^ fea rasen so**» in prasaikov. t edina predajte vseh delavcev pri kolek- Pogajanjih. Lewie je tudi *»ortl, da se bo udeležil kon-v Unsingu. "Vaš poziv Jg? namig, da se moram u-konfbrttK5e, ki ste jo is-Z i t4mu ^ prišel," lurpC1 V "Vojem ^^voru J^'VJe dal razumeti, da se «Unj. g staliWem, ki ga je O rC?rn€r v kontrover-v?;r ^ ** Murphy name-^i'ti sktivnooti v zvezi s v svoji državi, ftr»1' 'j€ biI govor- je oplazil r hov no sodišče ■apodoir.pnj*mt organiaa- W ^-^Hortea starih m i! ** "tavko že Mlje znana,** je "".ki hoče poetoti te može Urk w ' P°Wjajo " "r m uopHine SS 1. ,1rmL) Odsek za strožjo regulacijo železnic Vladna komisija naj imai kontrolo nad "holding" kompanijami Waahington. — (FP)—Whee-lerjev senatni odsek, ki preiskuje wallstreetsko manipulacijo železnic, je senatu priporočil amen-diranje zakona o meddržavni trgovini v toliko, da bo zvezna komisija za meddržavno trgovino kontrolirala ali regulirala tudi gigantične "holding" kompanije, ki so gnezda bankirskih mani-pulatorjev. , . Wheelerjev odsek se že dalj časa ukvarja s preiskavo manty pulacij wallstreetskih bankirjev. V ta namen mu je senat dovolil nadaljnjih $150,000. Kako se vrši ta manipulacija, je razvidno iz slučaja pokojnih Van Sweringenovih bratov, ki sta si podvrgla za tri milijarde vrednih želeshic pod svojo kon-t ako trolo. Do te kontrole sta prišla z organiziranjem raznih "holding" kompanij, med katerimi je bila Midamerican Corp. pivotna. To kontrolo sta si obdržala tudi potem, ko je njun imperij skrahi-ral. Kakor je senatni odsek dognal, je potem ta trimilijardski imperij padel v roke Georgu A. Ballu tako rekoč zastonj. Investiral je v neke delnice le $274,-000. ¡t h ....... J* mi glav Ud i T'A,,n"n Hh<*iu. pralno vrhov« da niMrm» pok (l*ei j Te V Columbusu spet , v* • 4 1 V* •! strasijoz rdečimi Uradniki federacije nevarni prekucuhi Columbua, O. — (FP)—"Rdeča nevarnost" je igrala veliko vlogo pri zaslišanju glede odvze-tja čarterja mestni delavski federaciji, ki se je vrAilo pred o-krožnim sodiščem. W i 11 i a m a Greena, predsednika Ameriške Ameriške delavske federacije, je zastopal Francis J. Dillon. Green je odredil splošno "čiščenje" u-pornih elementov, ki so se v sedanjem konfliktu med ADF in CK) postavili na stran Lewiao-vega odbora. Dillon je dejal, da so neksteri člani eksekutive mestne delavske federacije pod komunističnim vplivom. Ti imajo zveze s komu nističnimi profesorji na državni univerzi, ki jim ubijajo v glavo komunistično filozofijo. Eden izmed profesorjev, ki so bili obdolženi širjenje komuni stične propagande, je komentiral Diilonovo izjavo kot "zadnje sredstvo raketirjev, ki hočejo u-staviti razmah industrijskega u nionizma v industrijah masne produkcije." Neki drugi profe sor pa je dejsl. da ne rartime komunistične filozofije, kakor je ne razume njegov obtožitelj. Rudarska stavka na Poljskem končana Katowice. Poljska. 24. marca. — Stavka 3000 rudarjev, od katerih je tieoč gladovalo nekaj dol pod zemljo, je bila včeraj končana s komproraJSMh Domače vesti Nov grob v Illinoiau Auburn, 111. — Te dni je umrl Anton Smole, star 53 let in doma iz Št. Petra pri Celju na Spodnjem Štajerskem. Brez malega šest let je bil v bolnišnici in zadnja leta ni spadal k nobeni podporni organizaciji, bil pa je član unije progresivnih rudarjev, katera mu je oskrbela dostojen civilni pogreb dne 20. marca. Tu zapušča dva brata, Martina in Jerneja, nekje v Ohiu pa še enega brata. Pogajanja med unijo in Gen. Electric Unijo je priznala tudi mogočna Westing-house Co. New York. — Te dni so se pričela pogajanja med General Electric Co. in unijo United E-lectrical k Radio Workers. Pogajanja so se pričela v glavnem uradu mogočne družbe. Zastopniki obeh strank bodo izdelali pogodbo, ki bo krila vse tovarne General Electric. Poleg tega unija zahteva direktno zvišanje plač za deset centov na uro, odpravo priganjaštva pod tako zvano "grupno incentivo", zvišanje bon uso v in višje plače za nekatere šihte. Unij ski delegaciji načelu je 26-letni predsednik unije James B. Carey. Kakor pravi skupna izjava obeh strank, so na prvi seji govorili le o splošnih zadevah in proceduri. Pogajanja bodo obnovljena 29. marca. Glavni stan unije poroča, da je bilo prejšnji teden izdanih 29 čarterjev novim krajevnim unijam. Od teh jih je šlo U v Californio, ostalo število pa v druge kraje Amerike. V zadnjih tednih je unija pridobila tisoče novih članov in se utrdila v vseh tovarnah General Electric. Stavka pri Emersonovi družbi v St. Louisu je 100% efektivna. Nastala je, ko je družba pretrgala pogajanje z unijo. Iz East Pitteburgha pa poročajo, da se je podala tudi West-inghouse kompanija, ki je za General Electric najmočnejša družba v industriji za električne naprave. Njena glavna tovarna, ki uposluje 9000 delavcev, ee je smatrala za "neza-vzetno" trdnjavo z močno kom-panijsko unijo. Ta antiunijska trdnjava pa je prošlo jesen pričela pokati, ko so unijski pristaši dobili večino svojih zastopnikov v kompanijski uniji. Ko je ravnatelj tovarne zadnjič ponudil priznanje United Electrical k Radio Workers u-nlji "za njene člane", je krajevna unija 601 to ponudbo odklonila in zahtevala priznanje edine zastopnice za vse delavce, ker reprezentira večino od 9000 delavcev. Ravnatelj T. I. Phillips je nato odgovoril, naj bo to vprašanje prepuščeno glavnim voditeljem unije UEARW in Westlnghouse kompanije pri sklepanju splošne ¡»godbe za vse tovarne družbe. Po tem priznanju so tudi o-stali delavci pričeli pristopati trumoma v unijo. Med najnovejšimi rekruti je John Metcaif, predsednik glavnega odbora kompanijske unije v East Pitte-burghu.. Odprava otroškega dela poraiena v Mass. Nova poteza industrijskih magnatov Inkorporiranje delavskih organizacij Waahington, D. C. — (FP) — Ker so doživeli v zadnjih mesecih poraze na industrijskem polju, se agentio velebitnisa zdaj trudijo, da unišijo delavske pridobitve v kongresu. Kongresni-ke in senatorje skušajo prepričati o potrebi tnkorporiranja delavskih unij, ker so one odgovorne za dviganje cen življen-skim potrebščinam, da je treba omejiti pravico piketiranja in stavkanja in imenovati posebno vladno komiaijo, da bo reševala vse spore, ki ae pojavijo med delavci in delodajalci v velikih industrijah. Marriner Eccles, governer sistema federalnih rezervnih bank, je v evoji is javi, katero je naslovil industrijskim magnatom in v kateri jik je posvaril pred navijanjem con, govoril tudi o monopolu delayskih unij. Da ne more biti govora o tem monopolu, ko je le nekaj nad štiri milijone ameriških delavcev organiziranih, okvog deset odstotkov, mora biti jasno vsakomur. Celo rudarska unija, največja delavska orgaijsacija v Ameriki nima kontrolo ¿nad premogovno industrij)». Nj*n vpliv ae ne more niti primOrjati z vplivom, ki ga ima Jeklarski in železarski inetitut v jeklarski indu striji. Voditelji organiziranih delav cev vidijo spremembo v taktiki velebimiaa. Maj je pričel zahrbtno napadat* unijo s druge strani, ker poučna aUa in pre-stiž organiziranega delavstva sta v tem momentu večja v tej deželi kakor kdaj prej v zgodovini delavskega gibanja. Delavska neetrankarska liga, ki je v zadnji volilni kampanji podpirala Rooeevelta, ima oporo pri delavcih in tudi pri farmarjih, ker stalno naglaša potrebo kooperacijo med njimi na političnem polju. Značilno je tudi, ker je John L. Lewie, predsednik rudarske unije UMWA in načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, v svojem govoru na protinacij-skem shodu v New Yorku na-glašal potrebo kooperacije med delavci in farmarji. To je bilo prvič, da Je Uwis Javno tako govoril. Vse to kaže, da se bo borba med delsvci in delodajalci premestila ns politično polje še pred zaključkom Me na industrijskem polju. Boston, Masa., 24. marca. —-Spodnja sbomica Manaaehuset-taa je včeraj odklonile ratiflka- Konvencija unije lesnih delavcev Longvlew, Waah. — Več ko 800 delegatov se je udeležilo konvencije unije lesnih in gozdarskih delavcev, ki se je vršila v tem mestu. Delegat Je so zastopali 100,000 organiziranih delavcev, ki so uposlenJ na parnih žagah in v gozdovih na zapado in v Kanadi. Konvencija je orfobrir la načrte glede organizatorične kampanje, ki naj bi potegnila vee delavce v unijo. Blum dobil novo zaupnico v parlamentu Pariz, 24. marca. — Vlada ljudske fronte v Franciji je včeraj prejela novo zaupnico parlamenta s 362 proti 215 glasovom v zadevi zadnjih izgredov med fašisti in komunisti v pariškem predmestju Cllchy. Glasovanje je bilo predložil v provinčni zbornici zakonski osnutek, di u-stavi komunistično propagahdoT(^ Načrt med drugim prepoveduje komunistična zborovanja in razpečevanje tiskovin. bo moral plačati po ceni Jeklar» skega trusta, ker druge poti nI. Truat bakra se pa niti na zvišanje plač ne more izgovarjati. Funt bakra «daj stsne 16 centov In pol ali tretjino več kakor je prošlo Jesen. Slično Je tudi s lesom in mnogimi drugimi oziroma skoraj z vsemi potn?bšč|. nami. Kar se sedanjega stavkovnega vala tiče, ni posledica visoke kupne sile delavstva, marveč obrat' no. Delavci so prisiljeni stavkati za višje plače radi draginje, !ozabi-la, kaj Je naredila Anglija, ko Je vodila sankcije proti nji. Mussolini Je dalje rekel, da Je čaeo-pisje v zunanjem avetu, zlasti v Angliji in Franciji, objavilo veliko laž, ko Je poročalo o porazu Italijanskih "prostovoljcev" na ki poetaja z vsakim dnem večja In če kdo argumentira, da bodo Apanskem. "Naši porazi so le na stavke zakrivile nov goopodar- j angleškem in francoekem peplrv skl polom—sploh ne ve, kaj go Ju." Je grmel Mussolini. "IUII-vori Zakrivil jo bo kapitalizem Jeni, zapomnit« si to sramotenje a svojim blaznim drvenj*m za I« bodiU» pripravljeni P profiti, čim večjimi profltl. » 4Dsl>« sa S. sUaaD est* PROSVETA THE EKIJCIITKNMEirr U) Ul LASTNINA lUmMO N rOOroBNB JKOMOTS a* wad >■>■■! I »e ch. ëU*wm ______ti ■ M""" f NN ee M*. MM m »al M*. •• la Ctaar. Pil aa arfa taa». M H M M Mei m rauai far tka UaUaS âlaiaa («aaapt (M RJI pav raar. Cllrm tM Ohm Hü HP* par f« P ROH V BT A •MT-M Sa. La »■*■>« A««, or rai rxonum 13» ; ■ n i —i Klerikalni teror v Wa§hing-tonu Pred nekaj dnevi je prišla kratka, toda zanimiva veat iz VVaahingtona. da je predaednik Rooaevelt te do grla »it katoliške propagande, ki buta ob kongres in ceio ob prag Bele hiše— in atoril je prvi korak, da ae Iznebi te propa-gande. Ta prvi korak je bil, da je državni de-partment preklical svoj prejšnji akiep in dovo-- lil potne liste ameriškim zdravnikom, bolničarkam in šoferjem ambulančnih avtov, ki hočejo Iti v Španijo v službo španske vlade. Iz te in drugih vesti je rszvidno, da je bil driavni department smeriške vlade že od začet-ka civilne vojne v Španiji takorekoč pod kontrolo zakulisnih katoliških ail, ki ao pod pretvezo "ameriške nevtralnosti" preprečile vsako akcijo, katera bi koristila demokratični vladi španske republike sli škodila španskemu fašističnemu generalu Francu. Te zakulisne katoliške sile so poleg Mussolinijs in Hitlerja najboljši zaveznik španake reakcije in zaklele ao se, da morajo Združene drtave storiti vse, kar je mogoče, d« indirektno pomagajo Francu do zmage. Takšna je njihova "nevtralnost"! Razume se, da imajo te sile dobregs zavelhika v Rooseveltovem kabinetu, ta zaveznik pa ima precej vpliva na predsednika samega—pod pretvezo seveds, da ao katoliški glasovi pomogll Kooseveltu do izvolitve. Omenjena vest je tudi razkrila tole aituacijo v Waahingtonu: med novodealskimi demokrati, ki ao blizu Roosevelta in imajo odločujočo besedo v kongresu, sta dve skupini glede Španije. Prva akupina sovraži Muaaolinijev in Hitlerjev fsšizem in sploh vse, kar je v zvezi s tem fašizmom, torej tudi špsnske upornike, ki so se zatekli k IfusaoHniju in Hitlerju za vojaško pomoč — druga skupina pa zastopa fašistično stališče, dh je Franeova diktatura najboljša rešitev za Španijo. Lahko je razumeti, kako stoji ta stvar. V prvi skupini so protestantovskl demokratje, v drugi pa katoliški demokratje, katerim je vse, kar pride is Rims, sveta in najčistejša resnica! Nova sliks, kakšna "nevtralnost" vlada v VVaahingtonu s osirom na špansko republiko! Koliko je prva akupina zdaj odrinila drugo skupino, še ni jasno, vendsr bi človek sklepal, da prva skupina prihaja na površje. I)a katoliška klika izgublja vpliv, Je kriva sama zaradi svojega predrznega pobijanja amendmenta za odpravo otroškega dela, ki je Rooseveltu, po-sebnh i ta njegovi ieni, zelo pri srcu, drugič pa zaradi pobijanja Rooseveltove sodnijske reforme. Roosevelta je zailhje še najbolj pogrelo. Dejstvo, da Je katoliški senator David Walah iz Massachuaettsa organiziral "katoliški blok" v senatu za pobijanje sodnijske reforme, Je zdramilo nove dealerje, ki drže s Rooseveltom. Med temi je tudi precej katoličanov—in prej omenjena prve skupina je zdaj začela organizirati močno gibanje proti katoliški reakciji v VVaahingtonu. Da to gibanje ne bo brez uspehn, Je te pokazal umik državnega dcpartmenla glede Španije ; koliko bo prva akupina uspela glede sodišč, ae (Mikale kmalu. Katoliška propaganda v Washlngtonu pa ni aktivna le proti demokratični A|uinskl republiki, katero črni In sramoti na vse mogoče načine, In proti Rnoaeveltovim sodmjskim ter socialnim reformam, marveč ae je ponudila ameriškim kapitalistom za deklo pri poUJjanju sedečih stavk in l*wisovih industrijskih uniji Sedeče stavke v okviru industrijskih unij CIO bo katoliška i ropeganda razbotinale sa "komunistično del«." Pri tej potezi katoliška pro|»aganda računa a aimpatijami in pomočjo reakcionarnih protestantov v kongresu. Ta propaganda je te zarjovela v senatu sad-njs dni, ko je več senatorjev napadlo sedeče stavke po Ameriki in vpraAalo predsednika, če Ima Amerika "še vlado, ki lahko iivaja zakone za zaščito lastnine". To je bil samo uvod Novi napadi se pripravljajo. ol*ent*m se pa pripravljajo zakonski načrti aa "kontrolo in odgovor-nosi delavskih unij ter za obligatno arbitražo sporov med drloni in kapitalom". Vae to prihaja is riajreakcionarnejših kotov, v katerih se greje katoliška propaganda, ki dane« nastopa kol "največja zaščitnk-a Amerike pred komunistično nevarnostjo" .., Is tistih kotov ie prihajajo g lesov 1. da "dobri katoliški delavci se ne bodo udeleževali sedečih stavk" ... Do danes ao vse eedeče stavke v A-mehki pokazale, da so katoliški delavci v splošnem prav tako solidarni kakor nekatoliškl. Upajmo, da si črna katoliftk* |.f|*tfanda pri teh ofenalvah razbije glavo. , Glasovi iz naselbin Dvejae slavje mladi«» t SND Cleveland, Ohio. — V nedeljo 28. marca bo dan. ho M morali priti vsi zavedni .Slovenci na fltan. V soboto 27. marca zvečer se prične izredns slavnoat mladine Slovenske in Umetniške šole 8Nf) na St. Clsir sve. Oboji bodo pokazali občinstvu na svoje načine, kaj so se naučili v eni ali drugi šoli in kaj nam obetajo v bodoče Pokazali nam bodo, da sta slovenska in umetniška šola uspeh prve vrste in da smo Slovenci v Clevealndu lahko ponosni ns našo mladino, ki ae — četudi bi jih bilo lahko več — tako vestno zanima za umetnost in izobrazbe. Direktor!ju in Prosvetnemu klubu SND se lahko čeatita, ker negujeta v SND take šole, ki neoporekljivo povzdigajo ponos in ugled ne samo Slovencev, pač pa vseh Jugoslovanov. Zato je alehernega zavednega Slovenca dolžnost, da pride v nedeljo v SND, da se na lastne oči prepriča, da ae izplača nekaj žrtvovati in da ae izplača še nadalje gojiti take šole, kot jih ima pod svojo streho SND na St. Clair ave. Kot sem že omenil, se v soboto 27. marca ob 7. zvečer otvori razstava slik učencev Umetniške šole SND v spodnji dvorani. Razstava bo odprta do 11. zvečer in nadaljuje se naslednji dan, to je v nedeljo 28. t. m. Vstopnina je prosta na razstavo. Pripravljen pa bo nabiralnik za prostovoljne darove v podporo vzdrževanja šol SND. Kdor bo hotel, bo lahko položil "mali dar šolam SND na oltar", po avoji možnosti in čutu. Najglav-nejše pri tem pa je, da gotovo pridete na razatavo In si ogledate najnovejša dela — slike, ki so jih dovršili po lanski razstavi učenci umetniške Šole 8ND, katere poučuje umetnik Grego-rij H. Prusheck pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba SND. Razstava slik se nadaljuje v nedeljo od 2. popoldne naprej do polnoči. V nedeljo popoldne ob 3. pa bodo podali učenci in bivši učenci slovenske šole SND pod režijo Mary Ivanuševe krasno, zelo zanimivo pravljično igro v petih dejjih "Princeska in pastir-ček", ki jo je spisal znani slovenski pisstelj Pavel Golia. V gri nastopi nad 90 oseb: gra-ščak s princesko, veterani in spremstvom, kočarioa s sinom pastirčkom, botra Suma z žabami, zajčki in medvedi, nazadnje pa nastopijo še goske. Igra je skozi in skozi prepletene z lepim petjem in bo gotovo vsem ugs-sls. Med drugim poje botra Suma: "l.epo je življenje n aie, lep, prelep jt boli evet in ta vae dovoli i• paše: Zivi! In drugim dni Uvel T Vse igre, katere Je spisal pisatelj mladinskih iger Pavel Go-ia, so ljubke in ustrezajo okusu mlsdih in stsrejših ljudi. V pre-eklostl smo imeli priliko videti že najmanj dve njegovi igri, in sicer je dramako društvo Ivan Cankar vpriiorilo prvič njegovo delo "Poslednje Petrčkove aa* nje" v režiji ge. Avguste Dani-ove, v decembru 1924, kar Je ostslo marsikomu v spominu, mladinsko igro "Jurček" pa smo meli priliko videti zadnji božič SND. Vstopnina v nedeljo k predstavi "Princeska In pastirček" je določena samo na 2/k\ da se na ta način omogoči vsem videti nekaj lepegs. Vstopnice so v preti-prodaji pri vseh zaatopnlkih društev, ki tvorijo Proavetni klub SND; dobijo se pri tajniku SND Johnu Tavčarju ln pri podpisanemu. Avditorij SND mora biti v nedeljo zaseden popolnoma! Praznujte velikonočne praznike v SN domu z našo dosti obetajočo mladino! Na avidenje! Krateni Gorahe. tajnik. Franku Nagllču v »ponln Jtthnatoaa. Pa. —. Zadnjih par mesecev je neizprosna smrtna kosa ix»trosi«ima kosi Is med našimi ljudmi v tej okolici In jim izpodrezala življenjsko silo. Mnogi naši pionirji, ki ao ae ladej-stvovali v našem družabnem Ab IjenJu in ki ao bili temelj našega napredka, polni idealov in delavskih principov, a katerimi SND ob dveh popoldne. Soča bo zapel več lepih pesmi ia igra bo nudila občinstvu obilo zabave Vsak ki se je že udele-so aA prizadevali, da se povzpna Jflfafr prireditev, je bfS vee- tudi naš mali narod vzporedno z drugimi naprednimi skupinami da koraka t duhom časa naprej, so ji podlegli. Neusmiljena usoda se nI izognila tudi Franka Na-gliča in ga je ugonobila v dobi življenja, ko mu je bilo šele 52 let ter ga iztrgala is naše arede. Obiskal - sem ga par tednov pred njegovo amrtjo, kajti znano mi je bilo, da boleha na bolezni, ki je poaledica težkega dolgotrajnega dela. Kot rudar se je namreč nalezel majnarske jeti-ke, bolezni, ki je že neštetim našim rojakom spodjedla nit življenja in jih položila v prerani grob. Nasmehnil se je in me veselo sprejel, niti potožil ni, da je težko bolan, samo to, da so mu malo noge otekle, drugače da gre na boljše in bo kmalu šel delat. Kot navadno, je obrnil pogovor na razna vprašanja, kako jih bomo uredili in rešili. Povedal je par anekdot v svojem prirojenem šaljivem tonu, da sva se oba smejala. Istočasno pa me je mučila neka slutnja, ki mi je narekovala, da je to najbrž najino zadnje svidenje. In. nisem se motil: dne 26. februarja so me telefonično obvestili, da ni Franka več med živimi. Nastala je zopet nova vrzel v naših že itak zredčenih vrstah. Blag spomin umrlemu tovarišu, ki je delal kot mož in delavec! Pokojni Frank ima za seboj 30 let dela. V tej dolgi dobi je delal in se žrtvoval za povzdigo svoje majhne rudarske naselbine. Težko delo, ki ga je opravljal, ga nI utrudilo, da si ne bi bil odmeril časa in ga posvetil delavskemu kulturnemu napredku. Z vztrajnostjo so si zgradili krasen Društveni dom, ki nosi ime Vihar. V tem domu se je razvil močan pevski zbor in godba. Prirejali ste igre in veselice, organizirali močan soc. klub, potom katerega ste se vživeli v skupna ekonomska in socialna vprašanja. Uspeli ste, ds sedaj naselbina lastuje lastni vodovod, dosegli ste, da ima svoj poštni yrad in uspeli, da je namesto angleškega sprejela slovensko Ime Kranj (Krayn)> S tem ste prekosili vse ostale narodnostne skupine v svoji okolici. Skoro polovico teh pionirjev krije že črna zemlja. Le nekaj jih še živi. Ni čudno, da Franko-vi sovrstniki občutijo nagla zred-čenja v svojem krogu. a, Poleg tvojih preostalih te pogrešajo tudi prijatelji in znanci, tako tudi Prosveta in Proletarec ter splošna javnost naprednega elementa. Tvoje delo med nami ti bo najkrasnejši spomenik! Storil si svojo dolžnost kot mož in delavec! Blag ti spomin! Andrew Vldrich. lej zadovoljen s podanimi programi. Sedaj pa bodo dali na o- der še boljše točke ko prej. Zato pa bom& šli na velikonočno nedeljo vsi ljubitelji petja in iger v Slovenski dom, da jih ponovno slišimo in vidimo. Vstopnina samo 28c. Na svidenje! Frank Martinjak. Koncert s igro U Halle, lil. — Kakor je že bilo poročeno v Prosveti, bo pevsko in dramsko društvo Sočs priredilo svoj pomladsnski koncert s šaloigro "Gospa Kordula" na velikonočno nedeljo 28, marca v i it Sedeča stavka se nadaljuje Girard, O. Danes (22. marca) je sedeča stavka pri tukajšnji usnjarni stara teden dni. Kakor sem že poročal, je kompa-nija izposlovala sodnijsko prepoved. da morajo stavkarji takoj zapustiti tovarno, ako ne, jih šerif ven vrže. V tovarno je prišel sam šerif in pribil sodnijsko prepoved po tovarni, da so stavkarji lahko čitali, kdaj morajo zapustiti tovarno. Potem je javnosti poročal, da take stavke še ni videl, da bi bilo vse tako mirno in vse v redu, kajti stavkarji se obnašajo dostojno. Namesto da bi stavkarje izgnal, je vodstvo kom-panije pregovoril, da pristane ha pogajanja. To je bilo v soboto. Res so se sestali zastopniki obeh strank, sklenili pa niso ničesar. Kompanija je zahtevala, da stavkarji zapustijo tovarno, ona pa bo izbrala nekaj delavcev, jim plačala čas in pol, da bodo pospravili v tovarni, tako da ne bo nobene škode in da bodo odposlali usnje na varno, šele potem da se bodo pogajali. Zastopniki stavkarjev so seveda to skemo enostavno zavrnili in izjavili, da stavkarji ne izpraznijo tovarne, dokler kompanija ne prizna njihove industrijske unije CIO, pa magari če družba izposluje še več prepovedi. Naslednji dan je bila nedelja in vreme je kazalo lepo, tako da bodo lahko prišli jeklarski delavci iz bližnjih naselbin Youngs-town, Niles in McDonald izkazat svoje simpatije. Vreme pa se je naglo spremenilo in deževalo je tako, da se ni nihče podal na pot. Pred dežjerti pa je bilo pred to-varno na cestah toliko ljudstva, tako tudi na glavni cesti, da to mesto še ni videlo tolike množice. V pondeljek se je nebo zjasnilo in nastal je lep dan. Zjutraj se vidi pred tovarno le stražnike, potem pa pričnejo prihajati žene in otroci s kosilom, ki ga prinesejo stavkarjem. Med stavkarji se opaža čedalje boljše razpoloženje. Zvečer okrog šestih se je pripetilo za stavkarje nekaj nadvse razveseljivega. V znak simpatije do stavkarjev je prikorakalo iz mesta, baš ko je bilo skoro vseh 600 stavkarjev zbranih pred tovarno, mnogo delavcev raznih poklicev. Par ato jih je korakalo, drugi so se vozili v okinčanih avtih in z spodbujevalnimi napisi. Na čelu povorke so nosili velikanski nspis z besedilom "100% for CIO." Godim je veselo igrala in vladalo je splošno veselje ter navdušenje, THE NATION \ \ ? \ petje in vzkliki. Ke je vea ta o-na masa delavcev prišla j, se je okrog njih zbrala ečja masa ljudi, ki so gledali ta prizor. SpiaaaJi so celo na telefonske droge in na drevje, da ao bolj videli. Kak* rungujci pogostoma plesne svečan^» ierih pa nastopajo le moški tvnsk<£ ^Jm ^gjEKj^MARCA PICS V KT A Vesti 5 Primorskega lasjm kmetom (ikozi gozdarski poix)m i^nino posojilo bo upropa- te sr-ss i« tudi it.«. ^ gospodarstvo . T„t marca 1937. - Razplaa-^ kakor znano, novo prisilno ^ posojilo, ki se odmerja na lÄvine vrednosti nepre-£ in znaša pet odstotkov. Z SS za to posojilo so po vsej ^ , naglico pričeli. Jasno J€ TL da bodo v naših krajih iz-fcTdo zadnjega in izterjali, bo dalo, Ljudstvo je nara-" t obupano. Posestva so že do ajnosti zadolžena, obremer.je-r državnimi, deželnimi in ob-inskimi davki, stalnimi prispev-proBtovoljnimi ali prisilnimi, jih morajo ob raznih prilikah u razne akcije plačevati. Po-lojilo, ki je v enem letu že drugo, , grozi naravnost s popolnim „lomom. Omeniti je treba nam-¡¿, da je bila davčna cenilna jtdnost določena v času uspeva-b in ko so bila zemljišča mno-, več vredna kakor danes. Tako dogaja, da morajo mala kra-i posestva plačati često veli-vsote, ki segajo do 2,000 lir čez Tako mora srednji kmet Senožečah plačati 2,300 lir, v torjah 1,900 itd. Vsote so pač ivisne od velikosti posestev in nlture. Kako bodo posestva idržala poleg vseh bremen, še breme, si je skoro nemogoče sliti. Država je sicer dovolila, se plačuje posojilo lahko v o-rokih. a jasno je, da se posoji-i tem zviša vsled obrestovan-, a tudi to ne bo prav nič po-agalo. Radovedni smo, koliko odo lahko v gotovini izterjali, baledice po se bodo pričele ka-ti v najkrajšem času, ko bodo orala posestva na dražbe, ali bo i morala država odstopiti od trote izterjevanja in spremeniti ogoje posojila. Ljudje so vsi pričani, da to posojilo ne bo 0 v njihovo korist in jim ne bo ;oli vrnjeno. Vsi vedo, da bo-stem posojilom povečali le o- oroževanje in podporo za Špani-ter Abesinijo. Ni čudno, če »rej fašizem s tako lahkoto me-denar brez potrebe, ko ga tu-s tako lahkoto in brez vesti ¡rja in mozga iz svojega ljud-va. Ce bi fašistični hierarhi «deli,« kako težavo mora kmet 1 delavec prislužiti za najpotre-wjše, bi gotovo z večjo pazi j i-Mtjo in previdnostjo ravnali z irodnim premoženjem. Naši kmetje propadajo Gorica, marca 1937. — Naš list l prinesel že mnogo slučajev, ko »propadla naša posestva, na ka-«o potem naselili Italijane I notranjosti, a naše ljudi po-v beraštvo. V Vojščici na «•u «o bila |>ognana na dražbo Posestva. Ker niso mogli last-«i plačati svojih dolgov banki. *T "i bilo kupcev, je prevzela *»tva banka Federale za svo-! terjatve. Na mesto slovenskih ■wov ki jih je ik,znala z doma, 1 »«selila koloniste iz Furlanije. « Pa Je Vojščica zelo kamenit 8Vet. SO se bali, da pri-«jnci ne bi preveč občutili pre-ke razlike, v primeri „ rodo-^ furlansko nižino. Zato jim da bi jih ojunačila, Prec,jšnj0 podporo, s katero I» JS r il"titi svet n i» obdelovati. Tako sledimo načrtnemu iztrebi je vanju naših ljudi iz lastnih rodnih krajev. Ce bi dali našim ljudem podporo, kot so jo dali priseljenim Furlanom, bi si gotovo lahko opomogli in poravnali svoje obveznosti. Toda njim ne gre za to, da bi reševali slovenska gospodarstva. Kako se bodo obnesli Furlani v naših krajih kljub podpori, je problem. Znano je, da je Vojščica čisto slovenski kraj, daleč od prometa. Kmetje, ki so morali zapustiti svoje domove, pa so se preselili večinoma v Furlanijo, kjer si vzamejo v zakup zemljo in jo obdelujejo. Nekateri si tudi kupijo manjše premoženje. Tu jih o-blasti ne gonijo tako in se ponekod prav dobro počutijo. Seveda si morajo poleg tega iskati kot dninarji zaslužka po tovarnsh, delavnicah ali drugod. Male veati Is Addis Abebe poročajo, da je bil tamkaj odlikovan neki Aldo Tudor iz Gorice, ker se je "junaško obnašal" v bojih, ki so jih prestali oddelki tankov, ki jim Tudor pripada. Dobil je denarno nagrado, zlato kolajno za junaštvo in večjo vsoto denarja. Odlikovanje sedaj nabijajo po vseh vaseh Julijske Krajine za zgled vsem domačinom, kako se je treba boriti za veličino italijanskega imperija. Da bi krila svoje notranje potrebe, ki so nastale z velikimi vojaškimi izdatki, bo italijanska vlada prisiljena razpisati novo notranje posojilo. Kakor vse kaže, bo novo posojilo razpisano zopet na podlagi nepremičnin in bo znašalo 5 pošto, kakor je prejšnje. Nemogoče je predvidevati vse posledice, ki jih bo imelo to posojilo, zlasti za naše kmete, ki vsi že komaj zmagujejo bremena in še prejšnjega posojila niso popolnoma izplačali. Večina se jih je morala zadolžiti. Posojilo naj bi šlo za nova javna dela v A-besiniji in za zmanjšanje brezposelnosti. ju je jo na strstegičnih pozicijah Španije, med tem ko so demokratične države nevtralne. Fašisti preizkušajo svoje novo moril-no orodje ns zbičsnih telesih špsnskegs ljudstva kot predpriprave, da ga obrnejo proti pacifističnim evropskim demokracijam. Poraz republikanske Španije bo prinesel ogrožanje vsaki deželi na svetu in izpostavil demokracijo in mir še večji nevarnosti. Velike demonstracije organiziranih delavcev v Detroitu Francoska miši- « ja o vojni v Španiji "To ni več civilna vojna, marveč invazija" Vslencijs. — (FP) — "To ni več civilna vojna, marveč boj vsega ljudstva proti zunanji invaziji." Do tega zaključka je prišla parlamentarna komisija, sestoječa iz francoskih in belgijskih državnih poslancev, ki so se vrnili po treh dneh inšpekcije na guadalajarski fronti. Poslanci so govorili tudi z italijanskimi ujetniki, kateri so jim povedali, da so ofenzivo na tej fronti pričele štiri italijanske dvizije in dve drugi diviziji, kateri tvorijo Portugalci, Nemci in Italijani. Na tej fronti je 36,000 tujezemskih vojakov, ki so šli v ofenzivo s 120 tanki, večjim številom letal, težko artiljerijo in ognjemetalci. Lojalisti so spremenili fašistično ofenzivo v — polom. "Dobili smo nepobltne dokaze o gluposti neintervenčne politike." pravi belgijsko-francoska parlamentarna komiaija. "Italijanske in nemške armade se utr- (Nadaljevanja a 1. atrani.) so novo orožje v rokah delavcev, ki ga bodo rabili v borbi, dokler ne bodo izvojevali svojih zahtev." Da tukajšnje unije, včlanjene v Ameriški delavski federaciji, sodelujejo z svtno unijo in Lewi-sovim odborom, so pokazale včerajšnje demonstracije. Frsnk X. Marte!, predsednik Detroitske delavske federacije, je nastopil na masnem shodu kot govornik. V drugih mestih so unije ADF in Lewisove organizacije v konflik-tu. . Warm Springs, Ga., 24. marca. — Predsednik Roosevelt, ki se tukaj mudi na počitnicah, ni }io-tel komentirati sedečih stavk, ki so povsročile krizo v industrijah, dasi je bilo očitno, da ga situacija vznemirja. Ploho vprašanj, katera so mu stavili repor-terji, ki so hoteli izvedeti njegovo stališče glede sedečih stavk, je Roosevelt spretno odbil. Razgovor je obrnil v druge strupe, ko je izrekel upanje, da kongres ne bo odredil novih davkov v sedanjem zasedanju. * Odkar se je pričela rasširjati epidemija sedečih stavk, Roosevelt odklsnja komentarje o situaciji. To je vzrok, da se širijo govorice o zvezi med predsednikom in Johnom L. Lewisom in obdolžltve, ds Roosevelt odobrava sedeče stavke. Washington, D. C., 24. marca. — Sedeče stavke, ki so ss pričele širiti po Ameriki in katere so se izkazale kot učinkovito orožje v rokah delavcev, so bile včeraj ponovno predmet razprsv v kongresu in drugih krogih. Te so pokazale, da imajo sedeče stavke tudi zagovornike. Kongresnik Martin Dies, demokrat is Texasa, je včeraj predložil resolucijo, ki zahteva kongresno preiskavo sedečih stavk. Resolucija, ki je bila izročena poslovnemu odseku nižje zbornice, določa imenovanje posebnega odbora sedmih članov, ki naj bi proučeval vzroke sedečih stavk in učinke teh stavk na industrije. Dies je poudarjal, da sedeče stavke ogražajo temelje vlade in da škodujejo tudi organiziranemu delavstvu. Izjavil je, da se je že pojsvils revolts proti "odprtemu kršenju lastninskih pravic." Ns drugi strani ps so se ogls-sili zagovorniki sedečih stavk, med temi Perkinsova, načelnics federalnega delavskega depart-menta. V razgovoru z reporterji je izjavila, da v ekonomskem o-ziru se sedeče stsvke ne rszliku-jejo od drugih, le v socislnem smislu so nekoliko drugsčne. Dalje je omenila, da je imela telefonski razgovor s predsednikom Rooseveltom in ds sts razpravljala o situaciji, ki so jo izzvale Stavkolomci obsojeni v Readingu, Pa. Sedeča stavka zajela nadaljnjo tovarno Reading, Pa. — (FP) — O-krožno sodišče je obsodilo 42 stavkolomcev na 90 dni zapora vsakega in plačitev kazni $300, ko so bili spoznani sa krive pod-Žiganja izgredov v stavki noga-vičarskih delavcev. Stavkolomci so bili rekrutirani v Philadel-phiji in poelani v stavkovno cono. Vsi so bili v službi Burnso-ve detektivske agenture in Railway Audit & Inspection, stav-kolomskih firm. Medtem pa se stavkovni val razširja v Readingu In okolici. Nova sedeča stavka je izbruhnila pri Rosedale Knitting Co. Stavkarji so okupirali tovarno in kompanija se je zatekla k sodišču in vprašala za injunkcijo, da priaili atavkarje na umak-nitev iz tovarn. Stavke so že ustavile obrat v 21 nogavičarskih tovarnah v tem distriktu. Delavci so šli v boj za zvišanje mezde in priznanje unije. Mussolini posije novo armado v Španijo! (Nadalievanja a L atrani.) Madrid, 24. marca. — Fašistični glavni stan v Salamanci je končno priznal katastrofalni poraz italijanskih divizij v Guadalajari in iz tega priznanja odseva veliko razočaranje Francisca Franca nad temi divizijami, na katere je toliko zidal. Franco je odstavil dva generala na guadalajarski fronti ln zdaj je v teku "drastično reorganiziranje" načrtov za novo ofenzivo. Trdno u- panje fašistov pred dvema tednoma, da bodo Musaolinijeve divizije proslavile veliko zmago na veliko noč v Madridu, ae je ii-premenilo v teiko poparjenoet, toda Franco Še ni dokraja obupal. T. _ Včerajšnje bojevanje v provinci Guadalajari je pokazalo, da so se razbite Mussolinijeve divi-aije izgubile nekam na sever, kjer jih bodo reorganizirali, njihovo mesto so pa zavzeli domači karlisti (monarhisti), legionsrji ln Msročsni, ki zdsj desperatno branijo postojanke pred Siguen-zo, katere napada španska ljudska milica. Na madridski fronti je milica strla dva lokalna fašistična napada, dočim so bili v južni Španiji nad Cordobo odbiti vsi italijanski napadi na hrib Poso-blanco. Okrog 10,000 Italijanov se neprestano zaganja na ta hrib. Po najnovejših podatkih so Mussolinijeve divizije v Guadalajari izgubile okrog 5000 mo*; od teh je bilo 3000 ubitih, 1000 ujetih in ostali so ranjeni. Med ujetniki je okrog 200 dezerter-jev, ki so pobegnili iz Mussolinijeve armade. Kompanija se bo pogajala m Lewi' sovim odborom I Pittsburgh, Pa. —. Allegheny Steel Co. je naznanila, da se bo pogajala i reprezentanti Lewi-sovega odbora CIO v svrho sklenitve kolektivne pogodbe. Knox Steel Co. je dva dni prej sklenila pogodbo s tem odborom, ki krije delavce v šestih jeklarnah, Appoio Steel Co. pa se je pričela pogajati. Dvotedenska stavka jeklarskih delavcev pri Braeburn Steel Co. je bila končana, ko je kompanija pristala na vse glavne zahteve stavkarjev. Dobili so zvišanje mezde in druge koncesije. Novi japonski premier Sendšuro Hsjašl. Liberalne sile zmagale v Seattlu Seattle, Wash. — Pri tukajšnjih občinskih volitvah je bila reakcija temeljito poražena. V mestni svet so bili izvoljeni vsi trije kandidatje Washington Commonwealth federacije, katero tvorijo liberalci in organizirano delavstvo. Volilcl so porazili tudi načrt za refinanciranje občinske cestne železnice. V sosednjem mestu Tacomi pa se j« zgodilo ravno obratno. Tam sc pa bili poraženi kandidatje Commonwealth federacije. V Seattlu je bil izvoljen tudi profesoR Hugh De Lacely, ki je izgubil službo na državni univerzi rad! svojih političnih aktivnosti. LaFollettov odsek obnovil preiskavo Washington. — La Follettov senatni odsek je te dni obnovil preiskavo o kršenju civilnih svo-bodščin po industrijalcih in razbijanju unij. Prva zadeva na dnevnem redu je razbijanje u« nije po Goodyear kompanlji v Akronu, O., in Gadsdenu, Ala., od kjer so bossje in vigilanti pred več meseci pognali vse or- Agent stavkolomske firme aretiran New York.—Neki agent Burn-sove stavkolomske firme je bil anetiraiw ker ja napadel neko mlado stavkarico v Woolwortho-vi prodajalni, v kateri je Izbruhnila stavka. Ta agent je i drugimi pobojniki, katere je podjetje dobilo od stavkolomske firme, udri v trgovino in napadsl stav-karioo. Trgovina ni odprla vrat naslednji dan, ker so jo obkolili plketi in simpatičarji stavkaric, ki so bili informirani o napadu. Antisindikalistiini zakon črtan V Washing tonu Seattle, Wash. — Eden zadnjih činov držav n? legislature pred zaključkom aasedanja je bilo sprejetje resolucije ia odpravo tako ivanega antisindika-listlčnega zakona, ki je bil sprejet v vojni hiateriji proti dtlav-stvu. Akcijo sa preklio tega kona Je podvsela Washington Commonwealth federacija. ganiiatorje ln prediodnlka kav-Čukarske unije močno rttt*pH« V bolnišnici je ležal več tednov. Lanny Ross pravi: rfrli.....'it '------"t-------—- I*;» •'... , 5Vm-' . * * , ' . , "Luckies nikdar niti najmanj ne nadlegujejo _ mojega grla" "I "Že dolgo rasa se veselim Luekies, So lahka ka)a ln nikdar niti najmanj ne mullegujejo mojega trle , , , ln ta šr t mil ttfe mojega glasu. ZtU se ml, da je slehernemu srnino, da v same precej ur skuienj sa snourna predstava . • • /posebno s programom kot je novi *Shau> Boat\ Dvomim pa, te vetlo, kako krasen oh+uiek je malo ftočlvail, impolnoma /MtsabUl delo ln katlltl Lurky Kongresnih sodeluje s stavkar jil Washington. — Farmarsko-; delavski kongresnik is Minneso-te John T. Bernard ss je v pre-j stoiki intimno zsinteresirsl v stavko 400 krojaških delsvcsv pri National Panta Co Izbruhni ! la je v obeh tukajšnjih tovsr-' nah. Bernard je obiskal sedeče stavkarje in tudi govoril ns trah shodih unije Amalgamated Clothing Workers, ki vodi stavko. Unije zshtevs zvišanje plače za 25%, priznsnje in skrsj-šsnje deiovniks. NpodvUfti pregled je bil pred kratkim storjen med profesi jonalnimi noikimi la ženskami - odvil» nikl, zdravniki, predavatelji, znanstveniki Itd. lamed Mih, ki so rekli, <1* kade cigarete, jih je vet kol 87% ugotovilo, da Imajo oselmo rajši lahko kajo. i Mr. Kos» odobrava modrost Ir pred no« t i in Isto-tako tudi drugI vodilni umetniki radia, odra, filma In opere. Njihovi glasovi so njihove bogastvo. Zato jih toliko kadi Luekies. Tudi VI Imate Uhko aattllo grla od l^ieklre - lahke kaje, proatr gotovih reaklh dre-tí jI ver v, odstran jrnlh s Izključnim procesom "Jt's Toasted". Luekiea so prijazne grlu. NAJFINFJ*I TOBAK— •SMfcTANA PRIDELKA* L/ *,uberškeai >), direktor orgs n ira Utrične kampanje di»trikte, ae razgavarja s jeklarski« dela v- Akcija za Mooney- ja v Washing tonu Wsshington. — Med kongmsj niki in senstorjf kroži peticije zs takojšnjo Hi brezp »gojari po» milosti t«-v Toms Mooneyia, slav- • nege delsvskegs jetnik s v Celi-fomiji. Nsnjo se je p.»dp?sslo le nsd 90 k on grelnikov in senator- ^ 'jSf, _.a ^ Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽENJU—PROTI KAILJU m Četrtek. 25. F. M. DOSTOJEVSKI J : Bratje Karamazovi Roma» v Mirih delih t epilogom—Poslovenil Vladimir Uvtiik m Vendar pa je rodila Fjodoru Pavlovlču dva sinova, Ivana in Alekseja, prvega v prvem letu zakona, drugega tri leta pozneje. Ko je umrla, je bil mali Alekaej v četrtem letu, in kakor čudno se zdi, vendar vem, da je potlej pomnil mater vee svoje življenje, seveda le kakor v sanjah. Po njeni smrti se je zgodilo z obema dedkoma skoro do pičice tisto, kakor a prvorojencem Mitjo: docela pozabljena in zapuščena po očetu, »ta prišla tudi onadva k tistemu Grigoriju v po-aelsko hišo. V poselski hiši ju je tudi našla trmasta stara generalka, dobrotnica in odgojite-Ijica njune matere. Živela je še In ves čas, vseh osem let ni mogla pozabiti žalitve, ki ji je bila prizadejana. O tem, kako ae je godilo njeni Sofiji, vseh teh osem let, je bila pod roko kaj točno poučena, in ko je čula, kako hudo je bolna in kakšna pokvarjenost jo obdaja, je nekajkrat glaano rekla vpričo svojih prisklednic: "Prav se ji godi, to jI je Bog poslal za njeno nehve-ležnost." Natanko tri mesece po smrti Sofje Ivanovne se je generalka osebno pokazala v našem mestu in se napotila naravnost na etanovanje Fjodoru Pavloviča; čeprav je ostala v mestecu vsega samo pol ure, j« vendar veliko napravila. .Bilo je zvečer. Fjodor Pavlovič, ki ga vseh o-sem let nI videla, jo je sprejel naplt. Pripovedujejo, da mu je mahoma, brez vsakršnih pojasnil, kakor hitro ga je zagledala, prlaolila dve krepki In glasni zaušnici in ga trikrat od zgoraj navzdol potegnila za čop, nato pa je, ne da bi dodala le besedico, krenila naravnoat v po-selsko hišo k dečkoma. Ker je na prvi pogled opasila, da sta neumita in v umazanem perilu, je dala takoj tudi Grigoriju zaušnico ter mu naznanila, da vzame otroka s seboj; nato ju je odvedla iz hiše, kakršna sta bila, zavila ju v ogrinjačo, posadila ju v kočijo in ju odpeljala v svoje mesto. Grigorij je prenesel tisto zaušnico kakor pokoren sluga in ni črhnil niti ene surove besede, In ko je spremil staro gospo do kočije, se ji je do pasu priklonil in ji od srca rekel, da ji "Bog povrne za siroti". — "A ti si vendarle cepec!" mu je viknlla generalka, ko se je odpeljala. Ko je Fjodor Pavlovič premislil vso stvar, Je spoznal, da je dobra, in ni v nobeni točki odrekel generalki svojega formalnega soglaaja zastran obeh otrok. O dobljenih zaušnicah pa je šel sam pripovedovat po vsem mestu. Zgodilo se je tako, da je tudi generalka po tem umrla; toda v svoji oporoki je izgovorila malčkoma vsakemu po tisoč rubljev, "da se izšolata, in da se ta denar brezpogojno ves potrosi za njiju, toda s pogojem, da mora zadoščati prav do polnoletnosti, ker je za taka otroka tudi tako darilo več ko dovolj; če je kdo drugačnih misli, naj ai pa ssm od vete mošnji-ček," itd., itd. Oporoke sam nisem čital, a slišal sem, da je bilo v njej baš nekaj podobnega, sila čudno izraženega. Starkin glavni dedič pa je bil mož poštenjak, Jefim Petrovič Poljenov, načelnik plemstva v tisti guberniji. Ko se je pismeno sporazumel s Fjodorom Psvlovičem in takoj uganil, da njemu denarja zs vzgojo njegovih rodnih otrok ne bo moči izpuliti (čeprav ae ta nI nikoli naravnoet branILampak je v takih primerih vselej le zavlačeval in se spuščal včaai kar v čuvstvene i*live)% se je ssm zavzel za sirotka in posebno vzljubil mlajšega izmed njiju, Alekseja, tako da je ta dolgo časa celo odraščal v njegovi rodbini. Prosim čitatelja, da si to še od kraja zapomni. In če sta bila mlada človeka za svojo vzgojo in naobrazbo komu za vse iivljenje dolžnika, sts bil« prav temu Je-fimu Pavloviču, najplemenltejšemu in najblaž-jemu čoveku-možu, kakršnih malo srečaš na svetu. Spravil je malčkoma vsakemu njegov tisočak, ki gs je bila zapustila generalka, in se ga ni dotaknil, tako da je do njune polnoletnosti narasla dedščina s obrestmi vred vaškemu na dva tisočaka, odgojil pa ju je za svoj denar in potrosil za vsakega seveda veliko več nego tisočak. Podrobnega pripovedovanja o njunem detinstvu in mladoati se do nadaljnjega takisto ne lotim; zaznamovati hočem samo najvažnejše okolnosti. Sicer pa omenim o starejšem, Ivanu, samo to, da je odraščal nekam mrk in vase zaprt, a nikakor ne plašen dečko, ki se je že v svojem desetem letu osvestil, da rasteta vendarle v tuji rodbini in ob tuji milosti in da je njiju oče človek, ki je o njem še govoriti sramota itd., itd. Ta deček je jel prav kmalu, to-liko da ne še otrok (tako so vsaj pripovedovali), kazati nekakšne neobičajne in sijajne zmožnosti za učenje. Natanko ne vem, ali zgodilo se je neksko, ds je le malo več ko trinajstleten zapustil rodbino Jefim* Petroviča ter prešel na eno izmed moskovskih gimnazij in na stanovanje in hrano k nekemu izkušenemu in znamenitemu pedagogu tistih časov, ki je bil še izza mladih let prijatelj Jefima Petroviča. Ivan sam je potem pripovedoval, da ae je vse to zgodilo iz rednikove gorečnosti za dobra dela: "Jefim Petrovič se je bil navdušil za misel, da potrebuje deček z genijalnimi sposobnostmi tudi odgoje po genijalnem vzgojitelju. SIcer pa ni bilo niti Jefima Petroviča niti genijalnega vzgojitelja več med živimi, ko je mladi človek končal gimnazijo in odšel na vseučilišče. Ker je bil Jefim Petrovič slabo uredil svoje stvari 'in se je izplačevanje lastnega denarja, ki ga je bila zapisala otrokoma svojeglava generalka in ki je bil z obrestmi vred narasel s tisoč rubljev te na dva tisoč, zaradi vsakojakih, pri nas povsem neizogibnih formalnosti in zamud dokaj zavleklo, je mlademu možu v njegovih prvih dveh vseučiliških letih zelo trda predla; zakaj ves ta čas se Je moral sam hraniti In vzdrževati, obenem pa še učiti se. Pripomniti Je treba, da ni hotel takrat niti poskusiti, da bi se pismeno sporazumel z očetom — nemara iz hladnega zdravega razuma, ki ga je že naprej opozarjal, da od očeta ne bo dobil nlkake le količkaj resne podpore. Bodi si kakorkoli, mladi človek se ni dal niti malo zbegati in si je vendarle našel delo; Izprva je poučeval po dve petici za uro, pozneje pa je tekal po uredništvih časopisov in jim dajal o uličnih dogodkih poročila po deset vrstic s podpisom "Očividec". Ta poročila so bila baje vselej tako zanimiva in pikantno sestavljena, da ao se kmalu priljubila; že v tem je mladi človek pokazal svojo praktično in um-stveno prednost pred tistim mnogoštevilnim, vekomaj siromašnim in nesrečnim delom naše učeče se mladine obojega spola, ki v prestolnicah navadno od jutra do noči obdrsava pragove raznih dnevnikov In časopisov in si ne ume izmisliti ničeear boljšega kakor večno ponavljanje zmerom iste prošnje za prevode iz francoščine ali kake prepise. Ko se je tako seznanil z uredništvi, Ivan Fjodorovič potem ves čas ni prekini) zveze z njimi in je jel v svojih poslednjih letih na vseučilišču Objavljati zelo duhovite preglede knjig o raznih specijalnih predmetih, tako da je postal celo v literarnih krogih znan. SIcer se mu je pa šele v najzad-njem času posrečilo, da je mahoma obrnil nase posebno pažnjo v dosti širjem krogu čitajočega občinstva, tako da so ga pri tisti priliki zelo mnogi zdajci opazili in si ga zapomnili. To je bil dokaj zanimiv primer. Ko je Ivan Fjodorovič te odhajal s vseučilišča in se pripravljal, da bi šel a svojima dvema tisočakoma v inozemstvo, je mahoma objavil v enem izmed velikih dnevnikov Čuden članek, ki je zbudil celo med nestrokovnjaki pozornost in je — kar je glavno — obravnaval njemu dozdevno povsem neznan predmet, ker je bil končal vseučilišče kot prirodoslovec. Članek je bil napisan o vprašanju cerkvenega sodstva, ki ao ga tiste dni povsod obravnavali. Pretresajo nekatera mnenja, ki so jih bili še drugi podali o tem predmetu, je izpovedal tudi svoj posebni nazor. (Dalj* prihodnjič.) "AU sumiš kakšnega posla?" Je poizvedoval. Na smrt bleda mu je odgovorila: "Nihče izmed njih ne more priti v poštev." "Kdo naj torej bo? Ali mar kakšen naš gost?" Yvette je molčala. In tudi Fernand ni dalje sprar ševal. Odšel je v svojo sobo, da v miru premisli to čudno zadevo. Manj ga je težilo dejstvo, da je Izginil okras, zato ga je pa toliko bolj grizel molk Yvette, ki mu je sicer zaupala sleherno nepomembno malenkost, in ki se mu je zdela ko odprta knjiga. Ali je to njena prva skrivnost, ali jih je še več? Kaj tiči za tem prozornim izgovorom, da ga ni marala razburjati? In še drugo poglavje je treba razčistiti: kdo izmed mnogoštevilnih gostov, ki prihajajo in odhajajo, utegne biti tat? Prav ne-všečno se je zdel Fernand prisiljen, da v mislih z nezaupanjem premotri avoje goste. In kaj kmalu je apoznal, da je vse pre-lahkomiselno opustil tehtanje svojih znancev. Tedaj se mu je veilila prijaznejša misel: Ali mu ni morda Yvette, hotela prihraniti to spoznanje in mu je zato zamolčale izgubo? Minil je teden ... In lepega dne je izročil Fernand svoji ženi lično škatlico. "Na, prinesel sem ti tvoj o-kras," je dejal dobre volje. "Kako Je to mogoče?" je za-jecljala. "Antoine se je sam izdal," je pojasnil Fernand. "Zvedel sem, da je pred nekaj tedni odvrnil polom a plačilom precejšnjega zneska. Stopil sem torej k njemu. Ko sem samo namignil, je takoj priznal tatvino in mi izročil zastavni list." "Priznal je tatvino?" je vztre-petala Yvette. "Koj !" je veselo odgovoril Fernand. "In prav zadovoljen sem, da naposled vendar vem kako in kaj, in da bom odslej nasproti vsem nezaupljiv." "Kaj misliš storiti?" "Nič, Yvette. Dal mi je zadol-žnico za primer, da pride kdaj do denarja. Nič bi ne imel od tega, če bi ga kaznovali." Fernand se je sproščeno zasmejal. Gladil je psa in se podil z njim po sobi. Potlej je stopil v otroško sobo, da se poigra še z otrokom kakor vsak dan. Ko se je čez uro vrnil, je našel na mizi pismo z Yvottino pisavo. Ves razburjen je bral: "Antoinove žrtve ne morem dopustiti. Tatvine, ki jo je priznal, ni zagrešil. Sama sem mu vsilila okras, da bi ga rešila. "Vse ti bom priznala, kakor se je zgodilo. "Že dolgo sem njegova zaupnica. Zaupal mi je svoje težave, pa ne morda z namenom, da bi iskal pri meni pomoči, temveč da bi se v svoji osamljenosti nekomu izpovedal. Jaz sem bila presrečna, da eem lahko nekomu w ; * - •• mSBHBHHS *£ËÊÈÊÊÊ IGRAČA Napiasls Mvrs Gruhenbengova Gospod Fernand de Donnay je Isstnik velike tov^ne; njegov dan je poln resnega in odgovornega dela. Ko ae pa zvečer vrne domov, sleče s plaščem vse tegobe In vse nevšečnosti dneva . . . Prelevi ae v zaaebnika, v ljubeznivega človeka dobre volje, ki svojo leno ljubkuje, se igrs s o* t rokom, boža paa in se s služabniki pošali. Pripoveduje anekdote, pogreva družabno opravljanje, govori o gledaliških premie-rah in posluša, kaj ae je vse do-ms zgodilo čez dsn. Nikoli pa niti z beaedo ne omeni svojih tr-govakih opravkov in kupčij, in kadar gs Y vet te ksj takšnega vpraša, je odgovori aamo: "Nikar ne obtežuj svoje srčksne glsviee s takimi težkimi stvarmi." Družabnost Je pri njih doma; premnogokrat ao goat je v hiši in njihov krog *e**edalje veča: vsakdo. ki ga prijatelji pripeljejo a je dobrovoljno in z zaupanjem z vsemi ljudmi, in zato ae zgodi, ds dobe pri nJem odprta vrata (udi takšni, ki Jih navdaja zgolj koristoljubje. Uspehov resda nimajo kdo ve kakšnih, zakaj Fernand ume zmerom strogo ločiti zasebnoat od kupčije, in vaak poskus, da bi skušal kdo v njegovi hiši vplivati na njegove u-radne zadeve, se isjalovi ob ljubeznivem a odločnem odporu. Tudi gospodje, ki prihajajo zaradi lepe gospodinje, ne opravijo ničeaar. Yvette ima za tako včasih prav silovito oboževanje zmerom pripravljen prikupen nasmešek. ki vsiljivcu nedvoumno pove, ds ae ji zdi vse to zgolj neizogibna poaledira družabne konverta-rije. Zato tudi s pravico velja sa ženo, ki je zaljubljena aamo v svojega mota In ki nima sa nikogar drugega ne oči ne ušea. Nekega večera se prikafe V družbi Antoine mož, ki ni na najboljšem glaau. Vsi vedo, da ae je že v vaeh poklicih brea uapeha poekušal, da ga morijo velike težave, in nekateri al celo šepetajo, da viai nad njegovo glavo kat-ženska preiskava. Tudi v n J -r«at»U4 Pietnm. Governerjl šestih industrijskih držav na konferenci, katero je aklical newyoräki govemerl bert Lehman in na kateri so razpravljali o relifnem problemu. Prva vrsta od leve proti I Horner (IWnoisJ^ Lehman (New York) in Hnrley (Massachusetts). Druga vrsta: UFo (WiHc*m»mVBenson (Minnesota) in Qoinn (Rhode Island). - svetovala. Dobro veš, da te ljubim, in da me dvorjenje drugih mož prav nič ne gane. Vse njihove obljube me ne mikajo. Toda našla sem nekoga, ki mi ni ničesar obljubljal, temveč je bil pripravljen, da sprejme od mene dober nasvet in mojo skrb. — Da in nasproti temu sem bila brez moči. "Ti si mi dal vse, kar more mož dajati ženi. Neprenehoma si me razvajal. Kdo bi ti mogel biti kos? A nikoli mi nisi dal priložnosti, da bi jaz tebe obdarila. "Zato sem hodila dan za dnem k Antoinu. Tolažila sem ga, pisala sem mu trgovska pisma, me-šetarila sem z njegovimi upniki. Bila sem blažena ob zavesti, da smem ustvarjati in delati. "Predobro me poznaš in zato ne boš mislil, da ti bom karkoli zamolčala. Vendar razumeih, da je že to dovolj, da je tvoje zaupanje vame omajano. "In tudi jaz — tudi jiz bi se ne mogla več sprijazniti s tem, da bi bila samo igrača. Zakaj bila sem zmerom le okrasek tvojim veselim večerom, igrača za tvoje proste ure, prav tako ko tvoj o-trok, tvoj pes, tvoj radijski aparat, tvoje knjige; razlika je bila samo v tem, da sem po vrstnem redu imela številko ena. "Zato pričakujem v hiši svoje matere zakonske ločitve. Bodi srečen, dragi moj!" Fernard je bral in bral zmerom znova. Njegove oči so zrle mračno na vrstice, razkrivajoče toliko skritih duševnih bojev in neizpolnjenih želja njegove na videz do popolnosti srečne žene. Vajen je bil, da je tudi v težavnih zadevah zmerom našel izhod. Lahen nasmeh mu je šinil okoli ust, ko je stopil k telefonu seboj, je dobro došrl. Ker je šivfl Usnje Fernanda rax vadilo, obču-l"h zaaebtuh zadevah nI nobene- ga reda ; od žene je ločen In lju bimkanje z neko igralko, ki ga je pošteno osmešila, se je končalo z velikim škandalom. Toda Fernand 11 vse to ni nič mar. "Moj gost je", odgovarja vsem na vsi-jlvs vprašanja. Tako bi se bilo Fernandovo življenje gibalo zmerom med urejenostjo njegovih delovnih dni n med razgibanostjo prijetnih večerov, da nI neki dogodek o-rrozil njegovega miru. Začelo ae je tako, da Je nekoč alučajno vprašal : "Yvette, povej ml. zakaj nikoli več ne noaiš briljantnega okraska?" Zena mu je pridušeno odgovorila: "Isginil Je." "Izginil?" se Je zavzel. "In kdaj?" "2e nekaj tednov sem." Fernard je oaupnil: "Zakaj ml tega niai že prej povedala?4' "Niaem te marala razburjati,** Je prizanesljivo odgovorila. "Ali si že naznanila policiji, Yvette?" "Ne.M Tovarnar je vstal in se začel razburjeno sprehajati eem in tja. V JUGOSLAVIJO NAJHITREJŠA DIREKTNA POSLUŽRA r.Mita « <■■».<■■ »nt« solsčss južhs raooa M,ahw pimnli » iIbOw I*n. N(m>« hMm MIm Ii krtataJfM .Mk M aejtao«! »S«* — U«l)»Mr- n Mi Iti 1 pgraHil hce^Hs^eni mi edehne is sedevelM'e •edetas I I "tiT m<»»mU». hSm «SnlMM. y «BS l(*r«M ta ,tNa* ....... južna raoca. SATURNU - VULCANIA TMr.M». » J.IMta.m—<• >pr. • I. • S. I»«U. REX C. dt SAVOIA ROMA Preka liessvo—8. apr. . IS. apr. - SO. apr. . 14. apr. S* lilifirtlt ta iiwiiIS an», m mm kitamS«« p» ahkmhtt mmu s m Ml mrmd ms s. suticm a»»- SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO tkpqorg__ OF BITTER WINE Mnogokrat'1 m zaprt meo • ••••••••••a • H • I Nas lev in narekoval brzojavko za svojo ženo: "Ponujam službo ravna-teljske uradnice v tovarni. Fernand de Donney." Listen to the Yugoslav Radio Hour ef PALMOECH'S TRAVEL BUREAU ANU FOREIGN EXCHANGE Station WWAE. Every Sunday 1 to t 636 S. Clark St., Chicago. - Har. 8006 ===== = SLOVENSKA narodna na jednota izdaja svojo publikacije u i,, ae liat Proaveta sa karisti, trebno agitacijo svojih dr ss propagando svojih idej. pa ae sa propagsndo dragih aih orgaalsacij. Vsaka | tssa običajno svoje fltsilo. I tatorični dopisi in nsznsaila podpornih organizseiJ in ijih 1 saj ae so pošiljajo