gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr. Tećaj XIII. Ljubljani v sredo 13. junija 1855. List 9 Novo zdravilo zoper tertno bolezen Dr. Fr. Yrulkan priporoča neko novo 9 in ? pravi, gotovo zdravilo zoper plesnino grojzdja Drugo terto, ktera je bila skoz in skoz po groj zdih, stéblu in listji plesnivá, je ravno tako opral kakor in jagode namočil v limasto vodo, in ozdravila se je ktero ~ in popolnoma. Tudi če je na kterem grojzdu le tam pa udi grajšak Komini iz Bočna na Tiroljskem skusil tam kakošno plesnivo jagodico opral, se je ozdravila k. ministerstvu notrajnih oprav na znanje dal s do dobrega. pohvalo, da je dobro. Stajarska gospodarska družba Tako je skušal dr. Vulkan po mnozih tertah in je podružnicani svojim, v kterih se vino prideluje, po- povsod se je poterdilo to zdravilo, cesar sein se sam slala popis Vulkanovega zdravila in ga razglasila tudi prepričal, piše Komini. Opraviti ni veliko ž njim; v v ..emškem svojem časniku, iz kterega ga mi povza- nogradu, kjer se na leto 400 veder vina pridela, * da se razglasi še bolje po mnozih deželahslo- vse skupej dá opraviti s 6 goldinarji. „Jez sem po se memo venskim vinorejcom v poskušnjo polnoma prepričan u govori Komini na dalje Zdravilo, ki ga priporoča dr. Vulkan, je novo, „da le limasta voda přežene bolezen". preprosto, in ne prizadeva veliko stroskov ne truda, j^a jmi mui wuoiu m vmu mu ne otvuuujc, » vsak ga lahko rabi. On išce bistvo bolezni v plesníni lahko iz tega posname, da z limom mnogoteri vino Da pa lim tudi mostu in vinu nič ne škoduje se in ce se ta plesnína odpravi, se grojzdje ki grojzdja ozdravi. Znajdel je pa ta pripomoček po skušnjah so sicer res gotove, da se namreč na ž i vais k ih stvaréh ne nareja rastlin ska plesnína. Ta resnica gaje napeljala, da je začel svoje sku šnje na naj bolj plesnivih grojzdih. Sred mesca ju nija (rožnika) so bile kakor droben grah debele ja gode neke terte že čez in čez s pJesnivcem prevlečene rejci vina čistijo. ose 5 Pa se za to je ta namaka dobra, ker přežene ktere takrat dosti škodujejo grojzdju. Nekaj koristnega drevja 2. Zelenika. Zelenika (Buchsbaum; Jugoslaveni pravijo in so smerdele; bile so pepelnate barve, terta je ka- tudi bus ali šimšir; ponemčeno se imenuje pušpanj) zala cerne maroge, listje je bilo vkup zvito, in po 11a- je znan vedno zelen germ, ki ravno ne gré zlo na vadnih skušnjah se je smelo reci jagode že razpokane. 5 da v tednih bojo kviško, pa v silo tolsto deblo zraste. Perje ima gladko, obrobljeno, podolglato, kot usnjato. Je pa tega drevesca da ži- blizo do šest verst: Zelenika od otoka Minorka, nizka Opiraje se na gori imenovano resnico v... .v«^.^.^.«M ^.«.^.»t*, valska stvar pokončá in přežene rastlinsko ples- kot germ, drevesu podobna, razno pernata in pritlična. z el eni kovina ali šim nmo vzame tedaj dr. Vulkan 2 funta in pol na Les tega drevesca vadnega mizarskega (tišlarskega) lima in sirovina —je rumenobled, lepo žilast, terd in te ga popolnoma raztopi v 40 bokalih tople vode tako, žak tako, da v vodi se potone. Večje kose tega lesa da ta limasta voda ni pregosta, pa tudi ne preredka, rabijo orodarji, ki delajo iz njega pišali, hube in druge ampak da je na videz taka kakor lug, ravno srednje pišala; iz manjših kosov narejajo strugarji gumbe, mere gosta. Ta voda se mora potem ohladiti. uoiot x a vuua cjv/ 111 uiu pvuui uniuuiiu ^I&VIllkC ^ utitu ^ /Jijivť 111 nnti'5 pioaiiw ^ jjijjv ^ ivuuv" to limasto vodo je pomočil vse grojzde imeno- nice, škatljice itd., po kterih izdelkih pridni Ijudje si vane terte — in v48urah so bile vse jagode tako lep dnar pridobivljajo. helce zljice in vilice, pišalke, pipe, tobac po zelene in sveti e kakor zdrave; mesca sep- Za kurjavo je zelenikovina kaj izverstna stvar ; tembra (kimovca) je grojzdje dozorelo in je bilo dobro nje pepél je pa posebno ugoden za pripravljanje luga. in zdravo, kakor je navadno. Za apnénee kuriti potřebuje se protja ali suhladi tega Na neki drugi terti je skusil ravno to limasto vodo; drevesca na polj manj, kakor drugega lesa. imela je ta terta troje grojzdov: pervega je pomočil i vsega v vodo, druzega ni c istje rabijo kmetovavci v ovčarnicah, v kravjih 5 grojzd je rastel potem veselo naprej tretjega na pol. Pervi in volovskih hlevih za steljo, po kteri se dobi posebno jagode dru- dober gnoj. Na južnih in toplih krajih raste zelenika zega so terde ostale kakor so bile, so se razpokale visokejša, kakor pri nas;nahajajo se tam drevesa do Y tednih in po tem gnjile 5 na tretjem grojzdu 20 čevljev visoke. Akoravno pa počasi raste 9 tedaj so namočene jagode lepo rastle in dozorele, nenamo- gospodarju še čene pa so plesnéle in sognjíle. pozno kaj dohodka obeta, naj bi ven Popolnoma poterdimo tudi mi, ker sl. vredništvo omenjenega .sta Ugodna, časnika pravi, rekoc: ,.Ceravno se sme misliti, da, kakor mnogo HMHMHHj ker tertna dar ne zanemarjali kmetje nasadbe in reje tega lepega drevesca posebno tam, kjer zemlja in podnebje njemu J. s. etovanih zdravil, tudi to zdravilo pomagalo ne b tertna bolezen ni vunanja bolezen grojzdja, an notrajna iz podnebnih in zemeljnih napak izvirajoca b pak je te rte. dar ne smemo , ker nam ni dano gledati v notrajno delavnišnico natore, zanemarjati nobene skušnje, ker skušnj pa le spet sku naj bolja voditelj • • Naj tedaj vinorejci skusijo todi to toliko hvalj zdravilo, in pote kar natoroznanstva. Od vremena. I II' - (Dalje.) * Razlaza, kako da se toča delà, je dvakrat težka. Ne so zvedil natanko popišejo in na znanje daj Vred ve se 9 **) Mizarski lim, kakor je znano, se kuha iz ž i val ski h stvari: kit itd. Je tedaj lim res živalsk izleček. Vred. od kodi toliko merzlote, da se toliko ledu naprav-Ija; pa si je ravno tako težko misliti, kako da zerna prei doli ne popadajo. 186 OJ kar je Frank dokazal, da so hude megle elek triene so jeli doka/ovati, da se toča, ki pride z gromom ¥ - . __ — * % « Starozgodovinski pomenki t iu treskaniem po ktriki delà *). V nad eglo preeej suh zrak in verhni deli megle praví, ce je ki jih Cvetlica Lotos in njeni pomen na noriških 5 rimskih kamnih i m e g 1 i žarki pripekajo, hitro izpuhtevajo toliko gorkote, da voda zmerzne vzame s p o d u j Razložil Davorin Terstenjak. Dalj si tako (Dalje.) razlaga: Dve megli z naaprotno elektriko ste ena nad drugo V • v Sirap t se nahajamo v imenu Leh Ce iz zgornje padajo drobné zernica v spodnjo, ee nekaj ime Leh se ima po našem visokoučenem Šafařík 2 vderó in z ledeno skorjo prevlečejo, pa se spoduje elektrike Ijevati iz besede leh navzamejo, toraj jih nazaj me^la na se vleće, tako da verze : zdaj jih pa se zgornja postal pomen, primor, optimas % » « I É • V A .. ízpe- areola, Ackerbeet. Pozneje je nificus. nobiiis. ker le težke, vendar kvisko lete V ornj megl se v spet njene elektrike navzamejo, dnjo, spodnja spet nazaj itd., dokler tisti mozje so pljiv pri sodbah in vladařstvu, kteri ktera jih izpaha spodnje megle ne prederó. Akoravno je ta razlaga kot naj bistroumnejš imeli ôdh h dh primeri staronemško d dil. a skand dh haereditaria druzih pregnala, vendar je ne cenim toliko kot drugo veiiko ki daling, edeling praedium avitum, terra procer, nobiiis. Po po vesti Jugoslavenov je Ceh peljal Čehe, Leh Lehe (Leh y to je i Poljak 9 ker J je Fr. V » leta 1849 v Frankobrodu Majnu raz- Meškovičaoe, Mosko h • V 9 plašil. On pravi, da vodni mehurcki so po meg tako ohla pomeni polje) in Meh Mesko 5 iz Krapine prek čez Tatře. Meh jeni, zuje majo se manj gorkote v sebi kot voda da i Ko iz zgornje megle padajo zem prime in hitro zmerzne. Hip v taki me;;li narediti 9 kadar je njegovavno ime iz Mest Shiva-ta, kteri se veii 8a st M V V * * 9 prume rud voda vindex. od sansk. mes irasci i slov. tit se v v se otegne veliko ledu masčevati, 9 t se v v t 9 t se 9 se. Da se utegne voda se bolj ohla t) Kakor v jeziku tako tudi v vokalizmu vlada trilogij a diti kot je treba, da se led delà, pa vendar ne zmerzne, pravi visokoučeni jezikoslovec J. Grimm. Iz treh . * » to poterdujejo skušnje v kemičnih delavnicah. Da je pa kov so se rodili vsi glasui dru f i in sicer iz tudi v zraku hladneja voda kot led, se je leta 1845 mesca Med glasniki je nar žlah 9 ne tako ohla veze med A in februarja pokazalo. Dež je sel, ki je tla z ledeiio skorjo iz kterega sta prevlekel; tla pa tisti čas niso bile zmeri jene kot led. Tudi dežniki, ki so jih iz so se hitro na dežji z ledom převlekli. in oče vsih glasniko izišla. Glasnika E in 9 sta iz za in gorke sobe vzeli ) tako postala, da nastavša AI kratka ostala, in tako po Toča je prav v V • h toplih krajih doma Med vrač nikoma je pa na obé strani okoli pasu ni, če kraj ni višji kot 2000 čevljev nad morjem. Tamkej v tropičnih krajih se točne zerna stajajo, preden na zemljo prileté; se prav v v i sa va in AU proti naturi diftonga sta znamenji E in O se izraziti zamogla glasnik a v druzih jezicih je postal i ali u, na priliko 3 I mt i Kakor sanskritski skr. goth ham 9 t goth. ik, slov. a z y a s » z dig J 9 slov. t 9 skr 9 z dig. jest, sansk. mahat ce mikils, sansk. džan, goth. k > as t i ffoth h toča delà, vendar na tla le kaplje slovanskih narečjih a spremenuje v i itd., tako se tudi v tako se tam k 9 e je prileté. Kakor se pri nas svetinam ćudi čudijo nad točo. Hum bold pravi, da mu je ob popoto JV vanji poleg reke Orinoko misijonar Roman rekel, da se ne M uh fi PO III! šla. , rusinski kril, M a š č i s 1 a v. M poljski k 9 o in u: na pr (beri krul), in tako dalj y w . ---- -----,.J----- -------- ----- 7 V --------T ---J - r-----J-------- - " ~ , j. da bi bila v dolini več kot enkrat s ploho tudi toca Mešek, in iz Mahko, Mehko, je postalo Me šk postalo Mah, Meh, Moh pomanjšavno Mahek, Me hek, Mašek, o. Zato V Egiptu in v obljubljeni deželi gré tako redko da nahaja zgodovinske imena Meško, Muhlo, ktere ravno Višej od nas proti severju to pomenijo, kar M Meh. Ker i® Meh naj so jo nekdaj med čudeze šteli. je čedalje manj soparjev v zraku, toraj ostanejo kapljice demo obiiko Muhlo in Muhko, je ženska oblika M uh majhne, gré sodra, pa ne zernata toca Toraj če boli iz k ali M o h k in aiozka Mohk mogoca Uglasni toplih krajev proti severju prides, manjkrat te bo zadeia {Ji inlauteod) pa se spremenuje v glasnik na primer toča 9 če pa greš v vroče ali tropične kraj 9 in se naselis u ru^i. da^i namesto u 5 1 u h i t duhi zato je iz Moh kl v kaki dolini, je morebiti vse zive dni ne bos vidil. Dozdaj ne poznamo nobene stvari, ki bi nas toče ob varovati zamogla. Na Francozkem so bili še pred 35 leti tako neumni, da so ji slamnate strašila postavljali. Mislili mogoce Mosk HO da bo slama na stebrih meglam elektriko jemala, da toča ne bo mogla delati Tisti 9 ki so hotli prav po uku nekega prebrisanega lekarja „la Postolle" delati slamo na stebre privezovali so samo i a, in ker glasnik l tudi zatatranski Slovani V poslednjem listu je sledeča opazka pri besedi Vercombo-gus po pomoti izostala, zato se sedaj tukaj postavi za terdnejši dokaz, da je Verkombog bil nekdaj pri Slovencih časten. Vredništvo. „Še današnji dan živi v ustih slovenskega ljudstva beseda, ktera na castje V e rk o m b o g a opominja. Sredpostni čas. 9 drugi tudi v slamo bakrene osti (špice) zavij še drugi, sicer nekaj pamětněji 9 SO nasajali bakrene osti, in so z njih drat v zemljo napelje-vali. Zastonj se takim trobi, da drevó, ki je višje kot ste-ber s slamo, bolj na se vleče, in da po lesovih tudi toča gré; zastonj so jim pravili, da bakrena ost, ki nima bronaste zveze z zemljo, nič ne pomaga, ker ne more elektrike v zemljo spušati; tudi jim ni nič pomagalo, da so vidili po mestih tudi toča gré, če imajo hiše y da v se toliko strelnih vodnikov ali kalamit po strehah. Toda, cesar člověk rad kteri je vecidel o tisti dobi, kadar zima slovo jemlje in poralad prihaja, se velí okoli slovenjega Gradca in po Pohorji Varkovnica, Verkovnica; tudi prazniku „babe žaganja" pravijo Verkovnica. Óastitim čitateljem je že bilo razloženo, da stara navada „babo žagatr' opominja na odhod zime in prihod jarega leta. Siva li h a v any — Baba ni samo bila boginja toplote, temoč tudi zime, zato njeno ime Himala enako severno-slovenskemu zimsterli. Zaznamek zime in zimskega bornega vetrovja pa je bil var, ver, ber. be rev, in sicer ker ta zver mokroto ljubi in posvojeni rova nji na-znanuje zimsko boro, ktera vse izrova. Zato se je Shiva- ama tadi rad verjame, če je še tako jalova stvar. Še po-Ijodelska družba je prosila franeozko vlado: naj bi dala po več srejnah točne strašila napraviti. Ker bi pa bilo to veliko stroškov prizadjalo, neslo pa nič, vlada ni přivolila. (Dalje sledí.) A* Kadar se od elektrike govori, naj si misii tisti. ki nič od nje ne vé, da je to neka moč, ki se vsled zunajnega vzroka v nekterih stvaréh izbuja. Je pa dvojna. Ako dve stvari enak električen stan imate, se od bi v a te 5 ako ste pa v njih na-s pro tne elektriki, se nase vlečete, kakor magnet železo na Bhavany velela Vara hade vi in Shiva-Bhava Varahadeva toliko kot Verkombog. Varkovnica, V erkovnica je toraj praznik Sive Babe — Verkovnice (Varahadevi) in v imenu Varkovnica, Verkovnica imamo živo poroštvo in terden dokaz, da je Verkombog slovensk a beseda , da so stari Noričani pod tim imenom tudi Siva-ta in Sivo častili. Slovensko ime pa tudi razjasnuje pomen indiškega pri-imena, kterega je učeni dr. Adolf Weber v svojih indiških študijah pervi prav razložil. Praznik Verkovnice — Ver k 0 m n i c e (m v, primerjaj : čermen in červen) je popisal na se vlece. Pis. kratko prof. Dr. Puíf v bukvah „Marburger Tasehenbuch", 2. Jahrg. str. 289, 290. Pisatelj. -) Safařik „Die àltesten Denkmáler der bolím. Sprache" str. 88. Jakob Grimm „Gesch. der deutsch. Sprache" I. Band str. 274. pogosto izgovarjajo kot vje iz Moskla i postalo Mo s » k va kor tadi pomen laatnega imena na noriških kamnih Mos Valovi ga požró, žalostni praktikant pa samec proti in sedaj imamo razjašnjen pomen slavnega mesta, ka- domu hiti. 2. quitus 2 (Dalje sledi.) Ozir svetu Domů pridši se verže na posteljo, pa nemore zaspati. Komaj pričakuje dneva. Naglo vstane, in ker je po- ■ 1 1 ti Vfit « « m g o groza! polnoma obupal nad svojim življenjem, zagrabi 9 Narodi ruskega cesarstva. Glavni in gospodujoči narod na Husovském so Slovani ki se delé na ćvetero: v velike, male in bele Ruse in pa Poljake. Vštric njih pa živijo še drugi narodi, ki razpadajo skoraj na sto različnih piemen, in govorijo stiri deset raznih jezikov. Slovani so jezgra carstva, in se ločijo od druzih prebivavcev po jeziku, običajih, veri in îjubezni do domovine, ter stanujejo sred cesarstva med litvanskimi močvirji. Slovan je pasko 5 napnè petelina in morivno orodje svojemu čélu - P^l Volgo, černim morjem in mocen, jedrovit 5 utverjen, da je h temu hiter, gibek in živ; lica je okroglejega kakor mu ne škoduje nobeno vreme; velikem gaji přibližuje. Ravno hoce sproziti, kar zasliši ropot na za-pertih durih, puško naglo skrije in vrata odprè. Tù Fido pred njim stojí, čedno klobáso v gobcu deržeč; lačnému praktikantu se ne gnjusi dar, ki mu ga je prinesel zvěsti pès, ter klobáso poje delivši jo z dariteljem in se zdaj sra-muje svojega prejšnega namena. Tak7 zvěsti Fido nazaj pride. 3. v Se tisti dan se sprehaja praktikant s svojim psom v nemški narodi. Naj poglavitneji so veliki Rusi, okoli 35 milijonov, spoda, dopade. » 55 prater a imenovanem. Tam sreča nekega go kteremu Fido, lep psíček z zalo glavico, mocno stanujoči v sredi Veliki za književni. Ruskega: i „Ali bi mi ne hotli svojega psa prodati?" vpraša go njih jezik je povzdignil Peter 0pod praktikanta. JL zlatom ga ne morete preplačati!" od Beli Ruai prebivajo v nekdanji kneževini litvanski, v grodenski, vi- govori praktikant 55 če mi pa pomagati morete, da bi bil sedanji gubernii mohilevski, minski, vilepski lenski, > okoli 3 milijonov jih je; oni so s telesom in du řešen večnega prakticiranja, ga Vam pa dam". To go spodu dopade. ^ Kmalo potem je bil ubogi praktikant v plaćani službi, bom slaběji od velikih Rusov, zavolj močvirnega zemljišča. Težko se je ločil od svojega psa; al le malo časa je po- Mali Rusi, blizo 10 milijonov, stanujejo v staro- grešal sveste živali. Neko jutro stojí Fido pri njegovi po poljskih pokrajinah, v Voli nji, v Podolji in Ukrajini in nad stelji, ker ne z dobro ne z gerdo ni pri novem gospodarji černim morjem. Ti so jačji z duhom in telesom od velikih ostati hotel. Rusov, zvunaj okoli Dnepra na zapadu. Mali Rusi so v srednjem veku branili Europo azijatskih divjakov Tarta-rov in Turkov. Kosaki so se v teh bojih najbolje poslavili. Mali Rus ni tako vesel, kakor veliki Rus, timveč je oto-žen vsled bojev in nesreč, ki jih je preterpel; vendar je dobrodušen in gostoljuben, kakor vsi Slovani, čist na te- lesu in v hisi, ljubi ples in petje; njegove pesme so pa žalostné in silno sezajo človeško serce. Pol jaki prebivajo v poljskem kraljestvu; loèijo se od Rusov po narečji, ki je lepo izobraženo in iaia bogato «lovstvo. Med ostalimi narodi so naj znamenitneji Jud je kteri prebivajo na Poljskem, in štejejo dva milijona duš. Doleta 1850 so nosili iztočno dolgo obleko; zdaj se morajo pa po ruski oblačiti. Govoré nemško-judovski jezik. Tergajejo in kerćmarijo. Za kratek čas pa tudi za poduk Zvest prijatel. Poslovenila G. M. in J. Novomeščanski Mračilo se je že Ob 1. bregu Donave sta se le samo še neki gospod in njegov psiček sprehajala. Gospod je bil praktikant, pès pa koder, po imenu Fido. Pès je bil lačen, praktikant revnega življenja sit. Tišti dan je imel le še toliko, kolikor je bovai, da je svet vstvaril. . .'V U^R * Bog potre Zgrabi tedaj ubozega Fido-ta, kteremu ni imel • V nic reče: „ne morem uboge živali dalje terpefi viditi!" ter psu kamen na vrat naveze in ga v globoko Donavo verže. Tak' zvěsti Fido spet pride nazaj. 4. Gospod njegov se je bii zdaj z Ano, hčerjo nekega bogatega grajsaka soznanil. Enega dné se sprehaja z njo in njenim očetom po nekem vertu. Hodijo semtertje, kar zapazi grajšak, da je mošnjo zgubil. Gospod Lenc gospodarju ime od vsih straní ovoha in se tako je bilo Fidotovema poklice svojega psicka, kteri grajsaka Čez potem med ljudmí zgubí. nekaj časa pride z mosnjo nazaj in jo pred gospoda položi kteri od veselja ne vé, kaj bi storil in kako se zahvalež-nega «kazal. 9 Cez dva mesca sta bila Lenc in Ana mož in zena. Lenc pa je zvestega Fídota svojemu dobrotnfku podařil. Težko se je sicer od njega ločil, pa ni mogel drugače. dru rr i Ali ze dan zjutraj pride Fido nazaj in škaklja poln veselja 9 okoli svojega starega gospoda in nove gospé. Tak' zvěsti Fido spet pride nazaj. 5. Gospod in gospa gresta čez nekaj meseov na grad nekega grofa na deželo stanovat. Temu dopade Fido tako da mu ne da mirú, dokler mu ga ne přepustí, ceravno tez-kega serca. Fido dobí novega gospodarja — pa ne za dolgo. Fido zvěsti spet nazaj pride. 6. Več let je preteklo. Gospod Fidotov umerje. Tisti dan 9 ko so ga pokopali 9 pa zgine tudi Fido. Našli so ga mert jesti dati, ker je sam strádal, in solzé si iz očí brisaje st obe! vega na grobu njegovega gospoda izgled red ke zve Fido nikoli več nazaj ne pride. i 2 W Zena možev z imeni Činko, Stanko, Zoko, Martinko itd. se velí pri Pohorcih Cinkla, Stankla, Zokla, Martinkla, po koroški Cinkva, Stankv a, Zokva. Tako se po Koroškem dekla glasi decva. Moskva je toraj adjektiv. V ruskih slov- iz Benetk včeraj v Terst prišli Novičar iz austrijanskih krajev. 1% Tersta 11. junija. * Presvitli nadvojvoda J > po vecletni i n so adi z nicali se najdejo oblike Moskovitcanin , Moskovec, Mo- gospó svojo pervi Čas poletja radi bivajo. Tu in tam se skvic, Moskal, Moskovit. Iz Meh je torej v ustih Rusov postala oblika M oh (horv. M ulil o. brat Horvata) in namesto to je sliši od kolere, ki se od nekdaj rada ob vročini posamno M os ko, Mohko, h vas, 1 zz v. Moskva. s, Mosko in iz tega Moskla ? Muhar „Gesch. der Stei." I. str. 415. Pis. primer ja brez kužnega značaja. V Be ne tka h pa je huja: 8. dan t. m. je zbolelo 35 oséb, 17 jih je umerlo, 19 pa ozdravilo. ^ I I II 188 Iz Celja 7. junija. Kjerkoli skorej po celjski dolini se koplj ali Ija globokeje premetuje, zadeva 0e na Novičar iz raznih krajev Za naj bolji naris obljubne cerkve na Dunaji iz marsikaj cudnega in zanimivega, kar priča, da v staro- pisano darilo od 1000 cekinov je dosegel g. Henrik Fer davnih časih tukej so nenavadne naravske in človeškepre- etel na Dunaji; 8 druzih, ki so za tem naj boljsi narise membe se godile. Tako nahajajo se pogostoma v manji ali večji globini stari penezi, staro posodje in orodje, staro predložili, je přejelo po 1000 gold, nik Vradni dunajski čas- Wien. Zeit." od 10. t. m. razglaba deržavne do-zidovje, mozajike, človeske in živalske kosti, posebno pa hod'ke in stroske našega cesarstva v preteklem letu in jih primerja z dohodki in stroski prejsneara leta » kamniti spominki z raznimi napisi: kar vse priča, da davno pred nami bivali so tukaj —- ~ r- -7------- 1854, narodi, bodi si indiškega, 1853. slavenskega ali Bog ve kakosnega koli kolena in plemena« jn 333.724 Vsi dohodki so lánsko leto znesli 245 milijonov leta 1853 pa le 237 mil. 136.993 Kaj je pa prej tukaj bilo, preden so naselniki sploh te stroski lanskega leta so znesli 386 mil. 46.646 krajine bili obljudili ? 5 O to prasanje odgovoriti pa ni lahko, tem so zapopadeni nenavadoi stroski za vojaštvo z 91 mil. če ne popolnoma nemogoce Ker pa dan današnji véda na vse strani se ozira narodov in njih prebivalisča bi zved da izvir in zgodovino in določila , podaja ona tudi se v osonje podzemlje, ter y v po drobo matere zemlje skrivnost, ktere v tisočletni 294.664 £1.), stroski leta 1853 so bili le 293 mil. 960.628 fl. Za deržavni dolg se je potřebovalo lani 72 milijonov in 148.316 il., leta 1853 pa 66 mil. 819.173 fl., za visje armadno poveljstvo lani 117 mil. 401.192 fl., leta tmini dosad so bile nam zakrite. Po tej poti najdla je mar- 99.021 1853 pa 111 mil. 967.916 j za železnice lani 27 mil. sikaj cesar prej se ni bila nadjala. Tako nahajajo se tudi 1 . V leta 1853 pa 21 mil. 419.200 9. dan po celjski okolici pod zemljo stvarine, ktere navadno le rodí Pred dvema letoma, na priliko, najdli so v m or j novocerkviski okolici okamnele morske školjke t. m. je visji poveljnik 3. in 4. armadnega kardela fzm. baron Hess delj časa odloženo pot v Ga li ci jo nastopil y * ne davnej najdel je pa kmetič blizo st. Jurja vtiske r eli k da bode ogledal ondi postavljeno armado; spremljajo ga generalmajor austrijanski baroo Kellner Kôllensteinski in pa francozka in b globoko pod zemljo. Zob je s korenino vred visok do Vradni francozki angležka generala Letang in Crawfund. 5 pa 3 širok na hu šilast, rob njegov je ojstri časnik „Moniteur" je razglasil sklep rezatici podoben; sinkljato-progast je, nenavadno terd, pre cej tolat, sploh prelepa okamnina. Spoznali so naravoznanci, da tak zob je tište velikan du- najskih konferencij s sledečimi besedami: „Namestniki Austrije, Francije, Velike Britanije, Rusije in Turčije so se 4. t. m. snidili v poslopji ministra unanjih oprav. Po krat- kom pomenkovanji je rečeno bilo da ske morske zveri, kteri pravijo morski pozeruh (po zediniti ne morejo, so konferencije pri kraji nemski Ha i ali Haifisch, po latinski S qua I us), in ker se pooblastenci « ktere v morji je mnog verst Strasno huda bitva med zavezniki in Rusi je bila 7. dan t. m., od ktere sam lord roke v J Ugodno je bilo, da je zanimivi najdek přišel v prave , pa iz teh v prirodinsko zbirko celjskega gimnazija, se zamore viditi. Najdeni orjaški ud ali del povo-! živa li globoko pod zemljo dokazuje nedvomljivo, da Raglan pravi » da Francozi in Rusi so se bili nekdaj v starodavnih časih gibalo je tukaj se veliko vo do vj jezero ali morje ter da po njem so dervile se gorostanske ribe in ogromna zivjad, kterih mnogo je menda v zemlji obležalo, ko so morski valovi drugam bili odšumeli. Takih žival orjaške kosti nahajamo zdaj v globinah, pa se kakor pravi junaki; vendar so Francozi Rusom vzeli tako imenovani Beli turn in pa M am e 1 o n, jim topovje pobrali in 400 vojakov vjeli. Terdnjava Mamelon je nek zlo važno mesto, ker po pada Mamelona je tudi turn Ma I a k o v in predmestje brodnikov v veliki nevarnosti, potem pa vse rnsovske ladije v luki sevastopoljski. 6. dan t. m. so čudimo, kdaj in kako preb sinjega morja zašli so na dolini zavezniki spet Sevastopolj začeli bombardovati, kar za znamnje veljá, da se zavezniki pomikujejo proti CernajL Rusovska armada jih pričakuje v Inkermanski kopno ter ostali v naročji savinske doline J kjer bi kmalo u t e g n i I a velika vojska V Parizu se je te dní novica raznesla, da je ze Iz Ljubjane. Danes so zapustili svitli knez in visji Skof goriški gg. Andrej Gollmayr Ljoblj in se po dali v Terst dali v Goric boj čez nedeljo ostali in se potem po biti. dinjenim vojnim ladijam ukaz došel, da naj Od eso bom-bardujejo, ker ste angležka in francozka vlada sklenile, Iz ki nega svojega kvenega kneza ze željn željno pričakuj Iz srednje Afrike je došla ža lostna novica, da visoke častí vredni gosp. J Lap 5 ki je šel v jeseni 1853 z gosp. provikarjem dr. Kuobleherjem za katoliškega misijonarja v Afriko, je v Kartumu mesca aprila t. 1. za grižo umerl. Rusom vse primorske mesta in terdnjave pokončati. Petrograda je deželnim poglavar jem Mohileva, Kieva Poltave in Cernigora vnovič zapovedano, naj hitro osnujejo deržavno brambo. — Sliši se, da Rusi celó niso namena imeli, braniti mesto Kerč in Jenikale, ker zavolj davo-žnje provianta nobene posebne važnosti nimate; Perek op je središče za to. z Ljubljane. Zguba delavnega moža je za vsako deželo velika zguba, ki je pa še posebno za tieto stran h od n ega zlo občutlj za ktero je mož dělal, in to toliko bolj, ako Od primorskih rusovskih terdnjav iz-morja se sliši, da so preteklo zimo večidel tako terdno popravljene b;le, da se ne boje sedaj nobenega napada; Riga je sedaj popolnoma varna; ravno tako tudi na mesto njegovo ni lahko narnestnika dobiti. V tem stanu je sedaj naša živinozdravilska šola, ker je gosp. dr. Str upi prosil za c. k. učiteljstvo živinozdravstva v Prag in je po ces. sklepu od 25. maja to službo tudi prejel. Re val. V spodnji zbornici 'i deržavnega zbora v Lon- V Z • • njim zg ubí kmetijska družba enega naj iskreniših podp donu so več dní terpeli pomenki zavolj vojske ali mirú; stranka za vojsko jepremagala; minister Russel (izgovarjaj Rosel) je med drugim rekel: „Ceravno zlo želim, da bi tudi austrijanska vlada z nami djansko potegnila , bi ven- niko ke gosp dr. S trup i je bil skoz vec let ud glav- nega odbora in neutrudljiv oskerbnik družtvenega verta; ž njim vred je po mnogem trudu in obilnih tezavah vreduite 55 v Novic" osnovo izdelal podkovijske in V « Ljubljani, v kteri je učil več naukov b nozdravilske sol ez plači!a iz či dar serčno obžaloval, ako bi se kaj zgodilo, kar bi slabilo moč Austrije le kolčikanj, zakaj Austrija — glavni steber europejske ravnovage — je potreba in pa dobrota za Ea- En dobiček je vendarle imel dunajski zbor: Turčija ropo bo zanaprej veljala kot bistveni ud europejske deržavne stega domoljubja. Težko butaro nam je zapusti!. Prazan pa smejo veseli biti, da dobé učitelja, ki bo vès na svo jem mestu. sostave. Na nobeno vižo se ne bo mir storil, ne Angležko, « kadar se bo vatel nove zemlje" obogateti hotlo u Y Zavolj ustaje na Spanjskem je bila te dní tudi zunajjaznega delà vsa vojaška okrajna Valencije in pa Ka ta Ion ija v obsedni sfan dj»na; iz Arasronije po u«tajniki pobe?ni!i. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jozef Blaznik.