■ ¡¡lili
30. SEPT.	i
LETO VI.
■■
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-3TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Ljubljana, 26. septembra. ■ •Danes je,y Ljubljani umrl revolucionar Ivari Regent. ¡Rodil se je ¡-leta 1884 v Kontovelju pri Trstu. Po ©snovni šoli. se je izobraževal sam in jse že-leta 1900 pridružil delavskemu -.gibanju. Postai je voditelj slovenskega tržaškega de-., lavstva. Leta.,, 1914 je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora jugoslovanske .socialdemokratske stranke. V Bologni je. bil leta 1919 izbran za člana centralnega odbora socia-' listične stranke ' Italije, ' kjer je zastopal komuni- g ¡stična načela. -Na kongre- i su v .Livornu je leta 1921 postal član CK KP Italije. Leta 1927 so ga fašisti pregnali v Jugoslavijo. 2e oktobra- 1929 je moral v emigracijo v-Pariz in leta 1930 prek Berlina v Moskvo. 1941 je postal član . vseslovanskega komi-. teja in urednik sloyenske ' izdaje moskovskega radia. . 'Leta 1944 se je vrnil v Beograd, leta 1945 v Crno-' melj m pozneje v osvobojeni Trst-
S publicó tiko se je za-čel ukvarjat. že. leta 1904. Pisal je v Rdeči prapor in v druge socialistične liste..
, Bil je urednik lista II la-vaiore, osnoval tednik De-. lo in bil,- njegov, glavni urednik, leta 1925 pa je , postal sourednik komuni-, -stične revije Zapiski de--lavsko-kmetske matice.
Leta 1945 je spet postal urednik'obnovljenega lista . II iavatore.
Od leta 1947 do 1952 je bil minister za .komunalne zadeve, za delo in minister za prosveto vlade ' • LR Slovenije, nato pred-: sednik prezidija ljudske j ' skupščine LRS, leta 1953 pa:: izvoljen za člana republiškega izvršnega..sve-. ta. Bil je član CK ZKJ in . član izvršnega- komiteja-CK ZKS.
Posvetovanje predsednikov UO in DS
Na III. posvetovanju samo- , upravnih organov, ki so jih -predstavljali vsi/ predsedniki. upravnih odborov in delavskih svetov, organizacij 7.P Iskra,, in ki je bilo v petek. 22. septembra 1967, je bila glavna tema obravnave SANACIJSKI NAČRT ISKRE .
in Njegovo izvajanje.
Poročilo k tej temi je podal generalni - direktor ZP tov. . Vladimir LOGAR, ki je najprej ugotovil, da-je ZP Iskra v primerjavi s preteklim le-, tom v prvem polletju doseg-. la- znaten napredek:: .ob zmanjšanem številu zaposlenih j.e bila vrednost proizvodnje višja, kot lani, dvigni-’, la se je produktivnost dela. na posameznega■>. delavca, osebni dohodki so v povpreč- ’ ju porastli za 12,6 % dohodek za . 14,1 %, in. celotno/ Združeno podjetje je doseglo za’ 2,4 milijarde, starih dinarjev . ostanka : dohodka, kar je nedvomno dovolj ¿govoren rezultat, ki- govori o -proizvodnem uspehu Iskre. Vendar pa nam ta »uspeh« v prvem-polletju 1967 kazi dejstvo, da se naše zaloge večajo in nam tako vežejo znatna finančna sredstva, ki so nam še kako potrebna za redno poslovanje in so sedaj zamrznjena v zalogah, bo na drugi strani plačujemo težke milijone za odplačila kreditov in za njihove, obresti.
Težko je . danes trgovati doma in še težje se je prebijati na zahodna tržišča. Zaradi ¡izpada prodaje elementov za elektroniko in gramofonov pri prodaji na Zahod, po vsej verjetnosti plan izvoza teh proizvajalnih organizacij ne bo izvršen, in s tem tudi celotnega Združenega podjetja tudi ne. Neizpolnjevanje izvoznih planov ima vsekakor posledice pri-uvozu materiala, zato ne bo nič: čudnega, če bodo do konca leta nastopile' težave, tudi pri nabavah iz zahoda. Kar pa zadeva trgovine z Vzhodom (CSSR, Poljska, DDR, Madžarska, SSSR ....) te dr-. ž.ave svojo zunanjo trgovino vežejo, to se, pravi; zahtevajo, da za vrednost izvožen# ga blaga v neko državo zahtevajo nabavo blaga v tej državi za isto vrednost. Kar zadeva' Iskro so težave v tem, da na Vzhod imamo kaj prodajati, za nabave iz Vzhoda pa nastopajo težave,
posebno kar zadeva rokov, cen m .kvalitete.
Kot vidimo, je precej objektivnih in še več subjektivnih razlogov, da se sanacijski: načrti organizaciji in s tem sanacijski načrt ZP Iskra) ne izvajajo tako, kot so jih sprejeli samoupravni organi naših organizacij; in ZP. Ge-neralni direktor je pozval vse predsednike, da se njihovi organi, samoupravljanja . v največji, možni meri Zavzemajo za' izvajanje sanacijskega načrta,- in da naj za neizvajanje kličejo na .zagovor odgovorne osebe v svojih organizacijah.
SANACIJA
, Generalni direktor jfe obvestil vse prisotne, da je predlagal UO in DS ŽP ražna pooblastila za ukrepanje proti kršilcem discipline pri iz-. vajanju sanacijskega načrta VPRAŠANJE: ■
ZP Iskra.	. Ali nam lahko poveste, spo-
Predsednik UO ZP tov. Jože štovani lord Wimborne, kako Bauman je poudaril, da so vzpostavili prve stike-,z ,vse organizacije sprejele svo- našim podjetjem? je plane sanacije, vendar je pri večini ostalo le pri pla- ODGOVOR: nih. Že nekaj časa dvigamo Družba HARRIS & DIXON, prah okoli samega izvajanja ki ji načeljujem ima z Ju-teh planov, vendar posebnih goslavijo že nad 30 tet po-efektov pri tem ni bilo dose- slovitih izkušenj. Izkušnje so Ženih! Nato je pozval posa- potekalo pravzaprav po liniji mezne predstavnike samo- zavarovanja, v glavnem z Za-upravnih organov, da povedo, jednico osiguravajučih dru-kako pri njih obravnavajo to problematiko in kako ukrepajo, kadar ugotove, da se plani ne izpolnjujejo.
Predstavniki posameznih samoupravnih organov tovarn so izjavljali, da na zasedanjih redno obravnavajo problematiko izvajanja 'sanacijskih načrtov, da so nekje celo vezali osebne dohodke (Dalje na 2. strani)
Posnetek z obiska lorda Wimbornea v obratu ATN kranjske tovarne
RAZGOVOR Z LORDOM WIMBORNEOM
Velike možnosti prodaje naših elemento v na britansko tržišče
Minuli teden sta obiskala naše podjetje ustanovitelj in lastnik zavarovalniške firme HARRIS & DIXON, lord Wimborne in direktor družbe GUEST ELECTRONICS g. Brown. Gosta sta sc o poslih pogovarjala z vodilnimi predstavniki našega podjetja in si I ogledala tudi proizvodnjo v nekaterih naših tovarnah, zlasti tistih, ki proizvajajo proizvode za britanski trg.
Ob koncu obiska — bilo je v Šentjerneju tik pred odhodom na zagrebško letališče za povratek v Anglijo — sem zaprosil gosta za kratek razgovor,
/Ustanovljena družba GUEST ELECTRONICS 'sodini, da so -bili; ti prvi stiki zelo uspešni.
ODGOVOR:
Vsekakor. Guest Electronics. nadaljuje naše dobre odnosa z’ Jugoslavijo v okviru dejavnosti' ISKRE na področju elektronike. ■
VPRAŠANJE:
V sorazmerno kratkem obisku pri nas ste' imeli mnogo poslovnih razgovorov s, predstavniki našega podjetja in si ogledali tudi proizvodnjo V naših tovarnah in obratih.'
stava in sicer za tako imenovano M pozavarovanje. " Prve stike z ISKRO smo
vzpostavili nekako pred 3 in Čeprav za temeljiti-ogled to-
pol leti. Sodelovali smo namreč pri preskrbi industrijske opreme za rekonstrukcijo va-;ših tovarn (Tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu ■in TEN v Stegnah).
VPRAŠANJE:
Ker je
varn verjetno niste imeli dovolj časa nas zanima, kakšen vtis ste si ustvarili pri pregledu naše proizvodnje?
Zvezni poslanci v «Iskri«
ODGOVOR:
Zelo sem presenfe&n nad veličino in ; pomembnostjo bila kmalu nato ISKRE kot proizvodnega podjetja. POšebrto ' zmogljivosti podjetja kot takega so res velike. Pri tem ne mislim samo na prodajo na domače tržišče» -temveč tudi za izvoz. Pomembno je, da imate zelo močan konstrukcijsko-razvoj-ni potencial pa tudi hišni stil-, industrijskega oblikovanja mi ¿elo ugaja.
V številnih stikih z vašimi
KRANJ, 26. sept. — Zvezni poslanci, člani odbora za industrijo zveznega zbora, ki te dni obiskujejo večja jugoslovanska podjetja, so se dopoldne v »Iskri« pogovarjali o gospodarskih gibanjih, ki bodo kmalu prišla na dnevni red zasedanj zveznih predstavniških organov. Med pomanjkljivostmi, ki predstavniki zlasti visoko ce-pomenijo precejšnjo oviro za uspešnejše gospodar- nim zaupanje in dobro Voljo jenje, so predstavniki »Iskre« omenili neurejeno vseh, ki preveva že od vsega načrtovanje v merilu države in neizdelan pravni si- začetka naših medsebojnih stem. Poudarili so tudi, da zmogljivosti elektroin- stikov. Prepričan sem, da na* dustrlje precej presegajo potrebe domačega trga. ¿kupne koristi združujejo, za-Zato se morajo podjetja iz te panoge močneje ušme- to vidim napredek v še teliti v izvoz. Pri tem pa često ne uspejo zaradi po- snejšem sodelovanju med manjkanja sredstev za kreditiranje 'tujih kupcev.	(Dalje na 2. strani)
6UEST ELECTRONICS - družba, ki prodaja, naše izdelke britanski elektronski industriji
Do nedavnega Anglija ni predstavljala v našem izvo- telj elektronskih mikroskopov zu kdo ve kakšnega velikega kupca. Položaj pa se na britansko tržišče. Prodor zadnje mesece bistveno spreminja. V avgustu je z našimi mikroskopi na bri-prešla Anglija z enajstega mesta na deveto mesto in tanski trg bo seveda ustvaril po splošni sodbi izvoznih strokovnjakov se bo kma- velik renome našemu podjet-lu prerinila še bolj v ospredje. Poglavitna zasluga ju in s tem tudi večje mož-gre PSO, ker je v preteklih letih organizirala v Lon- nosti prodaje elementov, donu naše predstavništvo in prek njega sugerirala Podjetje GUEST ELECTRO-ustanovitev družbe GUEST ELECTRONICS, ki pro- NICS ima v svoji perspektivi daja danes naše elemente britanski elektronski in- namen razviti trgovino na vi-dustriji.	šoki poslovni ravni. Poleg
Morda zato ne bo napak, če si nekoliko pobliže prodaje elementov se bo ogledamo ustanovitev in delo te za nas pomembne ukvarjalo s’ prodajo elaktron-družbe.
skih strojev za obdelavo- podatkov na osnovi preluknjanih kartic in specialnih profesionalnih instrumentov. Za
Začetek družbe GUEST TRONICS bo naše podjetje ELECTRONICS sega v av- v-prihodnje prodajalo n. pr.: gust leta 1965. Ustanovila jo elektronske mikroskope na zadnje ima že dobre stike z Je družba Harris & Dixon, britansko tržišče. Družba bo neko znano švedsko firmo — katere lastnik je lord V. Wim_ oskrbela servis v jamstveni proizvajalcem zelo zamotane-bome. Spočetka je družba dobi in kasneje še redno ga in po kvaliteti vrhunskega GUEST ELECTRONICS zapo- vzdrževanje aparatur. Vzpo- elektronskega instrumentari-elila le dva strokovnjaka in redno s tem vzpostavlja naš ja. Tudi naše elektronske insider gospoda Brownä in' Zu- predstavnik v. Londonu stike strumente namerava družba bera. Organizacija se je po- z državnimi in poldržavnimi uvrstiti v svojo prodajo, pogoj stopno- razvijala, zaposlili so ustanovami kot npr.,: Svetom za to pa šo kvalitetna izde-se še novii' strokovnjaki in za znanstveni razvoj, ki ima lava, zanesljivost v obratova-kmalu je dobila tudi lastne velik vpliv na odločanje-v nju, točni dobavni roki in poslovne prostore v vzhod- ustreznem- organu, kjer bo -drugi podobni pogoji ureje-
morald naše podjetje dobiti nega poslovanja.
nem delu Londona, skupaj s skladiščem v eni stavbi.
Pripravljalna in razvojna dela pri organizaciji družbe so se precej zavlekla, zato je bil promet v prvih mesecih po. ustanovitvi relativno nizek. Rastel je pravzaprav z razvojem organizacije.;
V podjetju je danes zaposlenih že nad 30 ljudi. Promet družbe zajema 70 do 80 % iz-
privoljenje kot stalni dobavi-
Pcsveto vanje ...
Na britanskem tržišču se nam torej odpirajo še velike, možnosti prodaje naših izdelkov.	- K. M. -

Posnetek z letošnjega zagrebškega velesejma: naša merilna tehnika na razstavnem prostoru
(Nadaljevanje s 1. strani) obema firmama. Pri tem ne mislim samo na sodelovanje delkov našega porekla, pre- pri povečanem izvozu, 'tem-
ostali delež so elementi, ki jih ne izdelujemo pri nas, pač pa sodijo v okvir kompletnega sortimenta elektronskih sestavnih delov. ,
Delež ISKRE sestavljajo upori, razni polprevodniki.
več tudi pri drugih oblikah, npr. pri dajanju informacij, sodelovanje pri reševanju
Iz tovarne električnih aparatov
Člani ZK za eno samo delovno enoto v tovarni
Že v preteklem letu so v	koncu lanskega leta samo-	enoti — tovarna relejev in
tehnoloških	problemov,	itd.	tovarni električnih aparatov	upraivni organi tovarne o	tovarna signalno-varnastnih
Mi se že danes čutimo	kot	pogostokrat ugotavljali, da	tem problemu na široko raz-	naprav. Rok za to dokončno
del družine	podjetja ISKRA	razdelitev tovarne na sedem	pravljali ter zadolžili dlrek-	oblikovanje je še vedno pre-
kondenzatorji, in kot taki bomo zastavjli vse delovnih enot nima nobene- torja, da s strokovnimi služ-j cejšnja neznanka, ker se kazalčhi me- sile za uveljavljanje proizvo- ga organizacijskega in profit- bami izdela nov, smiseln prav tu najbolj poznajo vpli-' "	gfgiii ISKRA na ; |	■ K ■	■ |
rilni instrumenti in pomožni dov releji. V tem proizvodnem programu sodelujejo torej naše tovarne v Ljubljani oz.
Šentjerneju, Semiču, Trbovljah, Otočah in »Aparati« v Ljubljani.
Prodaja GUEST ELECTRONICS je danes usmerjena za britansko elektronsko- indu- Britanije? strijo. V njej je približno	ODGOVOR:
2.000 tovarn, ki so ogromni ISKRA ima velike možnosti
angleškem vodnega smisla, še manj pa predlog o formiranju dej an-Í vi gospodarske reforme in, trgu.	kakršno koli ekonomsko skih delovnih enot.	ker je pri realizaciji tega
Direktorju družbe Guest upravičenost. To namreč za- p. „	...	_	; načrta mnogo (da ne rečem
Electronics g. Petru Brownu radi tega,' ker so nekatere yredl°§ nal bl upošteval, p.reVeč) vplivov tudi izven
Predlog naj
od teh enot štele le nekaj Mtearotke predse a tega P«-, kolektivi. In prav ta faktor nad: dvajset zaposlenih. dročja, tehnološko -in preiz-, je moraj niti eden izmed ele-
vodno zaključenost posamez- mentov analize, katerega je Te . enote so dejansko le na ne izmed teh enot ter naj- komisija jemala kot pogoj, proizvodov na tržišče Velike-^poseben način grupirana in ugodnejše, ekonomske kazal- ni ga pa m0gla časovno toč--	konstituirana obračunsjk-a me- mike. Predlog, naj bi bil pred- ne j e definirati. No, zaradi
sta, še najbolj prilagojena ložen nato v obravnavo ko- \tega so torej nastali trije finančno-računovodski službi lektivu; pri čemer bi temelji-: predlogi: za dve enoti, če bi
sem zastavil naslednje VPRAŠANJE:
Kakšne konkretne, možnosti obstajajo za plasman naših
potrošniki vseh vrst elemen- za ^m^^oiih SZ V tavarnL Res. je sicer da so ta priprava materije lahko bila osamosvojitev takojšnja, *__ .	23 Piasraan svojin izaelKOV Da +e «note imele nekakšne zagotovila -načrtnost, in kon- ** -n-i	xa -u:
tov	; ..	, .	------------- pa te enote imele nekakšne zagotovila načrtnost in kon- za tri enote, če bi prišlo do
Družba posluje prek pro-	sortmientom sStavmh deTov	samouPra?ne pravice, volile	struktivnost ne pa kot pre-	osamosvojitve v daljšem	ča-
dajnih inženirjev, katerih	N^a tažbaTedi	so 3J^“ec OTOje samouprav-	pogostokrat doslej, ko je bi-	sovnem obdobju, oz. za	eno
dolžnost ie obiskovati firme	oruzDa seaaj ustvarja	ne 0I.gane ter postavljale	lo nešteto debat povsod m	enoto, "
in vzdrževati dobre stike z	Ram h? 7°^° syoje enote. Tudi ne- kot temu pravimo - brez bi bilo mogoče določiti
katere komisije1 samouprav- zveze in za vogaili. Po tej za-
iždelkom in
v ..	. I.. uspehi se že- občutijo. Radi bi,
razvojnimi inženirji v posa- .¿ja jjj bila ISKRA na brrtan-meznih tovarnah elektronske skem trgu taka znana industrije pa tudi z njihovimi npr.; holandski Philips. So-nabavnimi službami.	dim, da obstajajo realne mož-
Močan poudarek ustvarja nosti za letno prodajo izdel-družba tudi pri institucional- kov ISKRE v Višini 5 mili-
Drugo dejstvo, katerega mo upoštevati sedaj pri
nih organov so delovale ha dolzitvi je direktor tovarne ramo
enot venda; t? enote sestavil posebno 3™^^^ razpravah pa je to. - kar pa bi moralo biti nji- ki je predlog o reorgamza--da SQ se £snovni kailniki hova, osnovna pravica - n - oji delovnih enot obdelala m; na katerih temelji ^	’
so razpolagale s sredstvi, pripravila dovolj gradiva za. iet0šnj
. 5 „  j. .	. Tcvn A . r ir j . - v niso ugotavljale in delile do- razpravo. čeprav ie predlog J
m propagandi imena ISKRA, jonov £. Vrednost ibo možno , « a	-	^ J ^
n	n	In mlrlnrYlirnnln r! /vnnit: nnlrnbn	Tni: 1»	na
Propagiranje in reklamiranje doseči nekako v petah letih v revijah, splošnem in stro- pod pogojem, da bo celotna kovnem časopisju je poleg izvozna proizvodnja, name-svoje lastne firme bistven in njena na britanski trg, prilà-sestavni del prodajne politike gojena našim specifičnim po-družbe.
S'ortiment naših elementov ske izvedbe, kvaliteta,, cène in pa seveda ni dokončen. Pray končno tudi dobavni roki sedaj potekajo dogovori o ustrezali. Ce bo. vsak usluž-prodaji ne samo še večjih ko- benec ISKRE .razumel, upo-ličin izdelkov, marveč tudi števal in se prilagodil tem drugih proizvodov, ki sedaj pogojem, bo ISKRA lahko po-še niso bili na izvozni listi stala pretežni izvoznik na za Anglijo. •	britansko tržišče.
Prek družbe GUEST ELEC-	Marjan Kraij
em letu dokaj spre-
,	... j .,	, menili — to pa je tudi že
po te komisije predvideval trt dejansko
lenta roci-tira torre Tmvrefe_'	J
ravni enot
svojem ekonomskem uspe- variante rešitve tega vprašalni. Po pravilniku o osebnih nja, moramo prav v tem pri-dohodkih tovarne so enote meni upoštevati nekatera v svojih mejah sicer delile obrobna dejstva, ki pa na , ,	, , , ,	.... osebne dohodke, vendar je. osnovno odločitev lahko bistr
masa za razdelitev OD veno vplivajo, formiraina v mpjah tovarne in od tukaj razdeljena po posameznih enotah.
Po dosedanjih sklepih samoupravnih organov tovarne	zaved^ se
in združenega podjetja — m Takšno stanj'e je delo po- po sprej'etem planu rekom-gostokrat podvojilo ga dro- strukcije združenega podjet-	kot v moraino.po.
bilo, hkrati , pa pokazalo se ja se namreč tovarne eleik-	- ’__,	- ^
„k ™.:	o„ liričnem pogledu. Zato je po
samo po sebi izbralo varianto, ki je najugodnejša in, ki ob sedanjem stanju najbolje prihaja v poštev.
Osnovna organizacija zveze komunistov v tovarni je na svojem sestanku obdelala odgovornosti, ki jo takšna odločitev nosi v sebi, tako v eko-
na vrsto bolj ali manj drob- tričnih aparatov formirajo v nih nesmislov. Zato so že ob prihodnjositi dve samostojni
(Dalje na 6. strani)
Razgovor s obratovodjo Generalnega remonta in specializiranih servisov
Prizadevamo si zadovoljiti porabnike Iskrinih izdel kov, ne odklanjamo pa tudi drugih servisnih uslug
Povsem nepričakovano, brez poprejšnje najave, sem se znašel v pisarni obratovodje Generalnega remonta in specializiranih servisov, na Viču v Ljubljani, tov. Iva Virtiča. »Zalotil« sem ga ob zajetni mapi, v kateri je podpisal dobršno kopico računov. Kljub obilici dela, je brž pristal na mojo prošnjo za kratek razgovor o delu, uspehih in težavah tega delovnega kolektiva. Poskusil bom v tem kratkem sestavku izluščiti vse tisto bistveno, o čemer sva se pomenila.
Malo težko mi sicer gre izpod peresa sedanji, daljšrin. visokozveneči uradni naziv nekdanjega ' Iskrinega servisa ha Viču, vendar si ne morem kaj. Tako ga zdaj uradno imenujejo in tako ga pač moram imenovati tudi jaz.
Torej — Generalni remont jn specialni servisi na Viču zaposlujejo trenutno 110 oseh in se zlasti ukvarjajo s servisiranjem in generalnimi popravili:-izdelkov tovarn združenega podjetja Iskra., »Na vesti« imajo potem : takem odpravljanje napak in por manjkljivosti na vse Iskrinih izdelkih, dokler so le-.ti še v garancijski, dobi,, prav tako pa opravljajo generalna popravila in obnove tistih naprav in aparatur, ki so . že dlje v uporabi in so takih posegov po določenem času obratovanja potrebne.
Ob tolikšnem številu raznovrstnih izdelkov naših tovarn je dejavnost imenovane enote prav gotovo dovolj obsežna, na drugi strani pa tudi odgovorna, saj tudi dobra servisna služba lahko pomaga do dobrega imena podjetja, ali pa v nasprotnem primeru • do tega, da še takšnega podjetja kupci rajši izognejo.. Z drugimi besedam}/'— obseg njihove dejavnosti je odvisen tudi od kakovosti uslug, ki jih nudijo porabnikom naših: jzdeikpv, saj vsakdo rajši pride v tak servis, kjer mu okvaro na določenem izdelku solidno, hitro in strokovno popravijo,
. Ker so pri svoji ©snovni dejavnosti zelo povezani s tovarnami, 'ni prav nič čudno, če jih pogostokrat »črvičijo« podobne . težave kot tarejo naše tovarne. Najhujša težava pa predstavlja za delovni kolektiv Generalnega remonta in specializiranih servisov neredna dobava rezervnih delov. Ponekod. v naših tovarnah namreč šele v zadnjem času .zapenjajo pravilno dojemati njihovo dolžnost, da je treba vzporedno s proizvodnjo planirati tudi določene količine rezervnih delov za servisno, dejavnost, saj le-ta brez njih prav za prav ne more ničesar. To še zlasti velja za tiste dele aparatur ih naprav, ki se že po svoji naravi, oz. funkciji hitreje obrabijo ah pokvarijo.
To je prav za prav največja težava, -ki jo včasih premagujejo s skrajnimi napori in ob sicer nepotrebnih intervencijah, vendar pa vse v tej ‘ delovni . enoti navdaja rahlo -upanje, da bo jutri.
bolje, kot je bilo včeraj in danes, saj se nekatere izmed tovarn v poslednjem obdobju začenjajo zavedati tudi te svoje naloge in bolje skrbijo za založenost servisne dejavnosti z rezervnimi deli Večje razumevanje s strani tovarn bi prav gotovo omogočilo eks-peditivnejše poslovanje Generalnega remonta .in. specializiranih servisov,,, to pa bi nadalje ustvarjalo večje zaupanje do izdelkov Iskre pri porabnikih' in kupcih, kar bi v današnjem času domače in tuje konkurence morali v podjetju še tembolj gojiti.
Kolikor imajo v Generalnem remontu in specializiranih servisih prostih zmogljivosti, ne odklanjajo svojih servisnih uslug tudi za izdelke drugih tovarn, saj opravljanje takšnih storitev pomeni dodaten dohodek, za enoto. Tudi v tej delovni enoti namreč glede na splošen gospodarski' : položaj tako-, v tovarnah kot;; v celotnem združenem podjetju že nekaj časa ne prejemajo polnih osebnih dohodkov, pač pa iz meseca v mesec, obračunavajo točko z 0,85 do 9,90. To sicer ni stimulativno, vendar se člani kolektiva zavedajo težav in trenutnega stanja, pa ob dobri volji in razumevanje vendarle vse svoje sile vlagajo v to, da bi pri opravljanju svojih obsežnih in odgovornih nalog dosegli kar najboljše rezultate in tako s svoje strani pomagali, da. bi čimprej prebrodili težave, ki jih ¡mamo v združenem podjetju,
V zadnjem času v Generalnem remontu in specializiranih servisih posebno pozornost posvečajo servisnim dejavnostim za tiste panoge, ki so do nedavnega bile v Iskri dokaj zapostavljane, ali pa vzete premalo' resno. Ko svá o tem govorila, je imel obra-. to vod ja, tov. Virtič v mislih zlasti požarno-vamostne naprave, sredstva.za avtomatizacijo . železniških ■ prog (na primer registrafone in drugo), varilne naprave ter izdelke . stikalne . tehnike. Vsi ti izdelki so v poslednjem času šele vedno bolj uveljavljajo in Uvajajo, zato' jim je tpdi s strani servisov treba zagotoviti ustrezno skrb ih pozornost, če želimo, da jih bodo uporabljali poysod tám, kjer so' nujno potrebne,;
Ob vprašanju, kako so »založeni« s strokovnim kadrom,-je tov. Virtič z zadovoljstvom odgovoril, da strokovni kader ustreza, da je iznajdljiv,
marljiv in prizadeven in zato z njim ni posebnih težav, zaradi katerih naj bi trpela kvaliteta njihovih storitev. Potrebno strokovnost si pridobivajo delavci v tovarnah, kjer se dodobra seznanjajo z ustrojem, delovanjem in vzdrževanjem izdelkov, katere pozneje vzdržujejo in popravljajo, Dodatno znanje pa nudijo razni -strokovni tečaj} tako, da je dandanes vsakdo izmed zaposlenih strokovnih delavčev v Generalnem remontu in specializiranih servisih vešč tudi najbolj1 zahtevnih popravil ih' servisiranja po. vep različnih izdelkov hi je s tem pogojena poina zaposlitev slehernega. Takšne strokovne- tečaje prirejajo. v glavnem same tovarne, H so zainteresirane na tem, da p'a-de breme servisiranja, vzdrževanje in 'obnavljanje ha ljudi, ki so'Strokovno usposobljeni za takšno delo, vendar pa stroški za" tečaje v večini primerov bremenijo delovno enoto servisa.
Ob neskončni množici naših: izdelkov pri porabnikih je ob taki strokovni usposobljenosti zaposlenih strokovnih delavcev v Generalnem remontu in specializiranih servisih p ca v zares odveč in do konca . neumestna težnja nekaterih izmed naših tovarn, da bi imele same svoje.servisne, oz. 'vzdrževalne ekipe, ker naj bi na ta način zmanjšale.'svoje poslovne stroške. V imenovani delovni enoti, prav zato, ker vsakdo lahko ■uspešno popravlja izdelke z raznih panog, ne' more priti do tega, da nekdo ne bi. bil polno zaposlen, tega pa naj-brže ne bi dosegli v tovarni, kjer bi ta strokovnjak moral opravljati popravila le na določenem izdelku. Take težnje nikomur ne koristijo in, če bi
se ponekod tudi uresničile, bi pač največjo škodo imel porabnik naših izdelkov, ker bi bila z razbitjem sedanjega sestava Generalnega remonta in specializiranih servisov močno prizadeta ažurnost in kvaliteta, servisne dejavnosti, ki na drugi strani iz dneva v dan pridobiva na ugledu in s prizadevanjem celotnega delovnega kolektiva uspešno
premaguje vsakodnevne težave zato, da- bi bil njihov delež pri renomeju podjetja ka* največji. Ža vsa «ta prizadevanja pa delavci Generalnega remonta in specializiranih servisov na Viču zaslužijo 1« pohvalo in več razumevanja povsod tam, kjer imajo možnost omogočiti jim še uspešnejše delovanje.
-C-
I
Kratke vesti
PREDLOGI ZA POVEČANJE IZVOZA . V zveznih in republiških zbornicah so v zadnjem času živahne razprave o predlogih; sprememb v zunanjetrgovinskem' in deviznem režimu za prihodnjo leto. Omenjene predloge so pripravili zvezni organi v sodelovanju zzvezno gospodarsko zbornico ih narodno banko. Sedanji devizni in zunanjetrgovinski sistem je pripomogel k nadaljnjemu povečanju zunanjetrgovinske izmenjave, in prek te tudi marsikje povečanju industrijske proizvodnje -in stabilizacij« gospodarstva, vendar so, se v sedanjem izvajanju . pokazale tudi. nekatere 'slabosti, ki naj bi jih prav s predlaganimi spremembami' odpravili. Vsa zadeva j-e dokaj nujna, kajti predpisi o omenjenih spremembah ibi morali biti sprejeti najpozneje do konca tega meseca, da bi lahko začeli veljati z novim letom.
ENOTNI TEHNIČNI SISTEMI IN NAPRAVE BEOGRAD, 19. sept. — Člani odbora zveznega zbora za družbene in gospodarske odnose'so podprli predlog, da se pripravi in uveljavi zakon 6 dopolnitvah sedanjega zakona o tehničnih ukrepih, da se z njegovimi''določili zagotove enotni tehnični sistemi in enotni tipi naprav ter opreme v elektrogospodarstvu, PTT in radio prometu ter nekaterih drugih dejavnostih, ki so splošnega družbenega pomena in v katerih so delovni procesi medsebojno povezani.
‘ Predlog za uveljavljanje tega zakona je utemel jen s potrebo, da se . z uvedbo enotnih tehničnih sistemov v vseh dejavnosti, za katere gre, ustvarijo .pogoji za čim racionalnejšo uporabo in vzdrževanja naprav in opreme ter za največje izkoriščanje tehnoloških in gospodarskih prednosti -v proizvodnji teh naprav.
Zadnjič smo zaradi pomanjkanja prostora izpustili sliko prometnika pred komandnim pultom ljubljanske železniške postaje (K članku o delu Biroja za avtomatizacijo železnic)
O počitniški praksi dijakov in študentov v tovarni »Elektromehanika« Kranj
Udeleženci letovanja v Domu obč. sindikalnega sveta v Strunjanu se iskreno zahvaljujejo sindikalni podružnici kranjske tovarne, Občinskemu sindikalnemu svetu v Kranju, kakor tudi strežnemu osebju v Strunjanu za dobro organizacijo in prizadevanje.
Udeleženci I. in II. izmene
K nagradam o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah
0 Ponavljajoče se geslo: »To je Službena dolžnost!« — duši rast racionalizacij In tehničnih izboljšav £ Nesodobni in togi pravilniki £ Bistvo nagrajevanja
preveč sloni na oceni delovnega mesta, dočim človekova osebnost in znanje višje in visoke šole 31 študen-stoji v senci 0 Kadrovske službe bi morale spremljati delo in razvoj mladih tov, srednje šole 167 dijakov, nadarjenih ljudi ^	poklicne šole 73 učencev in 7
dijakov iz tujine. Iz navede-
Nekajkrat smo v našem	KOLEKTIV! Kolektiv ima	članke o racionalizacijah in	nega	je	razvidno,	da	je	bilo
.glasilu poročali, da je Jugo-	zato lepše številke gospodar-	izboljšavah. Posebno je bil	na	praksi	največ	srednješol-
elavija skoraj na zadnjem	jenja, da celo pri osebnih do-	zanimiv članek o majhnem
mestu v svetu po številu pri-	hodkih se to ponekod pozna,	številu patentov, tehničnih
javljenih iznajdb, tehničnih	Od tega ima torej korist de-	izboljšavah in racionalizaci-
tofboljšav itd. V nekaterih na-	lovna skupnost in še vsak po-	jah. Že takrat so razna mne-
fcih tovarnah skoraj irie po-	sameznik, čeprav ni s prstom	nja, kjer so botrovale' želje
znajo zadevnega nagrajeva-	mignil pri tej izboljšavi. Po	posameznikov, neugodno vpli-
TJpravni odbor tovarne je v. letošnjem letu odobril raznim strokovnim šolam 300 možnih mest za opravljanje počitniške prakse njihovih dijakov in študentov: Kljub relativno visokemu številu odobrenih praks, pa ni bilo moč ugoditi vsem šolam, ki so prosile, da bi njihovi dijaki in študenti opravljali počitniško prakso v naši tovarni. Praksa je bila odobrena predvsem našim štipendistom, šolskemu centru »Iskra« in nekaterim drugim šolskim ustanovam v Krahju in Ljubljani. Tako je v letošnjem letu opravljalo počitniško prakso v tovarni 278 dijakov in študentov, od tega 64 naših štipendistov, v tem številu ni zajetih 15 štipendistov, ki jim je tovarna omogočila počitniško prakso v tujini. Struktura praktikantov po šolah je bila naslednja:
višje in visoke
nja. Dobro, vendar še ne naj- zaslugi enega ali več tova-bol je, imata to urejeno To- rišev — lahko rečem sode-vama električnih aparatov — lavcev — kolektiv boljše go-Ljubljana in »Elektromehani- spodari.
ka« Kranj. Zadevni pravilni- Čimveč je takih izboljšav, ki so zastareli oz. stimulans racionalizacij, ■ tem boljše ne sili člane kolektiva k in- lahko kolektiv živi. Zato je tenzivnim razmišljanjem. Tu- treba vsako prizadevanje podi odnos: racionalizator — samežnikov ali skupine pod-okolica, je nemalokrat vzrok preti-, in jih ob uspehih na-neke stagnacije; »fovšija«. graditi, ne pa zganjati ne-ima povsod plodna tla, Ka- voščljivošti in s tem ubijati grajevanja se vlečejo kot »ja- človekovo voljo do nenehñe-ra kača«, včasih pa so odvis- ga snovanja, na od izjave nadrejene ose- Ko gov{,rimo, kaj ÜÉ be, ki pa ima dostikrat p n- nost posameznika
na delov-
nvok nevoščljivosti oz. celo nem mestu _ je	kaj
Jeze. Takrat se ponavadi sli- lahek: delo je opisano, zato žijo besede: »To je bila nje-	ocenjeno, to se pravi,
cev in učencev poklicne Šole, kar je tudi razumljivo, saj je pretežna večina dijakov šolskega centra »Iskra« opravljala počitniško praksd v naši tovarni.
Zelo pomembna za razpo-
vala na rast izboljšav, mnogo demagoških misli je bilo izrečeno na račun »službene reditev praktikantov na de-dolžnosti« ipd. Po mojem je lovna mesta je bila struktura to zavrlo nagel vzpon rado- po strokah oziroma smereh
(Dalje na 6. strani)
študija, ki je bila naslednja:
gova službena dolžnost!«
vestno je treba izpolnjevati
Ta misel, kaj-je »službena« dana navodila, org. predpise, dolžnost in kaj ni, pa ni v da delo teče tako kot je tre-nobenem pravilniku dognana, ba. Če pa nekdo mimo tega, Zanimivo je to, čim večja je kar je določeno in za kar nagrada, tem hitreje se sliši je plačan še kaj — »pogrun-© »službeni dolžnosti«. Spo- ta« se mora šteti kot poseb-minjam se let, ko smo imeli no prizadevanje, ki koristi Živilske karte. Takrat se je vsemu kolektivu. Temu sledi nagrajevalo udarnike in za- logičen zaključek, da je treba «lužne ljudi z dodatnimi kar- takega človeka nagraditi, ker tami. Takrat ni bil problem, tista »pogruntacija« ni bila kaj je in kaj ni službena njegova službena dolžnost, dolžnost, ker	so bile »karte«	Vse	to se	v »Iskri« tako
lz skupnega	družbenega	gpdno	vrti, da	ni mč čudnega,
»Žaklja«. Tudi če bi danes	<ja je	raznih	izboljšav čeda-
vsem takim	delili pohvale,	]je manj. Se	takrat, ko ko-
da celo medalje ipd., bi ne misija, že neko racionalizacijo bdo dosti ugovorov. Toda do- preverja, mine toliko časa, piti denar.... Ne, kaj pa še, <ja se takega čakanja mansito je »njegova dolžnost!« kdo naveliča.
Večkrat beremo, da je ra- Kako gre v svetu taka reč donalizator prihranil tovarni hitro naprej, citiram pismo več milijonov. Recimo, da je našega štipendista, ki je dobil 1.500 N din nagrade, prakticiral letos v inozem-Kdo torej dobi ostale mili- stvu. Takole piše: »Večkrat jone? Odgovor je enostaven: sem zasledil v glasilu »Iskra«
Tov. Jože Meglič, 28-letni strojni tehnik iz kranjske tovarne, je od svojih sodelavcev sprejel lično izdelano kolajno za svoj res izreden uspeh. V 12 urah in 35 minutah je prehodil 52 km dolgo pot od Podljubelja nad Tržičem do Vrat in po Tominškovi poti na vrh Triglava. Do Aljaževega doma v Vratih je moral hoditi po taki poti, da ga je bilo moč spremljati z avtomobilom.. Sekati ni smel nobenih ovinkov, še manj pa uporabljati bližnjice. — Tak je bil pogoj stave! — šest tur dolgo pot od Aljaževega doma prek Praga na vrh Triglava je prehodil v 3 urah in 10 minutah. Počitek v domu na Kredarici mu je kmalu povrnil moči, tako da se je naslednja dva dni še dvakrat povzpel na vrh Triglava. Sodelavci in uredništvo mu k temu uspehu še enkrat čestitamo!
Srednje, šole:
—	elektro stroko	71
—	strojne stroke	73
—	ekonomske stroke	14
—	dijaki gimnazije	30
—	dijaki iz tujine	7
—	ostali	10
Poklicna šola
—	elektro stroke	20
—	strojne stroke	53
Ta podatek navajamo za
lažje . razumevanje rezultatov ankete, ki so jo izpolnjeyalii praktikanti za čas prakse ini bodo objavljeni v zgoščeni obliki v naslednji številki.
Počitniška praksa je bila organizirana predvsem v juliju in avgustu, razen za dijake poklicne šole, ki so pričeli prakso v drugi polovici junija, dijaki gimnazije pa v septembru. Ob prihodu praktikantov v tovarno je bilo za vsako izmeno organizirano predavanje o organizaciji tovarne, o varstvu pri delu,' ekskurzija oziroma ogled tovarne in ogled filma o ZP »ISKRA« nato so bili praktikanti razporejeni po delovnih enotah. V večini primerov so delovne enote že imele pripravljen razpored delovnih mest za praktikante. V glavnem so bili le-ti razporejeni na proizvodna delovna mesta, le višje letnike študentov iž fakultet so -razporejali tudi na delovna mesta v tehnologiji, konstrukcijah ipd.
Tovarna je praktikantom za opravljeno prakso izplačala denarne nagrade, višina nagrade pa je bila odvisna od vrste šole in od Ocene, ki jo je praktikant dobil za opravljeno prakso. Nagrade za študente so bile v razponu od 350 do 400 N din, za dijake srednjih šol pa od 250 do 300 N din. Konkretna vi« | šina nagrade se je določala ha obnovi ocene, ki jo je podal prvi predpostavljeni praktikantu ali šef oddelka. Pri ocenah bi omenili, da ocenje-' valci niso imeli vedno pravega občutka oz. enotnega kriterija : pri ocenitvah posa-* meznikov, saj so ocene po oddelkih kaj različne, če pogledamo, kako so bili praktikanti ocenjeni, se da sklepati^ da so ocenjevalci težili bolj k boljšim ocenam, manj pa k objektivni vrednosti same ocene. Od 278 ocen (ocenjevalo se je od 1 do 5) kaže naslednjo razporeditev: zadostno 0,3%, dobro 4,0 %, prav dobro 41,7%, odlično 54,0 %. Z • ozirom na ta podatek, bi težko trdili, da je bilo ocenjevanje res v skladu z merili objektivnosti.
S temi uvodnimi vrsticami smo hoteli prikazati le nekaj nujnih podatkov" d počitniški praksi v tovarni, v naslednji ■številki pa bomo prikazali mnenja praktikantov, ki so bila izražena v anketi.
M. M.
IZ RAZPRAVE NA UPRAVNEM ODBORU ZP
Elementi terjajo posojila »skupnemu Žaklju«
O tovarni ELEMENTOV v Ljubljani je podal obširno poročilo član začasne uprave tov. Anton Lovko. Iz pismenega poročila, ki ga je predložil predsednik začasne ■ »prave inž. Jože Preželj in obravnave med člani UO povzemam, da je bil prvotni letni plan tovarne preobsežen in preoptimističen, poleg tega pa so nastale še med letom precejšnje tržne spremembe. Naš naj večji odjemalec EI-Niš npr. je skrčil naročila, sklenil pa je tudi z nekim japonskim podjetjem licenčno pogodbo za lastno proizvodnjo elektronskih sestavnih delov. Ker tudi izvoz ne absorbira več v začetku leta. planiranih količin elementov je prodaja letos zelo padla.
Poglavitni vzrok 'za tak padec prodaje je bila neenakomerno kvalitetna proizvodnja uporov, ki je bazirala na pomanjkljivi tehnologiji in nezadostni kontroli. Pri tem ni izvzet tudi obrat KERAMIKA, ki dobavlja obratu UPORI polizdelke — keramična telesca.
Če se ozremo na preteklo poslovanje, ugotovimo dvoje bistvenih dejstev, ki sta privedli tovarno v začasno poslovno izgubo. Ob preštevilni delovni sili premajhno število strokovnjakov in ne-investiranje , v modernizacijo proizvodnje. Vendar .kriv-; de za slednjo ne nosi tovarna, ker je ves razpoložljivi dohodek posodila v kritičnem obdobju drugim tovarnam oz. vlagala v »skupen Žakelj«, namesto da bi ji bilo | dovoljeno z lastnimi
sredstvi,- investirati moderno avtomatizirano proizvodnjo elektronskih elementov. Še danes znašajo terjatve tovarne do združenega podjetja in tovarn -nad eno milijardo S din.
Upoštevaje vse momente prodaje in spremenjene tržne situacije je začasni odbor znižal fizični obseg proizvodnje za 34 %• Pri tem je rebalansiran plan tudi za 2% nižji od lanskoletne realizacije. Zmanjšan fizični obseg proizvodnje je po novem vsklajen s stalnimi in občasnimi viri obratovalnih sredstev, vendar pod pogojem izpolnjevanja sanacijskega programa oz. hitrejšega obračanja reprodukcijskega materiala in surovin, nedokončane proizvodnje, gotovih izdelkov in terjatev do kupcev ter končno še predvidenim odpisom vseh ne-kurantnih zalog.
, Ža saniranje tovarne je začasni odbor izdal .vrsto ukrepov finančnega, organizacijskega, planskega, tržnega in kadrovskega značaja. Predvideno 'je: ¡
—	zmanjševanje števila, zaposlenih zlasti v obratu
.UPORI!
—	znižanje stroškov . na vseh stroškovnih mestih oz. sprememba normativov Stroškov;
—	izdelava nove organizacijske sheme tovarne, s posebnim poudarkom na organizaciji prodaje, razvoja in tehnologije :ter. optimizaciji režijskih in proizvodnih delovnih mest;
—	pregled organizacije proizvodnje in kontrole v posa-
meznih obratih ter določitev natančnih tehnoloških postopkov po izdelkih;
—	ureditev tehnološke dokumentacije kontrole;
—	izdelava poslovnika po novi organizacijski shemi;
—	izdelava, metodologije planiranja, formiranja ih delitev celotnega dohodka in osebnega dohodka;
— pregled programske usmeritve, ih .optimalen izbor proizvodov za proizvodnjo;
—	pregled in revizija investicijskih elaboratov razvoja tovarne z vidika spremenjene tržne situacije doma in preusmeritve v izvoz.
Vzlic vsem navedenim ukrepom meni začasna uprava, da v tovarni ne bo možno ob zaključnem računu doseči tolikšnega dohodka, da bi z njim pokrila v celoti osebne dohodke zaposlenih in obveznosti iz rekonstrukcije; Zategadelj je nujno, da se zagotovi plačilo obveznosti iz dobroimetja tovarne, ki ga ima v terjatvah do starega žiro računa podjetja oz. do posameznih organizacij podjetja — TEN, AVTOMATIKA in SPREJEMNIKI. Odbor začasne uprave je pri pregledu ugotovil, da je proizvodni prografn tovarne v pretežni meri tržno zanimiv, tako za domače kot tuje tržišče, vendar zaradi slabe tehnične opremljenosti nekaterih obratov in pomanjkljive tehnologije kvaliteta in Sortiment- nekaterih izdelkov trenutno še' ne zagotavljata varne poslovne perspektive tovarne:
Začasna uprava sčdi, da je nujnb potrebno z vračilom
OBJAVA
Prvo, drugo in četrto stanovanje — Savska loka 12 v Kranju je predvideno za rušenje.
Zbiramo ponudbe interesentov za prevzem rušenja teh treh stanovanjskih enot.
POGOJI:
1.	'Rušenje' prvega in četrtega stanovanja je treba'začeti-takoj po podpisu pogodbe o oddaji; gradbenih del za rušenje, z rušenjem drugega stanovanja .pa takoj po izpraznitvi tega stanovanja.'Rušenje je treba končati v 15 dneh po roku začetka" rušenja. .,
2.	Po rušenju je treba material odstraniti in izravnati tereni
3.	Požarni zid na preostali- stanovanjski -enoti je treba prezidati v debelini 12 čin in 50 cm napu-šča strehe.;
4.	Ker je še ves material, zlasti zidna in’ strešna
opeka, leseni stropni nosilci v dobrem stanju, presega vrednost tega materiala stroške rušenja za najmanj 4.000,00 N din. Ta znesek je sklicna cena za minimalno ponudbo za prevzem rušenja Vseh teh stanovanjskih enot. Prednost, bo imel. tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišji znesek; V primeru/ da več ponudnikov ponudi enako ceno, bo imel prednost tisti, ki bo prej dostavil pismeno ponudbo.	*
5.	Pismene ponudbe je treba izročiti tajništvu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Kranj — Cesta JLA 6/V, .osebno ali po pošti. Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo dostavljene do 3. 10, 1967 do 14. ure. Za ponudbe, dospele po pošti, velja poštni žig za datum dostave. Na kuverto je treba napisati »Ne odpiraj!« Ponudba!
6.	Odpiranje ponudbe bo 5. 10. 1967 ob 13. uri V sobi št. 4, Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V.
7.	Z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena pogodba o oddaji rušenja v roku 10 dni po odpiranju ponudb.
8.	Ponudbeni znesek bo dolžan plačati najboljši ponudnik v roku 14 dni po sklenitvi pogodbe.
PODJETJE ZA STANOVANJSKO
IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ
posojenih sredstev rešiti vprašanje dodatnega investiranja in vprašanje likvidnosti, sicer. ne mor V sprejeti odgovornosti za sanacijo in uspešen razvoj tovarne.
UO ZP je po izčrpni obravnavi sprejel program sanacije ELEMENTOV v obliki kot
ga je podaj odbor za začasno upravo tovarne in zadolžil hkrati skupne službe podjetja, da preskrbe še v tem letu dodatna sredstva za rekonstrukcijo obratov KERAMIKA, UPORI in KERAMIČNI KONDENZATORJI.
Marjan Kralj
Zmaga tehnokracije
Zmotni predstavi o maksimiranju dobička in o tržnem
V	časopisu »Politiken« je j kracije« izšel članek, ki je dnevniku dne 10. 9. 1967; v misli:
V	Bostonu — ZDA — je izšla knjiga z naslovom »Nova industrijska država«, ki je kljub počitniškemu mrtvilu razgibala duhove in je tako rekoč tema leta.
John K. Galbraith, znan revolucionarni ekonom s Har-varda, ki je bil eden izmed S zelo cenjenih Kennedyjevih svetovalcev in je zdaj predsednik akcijske skupine Americans for Democratic Action, de zopet na bojni stezi.
Galbraith si je postavil nalogo, izdelati in prikazati sliko sodobne ameriške družbe, ki je bližja resničnosti kot ‘ista, s katero se ukvarjajo ekonomi, politiki in poslov-»i ljudje. Takoj v začetku | Usmeri ogenj na dva nosilna j stebra naših zmotnih pred-
mehanizmu
jod naslovom »Zmaga tehno-bil povzet tudi v Nedeljskem; izvlečku so povzete naslednjo
stav: teorijo o maksimiranju dobička in z njo povezano teorijo o tržnem mehanizmu.
Zelja po dobičku ni najmočnejša gibalna sila Tradicionalna • ekonomska teorija sloni na predstavi, da v poslovnem človeku prevladuje nagon za iskanjem in doseganjem največjega možnega dobička. Nadalje predpostavlja ta teorija, da usmerja produkeijo tržni mehanizem, ki ga oblikujejo; želje potroš-nikov,, le-te; pa I ureja;-; in usmerja še en regulator, nam-;reč cene. . To je lahko vse skupaj . pravilno — pravi Galbraith — dokler imamo opravka s tistim delom' gospodarstva, ki obsega relativno majhne proizvodne enote
in v katerem še vedno prevladuje klasični »podjetnik«, to je kapitalist in vodja proizvodnje v eni osebi. Toda v moderni Ameriki igra. ta del. vedno manjšo vlogo. V .gospodarstvu prevladujejo vedno bolj velike, korporacije (družbe), kot na primer, v industriji . avtomobilov,; ‘ letal, raket,,v elektronski Lndustri- . ji . itd. Petsto največjih industrijskih koncernov v ZDA razpolaga z več kot dvema tretjinama produkcijskih zmogljivosti. General Motors, Standard Oil in Ford imajo skupaj večje dohodke kot celokupno ameriško kmetijstvo.
• ‘Toda tradicionalna nacionalna ekonomija se obnaša, kakor da ti koncerni ne. obstajajo, pravi. Galbraith. Kajti ti giganti nimajo za najvažnejši cilj maksimalnega dobičk-a, pa tudi niso podvrženi tržnemu mehanizmu. Nasprotno, oni regulirajo trg
z načrtovanjem, oni odločajo, kaj bo ljudstvo kupovalo in po kakšnih cenah,'
Ne Visoki dobički, ampak nenehen napredek je glavni namen
Ne prilagajanje željam potrošnikov, ampak usmerjanje le-teh! Le'z načrtovanjem si je mogoče zagotoviti napredek. Načrtovanje proizvodnje zahteva vedno večja iri večja vlaganja v tehnične raziskave. 85 % izdatkov za. tehnološke raziskave in razvoj krije nekaj manj kot 400 največjih podjetij.
Karakteristično za »industrijski sistem«, kot Galbraith naziva ta del gospodarstva, ki obsega velike koncerne, so velikanske kapitalne rezerve. Zato so postali veliki koncerni neodvisni od bank. Nadmoč Wall Street» j» le.še zastarel 'mit.
V sodobni proizvodnji igra največjo vlogo faktor, ki je najtežje dosegljiv. Nekoč je bila to zemlja, pozneje kapital, danes". pa je to 'visoko kvalificirana delovna sila. Poleg trajne ekonomske rasti je torej namen tega industrijskega sistema visoko Lives tt-
ranje za šolanje kadrov in ražiskav.e.
Na tem področju-je prišlo do eksplozije. Medtem ko, je leta 1959 študiralo na . višjih in visokih šolah 3,4 milijona mladih ljudi, je to število v letu 14)60 naraslo na 9,6 mir lijona. Istočasno je nazadovala potreba po ročnem delu. Medtem ko je, število »belih halj«, to je takih uslužbencev, ki ne delajo z rokami, naraslo na 9,6 milijona, je Število »modrih halj«, 1o je ročnih delavcev, padlo za 4 milijone, kar tudi prihaja do izraza v vedno nižjem številu članstva v delavskih sindikatih.
Tendenca bodočega razvoja
Politično je ta razvoj že povzročil, da je narasel vpliv slojev, zaposlenih v prosveti in raziskovalnem delu. Pričakovati je, da bo ta tendenca v prihodnjih letih še naraščala, kajti iz te" skupine se rekrutirajo dejanski voditelji industrijskega sistenha. Moč ni več v rokah kapitalistov, še manj direktorjev, ampak v rokah teh, ki jih Galbraith naziva »tehno-struktorji«, tehnokracija. Važ-ae odločitve niao več v pri-
J5L
K
(Nadaljevanje s 4. strani)'
nalizacij, ki so še sedaj v upadanju. Menim, da tudi komisije, če že dobijo obvestilo — delajo prepočasi. Sem na- počitniški’ praksi v inozemstvu. Slučajno sem odkril pil preizkušanju oz. merjenju neke naprave majjhno konstrukcijsko napako. To sem ob 7. uri sporočil nadrejenemu inženirju. Takoj je-dal moje mnenje preveriti. Gez eno uro so ugotovili, da imam prav. Čestitali so mi vsi v tem oddelku. Ob 9. uri je prišel šef, ki je: bil o tem že obveščen, mi vpričo vseh čestital in dejal:
»Za vaše , opozorilo dobite-500 šilingov nagrade- (25.000 S dinj.« Zelo in prijetno sem bil iznenaden, dobil šerrr 'za^ tipanje- vase, -dobil pa tudi ugled pri drugih. Takoj soi se-bolj zanimali za »Iskro«,jcžt-tere štipendist šem in za našo-' ljubljansko univerzo. Oh koncu prakse so dodali temu znesku še 500 šilingov- dodatne nagrade za vestno in‘ prizadevno delo poleg običajne-nagrade, ki jo dobijo praktikanti: — Videl šem, da znajo ceniti vestnost in prizadevnost.«
Tako je pisal mlad S*? ambiciozen študenti štipendist »Iskre«. Tu pa nastaja veliko vprašanje, ne le za njega, pač pa za vrsto mladih intelektualcev, ki pridejo v »Iskro« (ali pa- kam drugamj ali bodo -lahko .razvili vse svoje., sposobnosti tudi mimo. tistega, kar preveč zakoreninjenega gesla: »To je njegova’ dolžnost!« Drug, še bolj pereč problem, pa daje vprašanje:' Ali bodo ti mladi' intelektualci dobili na delovnem, mestu dobrega mentorja, ki jih. bo uvajal v strokovno -delo!?’ Tu-
nagradam.
di o tem bi morala razmišljati naša kadrovska služba!
Ce hočemo hitreje napredovati, moramo sprostiti vse človekove umske zmožnosti in jih pri. izrednih uspehih, ki koristijo celoti, takoj in brez nevoščljivosti nagraditi! Naš. način preverjanja pa kaže, da naše miselnosti še nista zapustili »uravnilovka« in, ocena delovnega mesta. Obe imata namreč to slabo lastnost, da gresta mimo človeka — ustvarjalca (zaenkrat nekatere izjeme obstajajo le zaradi »imen« posameznikov) in ga ne nagraju-
Člani ZK
(.Nadaljevanje z 2.'strani)
široki in uspešni razpravi zavzela naslednja stališča: Pri- sedanjem stanju, v kakršnem- se tovarna nahaja, bi bila nesmiselna vsakršna delitev kapitala. Razpolaganje s sredstvi pa je osnovni cilj ih tudi zakonsko določen pogoj,, da delovne enote postanejo v resnici osnovne samoupravne celice. Zato podpirajo člani Zveze komunistov tisto varianto, ki predvideva tovarno kot eno delovno enoto.
Ker pa se ne želimo odpovedati predvidenemu pro-
D opisujte v »Iskro!«
■ ■
jeta po dejanskem prispevku, pač pa mu prva meri želodčc, druga pa funkcijo. Ker pa-misel enotnih želodcev le pojenjuje, se pa drugo preveč razrašča, zato- se ni treba čuditi, da si moramo včasih kar izmišljati, nova vodilna delovna mesta, da — tudi brez razpisov. Menim, da bi morali strokovnjake in vse tiste, ki z znanjem, vestnostjo, racionalizacijami in tehničnimi izboljšavami veliko prispevajo delovni skupnosti znati nagrajevati tudi izven togih pravilnikov in delitve funkcij.	Ado
za eno,..
gramskemu razvoju tovarne,, taiko tovarne relejev,, kot nove . tovarne signalno vaamost-nih . naprav naj- -tudi takšna organizacija omogoči točno zasledovanje vseh gospodarskih kazalnikov po obeh,, tako predvidenih grupah, da bodo samoupravni organi ob vsakem trenutku lahko videli, kakšni so posamezni rezultati na tej- poti razvoja in na tej osnovi- lahko sklepali tako, kot bo v danem, položaju najbolj, -ustrezalo.
Tako bodo- lahko vedno pripravljeni sprejeti svoje odločitve pravočasno in bodo na morebitno: osamosvojitev , . tovarne, signalno-var-nostnih na-prav ustrezno pripravljeni.
No-va organizacijska oblika ho- omogočala, da se. ho delovni kolektiv najlaže vživel v izvajanje gospodarske reforme: in-, da bo tovarna kot enofa lahko dosegla najboljše gospodarske rezultate.
— L
stojnosti posameznikov, ampak skupin tehnokratov, specialistov za različna- področja v industrijskem sistemu.
Njihova glavna- Skrb ni služiti denar in se' ne smatrajo Za zastopnike interesov delničarjev. Njihov prvenstveni, interes je njihovo delo, identificirali so se vsak s svojo firmo in njeno rastjo. To zahteva seveda kapital. Toda kapital šobiti ni noben problem več, kakor tudi svobodna konkurenca ni' več nobena grožnja. Med giganti je mo-i%n le en mit: nenehen napredek.
V tradicionalnem anrerikan-skern »free enterprise« sistemu so obstajala močna nasprotja med podjetniki in ob-, lastjo. Novi industrijski sistem pa živi v najlepšem sporazumevanju z' Washingto-nom. Tehnokrati in državni birokrati- imajo- skupne cilje. Za velik del industrijskega sistema je država najvažnejši odjemalec" .idealen odjemalec, ki omogoča- dolgoročno načrtovanje.
Sodelovanje med vojsko in
industrijskimi koncerni
Za nekatere panoge industrijskega sistema je najvaž-
nejši odjemalec obrambno ministrstvo. Načrte o tem, kako- se bo opremila in gradila državna Obramba', izdelujejo in, sprejemajo- y tako intimnem sodelovanju med državo in industrijskim sistemom, da je težko ugotoviti, kdo ima večji vpliv.
Prvi pogoj za velike vojaške- izdatke je mednarodni, položaj, ki ga kara-kterizira napetost med komunističnimi silami in ostalim svetom. Precejšen del industrijskega sistema ima očiten interes, da bi obdržal videz te napetosti, toda po Galbraithovem mnenju je problem žev veliki meri, odpravljen zaradi zadržanja komunističnih sil-
Načrtovanje
. Medtem pa se sovjetski in. ameriški sistem glede strukture vedno bolj približujeta drug. drugemu. V ameriškem-sistemu imajo načrtovanje proizvodnje in potrošnje v rokah predvsem velike, družbe. Pri Sovjetih je bilo to do sedaj v rokah države, toda v zadnjih letih se je pojavila tendenca, da to' načrtovanje prenesejo v velika Industrijska podjetja: Liebermanizem. ni poskus vnesti v sovjetsko
gospodarstvo tržni mehanizem,, ampak- prizadevanje za decentralizacijo načrtovanja.'
Naj.novejjfe, česar Galbraith Še ni .mogel, zajeti v svpjo knjigo, pa „je, da sovjetski, ekonomisti odkrito | raču-rtajo-s tem, da bo skupni bruto-produkt ameriškega gospodarstva tudi v bodoče naraščal za 3—4 % letno.
Čeprav je napredek glavni, namen tehnokratov, svari, Galbraith ekonomiste in politike, češ da ne smejo misli-, ti, da ge bo gospodarski napredek obdržat tudi v periodi popuščanja napetosti razoro-ževanja,. s tem, da bi preusmeril proizvodnje
Najmanj, kar je v sedanjih-razmerah potrebno,, j.e načrtovanje na vseh družbeno pomembnih področjih. Galbraith je mnenja, da, bi krogi znanstvenikov in raziskovalcev lahko izkoristili svoj naraščajoči- vpliv in tako načrtovanje izsilili. Poleg tpga pa bi se morali boriti tudi za. priznanje in spoštovanje drugih vrednot, predvsem estetskih, ne pa zgolj naraščanja proizvodnje, ki j.e danes V sleherni družbi na, prvem mestu.
Priredil G. P.
Obvestilo
Zavod za tehnično Izobraževanje Ljubljana raza pisuje za šolsko leto 1967/68 šolanje profilov v teh*' nološkem strojništvu:
A.	KONTROLORJI MEHANSKE OBDELAVE
1.	stopnja
2,	stopnja
B.	VODJE SKUPIN
C.	VODJE OBRATOV G. TEHNOLOGI
D.	NORMIRGI
E.	VIŠJI TEHNOLOGI IN NORMlRCI
Podrobni programi so na voljo v Zavodu, Lepi pot 6, tel. 22-270.
Vpis je dnevno od 7.00 do 14.00 ure; v torek in petek tudi od 14.00 do 17.30 ure. Ob sobotah ni vpl* sa.
Fluorografska akcija na Gorenjskem
Občinska skupščina Kranj se je letos ponovno odločila, dk bo izvedla fluorognafsko akcijo za vse prebivalce Gorenjske, stare- nad! lff let ob sodelovanju strokovne zdravstvene službe predvsem Boli ni-ee , za pljučne bolezni .in tuberkulozo na Golniku. Fluorografska akcija bo ©d 2'. 10. do 31. I0S 1967:
Namen fluorografiranja j,e pravočasno odkrivanje bolezni prsnega koša, predvsem pljučnega raka, in pljučne- tuberkuloze.
S tem namenom je bila’že v letu- 1965 izvedena fluorografska akcija na Gorenjskem, katere se je .tudi udeležilo 89-% prebivalcev z opravičena ods,ot-. „ mirni: pa:' 94:%- Tedanjefluorografiramje je pokazalo, da je. bilo na o-bmočju občine 1820- oseb s prebolelo- tuberkulozo — in aktivno, 185 bolnikov pa z aktivno pljučno tuberkuloza.. Od tega- jie radiografija odkrila 40 novih, primerov z aktivno-pljučno tuberkulozo, 2785 pa z” drugimi pljučnitni obolenji-(bronhitis, astma, pljučni rak/ 404' obolenj' je bilo-ugotovljeno v starosti 20 — 40 let, to je v najbolj produktivni dobi, 57 % obolenj' pri' starejšib. letnikih: Vsi na novo odkriti bolniki so se podvrgli zdravljenju. Značilno je/ da množična fluorografija vse pogosteje preseneti navidezno- Zdravega Človeka z odkritjem rakastega • ali tuberkuloznega, .‘ipljiučnega obolenja/'
Fluorografski pregledih postanejo koristni šele tedaj, če» se pregledu odzoveju. Vsi prebivalci. Podatki so pokazali, da je največ obolenj med tistim deiom prebivalstva, ki se pregledov ne Udeleže in običajno -ddklamj.ajo. zdravniške preglede... .
Fluorografira-nje bo- po terenu, tako da ne bo-trpelo delo in se ga bo lahko vsak udeležil. Vsak prebivalec bo dobil vabilo, kjer bo naveden kraj, in čaš fluorografskega pregleda, Akcij.a bo dopoldne in popoldne tako, da se bo- lahka vsakdo udeležil fluorografiranja izven rednega delovnega- časa. Le-v nekaterih manjših krajih, zaradi manjšega števila prebivalstva se bo treba držati dneva in. ure.. -V primeru- opravičene zadržanosti (bolezen, odsotnost od doma) se bodo lahko» prebivalci udeležili' pregleda- za zamudnike v Zdravstvenem- domu Kranj dne 31. 10. 1967: Le v primeru hudega ohole- ' nja in nosečnice so opravičeno odsotni. Na kraju fluorografiranja se morajo taki primeri- opravičiti-
Poleg, osebnega’ vabila, bo v časopisu »Glas« 30. 9. 1967 objavljen razpored fluorografiranja, tako da bo lahko vsak izgovor o neobveščanju odpadel;,'
Vabimo člane našega kolektiva, ki stanujejo na področji! Gorenjske, da se tej akciji zanesljivo oázovéjo.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI 3. ZASEDANJA
DS (13. 9/ 1967)
• Delavski svet združenega podjetja ISKRA v skladu z II. odst. 30. člena Zakona « Ustavnem sodišču Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 52/63) podaja Ustavnemu sodišciu Jugoslavije zahtevo za uvedbo postopka o oceni ustavnosti In zakonitosti člena 31. Zakona o kreditnih poslih s tujino (Ur. list SFRJ št. 29/66) ter se strinja z obrazložitvami v zahtevi, ki jo je dne 29.6.1967 navedenemu sodišču podal generalni direktor ZP ISKRA tov. Logar Vladimir s tem:
1)	-da Ustavne sodišče Jugoslavije v smislu določil Člena 249. Ustave SFRJ začne postopek za presojo ustavnosti člena 31. Zakona o kreditnih poslih s tujino:
2)	da v smislu določil člena 25. Zakona o Ustavnem sodišču Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 52/63) in VI. odst. člena 9 Ustave SFRJ razglasi s svojo odločbo določilo člena 31. Zakona o kreditnih poslih s tujino, da ni v' skladu z do-1' lili Ustave SFRJ v .členih 9 točka 4), I. odst., 15. (II. odst. in 154./II. odst.;
3)	da Ustavno sodišče Jugoslavije v smislu določila 3. člena Zakona o ustavnem sodišču Jugoslavije opozori Skupščino SFRJ na spredaj opisane ekonomsko-politične posledice, ki jih bo povzročilo pri predlagatelju in tudi pri drugih gospodarskih organizacijah izvajanje 3L člena Zakona o kreditnih poslih s tujino ter da predraga Skupščini SFRJ, da z ustrezno novelo izpodbijanega Zakona te posledice prepreči oz. jih vsaj omeji na takšen obseg, da nadaljnji razvoj in modernizacija prizadetih podjetij ne bo za določen čas popolnoma ohromljena.
Sklep in gradivo v zvezi s tem naj se objavi v dnevnem časopisju in opozori na nevarne posledice takih ukrepov naše zakonodaje, ki povzročajo pravne nestabilnosti v našem gospodarstvu.
© Giede na to, da je z določilom 65. člena Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji kršena samoupravna pravica ZP ISKRA Kranj kot ustanovitelja obratnih ambulant, katere delujejo sedaj v okviru organizacij v sestavu ZP, to je, Tovarne, elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj, Tovarne za elektroniko in avtomatiko Ljubljana ' Pržan in Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana, katero določa točka 8 prvi odstavek
16.	člena Ustave SR Slovenije. delavski svet ZP ISKRA KRANJ V skladu z II. odst. člena 21 Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije (Ur. list SRS št. 39/63) podaja zahtevo :
1)	da Ustavno sodišče SR Slovenije v smislu določil
člena 230 Ustave SR Slovenije ter določil 7. točke 19. člena Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije (Ur. list SRS št. 39/63) začne postopek za oceno ustavnosti člena 65 Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 16/67);
2)	da v smislu določil člena 231 Ustave SR Slovenije in 26. člena Zakona o Ustavnem sodiščn SR Slovenije ter
VI.	odst. 16. člena Ustave SR Slovenije razglasi s svojo odločbo določilo člena 65 Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, da ni v skladu z določilom Ustave SR Slovenije po členu 16, I. odst- točka 8); J
3)	da Ustavno sodišče SR Slovenije v smislu določil 229. člena Ustave SR Slovenije in 3. člena Zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije opozori Skupščino SR Slovenije na ekonomsko-politične in socialne posledice, ki jih bo povzročilo pri predlagatelju in tudi pri'obratnih ambulantah organizacij v sestavu ZP ISKRA in drugih gospodarskih organizacijah ter obratnih ambulantah, izvajanje 65. člena Zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji ter da predlaga Skupščini SR Slovenije, da z ustrezno novelo izpodbijanega zakona te posledice prepreči oz. jih vsaj, omeji na takšen obseg, da ne bo popolnoma odpravljena dejavnost obratnih ambulant v okviru organizacij v sestavu ZP ISKRA in drugih gospodarskih organizacij na področju medicine dela, ker bi sicer s tem nastala delovni skupnosti združenega podjetja, obratnim ambulantam v okviru organizacij v sestavu ZP ISKRA in drugim gospodarskim organizacijam ter obratnim ambulantam kot tudi družbeni skupnosti, ne-ocenljiva ekonomsko-politie-na in socialna škoda.
© V zvezi z zahtevo ohra-ta Tovarne elementov za elektroniko Upori Šentjernej za ustanovitev samostojne organizacije v okviru ZP ISKRA
—	Tovarne uporov Šetjernej je bil na predlog UO ZP sprejet naslednji sklep:
Na osnovi poročila komisije z dne 15. 7. 1967 za sestavo predloga za ustanovitev organizacije v okviru ZP ISKRA
—	Tovarne uporov, sklepa DS Tovarne elementov za elektroniko z dne 8. 7. 1967 ter stališča odbora za začasno upravo Tovarne elementov za elektroniko z dne 15. 8. 1967, se predlog za ustanovitev samostojne organizacije v okviru ZP ISKRA — Tovarne uporov Šentjernej zavrne, ker za formiranje samostojne organizacije niso podani pogoji v smislu člena 138. Statuta ZP ISKRA in člena 117. 2. odst; Statuta Tovarne elementov za elektroniko.
® DS ZP je sprejel poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA za I. polletje 1967 z ugotovitvami in sklepi k posameznim poglav-
jem (objavljeno v prejšnji številki glasila na 7. strani).
© Poročilo o. poslovanju Šolskega centra ZP ISKRA za I. polletje 1967 bo predloženo na naslednjem . zasedanju, ker se je ugotovilo, da je v predloženem poročilu napaka (poročilo prikazuje izgubo, medtem ko ima Šolski center ostanek dohodka).
© DS ZP je obravnaval kazalnike gospodarjenja za leto 1966 in prvo polletje 1967 in smatra, naj kazalniki služijo posameznim organizacijam za ugotavljanje ekonomičnosti, rentabilnosti in uspešnosti poslovanja, niso pa med seboj povsem primerljivi zaradi specifičnosti poslovanja posameznih organizacij.
Finančno-računovodsko področje naj v bodoče v glasilu »Iskra« objavlja važnejše kazalnike gospodarjenja (vrednotene), ki prikazujejo uspešnost poslovanja posameznih organizacij.
DS ZP ponovne opozarja poročevalce, da podajajo k obširnejšim poročilom za DS še kratek rezime z zaključiti.
© DS ZP sprejema na znanje poročilo blokade starega žiro računa in dodatno v zvezi s tem sprejema naslednje sklepe:
a)	Potrdi se plan prenosa blokade starega žiro računa na organizacije ZP, kot je bil sprejet na skupnem sestanku šefov finančnih sektorjev organizacij ZP.
b)	Finaneno-računovodsko področje zasleduje izvajanje prenosa odnosno vplačil po bančnih instrumentih.
c)	Finančno-računovodsko -področje se pooblašča, da v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz sprejetega plana zahteva od PSO blokačijo sredstev, ki pripadajo organizaciji, ki ni poravnala svojih Obveznosti do dolžnega zneska (plana).
V kolikor plačana realizacija ne zadošča za pokritje obveznosti do starega žiro računa, je dolžna te obroke pokrivati PSO iz svojega dotoka.”
© DS ZP sprejema sanacijski načrt ZP za leto 1967; kot ga je predložilo finančno-računovodsko področje, ki pa je sestavljen na podlagi načrtov posameznih organizacij ZP, in pri tem sprejemal zadevne sklepe. Predlagani sklepi so bili objavljeni v 33 številki glasila 7. strani).
© Uprava združenega podjetja in PSO se zadolžita, da DO L OKTOBRA 1967 pripravita v združenem podjetju material za razpravo o načinu poslovanja med PSO in tovarnami, ki bo imel cilj,-da plačana realizacija doteka direktno v tovarne.
© Finančno-računovodsko področje je zadolženo, da DO 15. OKTOBRA 1967 pripravi predlog za poslovanje interne banke v združenem podjetju.
© DS ZP ISKRA KRANJ odloča, da se s firme CDC podpiše pogodba za nabavo
naprav za avtomatizirano obdelavo podatkov skladno z »Investicijskim programom za nabava opreme za avtomatizirano obdelavo podatkov« do
5.	7. in 16. 8. 1967 in pogodbo, ki predvideva tudi o.d-goditev plačila prvega obroka do 39. 4. 1968. V tej zvezi se zadolžuje generalnega direktorja, da izvrši sklep -DS najkasneje DO 15. 9. 1967 in da pogodbo podpiše.
© DS ZP sprejema na znanje poročila o delu odborov za začasne uprave v Elementih, Elektromotorjih in Elektroniki, sklepe UO ZP št. 35, 36 in 37 z dne 6. 9. 1967 ih oceno generalnega direktorja ZP o delu začasnih uprav v navedenih treh tovarnah.
DS ZP ponovno opozarja, generalnega direktorja ZP, da je soodgovoren za uspešno sanacijo organizacij pod začasno upravo.
© Na predlog UO ZP delavski svet ZP sprejema naslednji sklep:
Poslovna izguba Počitniške skupnosti iz leta 1966 v višini Il.36i.-- N din se pokriva iz sredstev združenega podjetja. Ključ delitve naj bo enak kot pri pokrivanju izgube Počitniške skupnosti iz leta 1965.
© OS ZP imenuje na predlog sindikalnega odbora ZP IST-RA v svet Počitniške skupnosti s strani združenega podjetja naslednja dva člana: Cimpermana Jožeta — Elektronske naprave in Šilca Janeza — Strokovne sjužhe ZP.
© DS ZP .potrjuje sklepe DO ZP v zvezi s problematiko MIKRONA kot sledi:
a)	Vodstvo ZP ISKRA se zadolži, da v konkretnem razgovoru z odgovornimi predstavniki republike Makedonije prouči možnost pridobitve kredita za drugo investicijo podjetja v ustanavljanju MIKRON tako, da ta kredit pridobi že konstituirano (samostojno) podjetje MIKRON ob garanciji ustreznih republiških in občinskih organov Makedonije.
b)	Za navedene razgovore naj se pripravi predlog pogodbe v skladu s členom 133, Temeljnega zakona o podjetjih — kakšne bi bile obveze ZP ISKRE do samostojnega podjetja MIKRON že ;po konstituiranju, in naj bo ta pogodba predložena, že na teh razgovorih.
c)	V kolikor bi predlog pod točko a) ne-bil izvedljiv, naj vodstvo ZP prouči dve možnosti:
—	da podjetje MIKRON še nadalje ostane kot podjetje v ustanavljanju in da ZP ISKRA da garancijo podjetju v ustanavljanju, s čimer podjetje ISKRA noši solidarno odgovornost za prevzete obveze;
—	možnost uvedbe likvidacije podjetja MIKRON v ustanavljanju.
Ustrezni predlogi morajo biti predloženi organom upravljanja ZP NAJKASNEJE DO 30. 9. 19,67.
č) DS ZP zadolžuje PSO, da po Izteku roka za ustavitev proizvodnje gospodinjskih aparatov predloži podjetju MIKRON plan proizvodnje za 4. kvartal.
d)	Glede izplačevanja osebnih dohodkov delavcem MI-(Dalje na 8. strani)
Priznanje delavcem iz servisa
Pred dobrim mesecem je bila v Zagrebu pomembna prireditev »Smotra folklora«, ki je vsestransko lepo uspela in v okviru leta turizma prispevala svoj značilen delež, saj se je številnih tovrstnih prireditev razen domačih, ogledalo tudi iepo število tujih gostov.
Prejeli smo od strani prireditelja naslednji dopis, ki ga objavljamo v prevodu: »Čeprav je ¡ minilo več kot mesec dni, odkar je ihinila letošnja prireditev »Smotra folklora« v Zagrebu, bi” radi vašemu podjetju, sodelavcem in vašemu servisu v Zagrebu iztekli našo naj toplejšo zahvalo, ker so nam omogočili, da je ta prireditev pridobila na svojem ugledu zaradi dobrega ozvočenja odprtih prostorov, na katerih so potekale posamezne prireditve.
Prosimo vas, da svojim sodelavcem Dragiši Petroviču in njegovim pomočnikom izrazite našo zalivalo za vso pomoč in požrtvovalna prizadevanja, 'da so v tako kratkem času uspeli pripraviti vse potrebno, da je »Smotra folklora« lahko nemoteno potekala. Prav tako se zahvaljujemo tov. Bojadžiju, ki si je prizadeval, da bi odpravil vse ovire, ki bi lahko kakor koli Zavrle potek prireditve, oz. dela vaših sodelavcev. Žal nam je pri tem, da nismo uspeli v času prireditve z vašimi znaki in dokazi o vašem uspešnem sodelovanju okrasiti prireditvenega prostora in mesta, ali za to se bomo potrudili pri prihodnji »Smotri folklora« 1.1968.
S posebno pošto pošiljamo diplome' vsem vašim sodelavcem, ki so nam pri izvedbi naše v Evropi že dobro znane prireditve, pomagali z brezhibnim -ozvočenjem.
»Smotra folklora« — Zagreb direktor: Petar Mihanovič
KRONA v Basu prekinitve proizvodnje DS ZP odloča, da ostane v veljavi sklep UO ZP prvotne izdaje, ker se v MIKRONU že izvaja, in to v tem smislu, da se za začasno prekinitev proizvodnje tistim delavcem MIKRONA, ki bodo na dopustu (2 meseca), izplačuje osebne dohodke v višini 60 % in ne, kot je navedeno v drugi izdaji sklepov UO ZP, da se za obdobje začasne prekinitve proizvodnje do preklica vsem delavcem MIKRONA izplačuje OD največ do višine 60 %.
O DS ZP se strinja s sklepom UO ZP oz. s sklepom odbora za začasno upravo Tovarne elementov za elektroniko, da se namesto dosedanjega člana tov. inž. Mitje Tavčarja imenuje v odbor za začasno upravo Tovarne elementov za elektroniko tov. ing. Gojmirja Blenkuša, ki dela v PSO na izvozu in domači prodaji elementov in je po prodajni liniji v tesnem stiku s problematiko Tovarne elementov.
Vojaki nam pišejo
Vojak Viktor Pravst Mostar — VE 4 V. P. 6358 — pozdravlja kolektiv »Iskra« — posebno pa sodelavce v odd. vzdrževanje strojev, kjer je delal kot kovinostrugar.
Hvala za pozdrave. Želimo vam dobro počutje pri vojakih. Časopis bomo poslali na navedeni naslov.
Uredništvo
OGLAS
APNO, prvovrstno žgano — po industrijski ceni dobavlja takoj na dom in sprejema naročila KžK Kranj — kooperacija.' Skladišče, cesta JLA (pri -Kernu), nasproti kina Center v Kranju. Telefon 22-143.	.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva: Kranj. Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — . Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
Gasilska zveza Slovenije in Republiški sekretariat za notranje zadeve prirejata v sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo Slovenije, Gospodarsko zbornico in drugimi zainteresiranimi upravnimi organi in organizacijami od 25. septembra do 1. oktobra požarnovarnostni teden. Namen te g akcije je seznaniti državljane s škodo in vzroki nastanka požarov ter jih vključiti v prizadevanja za krepitev požarne varnosti. Na sliki: Za požarnovarnostni teden sta gasilski enoti kranjske tovarne in Podblice priredili skupne gasilske verižne vaje
Posvetovanje predsednikov...
(Nadaljevanje s 1. strani) čim hitreje »preidejo iz.pro-odgovomih oseb (vodilnih in izvodnega v tržni koncept«' delavcev v nabavnih službah) vodenja in upravljanja orga-z izvajanjem sanacije,, med nizacije. V ta namen bo PSO tem ko so drugi ugotavljali predlagal organizacijam, da pomanjkljivo notranjo orga- imenujejo svojega predstav-nizacijo poslovanja, nekoor- mika v PSO, ki bo tako na ' dimirano delo posameznih izvoru vseh informacij, ki za-služb, premajhno njihovo devajo plasman izdelkov, ce-povezanost dela, nekateri pa ne in inkaso. so govorili celo o nepoveza- Ponovno je tov. Rotar po-nosti poslovanja in o nerazu- udaril važnost KVALITETE mevanju znotraj služb •.. našjh izdelkov in takoj za Predstavnik TEN je pouda- tem tudi njihove LC (lastne ril, da obstoja nekoordinaci- cene). Cene izdelkom v sve-ja tudi med posameznimi or- tu stalno padajo, in mi bo-ganizacijaim, ko ene nabav- mo vzdržali ta skoraj neena-ljajo »kritičen material« med ki konkurenčni boj samo z tem, ko ima istega morda zniževanjem LC, kar pa je' druga organizacija med ne- možno samo z izboljšanjem kurantnimi zalogami, in po- tehnologije, z novimi kon-dobno. Izkazalo se je tudi, strukcijami in zvišanjem proda se samoupravni organi duktivnosti. Iskra ima za-. močno zavedajo tudi kadrov- dostno število visokostrokov-. skega problema, kajti po- nih in tudi visoko sposobnih trebno bi bilo kadre, ki kadrov, ki pa jih po vsej opravljajo o&govorno službo verjetnosti ne znamo v zado-okoli materiala, ali primer- voljivi meri tudi izkoristiti, no izobraziti, dodatno šolati,. sicer bi bili naši rezultati kjer je to potrebno, ali pa vsekakor še mnogo boljši, jih nadomestiti z ustrezno Direktor finančno računo-kvalificiranimi delavci.	vodskega področja ZP je v
Predsednik DS PSO je ugo- kratkih besedah prikazal, vso tovil, da problema zaiog go- re?nos‘ problema prekomer-tovih izdelkov v celoti in za-. zalog tako na razredu 3 dovoljivo ne more rešiti PSOsurovine) kot na razredu 5 sama- temveč Samo v sodelo- (polizdelki) m na razredu 6 vanju s tovarnami. Velik; (gotovi izdelki). DS ZP je ze problem postajajo naši vele- fPreJel ustrezne sklepe, ki trgovci, ki kupujejo iskrško 3*. morajo vse organizacije blago,.ker svoje nakupe sku- Iskrf sprejeti kot svoje, jih . šajo vezati na prodajo suro- spolnjevati in upoštevati pn .vin, Iskri. Iskra nabavlja svo'lh odločitvah, »sicer je ¿reko Nabavne organizacije .zp kompletno zrelo za prisil-inaijiši del vrednosti materi- 5? upravo«, je se malo za alov, dočim. znašajo vred- saIo> malo za res pristavil nosti nabavljenih materialov \ov- AIo-lz Vidmar. Dejansko preko lastnih nabavnih od- Je Pa res' da se vsi skupaj delkov organizacij' preko 17 ne zavedamo dovolj vse res-, milijard dinarjev;, in na te nosti položaja, v katerem se nakupe materiala nima vpliv nahajamo, niti PSO . niti Nabavna orga-. Na koncu posvetovanja je nizacija in se jih zato ne da tov. inž. J- Bauman pozval usmerjati/ker smo pač vsak vse samoupravne organe v ria svojem področju samo- Iskri, da sklepe DS ZP, ki .se stojni.	nanašajo na sanacijo, vsi sa-
fudi direktor PSO je ape- mouprvni organi proučijo, lira! na prisotne predsedni- obravnavajo in po njih tudi ke,' da v svojih organizacijah ukrepajo.	I. S.
ISKRA — TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO odbor za začasno upravo Ljubljana, Linhartova 35
ra ž p i s u j e prosto delovno mesto VODJE
KOMERCIALNE SLUŽBE TOVARNE POGOJI:
1.	inženir elektrotehnike II. stopnje, ki je delal na področju elektrotehnike, šib. .toka ih 3-letna praksa v komercialni službi;
2.	diplomirani ekonomist s 3-letno prakso v komercialni službi v podjetju elektro stroke , šibki tok;.
3.	elektrotehnik (šibki tok)) s 5-letno prakso v komercialni službi.
Za vse konkurente pod točko L, 2. in 3. je pogoj aktivno znanje dveh svetovnih jezikov.
Razpis velja do 5. 10. 1967.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o de- I litvi OD tovarne, oziroma po dogovoru,
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev raz- ji piša sprejema Kadrovsko isoc. oddelek tovarne : Ljubljana, Linhartova 35 do 5. 10. 1967.
ISKRA — TOVARNA ELEMENTOV
ZA ELEKTRONIKO
Ljubljana, Linhartova cesta 35
vabi k sodelovanju več:
DIPLOMIRANIH ELEKTROINŽENIRJEV
DIPLOMIRANIH STROJNIH INŽENIRJEV
DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV
Nove sodelavce bo tovarna sprejela v delovno razmerje na razna tehnično vodstvena delovna mesta v upravi tovarne in samostojna delovna mesta v obratih tovarne.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razglasa sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne.
Razglas volja do zasedbe delovnih mest, ki so razglašena po tem razglasu.
Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne, oziroma po dogovoru.
ISKRA KRANJ
tovarna »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta v DE »Tehnična
služba«
1.	VODJA TEHNOLOŠKEGA ODSEKA
2.	VODJA ANALITSKEGA ODSEKA
3.	VODJA PROGRAMSKEGA ODDELKA
Pogoji pod tč. 1. in 2.:
strojni inženir II. stopnje z 2-letno prakso ali strojni inženir I. stopnje s 4-letno prakso ali strojni tehnik s 6-le'tno prakso v industrijski tehnologiji.
Pogoji pod tč. 3.:
inženir strojništva ali elektroinženir II. stopnje s 4-letno prakso ali
inženir strojništva ali elektroinženir I. stopnje s 6-letno prakso v elektroindustriji.
Pismene prijave pošljite do 7. oktobra 1967 na naslov: ISKRA »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ, kadrovski oddelek, Kranj, Savska loka 4.
»ISKRA«
ELEKTROMEHANIKA
KRANJ
OBJAVLJA
prosto delovno mesto:
ŽARILEC SPECIALIST v obratu števcev
Pogoji:
poklicna šola kovinske stroke z najmanj 3-letno ustrezno prakso.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ do 10. oktobra 1967.