng je prijel v nemilost ukoii n| zni$nn Fjdim poročila prpUmt v WaahingUm, k» je Itoo pri dikUtorju, ker mu Je sveto- 0 V0dno -preminJajočem ee p»»* M.ve|t v svojem govoru omenil val, naj vodi letalsko strategijo ^^^ (td «iravatvene- na zapadni fronti m ga avarll gM urš(ia Uf(t, onrodriv, katerv mu načeluje dr. Yve« M. Biraud, absolvent ^ ameriške univerze pred napadom na Kuaš}» Goebbela, pni|»<.» "odni miniater, zunanji miniater Rlbben-trop in Himmler, načelnik naeijske tajne policije, ao ae postavili proti Goeringu In pridobili Hitlerja na svojo stran. Goerlng je moral odstopiti kot letalaki mi da Nemčija namerava okupirati te otoke. London. 17. jul. ~ V tukajšnjih diplomstičnih krogih ae širijo govorlee, da bo Japonaka kmalu šla v vojno na atranl o-sišča Militaristična klika, katere vpliv je velik v Tokiju, je Še prišla na dan a zahtevo, da mora Janonska pomagati Nemčiji in Italiji. Hitler že dolgo prltiaka na Japonsko, naj udari pr sovjetski Rusiji Ta ozadja. InVAdlra naj Sibirijo in sovjetske obrežne pokrajine. Možnost japonskega sunka proti francoski Indokinl ni izključena. Napadi na Indn-kino v japonskem tisku ao ae obnovili. absolvent ameriške univerze . „ • • msIam/a John Hopkins Ta urad ladsja A»*™ um JO nastopila tedenska porcia o situaciji proti uradniku Tifus, bolezen, ki Jo prenašajo uši In katera je pokončala š«*«ti no rumunskegs prebivalstva tei 12,000,000 do 15.000.000 Ruer>v v Detroit, Mich , 17. Jul, - L. H. Mlchenrr, dlrekti»r avtne unij« CIO na zapadu, se bo mors I nbíter in Hitler je prevzel ko-\ "¡Z'^i» ï"«* P«-bnim odhi^ trolo nad letalsko síiTto kon-l rom na ^ébn nepravilnega p.» troto on zdaj dell a Milchem maršalom preganjali pe so njega in njegove organizacije. mangan in druge kovine, kakor tudi volno in koža Naznanjeno je bilo, da je A-merika sklenila sporazum s drugimi latinskimi republikami glede kontrole izvoza. i nevarnost. Tej bole/ni sledi je-tika, ki se že razširja kot pral» dira podhranjevanja Tifus je zajel bivšo poljsko državo, ko ae Je zrušila pod udarci Hitlerjeve oborožene sile. Koliko ljudi je pokončela ta bolezen. nI ■■ znano, toda sodijo, ds je 6000 do nimi delavci na zapadu. je oblo-10,000 ljudi umrlo samo v Ver-[tli Mlcbenerja, da je izvršil čine šavi. stopanja in obnašanja v nedavni stavki, ki si» je vršila v tovar-ni North Ameritan Aviation Corp, Inglewood, Cal. Richard T Frankensteen, direktor orga-nizatorične kampanje med avt I v nasprotju a unljsko politiko. RooseOeltov zaupnih odpotoval v Anglijo Washington, D. C,, 17. jul — Harry Hopkins, Rofjsaveltov aa-upnik In svetovalee, j4 ponovno odpotoval v 1/indoft. Nameni njegovega obiska niao bili objavljeni, toda domneva je, da bo v Londonu skušal ugotoviti an* gleške vojne potrebe. Hopkins se Je vrnil v Ameriko is Anglije v februarju Tam ae je mudil več dni in irnel je mnogo konferenc s premier jem Churchillom in drugimi angleškimi voditelji. Ameriška misija zapustila Gibraltar Gibraltar, 17. Jul — Ameriška mhuja. katere načelnik Je W A. Harrinian, je odpotovala v Lon-do'1 po /.ak I j učenju dlakusij s generalom (iortom, vrhovnim poveljnikom angleške vojaške poaadke, Poroča ae, da je bil glavni predmet diskusij položaj v ga pad nem Sredosamlju. PROSVETA THE KtiIJGHTBNIIENT murnu» m umnna lunrimu kaiodmi ____Uaraa Cktoaaa) to ft M o« tat*. MM u pol teta. »1 JO aa óatrt lata; xa Chica«« Éi Ga« 914« a» a«» lato. »M aa »al lata; aa lime*— •IJt. __ i tor Um u«IU4 IMa («M CSUapa) e r«. <*'fa«a aa« Oil |TJI par raar. trt» P« »OT r«. Cao* oglaaov po dogovoru SefcapftS doplaov la Bananinim cuaSov m m vra¿a)o aefcoptoi Merama vmMim (trta», povnau, diMM, paaml Itd.) aa vroajo poSUlalaJju to v toadla. 6a to prltotil poateioo. / A4,*rtUt»c rmU» m agr—tn—I MapanHall «rf nail—I- aa« fea námrmU., Otkm P«OBVETA Sa. Laeadato A »a* or nu nw . iMtum v ofclapaj« m »rii~r (Juljr 11, 1«41| | bMM M Mbf« »>■■■!, 4a VAM to a tom 4*Uimm rviuinm PMNWtte to »fro<—iw». 4m ao W — Večina Američanov za Rusijo Gsllupovo glasovanje (Oallup Poli) je pokazalo, da 72 odstotkov ameriških volilcev želi Rusiji zmago v vojni s Hitlerjem. —i Bemo štiri odstotke volilcev želi zmago Hitlerju, dočim je 17 odstotkov indiferentnih, to js, ds jim je vseeno, kdo bo zmagal, ker ne vidijo razlike med Rusijo ln Nemčijo. Večina 72% js bolj razumna, zato vidi toliko razlike, da je nacijska Nemčija v tem hipu bolj neverna Ameriki in jo bi v slučsju zmage prej nspsdls kot ps sovjetska Rusija. Značilno je, kako so glasovalci v tem slučaju perasdeljeni po ekonomskem položaju ln veri. Vrhnja (bogatinska) plast Amerike je dala 72% glasov za rusko zmago, srsdnja plast 73% in spodnja plast (rsveži) tudi 12% sa Rusije; Js pet odstotkov bogatinov je glssovslo za Nemčijo, štiri odstotke srednjega sloja in trt odstotka spodnje plasti, dočim je med bogatini 23% iadiferentnežev, v srednjem sloju 23% in v spodnji plasti jih je največ—2S odstotkov. Kolikor je bilo med glssovslci katolikov, so oddali 06% glasov za Rusijo, 29% za "kuga naj zadene oba" in le lest odstotkov za Nlmčljo; protestanti so pa glasovali 74-odstotno za Rusijo, 23-odstotno za nikogar in le tri odstotke sa Nemčijo. Iz gornjega ss lahko >klepa, da 06 odstotkov katoličanov v Združenih državah ne sledi .kardinalu OConnellu, ne Hfathru" Coughlinu in aa ostalim "fathrom," ki grme proti Rooseveltu in ss mir Amerike zs vsako ceno. Lahko se sklepe, de 66 odstotkov ameriških katoličanov podpira predsednike Roosevelta, ki je podprl obrambo Rusije ln vsakega ljudstva, ki ga napade Hitler. Med protestanti je še večji odstotek podpornikov Rusije, kar tudi pomeni, da se ameriški protestenti vseh sekt salo malo zmenijo za razne metodistične ln baptistične pacifistične fanatike, ki drve za Lindberghom, VVheelerjem in drugimi spizsrji. s Nsravnost presenetljive je ekonomska porazdelitev pripadnikov ruske zmage. Človek bi mislil, ds bodo ameriški bogatini v strahu pred rusko zmago, pa je baš narobe ras: le pet odstotkov najbogatejšega.sloja in Štiri odstotke srednjegs slojs js glasovalo za Hitlerjevo zms-go, ns drugi strsnl pa js 72' i bogstlnov in 73% srsdnjsgs slojs zs zmsgo Rusije!-Indiierent-nežsv je v tem primeru približno toliko kot jih je med onimi, ki sa dele po veri, namreč 23 do 26 odstotkov. Če kar površno enaltiiremo te številke, pridemo do zaključka, da 72 odstotkov ameriških volilcev podpirs zunanjo politiko Rouaeveitove administracije in se ne zmeni as apizarsko pro- fttlrje odstotki, ki ns splošno podpirajo Hitlerja, so nacijaki Nemci in druge baže fašisti. Med katoličeni je teh fašistov in nscljev šsst odstotkov—in to so oni, ki cspljsjo zs "fathrom" Coughllnom. Med kapitalisti jih je pet odstotkov. ki žele Hitlerju zmsgo, dočim ao med de-lavsi samo trije odstotki pristašev Hitlerja in to so kajpada Nemci in razni drugi fašisti. Ksm nsj pa prlštejsm« Indifersntneše, kete-rih je ns splošno 17 odstotkov? To so pa po vsej priliki oni, ki verjamejo apl-serjem prt Amerioa First—ki ao t s ko nsivni, da verjemejo, da je mogoče pogoditi se s Hitlerjem za mir ln da Amerika lahko "dela buslness" s brutalnim diktatorjem — — —. Vabilo ns iederecljsko aejo Syyan, Pe. — Kot je bilo že naznanjeno, se bo vršila prihodnja seja federacije društev SNPJ v zapadni Penni v nedeljo, 27. julija, na Imperialu. Ta seja bo ena najvažnejših, in sicer ne samo na papirju. Tega mi ni treba poudarjati, ker to je lahko znano vsem članom. Torej je upanje, da so društva to že vzela ns znanje in da bodo poslala polno število svojih zastopnikov. Ne dnevnem redu bo mnogo važnega. Federacija bo razdelila tudi nagrade društvom, ki so zadnje mesece pridobila nove člane — od vsakega 50c. Torej prinesite s seboj njih imena , in pravilno potrjene listina od društvenih uradnikov. Federacija izplača nagrado le za one člane, ki so pri jednoti že tri mesece. Slišali bomo tudi poročila o pripravah za konvencijo, ki prične zborovati v Pittsburghu sredi novembra. Prav tako bo podano poročilo o slavnosti, ki se je vršils 22. junija v Strabanu. U-pati je, da bo na seji izvršenega j Veliko dobrega dela. Kot že omenjeno, ee bo ta seja vršila v napredni naselbini Imperlslu, kjer je sedež naprednega društva 106. Njegovo članstvo vedno pokaže, da je za napredek v vseh ozirih. Tudi njih članice znajo še več kot "krofe pač", kar pomeni, da bo za nas dobro. Torej na svidenje v velikem številu na seji federacije na Imperialu. . t 1 Lorenf Kaučič. Ha/ume ee—In Oallup aem odločno oposerje na to—da 72% Američanov, ki žele Rueijt zmago, odklanja ruaki komunizem in Stalinovo mednarodno komunistično maši no. Američani smstrsjo, ds rusko ljudstvo ae ne bojuje sa Stalina in njegovo maši no diktature, temveč sa bojuje zoper Hitlerja in za neodvisnost svoje domovine—in zsto zasluti zmsgo m SVOBODO v svoji domovini, kadsr t z vo ju je zmago na bo-jtšču • > v ■ y Velike večina ameriškega ljudstva ss je torej poatevile ne pravo stališče kljub atrahovlto grmeči propagandi patokoluncev In a pisarjev. Glasovi iz naselbin Dogodek v busu Toledo, O. Naj vam že v zsčetku povem, ds se strinjam z Idejo, katero je sprožila sestra Udovlch, da se ds tudi nam članicam priliko do zastopstva v glavnem odboru SNPJ. Po mo-jem mnenju so iu/1-o^i, ki Jiii no-kateri navajajo glede tega vprašanja, zelo malenkostni in nevredni močnejšega spola. Po mojem mnenju bi bilo zelo Iroristno, ako bi prišlo nekaj zmožnih žensk v ospredje, ki bi večkrat prispevale kak dober članek glede kuhanja, kupovanja in gospodinjstva sploh. Tisto, ds naj ramo doms za kuhalnico držimo, na drži. Enkrat bo treba napraviti korak naprej. Ne mislita: Saj jih nismo pqgrešali ia toliko lat in bomo tudi sedaj brez njih odpravili. Po tej poti ni pravega napredka. Naj povem slučsj, ki sem ga zadnjič doživela, ko aem se peljala z busom v mesto. Na busu tias je bilo sprvega le dva para. Ravno pred menoj je sedel moški, ki ja bU ža ob 9. zjutraj ves "okajen". In da ste ga slišali! Na nasprotni» strani je sedels ženska srednjih let. On iftčne najprej preštevati svoj zaslužek, potem pa pravi: "Ko pridem domov, me bo žana že ns pragu tekala in me preiskala kot mož postava." To pripoveduje omenjani ženski, ki je ni še nikoli prej vidal. Ona ga vpraša, Če njagova ¿ena štedi. On: Seveda štedi, samo ne zna. Potem pri poveduje, da zna njegova žena bolje drva cepiti in žagati kakor moški. Toda gorje, kadar je on primoran biti pri koailu, to je pravi pekel, ker zna tako dobro napraviti. Vso vožnjo nam je hvalil svojo -leno, čeprav je on sem izglede), kot bi hudič ns njem grah mlatil. , In koliko je podobnih slučajev vseokrog nas. Kar sem napisala o tem vzornem možičku, naj neši Slovenci ne mislijo, da se tiče njih. Ta možiček ni bil Slovenec in mislim, da niti Slovan. _Matilda Valoa&i, 066 Popravek Ltecoim, 111. — V mojem dopisu v 139. št. Prosvete, zadnjem adstavku, je bila mala tiskovna paraota. Glasi se, da je član našega društva 116 Frank Supan močno bolan in da ima brata Franka nekje v Pennsylvaniji. Glasiti bi se moralo,* da ima brata Johna Supana, ne Franka, ker Frank je bolan.— Mike BeillL Usoda trplns Hermlnie. Pa. - V začetku tega dopiss se želim nsjprvo zahvaliti mojemu društvu št. 200 SNPJ za odobreno mi prošnjo za trimesečni asesment in za izredno podporo, katero mi je nakazal gl. izvršni odsek v znesku $25, kot ste lahko čitali v zapisniku sredi maja. Torej hvala jednoti in izvršnemu odseku za nakazano mi podporo, katero sem nujno potreboval in jo Še potrebujem. Ali nekaj drugega še bolj potrebujem, to je ljubo zdravje, ki se nikakor noče povrniti in življenje skoraj ni več zame. Naj tukaj povem svoj resnični položaj, tak kot je. Dne 14. julija leta 1931, torej ravno pred desetimi leti, sem se podal na delo v premogorov Edna št. 2 Hillman Coal Co.' (Ta rov ne dela več, ker je izčrpan kot jaz.) Na delo sem šel nič hudega sluteč, ob pol desetih se je pa strop utrgal nad mano. Zasulo me je tako, da še sam ne vam, kako sem se rešil gotove smrti. Ampak to je še hujše kot smrt: deset let posedati sem in t|a in prenašati take bolečine kot jih moram jsz v sled pohabljenega križa. Na videz sem videti dober, ali v resnici ni tako. Celih deset let vpijem ojoj, ojoj, vseh deset let še nisem eno noč mirno zaspal in da bi se odpočil tako kot zdrav človek. Vam po pravici povem, da sem se že do grla naveličal samega sebe in tega mojega resnega trpljenja, in kako so se naveličali še drugi. Le tisti to ve, ki je že bil ali še bo v takem položaju kot sem jaz, In bilo ni nič koUtapH proti moji poškodbi. Pa ao me gonili od Poncija do Pilata, od zdravnika do zdravnika, od društva do kompanije. V tem Času sem poskusil trikrat delsti in ko sam videl, da nikakor na gre, sem moral pustiti; saj ne morem I delati še sam zase na vrtu, kako boš delal še m druge, ki te plat čajo in tudi porabijo. Vam po pravici povem, da ga ni sovaaž-mka, še manj pa prijatelja, ki bi mu privoitil moj bedni položaj. Sam sebi se čudim, kaj me še skupaj drži, ker sem imel v teh desetih letih toliko bridkih izkušenj in trpljenja. Veliko grenkosti je moral moj želodec prebaviti in nešteto polenc pride pod noge takim kot sem jaz, sploh menda vsakemu, ki ae mora dolgo valjati po teh .bolniških listinsh; Bog se ga usmili, pa naj bodo že društvene, kompanijske ali državne. Bolniška podpora je dobra za par tednov, k večjemu za par mesecev, potem pa se začne prava križeva pot za ti-¿tega, ki je v resnici poškodovan. Dandanes je tudi težko komu kaj dopovedati. Ljudje pravijo: zdravnik že ve, kaj dela, toda no ustanovil starodavne običaje jez vam povem, da so zdravniki naših rimskih zmag» pravi raketirji, mogoče ne vsi, toda veliko jih je. Nekaj časa je za mene, nekaj časa za tebe, vedno pa sam zase: samo denar, denar in nič drugega. Prav za prav jih je veliko, ki absolutno nič ne vedo, dali je kaj narobe s tabo ali ne; ne ve niti, ko mu sam poveš in pokažeš. O tem sem se sam prepričal. In tam, ko sam trdiš, kje je pravi vzrok, on ga pa drugje išče, in to posebno še, če imaš od kake stranke kaj dobiti. Če ga pa slučajno plačuješ iz svojega žepa, potem je pa stvar drugačna; tedaj lahko svobodno hodiš k njemu, dokler se ti ljubi; nikdar ti ne bo rakel, da si zdrav in če nisi bolan, te pa naredi bolnega. Do sedaj sta mi samo dva zdravnika resnico povedala: dr. Miller in dr. (Sple. K prvemu sem šel z mojim sinom, ki si je nogo poškodoval v kolenu, ali pa je samo od sebe prišlo, kar sam ne vem. Vprašal sem zdravnika, kaj on misli o njem. Ko ga pregleda, mi pravi, da mu ne more nič pomagati in tudi ga ni treba k njemu več pripeljati. Svetuje mi, naj grem z njim v Pittsburgh k dr. Silvesnu. "Če mu on bo pomagal, potem ti jaz ne morem več svetovati." Tako Sem tudi naredil. Tam bo fanta toliko spravili na noge, da sedaj hodi, prej pa ni mogel noge rabiti, ker se mu je krčila. Prej pa ni bilo pri nobenemu zdravniku nič, samo denar in zopet denar. K drugemu zdravniku sem pa šel radi moje hibe. Ko me pregleda, mi pravi: "Frank, smiliš se mi, toda jsz ti ne morem pomagati." "Kaj pa bo?" sem ga vprašal. "Nič ne bo, molči pa trpi in se ne razburjaj, pa naj kdo reče, kar hoče," mi pravi. "Saj tudi sam nima, kar hoče. Ta tvoja stvar bo vzela dolgo Časa predno se ti zdravje vrne, če se ti sploh še kdaj bo." Vidim, da je možak resnico govoril, ker Sem še danes v kritičnem položaju, tudi ne morem povedati, koliko časa bo to trajalo. I Predno zaključim, še tole: Ko vprašal glavni odbor, jedno-te za kako pomoč, sem to storil z namenom, da bi Šel v kake toplice ali tja kot mi je dr. Dick son svetoval, to je, da bi mi mogoče pomagalo, če bi me poslali v Philadelphijo k zdravniku Showe. Bernardu. Ampak to stane denarja, veliko več kot prejel uradne podpore od Upam, da nison nikogar žalil s temi vrsticami. Stvar sem le tako opisal kakor je in nič drugače. Vam vsem skupaj, mladim in starim širom Amerike tudi želim srečo in ljubo zdravje. Frank Fink. 200. Pogovor med Berlinom in ... Rimom Clevelead. — To ni telefonski pogovor .med Christino Moseley in Frankom Barbičam, marveč med feldmaršalom možganskega departmenta v Rimu in glavohn "firarjem" v Berlinu. V Berlinu zabrni telefon in oglasi se —* Benito: Heil, poglavnik! Poslušaj, jaz sem česar. Ali se me spominjaš? Adolf: Kdo si? Benito: Cesar, ki sem ponov- v New Yeekw eh se ss vriUe v Mew Y« kile Adolf: Oh, da, spominjam se te. Ti si Musso. Well, kaj bi pa zopet rad? Govori hitro, ker sem jaz zelo zaposlen tukaj na severu in vzhodu. Saj ti je menda znano, da se streljamo z Rusi. Benito: Seveda, seveda, poglavnik! Ali kako pa naj mi pridemo tja, da ti pomagamo? A4olf: Kaj pa vraga misliš z "mi"? Benito: Well, saj ti praviš, da ti mi pomagamo. Ali nisi rekel tako? Adolf: Poslušaj, Mussi! Nikar mi ne zapravljaj čass! Povej kaj je narobe in kaj bi rad. Benito: Samo malo usluge, Adolf — to je vse, kar bi rad. Povej Goebbelsu, naj napiše kratko vest v njegovih komunikacijah — ti že veš — namreč kako se tvoji zavezniki bore in ti pomagajo spraviti s sveta to mednarodno pošast — komuni zem. Adolf: Kaj praviš, ti mrčeš! To je velika zverina, to je ruski medved, ki ima za sabo milijone medvedov obojega spola in ki se bore za demokracijo z britskim demokrati. Jaz.niti ne vem, kje je tista tvoja divizija makaro-narjev; sploh pa mi je vseeno, če se izgubi v pripetskem močvirju. Lahko se tudi zgodi, če se tvoji makaronarji kje prikažejo, da bom moral poslati dve drvi ziji mojih soldatov, da jih bodo varovali pred ruskimi medvedi Benito: Prosim, prosim poglavnik! Veš, jaz moram imet nekaj sladkih novic za moje 'ta-lijančke. Saj veš, da je že dolgo, dolgo, ko sem jih zadnjič navduševal, koliko špagetov dobe od kosmatinoa s severa. Adolf: Musso, povej jim o kakšnih junaških činih, ki so jih storili tvoji bersaglerji doli Afriki. Saj imaš tam dovol, mojih generalov in mojih bojnih aeropkmov in tako ti bodo mogoče verjeli. Benito: Ah, prosim, Adolf e! Vidiš, mi imamo malo prepirčka ob Sredozemskem in . . . Adolf: Kakšen prepir mi delaš tam, gobezdač?! Benito; Prosim, prosim, ne bodi jesen, ker mi si ne moremo pomagat. Veš, tista britska mornarica nas zopet nadleguje. Mi ne moremo storiti ničesar, če nam tile angleški Tomaži potapljajo ladje, ki oskrbujejo naše ljudi Samo zadnji teden so poslali tri transporte na dno ribam in . . . Adolf: Preklete kanalje, ma-karonerske!! Kaj mi praviš, da moji soldatje Um doli ne dobi vajo potrebščin? Oh, zakaj sem se zanašal na tiste tvoje čolne, ki so sa beneške kanale, ne pa za vojnd! Benito: Vidiš, poglavnik, radi tega je potrebno, da dam mojim podložnikom nekaj besed o našem junaštvu Le poglej, prijatelj, s parniki, ki so vozili naše potrebščine, smo poslali nišo fino križarko, ki se je tudi izgubite med ribami. Adolf: Ježeš, ježeš — na! Benito: In to še ni vse. Tsm doli v Etiopiji smo izgubili še deset mojih bojevitih generalov, ki sa nočejo več bojevati za medalje, ampak bi bili raje doma in jedli makarone, če bi jih bilo dovolj. Adolf: Ti čeetitam! Benito: Ali kaj naj jaz sedaj povem našemu ljudstvu? Adolf: te vem kaj. Reci Gey-di. naj v tvojem listu zagrozi Združenim drževem radi okupacije Islandije f . (Dalje aa ft. atraei.) Za samski ali za zafonS Koliko papirja so literatje in Mh ° Pr°blemih zakonske " z>, H romanov, komedij, tragedijhî^ I ni* in revije pri^ajo^* rih se na poljuden vùJTT ^ be strani prastare zakonske kaže, da sodobna sosiolol^j rom z večjo resnobo, z Učaost, rešujeta vprašan e ^^ temeljne življenjske probleme .{¡¡¡¡¡L* - Sodobna mladina, a še več k Z/* ' modje kiso v iskanju sreéel^ di poudarjajo vabljive »amsko življenje, ^eff^ pokazala, da je resnica precej ljivost neporočenih moi je za 50^ umrljivost oženjenih, pri ženskah ^ same, pa za lO do 15 odstotkov veču^ d»*»*. Med 40 m 50 letom ^ 19*% samcev, medtem ko znaša 2 oženjenih v tej dobi samo 9.5',r devetkrat večji meri nagnjeni k raz^ mm motnjam in živčnim obolenj^ devica" je v tem pogledu sima ¡«¿1 odporna kakor njena j^ena sest« ski mož živi pač mnogo bolj urejeno i kakor samski, posvečuje dovolj časa a počitku in se redno hrani. Po navadi i cej bolje je, ker žena skrbi za njegovo i Mnogo duhovitih in neduhovitih dov račun žene si je izmislil svet, in vend iz izkušnje, da. bi mož mnogo slabše izh zakonske družice. Ona ga opomni, na dežnik in galoše, kadar v slabem vren haja iz hiše, svetuje mu, kdaj naj obleci če zimsko suknjo. Graja ga, kadar p« ali pije preveč črne kave. Kadar se i čuti, mu streže z zdravilnimi čaji ali] zdravnika. Samec pa, ki nima človeka, rim bi se lahko nevsiljivo pogovoril o zdravju, se ne briga za bolezenske sii Iz hiše odhaja, čeprav je prehlajen, o zdravniku odlaša iz dneva v dan. Nil ki bi ga s strahom opozoril, sam pa taki njen samec tudi nase nič ne da. ' Mož, ki skrbi za družino, nima cassa miselno življenje, pa tudi sicer je ob raznih nezgod. Presvobodno življenje i Ije samca raznim nevarnostim, ki se končajo s katastrofo. Kadar se pijan i gostilne, pozabi na stopnice in pade ali komiselno sede za volan in zdrvi pogubi ti. Da človek najde svojo postojanki ljenju, si mora ustvariti rodbino. Da ji ko, dokazuje med drugim dejstvo, da k vdovci največkrat vnovič sklenejo zal Kje je sedež genialnosti Anatomi, ki raziskujejo med drugis ke možgane, do danes niso mogli najt nih razlik med možgani povprečnega i nega človeka. To je že L 1860 ugotoi anatom dr. Rudolf Wagner, ki je dolgo učeval možgansko maso slovitega md Gaussa in povprečnih ljudi. V zadnjih časih zastopajo Številni stn mnenje, da možganske funkcije ne zavi od velikosti, teže in strukture možgM kor od žil, ki jim je naloga oskrbovati k tok v možganih in hraniti možgane J skovaleč možganov je ugotovil ze L ■ možganska opna oseb z visoko intelig oskrbujejo s krvjo nego pri povpreč« leg tega pa ima v teh primerih odi«) nost tudi sestava krvi, količina »Udlr in drugih snovi v njej. Nadaljnje pokazale, da vsebuje kri mnogih nikov manj apnenih soli nego kri nor di in da ima prekomerno količino -1 Številni razlogi govorijo zs to, é»jei teligence v čelnem predelu mozpar 1 Razvoj tega možganskega dela je kviru splošnega razvoja človeškega dovati od najprimitivnejiih «sst~ rodu do prvega "homo sapienca vega človeka. Najnovejše ugotovitve p« kaiejc o je ves problem dosti bolj zsmotsn in nja inteligence odvisns ne samo možganov ter razvoja njihovih pu temveč še od številnih drugih atui vprašanje bo mogoče rešiti iek; P> študijah anatomskega in fiz.oloakeg. Pred dvajftctimi led julija 19211 (Iz Prosvete. 18 Domače ve,ti. V Waah.ngt«^^ delu v rovu ubit 40-letn. J*^ Dvorja pri Cerklju na Gorenj^ Delavske resti- Klavn^ * cagu je bil delovnik podalj*»" Inozemstvo Japorutka*^ 1 Ameriki za delno msorošsaJ* ^ Sovjetska Rusija. Mnskv« • govskih misij i vsega *v-e-ta •lOVMi atea le ae iS. JULIJA Novice \m ' starega kraja ŠTABE KOREN J NE Križu na Vipavskem £ JU umrl vekpošmml* »Hrevlie. Dočakal je iz-ISo starost 92 let. Bil je JZ življenje skrben » [I ¿»Har-ki v Prv* vr~ Liza gvojo družino; 14 o-vzgojil. Od šestih je najstarejši sin financ-tmk v pokoju drugi P* Logatcu, štiri hčerke so (f Slovenije [preskrbljene v ugled-bpah. Ho značaju skro-f pošten in dobrodušen, si „lpridobiti obče spoštova-velik ugled. V občinskem _u domače občine je zve-Joval okrog 50 let. Dolgo let je županoval, še več odi v povojni dobi še, je pa blagajniške posle. Pred enkrat tudi pmo vojno je jdiral na Gregorčičevi listi fclnega poslanca v mestih ph. Do zadnjega se je ve-irepke^a zdravja, bil neu-dobre volje in se posve-«vojemu obširnemu »u. lina »J POKOPAL r VOJAKOV 8. februarja je živahni in, prestolnico naših gora, ■velika žalost V sloves-ialnem sprevodu je voja-n civilno prebivalstvo iz in okolice spremilo k u počitku devet vojakov, 1 je prerana smrt dohitela aeženih pobočjih mogočne-Bgatuia. Nekaj dni prej je ka Alpincev pod po-tvom častnika podvzeia po-Tolmina v Krnsko pogor-pr je hotela doseči neki preval pod Bogatinovim Med potjo jih je zajel fkninski plaz in pokopal ■•boj vseh 20 mož. Ko so *iv prihiteli reševal-' «kopali iz snega 9 mrličev živih mož, od katerih so zaradi hudih omrzlin in e vedno bili v nevarnosti, pa-nem reševanju so mrli-tttble zaradi visokih xa~ in nevarnih potov prene-bovško stran v Lepenje, «o jih prepeljali v Tol-ijer so devetorico mrtvih «PJU tamošnjega vojaške-Ijstva položili na oder. »ladih vojakov je globoko J vso tolminsko okolico bdi domačini obsuli njiho-«cvetjem. 27 vencev je 1° nesrečnike na nji-poti. *0VA GROBA »•toriju sv. Justa v Gori-»težki operaciji umrl dr. Fabris» upokojeni notar Pokojm jp izhajal lz velepcjsestniške družine v ■PJ pri Gorici. Njegov M ravnatelj goriškega 1 » »plošno spoštovana o-L Navlako j« bil tudi *tar'nin v vsej deželi, r,v Urah- kjer je služ-desetletja. Porodu J* lepo govoril slovenski tasno zraven s svojo J?1».zal" jo bil v vseh *'togih domačim pri--7 H,l je blag človek, pri fj^ik m vnet lovec. J1 je umrI v IJ1 ■litini krnet Peter £uNemikcK. RuU P* B. 1 je marljiv, vzo- u? ,nJt'" in lepo družino)« ^MAGr H" '<• dal ^ukeVi, RT' hoce na '•adškofe ' J v bližini I" «taje, zgrs ■Tli " /n™ge E^ Pozivu in ds k /^radbi ¿Lbl1 Koriški po. *aioik Mo- ft VrVV- Sí >w r * zahvs-* * £*niu '» mazilu- zmagoslavja PB k*m?i '•rit v. lufl! p * lull na vseh frontah, kajti zahteve, za katere se Italija bori, so plemenite in svete. — (Oho! Kaj vendar misli ta človek!) PREPOVED IZVOZA SENA Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim prepoveduje izvažati eeno iz goriške pokrajine. Posebna komisija bo izdala dovoljenja za izvoz onega sena, ki je namenjeno za vojaške potrebe. POJjfeNILO O PRETEPU V: POLJANAH Dne 22. marca je bilo poročilo z Jesenic o žalostnem dogodku, ki se je primeril v gostilni v samotni vasici v Poljanjah. Prizadeti gostilničar je poslal pojasnilo, v katerem navaja, da ni bik» plesa, nadalje da ni bilo ljubosumnosti in tudi ni rea, da bi bilo 7 ranjenih ali da bi bil pri-hltel dr. Kržan na pomoč. Pretep je nastal iz malenkostnega vzroka. Vinjeni Janez Kri-žnal je spal v prvi sobi za mizo, gospo* Neki gost je šel mimo, pa je po nerodnosti zadel v mizo in butnil v apečega. Bila je že tema, Predramljeni Križnar je skočil pokonci, vendar je takoj spoznal, da je to njegov tovariš. Podala sta se skupntf v salon k mizi. Križnar je po nerodnosti zadel ob omizje, kjer je zbrana družba prepevala. Brez pravega vzroka je udaril Franca Ve-berja. Takoj nato so fantje v silni naglici zavihteli stole. Pokojni Krivec je prišel mirit. Komaj pa je pristopil k mizi, je takoj dobil udarec s stolom po glavi, da se je zgrudil. Po padcu je še govoril, čez četrt ure pa se je onesvestil. Njegova žena je hitela k zdravniku dr. Kržanu na Jesenice, ki je dovolil, da Je po poškodovanca bolniški avto. Nesrečni Krivec nj imel prebite lobanje, pač pa je bila presekana žilica in iz te je izkrvavel v glavo. Njegova smrt je vzbudila splošno obžalovanje, tembolj, ker je bil u-boj storjen v tolikšni nenadni lahkomiselnosti. Nikakor pa ni bila kriva ljubosumnost, ker nihče izmed udeležencev ni imel ženske a aeboj. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s S strani.) Benito: Ja, ampak moji" 'tali-jančki niso jezni na Združene države, ker se jih spominjajo iz leta 1916. ' Adolf: Zabita buča! Kolikokrat te bom še opomnil, da mi ne prinašaj na krožniku, kaj je bilo leta 1918, pa tudi o Američanih nočem več slišati! (Klik na telefonu.) (To sem nekje pobral.) Frank Barblč, 53. . Ne more biti bres Proevete SilobvUU. Pa. — Najprvo se zahvalim upravništvu, ker mi ni ustavilo Prosvete, ker zdi se mi, da bi ne mogla živeti brez nje. Zatorej jo tudi obnovim za vae leto. S tem listom ae kratkočasim, posebno ie zdaj, kosem bolj PROSVtTA | Resnica o francoskem vojaku Takoj po ateahovitem porazu) francoske vojak« j t» bila svetovna javnost silno razodarana nad ▼rednostjo francoske armade in francoskega vojaka ter je katastrofo vsakdo pripisoval upadkul vojaškega duha in bojevniških vrlin v francoskem ljudstvu. Ta obsodba je bila ostra in trda, zlasti ko so sačeli primerjati francoskega vojaka iz leta 1914. z-onim iz leta 1940. Kakor pa se §■ ■ I Bradna konvencija je kasneje izkazalo, je bila taka k bl le icaj dobre«a u- obsodba prenagljena in krivič- na. Francoaki rezervni častnik Jean Labusquiere, ki se je udeležil prve svetovne vojne ki je sodeloval tudi v sedenji vojni, je pred kratkim izdal knjtiico pod naalovom "Resnica o naših vojakih", v kateri v marsikakem pogledu razjasnjuje položaj francoske vojake ter zavrača prepovršno sodbo. Pisec zatrjuje in dokazuje, da ae je francoski vojak lani bojeval z občudovanja vredno hrabrostjo, kjer ae mu je nudila prilika, da je prišel v stik sovražnikom in je le v toliko različen od borcev svetovne vojne, da ni imel areče in da so vae pjegove žrtve bile zaman. ■Nemški maršal KeiteJJe dejal tik pred zaključkom premirja: "Francija je po junaškem odporu, ki ga je očitovala v celi vrsti krvavih bitk, premagana in se je [zrušila. Nasproti takemu hrabremu sovražniku Nemčije ne želi postaviti takih zahtev in pogojev premirja, ki bi bili ponižujoči zanj." Kdor zasmehuje premaganca, sam avojo zmago zmanjšuje. Vendar nemški maršal ni izrekel gornjih beaed zaradi modre taktike, marveč je povedal resnico kot mož, ki stvari razume in jih ve dobro Unitl. Na aeverovzhodni francoaki fronti je imela Nemčija 140 divizij, katerim je atalo nasproti 90 francoakih in 10 britanakih. Od slednjih ae jih je 3. junija vkrcalo in se vrnilo^ domov devet, priletna in se na počitnice ne razumem. Moje delo je vedno pri peči, poleti in pozimi. Moški so pa bolj srečni, ker ie kaj doseiejo. Želim vsem dolge počitnice z veliko plačo. Ravno sedaj je prišel domov moj sin in trije drugi fantje, ki so bili v Chicagu na počitnicah pri mojem ainu Antonu Pirma-nu. Prav lepa hvala Franku in Antonu Pirmanu ter njegovi ženi za postrežbo. Tudi mi vas pričakujemo, da pridete v Penn-sylvanijo na počitnice. Prav z veseljem vas bomo sprejeli. Torej odločite se kmalu. Letos bo 12. ■ krenili, posebno še za stare in brezposelne člane. Ko so bile volitve, bi bili vsi radi delegat-je. Ne vem zakaj: ali je tako velika plača, ali gre za čast, ali za "gtlt tej m"? Bomo ie videli, je rekel oni. Jaz si mislim, če bi bilo dvanajst takih Članov ali delegatov kot je Frank Barbič, pa bi zadostovalo. &e iz njegovih dopiaov ae kaj naučiš. Seveda ima sovražnike, kot jih ima vsak človek, toda naj se ne ustraši. " • v j Mary Repos. Kako živi Pariz Francoz, ki se je po večmesečni odsotnosti vrnil v Pariz, pripoveduje, da ae je življenje v nekdanjem "mestu luči" izpre-menilo do temeljev. Pomanjkanje ae res pozna, toda kdor hoče delati, vseeno dobi delo in mu ni treba stradati. V Parizu še dobiš kruh, ribe in zelenjavo, primanjkuje pa masla, masti in mleka. Ljudje so se do neke me-" je pomirili z začasno usodo in se tolažijo s tem, da so pred šestdesetimi leti jedli celo miši in podgane, ko niso imeli drugega. Pariz kaže danes domačinu in tujci povsem novo podobo. Zdi se, kakor da so ljudje izginili s površja in se preselili v podzemlje. Metro ima na tisoče potnikov, toda ljudje se ne ustavljajo na ulicah. Nihče ne postaja na ri"l ulicah, nihče ne Jgogeda pred kavarnami. Človek bi dejal, da smatrajo ljudje dogodke za nekakšne strašne sanje, kajti straine sanje so vendar lepše od strašne stvarnosti. Zvečer se podoba Pariza apre- Pred blagajnami se tare ljudstvo v silni gneči. V gledališčih igrajo klasične drame francoske književnosti in glasbe. V opernih ložah zavzema najboljša mesta okupacijska vojaka in v vežah se srečujejo zelene, plav-kaste in sive uniforme. Nemški vojaki se vedejo hladno, toda korektno. Incidentov ni. Kako žive danea Francozi? sprašuje pisec teh vrst na koncu svojega članka. Njihov duh je ostal takšen, kskršen je bil. Znašli so se v novem položaju, ostali pa so po stari navadi šted-Ijivi in tudi niso brez humorja. Ljudje žive na tisoče načinov in govsod se izraia galska duhovitost. Razdeljevanja živeža s pomočjo nakaznic se vrši zelo praktično, brez birokratskih komplikacij. Toda živil ni in obroki-postajajo iz dneva v dan manjši Tudi v tej stiski se je treba znaj« ti, čeprav je Francozom težko izvajati štednjo pri kruhu, ki ao ga imeli vedno v oblici. medtem ko je biladeaeta y celoti ujeta.-Na drugih bojiščih je imela Francija 26 divizij, Nemčija pa 60. Francoska vojska je bila po štirih petinah sestavljena iz rezervistov; imela je 28,000 meni. Kinematografi o ž i v e. aktivnih častnikov in okoli 100,- 000 rezervnih, ki niso bili dovolj izvežbsni ter zlasti modernega orožja niso skoraj nič poznali. Nemški kadri ao bili mladi ln odlično tovežbani v rabi sodobnega orožja. Nasproti 7B00 nemškim oklepnim vozovom je Francija poatevila lahko le SMO oklopnih voz. Od teh je bilo na nemški strani težkih oklopnih voz preko 4000, na francoski strani ps le okoli 1000. Olede tankov je treba omeniti, da so bili francoski izdelani za defen-zlvo in so imeli s seboj bencina le za tri ure, medtem ko ao Imeli nemški daleko večji akcijski radij. Nemške težke enote ao bile opremljene s stolpom, v katerem je bil po en 7.8 sli 10.0 centimetrski top, frsncoskl tanki ps so bili brez strelnega stolpa ln nji hovi topovi so streljali lahko le v vodoravnem pravcu. Nadalje ao mevmli Francozi od aečetka vae svoje oklepne sile postaviti v borbo ter je aeprsstsnefs umikanja prišel John L. stake uaile UMWA. vssk količkaj poškodovan tank ali oklopni voz v roke Nemcem. Slednji ao imeli velike rezerve, ki ao jih sproti izpopolnjevali z osvojenimi enotami. Kar ae tiče letalstva, so imeli zavezniki 720 lovcev (530 francoskih in 190 angleških) in 596 bombnikov (96 francoskih in 500 angleških). Nasprotnik pa je imel 1500 lovcev in 3500 bombnikov, med temi 500 znanega tipa "Stuka", katerim zavezniki nigojmeli postaviti nasproti nič enakovrednega. V ostalem je bila vojna prvih osem moiecev tako brez vsakih dogodkov, da francoaki vojak ni imel nikakršnega izkustva in je Šole prejel ognjeni krat. Nekateri francoski oddelki ao prišli v stik a sovražnikom šele lO. maja, medtem ko so imele nemške čete že bogato izkustvo iz poljske vojne. Največje iznenadenje za francosko vojno je bilo obstreljevanje iz zruka. Labusquiere pripoveduje, da je bil psihološki učinek obmetavanja z bombami iz letal neprimerno večji kakor še tako hud in dolgotrajni topniški ogenj. Čeato je zaradi napadov nemških letal tipa "Stuka" naatal strahovit poplah med francoskimi četami, ln aicer tembolj, ker laveznikl niso imeli vilčno niti po kakovoati primernega sredstva. Isto velja tudi za oklopne vozove in tanke. Silovite množice teh orjakov, ki ao jih Nemci pošiljali v boj, ao zelo demoralizujoče vplivale na zavezniške vojske ter čeato pognale v beg velike in močne edlni-ce. Zopet je treba pripomniti, da je na zavezniški strani bilo premalo tega orožja, da bi lahko vsaj nekoliko paralizlralo nem* ški napad in njega silovitost. 8 puško se vojak ni mogel zoper-staviti jeklenim orjakom. Odločilnega pomena za nemški uapeh pa je bilo dejstvo, da ao motorizirane čete Že v prvem naletu prerezale in pretrgale vsako zvezo med posameznimi zavezniškimi armijami ter zveze med prednjimi četami ln zaled jem. Kar so začele motorizirane čete, to je dokončala pehote, ki je bila z izredno naglico poslana z avtomobili na mesto vrseli, ki jih je v telo freneoske vojske za ssksla motorizirana sila. Kar se tiče zaposlitve šestih milijonov mobiliziranih Francozov, jih je 1 milijon delalo v tovarnah, 1 milijon je bil porazmsišsa v kolonijah preko morjs, 2 milijons mož je služilo v etapah in v stražni službi, 1 milijon je bil neposredno aa fronte, 1 milijon pa je bil v nep<«rednem stiku s sovražnikom. Že v prvih bojih so ss množice, ki niso bile v neposrednem stiku z neprijsteljem, začete umikati. Umik so povzročil napadi iz zraka, v nered pa 00 fs spravili stotise&i beguncev, ki ss satrpaii vsa pote in ceste ter teko napravili vojsko popolnoma nesposobno zs vsake «pereči je. Pokasslo ss je tudi obupno pomanjkanje šsstnikov. Prs-vs fronte ja Ae držale in ss bils z napadalci, aatedje ps ja zašlo v gjjfo ftlmiruBkaSIaniima ilobporna3rtimti VW SSST-ftS 80. Latsndals Aee. GLAVNI ODBOR % isvaSsvALMt ooaaxi VtaeMt Calakst. »iihéshí------------- -smts. Lsw»*»!« ave./ r. A. VU.r. (1. fetal*---------------am s. U»»d«U Aw. ChlcM*. Illlnola Uspian onéutas »mm« is)----------------48*8. l*a*. . 081»—. itu—l. Mul V««rieh, al 8ta««ial8 ...........Ja? s. Lawaásl« Ava* Cltasf*. IUImIs »8*M» OaSlaa. upravitelj «timma.......... - tsst 8. Umlili Ah.. OSI««««, tltlavtt lata Btolsk. urv4am «taaUa----- - Sit ». Lsvatal« Av*. Chlassa. UlUoU eooeacDscomati AaSfvi via*«*, »m »*a»rsast*aiii ■ Salta, a» pni llil iaiiil uSiiiiiUft CaaUtea Zaratea. Stasi «ateikuü ao4»t*4a*4nUi , »W W. Uth Sl, Ctevstead. Ohu. trat»! etarttaal MSpnaaitam--------im etaapaal St.. C«ii>f, IU. I tetru Steinatal »■asmniaia__«asa w. tu si., wa TM raraal AvaH Jetaatawm. K OOSeOOASSKI Malk Petra vlak. r. A. VMet..... «ata Veartaa Isaak Zupaa ni a. .....«M 8. MUI 81.. Clavetea*. 08te S. Lewaaale Ave.. C8tee«e. nSaata a. taaaáala Aaa* O>la—a. MAaaU a La ara Aale Ave.. CMae«a. lUIaete •vaapeet Ave« OUraaéea. MSte. IIL .MST a Trawtall Ave.. OSteapa. IU. tasa Sa. Leaatar* Ave.. Setwra. IU- eoaOTMI OD88Kl in da mu ne gre očitati neborbe-nosti ali celo atrahopetnoati. Od 234 generalov aktivne vojske jih je 9 padlo na bojnem polju, 130 pa jih je prišlo v ujetništvo. Od oficirjev jih je bilo 40,000 ubitih, ranjenih ali ujetih na bojišču. V splošnem so znašale izgube francoske vojske v teku 45 dni neprestanih bojev—100,000 mrtvih, 120,000 ranjenih in poldrugi milijon ujetih. Številka ujetnikov je posebno presenetljiva. La-busquičre jo pojasnjuje S prav posebnim značajem modernih bojev. Sodobne armade obstoje iz oklopnih in iz ljudskih mas. Kjer prodro oklopne mase, ta m ao ljudske mu*c obkoljene in obsojene na predajo. Odreaane so od vseh poveljniških mest ter ne morejo več izvesti niti najmanjše amotrvne akcije. Operirati bi morale na slepo in takim akcijam ni nikoli aojen uapeh. Mnogo Čet je bilo c tih tato, ker so branile zapustiti poverjene Jim postojanke. Nekatere edi-nice so delale s obupno besnost» jo poskuse, da bi prebile jekleni obroč in bo šle pri tem v gotovo LabuBqutere zaključuje avojo razpravo z ugotovitvijo, da francoski vojak lz 1. 1940. nima prav nikakšnega razloga, da ss ara-muje ln pobeša oči pred pokole-nji starejših vojakov. Bil je pa« manj srečen kaker njegov tovariš iz prve svetovne vojne, toda izkazal se je vrednega slavnih Izročil francoske vojske. Sreča je pač opoteča ... M. t, Veibanje vojaških pilotov napreduje Produkcija bojnih letal prepolna Los Angelca, CaL 16. jul.— General George H. Brett, načelnik letalskih zborov, je dejal, da armada Izvtflfes petsto vojaških pilotov vsakih pet tednov, toda produkcija bojnih letel ja pre-počasna. General je spremljal VVilliama 8. Knudaena, sodirsk-torja federalnega urada za produkcijo bojne opreme, pri ogledovanju tovarn Vultee Aireraft Corp., ki izdeluje bojna letela za armado In mornarico. "Program vežbenja pilotov napreduje," je rekel Brett. "fttevi-lo izvežbaneev je dvsnsjBtkrat večje kot je bilo pred enim letom. Edino, kar je zdaj potrebno, je večja produkcija bojnih letel." Knudeen ja bil opozorjen na v kongresu izrešeno kritiko poslovanja njegovega urada, ds pro-dukcijs bojne oprem« zsostsjs Njegov odgovor je bil, "ds m produkcije ne pospeši b kritiko v kongresu. Neksteri kongres-niki se le smešijo v svojih nape-dih na one, katerim je Mlo po-obrambnega Mehika sklenila pakt 2 Ameriko 9 t ✓ Vladna kontrola iavoaa kovin México Cliy. 17. jul. — Mehika in Amerika sta sklenili pakt, b katerim ae Je alednja obvezala, da bo pokupila vea previšek bojnih potrebščin, ki Jih producirá Mehika v prihodnjih osemnajstih mesecih. Ta določa, da Mehika omeji Izvoz teh potrebščin v Združene države ln dežele za-padne hemisferc. Reprezentance obeh vlad ao izmenjali dokumente v uradu mehiškega zunanjega miniatra. Prej je ta urad objavil dekret predaednlka Camocha glede vladne kontrole izvoza živega srebra, avinoa, bakra in drugih kovin. Japonaka je dobivala te kovine v Mehiki v velikih količinah in plačala sanje Visoko ceno. Vprašanja plačitve odškodnine ameriškim oljnim kompanijam, [tetorlh lastnino"je mehiška vlada zasegla 1. 1938, bo kmalu rešeno, ae glasi veat iz zanesljivih virov. Zadevna pogajanja se nadaljujejo. splošno zmešnjavo in nazadnje I verjeno Izvajanje v nereden umik 0 tem ae je. programa " daleč v notranjosti viMU áfrlf , -- Voditelji Splošne mornarske «■«• CIOi Od love as ms Gavia la Frederick B. _ V'^ Wmygand imenovan so te In da je ves vojsks na umiku ! ^ . a sVi . f Četam v prvih vrstah, ki so b« foswfier/o altifif bile vrlo In hrabro, ja bil zaradi Vichy, Frsncijs, 17. Jul.—Oe-v otepi Odre Msxime Wrygsnd je bil 4ovoz brane In mun i včeraj imenovan ae governerje cije «lasno je, de njihov odpor Alžirije. , Nssledil je admirals Weygsnd je ob-vrhovnega po- preao- Jasna Abríais dr tel pozicijo Tudi po tzgubsh se do dltl, de je francoski vojak v i valfnika frsneuekr oborožene si-splošnem Izvršil svojo dolžnosti la v severni Afriki. rudar Ji in operatorji Chicago, 17. jul. — Reprezentance Zveza illlnotakih operatorjev ln rudarska unije UMWA bo se sestali v prostorih Union Lcague kluba, da sklenejo pogodbo na bazi ona, ki je bila odobrena v Washingtonu pred nekaj tedni. Slednja krije rudarja, ki delajo v premogovnikih na aave-ru. Fred S. Wiikey, tajnik organizacije operatorjev, Je dejal, da bodo razgovori trajali več dni. Člani kubanske vlade retignirali Ha vana, Kuba, 17. jul^Prsd-sadntk Fulgencio Batista stoji pred prvo vladno krizo, odkar Je bil izvoljen za predaednlka v o-ktobru preteklega leta. Osemnajst članov kabineta je predložilo roa j «na cijo na seji v predsednikovi palači, ki je trajala pet ur. BatiBta je dejal, da ga je stališče, ki so ga zavzeli člani kabineta, rasoéaralo. Vzrok re-Bignacij nI omenjen. HUMOR Ce nima dinarja Gost (v restavraciji): "Žal danes nimsm densrjs. Ali boste mslo počakali?" Natakar "Nič hudega Vaše Ime In veš dolg bomo pač napi« seli na zid." Gost: "Oh, tega ps ne bi marši. Vaskdo bi bral." Natakar "NIŠ se ne bojte, nihče ne bo tega opezll. Ker bomo nspissll, bomo pokrili z vsšltn piaščrm ki bo seveda moral o-ateti tu ' a Želja "Utrnila se Je zvezde. Zaželite sl kaj, gospodična Mila!" "Zaklela sem al že. Toda ali ae bo tudi izpolnilo?". "Sevsda'" "Kaj bo mame ns to reklar je rekia gospudlšns Mila In sa-rdela. POLOM ÉMILE ZOLA *e*e**»**e*#*»»»**ee*»*»**»*»e**»e*»ee**#** ROMAN /Z VOJNE L. 18T0J1 Preložil VLADIMIR LEVSTIK K««**«*««««««««*«*«*««««««««** In v mrklem popadJ besne uničevalnosti, ki ga je zagrabila, je odobraval vee prve nasilnosti: zgradbo barikad, zapirajočih ceste in trge, aretacijo talnikov, nadškofa, duhovnikov in bivših uradnikov. Že so se pričenjale okrutnosti ns o-beh strsneh: VersaiUes je streljal jetnike. Pariz pa je velel, da za glavo slehernega svojih bojevnikov vzame tri glsve svojih talnikov. In tisto malce razuma, ki je ostajalo Mauricu po tolikih pretresljivih dogodkih in tolikem uničevanju, je izginilo v burji gneva, ki je vejal od vseh strani. Kopiuna se mu je zdela maičevalka pretrpljene sramote, osvoboditeljica, prinašajoča železo ln ogenj očiščenja. Vse to mu ni stalo bogve-kako jasno pred duhom; učeni človek v njem si je budil samo klasične spomine o svobodnih, zmagovitih mestih in o zavezništvih bogatih dežel, ki so vsiljevale svetu svoje zakone. Za slučaj, da bi Pariz zmagal, ga je videl slavno u-stvarjatl novo Francijo pravičnosti ln svobode in tvoriti novo družbo, ko bodo pometeni gnili ostanki stare. Seveda, v resnici so gs po volitvah imena članov komune nekoliko presenetila s svojo čudno mešanico zmernih revolucionar-cev in socialistov vseh struj, ki jim je bilo zaupano veliko delo. Poznal je nekaj teh ljudi ter jih cenil za zelo srednje glave. Ali ni bilo gotovo, da se najboljši med njimi spotaknejo in izginejo v zmedenosti idej, ki jih zastopsjo? Toda tisti dsn, ko je bils komuns slovesno ustanovljena na trgu pred Mestno hišo, dočim so grmeli topovi, dočim so v vetru plapolale rdeče zastave, se mu je zshotelo pozsbiti vse, in zopet je bil poln brezmejne, burne nsde. In iluzije se je spet pričeta v poostreni krizi bolezni, poslabšane do skrsjnostl, sredi laži nekaterih in pretirane vere drugih ljudi. Ves mesec sprli se je Maurice streljsi po okolici Neuilly-js. Nsgls pomlsd je odela španski bezeg s cvetjem, bili so se sredi nežnega zelenje vrtov; ln nerodne gsrde so se vrsčale zvečer s šopki ns koncu svojih pušk. Čete, združene v Versallles-u, so bile zdaj tako številne, ds so mogli sestaviti iz njih dvoje srmad, armado prve linije pod poveljstvom msršala de MacMahona, in raservno, ki ji je poveljeval general Vinoy. Kar se tiče komune, je imele zsse blizo stoti-soč mobiliziranih narodnih gard in skorsj ens-ko Število nadomestnih. In bojni načrt Versail-cev se je izražal od dne do dne jasneje: po Ne-uilly-u so zsvzeli Beconski grsd, nato Asnieres, samo da bi tesneje sklenili obkoljujočo črto; kajti namerjalt so vdreti v mesto skozi Point-du-Jour, kakor hitro bi mogli pod križnim ognjem Mont-Valerien-a ln Issy-ske utrdbe prekorsčitl nssip. Mont-Vslerlen je bil njihov, in vsi napori so stremili za tem, da se polaste Issy-ske utrdbe, ki so jo naskakovali s pomočjo prejšnjih pruskih zskopov. Že od srede epriis nI bilo več konce prestrelka in kanonade. V Leval-lois in Neuilly-u se je vršil neprestan boj, stre-ljsnje s puškami minuto za minuto, noč ln dan. Veliki topovi, postavljeni ns oklopnlh vagonih, so se vozili po obmestni železnici ln streljsli preko Levallolss na Asnieres. Poeebno pa je divjala bombardovka v Vanves-u ln Issy-u; vse Šipe psrlšklh oken so se tresle od nje kakor za časa najhujših dni oblege, in dne 0. maja, ko je Issy-sks utrdba po prvem nsakoku padla v roke Versalllske armade, je bil poraz komune neizogiben; in popadla jo je panika ter Jo tirala do najhujših ukrepov, Maurice je odobraval ustanovitev Odseke za Javni Blagor. Cele strsni zgodovine so se mu vrsčsle v spomin. Ali ni že udsrlls urs zs krep- ko ravnanje, če hočejo oteti domovino? Izmed vseh nasilnosti se mu je samo ob eni skrčilo srce v skrivnem strahu: ko so podrli Vendomski steber; in obtoževal se je tega kakor otroške slabosti, venomer Je slišal deda, kako mu Je pripovedoval o Marengu, Austerlitzu, Jeni, Eyla-vi, Friedlandu, Wagramu in Moskvi, junaške pripovesti, ki so gs navdajale s trepetom, kadar se jih je spominjaL Toda to, da so razrušili hišo morilca Thiersa do tal, obdržali talnike kot nekakšno poroštvo in pretnjo — ali to niso bili pravični ukrepi sile spričo te vedno večje bes-noetl Versailles-a proti bombardiranemu Parizu, kjer so granate razdirale strehe in ubijale neoborožene ženske? Mrkla strast razruševanja je naraščala v njegovem srcu, čim se je bližal konec njegovih sanj. Ce že mora biti misel sodnica in maščevalka zdrobljena v krvi, pe na j se razkolje zemlja, izpremenjena v enem tistih vse-mirnih preobratov, ki obnavljajo življenje! Naj se poruši ves Pariz, naj zgori kakor ogromna grmada na žrtveniku, rajši, kakor da bi se izno-vs vdal svojim pregreham, svoji bedi in svoji zastareli družbi, pokvarjeni z gnusno krivičnost-jo! In sanjal je druge velike, temne sanje: orjaško mesto v pepelu, na bregovih Seine samo še kadeča se pogorišča, rakova rana izžgana z o-gnjem, nepopisna, brezprimerna katastrofa, iz katere se porodi novo ljudstvo. Krožeče vesti so gs navdajale s čimdalje mrzličnejšim razburjenjem: celi oddelki mesta da so podrovsni, katakombe napolnjene s smodnikom, vsa javna poslopja da se imsjo razstreliti; električne žice da so napete, ki vežejo poesmezne mine med sebi j, tako da bo ena sama iskra zapalila vse; in ds so nskopičene velike zsloge gorljivih tvsrin, vzlssti petroleja, da izpremene ceste in trge v ognjene potoke in ognjene morjs. Komuna je bila prisegle, ds Če vdro Versalllcl v mesto, nc pride živa duša preko barikad, ki so zapirale križem-cestjs: tisk bi se udri, porušila bi se po-slopjs, Pariz bi vzpiamenel in pogoltnil ves svoj svet. Msurice se je vdal tam blaznim sanjam z mr-klo nezadovoljnostjo do komune same. Obupa-val je nad njenimi ljudmi, čutil je njeno nesposobnost, čutil, da Jo vlečejo nasprotne sile na vse strani in ds postaja tem brezgiavejša nevarnost, ki ji preti. Od vseh socislnih preosnoV, ki jih je obljubljsls, ni mogls izvršiti niti ene, in jasno je bilo že zdsj, ds ne bo pustila za seboj nobenega trajnega dela. Njeno najhujše zlo pa Je Izviralo iz nasprotja in tekmovanja med člani, ki jo je trgalo na kose, iz glodajočeua suma, v katerem je živel vsakateri izmed njih. Mnogi, zmernejši ln bojačnejši, se že niso več udeleže-vsli sej; drugi so ravnali pod bičem dogodkov, trepetali pred mogočo diktaturo in bili obenem za njo, da bi otela domovino, v tej uri, ko so se skupine revoludonarcev borile med seboj do uničenje. Zs Cluseretom in Dombrovskim, je imel biti osumljen Roasel. Delescluze, imenovan za civilnega delegata v vojnem minister-stvu, ni mogel storiti ničessr, vzlic svojemu velikemu ugledu. In nsmersvani veliki .socialni napor se Je rasdrobil ln ponesrečil v osamljenosti, ki je postajala čimdslje večje okrog teh vodilnih mož, obeojenih v onemoglost in šiloma pritlrsnih v obup. ^ V Psrizu je naraščala groza. Pariz izprva o-gorčen proti Versailles-u, še danes trepečoč od trpljenje oblege, se je zdaj odpovedal komuni. Prlalljeno zaplsavanje v vojake, odredba, ki je uvrstila v narodno gsrdo vse moške pod štiri desetim letom, Ja razburila mlroljubneže ln povzročita splošen beg. (Dalje prihodnjič.) T Tadej pl. Spobijan (Nadaljevanje) Napil Je nama ln ponujal tobak. Bil Je majhen ln star, ns-grbsncgs, dobrodušnega obličja In smehljsjočlh se oči. "Miruj Anza, ti si ptjsn!" gs je poksralo dekle. "Od čess?" se Je rsssrdil Anza in zategnil obraz v grde poteze, a le obraz, oči se niso is-premen i le in so se ljubko smehljale pod obrvmi. Začeli smo pogovor. Starec Je bil silno radoveden. izpraševal je naju od kod in kam. "Na Dunaj potujeva," se mu je /lagal Tadej. "Na Dunaj?" se je začudil starec. "Tam Je že vse nemško, na-še^a jezika menda tam več ne razumejo?" < "Ne, tam govorijo nemško. AH midva rarumevs ta Jezik," je ponn»r.o izjavil Tadej in izprego-volil nekaj nemških besed Kako je to učinkovalo! Stare« An /a je »poštljivo umolknil in rinil, tudt dekle Je tiho obstalo. Tadej pa Je, v sveati si svojec dostojanstva, bahavo bobnel » prati po mizi. "Nemščino razumete," Je dejal Ktarec počasi, "In . . . čudno je .." Kaj jp čudno?" )e vprašal Tadej. I nič!" *c je branil Anza. Takoj nato pa mu je ušel is ust viklik: "Ps Je resi" "Povej, kaj hočeš'" X I "Ničesar! U to .. . počakajte, da vam povem: nemščino govorite, pa noeite strgsno oble* ko . . Tsdej Je zardel, ni vedel, kako bi se lzkopsl. Slednjič Je dejsl, ds radi vsmosti, kot dokss Je privlekel is žepa denarnico in udaril po nji. Zveneče se Sti oglasili pod usnjem srebrni tolarji, ki Jih je odnesel gospodi- nji. To je pomagalo. "Vendar," je povzel Tadej, "jaz bi zamenjal svojo obleko s drugo, nsjrsjšl s kako delavni» ško, četudi raztrgano.H Starec je pil ln mialil. "Hem!" je rekel premišljeno. "Vaša obleka je čudna, cilindrov in frakov nismo vajeni; vendar bi zamenjal, doma imam namreč več obleke, ki je ne potrebujem." . Sklenila ata pogodbo in starec je obljubil, da mu preekrM do prthodnjege jutra obleko. Oba sta bile «adovoljna in potem smo oetall skupaj do noči, ko sva šla a Tadejem počivat na skedenj. "Pastir mi ugaja, pravi tip planinskega človeka," sem opomnil ter se vlegel v seno. "Neumen, hočeš reči. Ampak dekle ... si jo videl, kak obras ima!" Razumel sem ga. dekle mu Je bilo všeč; pe tudi meni, de sem lovil njene ognjene poglede: ka- dar so se rahlo srečsll, me je lo «ram ln povesil sem oči "Gotovo bi se zaljubila vame ako bi vedela, da sem vitez," je «edroval tovariš in mlasksl jesikom. "Spijvs rajši!" sem odločil "Jutri vstanevs zgodsj in odr nevs s svitom." JO. Zbudil sem se ob prvem svl Brespoeelni delavci demonstrirajo proti navijanju cen pred meet no hišo v New Yorku. tu. Zakašljal sem, da bi zdramil tovariša, a on je hrlil dalje. "Vstanlvs!"' sem mu zatrobil na ušesa. "Miruj!" se je odzval zaspano, ter spal dalje" * No pa spi, greva pozneje, sem si mislil ln ga pustil v miru. Prijetno je bilo, ležati zjutraj v mehkem senu, in opazovati, kačo zapluje z novim dnem novo življenje po prostorih. Neslišno prodre svit v skedenj, tema se zpremeni v mrak, tiho je še. Koj zatem v hlevu nekaj močno zaropota, veriga zacinglja, dve, tri zazvene in težki, stisnjeni dihi se slišijo sem gori. Nato iz-Dregovori truden glas, zazeha dolgočasno in kmalu nato se pojavi na hodniku pred skednjen* temna postava s košem na hrbtu. Hlapec je vstal in prišel po krmo za živino. Zdi se mi, da s svitom nastaja tudi mraz in zarljem se še globlje v seno. Hlapec odide s košem in zopet je mir. Loteva lje se je zlatilo. Navdušil sem se ob pogledu in se spomnil kmeta, ki zaužije zjutraj borni zajutrk in potem vriskaje odide na blesteče polje. Tudi jaz bi prijel za delo z^močnimi rokami, globoko bi dihal čisti planinski zrak, tudi jaz bi se radoval belega dne Svetoval sem Tadeju, da pustiva zajtrk in nadaljujeva pot. Strašil seni ga z daljo, ki^ naju loči od cilja in kazal sem mu tudi na najino financijelno stanje; denar sva sicer imela, a pohajal je zelo naglo. Ubogal me je. Tešča sva se ločila od prijaznega domovja Stopala sva lahko in vsaj jaz nisem čutil lakote. Potovanje je bilo mnogo prijetnejše kakor prejšnji dan, sijalo je solnce in ozračje je bilo vedro in jasno Polagoma se je jela spuščati cesta navzdol in po kaki dveurn hoji sva bila v precej prostrani kotlini. Za njo se je vrstilo niž je, poraščeno hribovje, a daleč na oni strani so se zopet vzdi tata lepa pomladna noč. Jasno nebo se je zgrinjalo nad gozdom, nad njim so svetlo gorele prve zvezde. Da bi z ognjem ne zbudila pozornosti na cesto, sva prodrla nekoliko globlje v hosto in se utaborila med grmovjem, navlacila sva skupaj suhljadi in zakurila. Legla sva k ognju in se grela. Med tem se je znočilo popolnoma. Nizko k zemlji se je sklo-friT mrak, nebo je zažarelo v polni krasoti in milijoni lučic so strepetali v ažurnih višavah. Okrog naju je zavladalo ono običajno gozdno življenje, ki se ponavlja vsako jasno poletno noč, ko se okolica zaziblje v odmevu raznoličnih zvokov. To ni navadno življenje, to je pesem comaj slišnega šepetanja listja m igličevja, pesem nočnih ptic nemirno plahutajočih med vejevjem, pesem slavcev in nebroj drugih klicev, jekov in vzdihov ci nastajajo križem po goščavi in se zlivajo v harmonično melodi o dremotne usprvanke. Hkrati e zadišalo v zraku po smoli, po ;ravi, mahu in zemlji ter po dimu. Sladka opojnost se je širila x> gozdu in polaščala se je na-u prijetna omotica. Z brezskrbno iztegnjenimi udi sva ležala ob ognju in prisluškovala prasketanju sikajočih plamenov ter otožnim vzdihom "vernih duš", ki po narodnem pripovedovanju v žerjavici zadoščajo svojim pregreham in kličejo na pomoč z dolgimi, cvi-lečimi vzdihi. Pesniška duša narodova si slika selitev duhov iz večnosti na zemljo, tu si jih misli na grmadah, v razpokah ali v vratih, kjer si z groznimi mukami perejo grešno preteklost in se potem očiščeni vračajo na oni svet. Slična fantazija je vela skozi gozd in povsod se me mlačna brezskrbnost, | govale visoke planine. Tu sva vdam se melanholiji in nehote imela prvič čast, da sva se sre- zadremljem . . . Ko odprem oči, je bilo v skednju svetlo, skozi ozke špranje v steni so lili prvi solnčni žarki, v njih se je kopalo milijon drobnega prahu. Zunaj po dvorišču so odmevali rasni klici, veseli in razkošni, ks-kor jutro samo; Tadej pa je glasno dihal pesem spanja. Mahoma je izginila prijetna idila in kakor bi trenil, so. se sukale okrog mene misli najinega položaja, krute in resnične. Hitro sem vstal in zbudil tovariša. "O solnce!" se je začudil, mencaje si oči. "Ali je starec prinesel obleko?" je vprašal hipoma. Obleke ni bilo nikjer in vstati je moral v svoji stari paradi. Sla sva na prosta Lepo" je bite zunaj: nebo sivomodro, redki oblački so krožili po svodu in žareli v solncu, ki je vstajslo iz svoje postelje in kot iz studence tenki curki, so lili njegM j tednik in-----, j t tednika ta S tednik, ta « tednik, ta., i tednikov ta 3J0 1.40 IM mit i 3 Za Evropo C.....-.......^T I spolni t. spodnji Moary Order ▼ ptemu ln «i saio«l« Proareto «^ ^ ^ j S tednika la 3 tedalke 4 tednika I tednikov saw PROSVETA. SNPJ. 2S57 Bo. Lawadal. Aw. ni Priloft.no pošUlam mmrotminc sa U»»