St. 32.	V	Ljubljani,	dne	7.	julija	1911.	Leto	VI.
J:
Ih*.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . „ 2*— četrtletna . .	„	1*—
Posamezna št. ,, 0*10
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Mi in naši nasprotniki.
(Iz govora poslanca Jarca na shodu slovenskih k r š č an sko- so c i alnih železničarjev dne
2.	julija 1911.)
S. L. S. in železničarji.
Naročeno mi je, da govorim o naši stranki in o naših nasprotnikih. Pred no pa o tem govorim, naglašam, da ho ojačen »Slovenski klub« štel v novi zbornici toliko poslancev, da bo imel najbrže po odsekih po tri zastopnike. Prilike bo imel, in se bo tudi zavzel za želje slovenskih krščanskosocialnih železničarjev. Svoje želje in sklepe pošljite zato »Slovenskemu klubu«, ki se ho z vso odločnostjo zavzel za nje. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Letošnje volitve.
Letošnje leto 1911 je bilo leto volitev. V Ljubljani smo volili kar trikrat, z ožjimi državnozborskimi volitvami smo pa šli štirikrat na volišče. Stranka, ki se je pri letošnjih volitvah najbolj odrezala, je naša Vseslovenska Ljudska Stranka, ki je pri prvem boju pridobila dva mandata več, kolikor jih je imela prej. Soc. demokrati mogoče vpijejo, kako močni da so po novih volitvah, a v prvi bitki so dobili samo 44 mandatov in da je končno več soc. demokratov bilo izvoljenih, se imajo zahvaliti tistim, proti katerim bi pravzaprav morali voditi naj hujši boj, namreč judovskim kapitalistom in delov-skim oderuhom.
Socialna demokracija ima vezane roke.
Ker so pomagali soc. demokraciji naj-večji delavski izkoriščevalci, da je dobila nekaj poslaniških mandatov, zato imajo zdaj tudi vezane roke. Kako naj soc. demokracija zdaj zastopa odločno delovske koristi, ko ti mora vedno misliti le na to, da se ue zamerijo tistim judom, ki so jih volili. V Ljubljani sami so pa zmagali liberalci le s pomočjo soc. demokratov. Liberalci so menda, kakor sem čul, plačevali soc. demokra-škim agitatorjem zato, da so se pehali za njih kandidata, po deset kron na dan. Meni so se smilili reveži soc. demokraški agitatorji, ki so se za teh deset kron tako pehali za liberalnega kandidata. (Velika veselost.)
Carska zločinstva.
(Dalje.)
Kristjani ga nimajo navadnega pozdrava za cesarja, marveč vsi na kup stlačeni stoje tu, kakor bi drug pri drugem iskali tolažbe in pomoči.
Ah! v krdelu so tudi oni štirje, ki so tolikanj trpeli in ki so se dobili le, da gredo zjedinjeni v smrt! Plavt se je trdno oklenil Motele, roko v roki pričakujeta A vel in Aricija svoje usode. In vendar ni to strah pred smrtjo, kar odseva iz obličja tesno zvezanih Prijateljev, — ne, ampak veselje, kakor bi že imela njihova glava mučeniški neminljivi venec, kakor bi se svetilo na njihovem čelu trojno znamenje vere, upanja, ljubezni.
Najstarejši izmed družbe, častitljiv starček, da znamenje in obsojenci popadajo na kolena. Enoglasno zapojo hvalnico, vsi navdani z zaupanjem do Boga, vsi polni trdne vere v Krista, v Zveličarja.
Zdajci se odpro vrata pri kletki: s straš-n.lmv riovenj°ni, s široko odprtimi žreli poskačejo na tla prebivalci puščave in šume, gladne zveri, kojih požrešnost boi moralo
Volitve v Dalmaciji.
Vseslovenska Ljudska Stranka je zmagala v zadnjem volilnem boju iz lastnih moči. Zato je tudi lahko ponosna na svojo zmago in to timbolj, ker je bil vesel a zanimiv pojav državnozborske volitve v Dalmaciji, kjer so tudi naši dosegli velikanske uspehe. V Dalmaciji je delal ves vladni aparat proti kandidatom hrvaške pravaške ljudske stranke. Po 50 km daleč so morali priti kmetje, da so volili. Ivčevičeva izvolitev je stala najmanj 200.000 K. Po 24 ur so morali čakati volilci, predno so prišli na volišče. Ponosni srno na zmago naših dalmatinskih pravaških zaveznikov. (Živahno pritrjevanje.)
S. L. S. vse sovraži,
zato smo lahko ponosni na svojo stranko. Nas sovraži soc. demokracija, kakor je pokazal tisti soc .demokraški napad na dr. Šušteršiča v šiški, najbolj nas pa; seveda sovražijo liberalci. Po šest let spijo, a ko pridejo volitve, ti pa prilezejo na dan v vojski proti naši stranki. Dozdaj so si še vselej razbili svoje črepinje. Po volitvah zdaj se pa tolažijo, ker so izgubili nemški krščanski socialci na Dunaju nekaj mandatov. To pa vem, da izkušajo svoj korak izakriti z napadi na duhovnike.
Socialno-demokraška gonja proti duhovnikom.
V tem boju in tudi zdaj niste drugega čit.ali, kot napade na duhovnike. »Zarja« n. pr. kriči: »S farji proč!« Vprašam, ali Vam v »Prometni Zvezi« poveljuje kak duhovnik? Mislim da ne. (Burno pritrjevanje.) Socialni demokraciji ne gre Za delovske koristi marveč zgolj za to, da iztrgajo ljudstvu vero.
Kako dela socialna demokracija.
V državnem zboru nastopajo soc, (demokrati po jako lahki cesti. Če zahteva ali predlaga kaka stranka ali vlada z kako izboljšanje 20,000.000 K, takoj pridejo soc. demokrati in zahtevajo 40 000.000 K. Zakaj delajo tako? Zato, ker je neki njih prvovodi-telj svoj čas izjavil: »Mi soc. demokrati moramo vedno več zahtevati kot vse druge stranke, zato, ker nam je na tem, da delavstvo ne bo nikdar zadovoljno.« Mi Zašledu-
nasititi človeško meso, človeška kri. Glasno odmeva pesem krščanske občine; še glasneje pa doni rjovenje zveri, da se stresajo celo dobro zavarovani sedeži gledalcev. Atlas1) poslal je svoje oroslane, Indija svoje tigre, Afrika svoje bivole in slane. V dolgih ovinkih se vije velikanska kača s sviflimi očmi in s širokim, odprtim žrelom. Hej, to je besen lov v zelenem logu! Že teče rdeča, gorka človeška kri; že je koga zadela težka šapa medvedova; tam je vrgel slon človeško truplo v zrak, kakor bi bilo žoga, pa ga v naslednjem trenotju zopet potepta, lako se kača in tiger in spulita za njegov plen.
Trdno se drže drug drugega naši štirje znanci: Plavt, Metela, Avel, Aricija. Varuje jih visoko drevo in tu pričakujejo v trednom objetju smrti.
»Ali ise mar bojiš, Aricija?« govori na tihem Avel in poljubi svojo soprogo na čelo.
J) Atlas se imenuje precej dolga vrsta gora v isevernozapadni Afriki, kjer biva veliko levov v neizmernih pustinjah in divjih gorah in šumah; srednja in južna Afrika ima mnogo bivolov (divjih volov) in slonov; v Indiji pa so doma krvožejni tigri.
jemo draga pota. Mi hočemo, da se izboljša stanje korakoma. Soc. demokrati pa iščejo vedno kaj novega, da bi slepili ljudstvo.
Kdo so socialno-demokraški poslanci?
Ko sem prišel v državni zbor, sem mislil, socialnodemokraški poslanci so po stanu črkostavci, miizarji, rudarji in delavci. A ni tako. Med soc. - demokraškimi poslanci je nekaj judovskih doktorjev, cela vrsta višjih uradnikov, pisatelji in uradniki bolniških blagajn. Med poslanci te »delovske« stranke iščeš zaman delavca.
Liberalci
so imeli v volilnem boju stari »Narod« in pa tisto svinjarsko »Jutro«, o katerem je dr. Tavčar sam rekel v deželnem šolskem svetu: »Gospodje, saj veste, da »Jutro« ni list mojega okusa«. Liberalni listi so ob volitvah čez nas silno lagali. Rekord je dosegel Ribnikar, ki je na nekem shodu kazal s prsti, kakor da srno mi sami tatovi.
Povsod so izkušali delati zgago, a nekaj se mora pripoznati nasprotnikom, bili so jako pridni in agilni.
Nasprotniki imajo v boju z nami deloma lahko stališče, ker se poslužujejo sredstev, katerih se mi ne moremo in ne smemo posluževati. Težje je spraviti ljudi na dobro, kakor na slabo pot. Mladini prirejajo veselice s plesom in s pijančevanjem. Tega mi ne moremo in ne smemo.
Skrb za naraščaj.
Mi moramo skrbeti za naraščaj. Z mladimi železničarji občujte prijazno in jih pridobite »Prometni Zvezi«.
Za časopisje
z vso silo skrbite. V prvi vrsti delujte za »Našo Moč«, ki se mora razširiti med delavstvom tako, da jo bo vsak imel. Spravite jo pa tudi v vse javne lokale. Ravno tako pa tudi skrbite, da se razširi »Slovenec«.
Tako bomo v polnem obsegu porazili naše nasprotnike!
XXX
Shod slovenskih krščansko-socialnih železničarjev, ki ga je sklicalo ljubljansko zaupništvo »Prometne Zveze«, se je vršil
»Moja duša je že gori,« odgovori ljubezniva. »Vidim, kako prihaja Mati božje milosti na svitlili oblakih in angeli s palmami v rokah se zibljejo pri oljenih nogah. Tako nam je obečal naš oče in sedaj se izpolnjuje. Marija, nebeška kraljica, prosi za nas!«
»Marija, kraljica nebeška, prosi za nas!« govori Metela in ž njo oba prijatelja.
Lev in tiger prisopihata, hlepeč po novem plenu in prijatelji se zgrudijo pod udarci zveri. K nebu se ozirajo njihove oči, na ustnih se jim ziblje srečno' smehljanje: zanje je ni več muke, niti smrti.
Kar se začuje vzklik v cesarjevi loži. V ostro zavarovn prostor je stopil mladenič in vsakdo se mu spoštovaje umakne, kakor bi bil Neron sam — Sporu. Obličje njegovo je bledo, kakor je bledo mrličevo, oči so globoko v jamicah in sc sučejo ko mrzličnemu; pot mu lije z čela, obleka njegova je raztrgana in oprašena. Tak plane clo doprsja v loži.
»Avel«! zakliče na ves glas, »Aricija! Prepozno sem prišel — ne morem vaju rešiti. Toda, čujta me, ako še kaj dihata: maščeval vaju bodem!«
v nedeljo 2. julija v ljubljanskem »Ljudskem Domu«. Zastopani so bili železničarji vseh železniških prog, ki vodijo po slovenskih pokrajinah. Oso bi to je navdušilo .zborovalce, ker je bila zastopana na zborovanju tudi mlada skupina »Prometne Zveze« v Trstu, kakor tudi, da so došli tudi zastopniki iz Prvačine, Gorice in z drugih goriških postaj. Zastopani so bili tudi štajerski kršč. železničarji in seveda tudi kranjski. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske skupine in voditelj zaupništva »Prometne Zveza« za južne pokrajine v Ljubljani, tovariš Kolesa. Za predsednika je bil izvoljen drž. in dež. poslanec profesor Evgen Jarc, za podpredsednike pa tovariši: Koleša, Ljubljana; Prummer, Trst; Vončina, Prvačina; Pajk, Zatičina; Pavčnik, Rimske Toplice; zapisnikarja sta bila tovariša Wissiak in Ošaben, Ljubljana. Prvi je govoril poslanec Evgen Jarc o predmetu »Mi in naši nasprotniki«. Razblinil je vse laži, ki so jih širili soc. demokrati ob volitvah proti naši stranki n izjavil, da se bo S. L. S. tudi odslej, kakor se je že, zavzemala za koristi krščanskih železničarjev. Priporočal j« skrb iza naraščaj in osobito, da naj se širi med kršč. železničarji krščansko časopisjei. »Našo Moč« itak dobe vsi slovenski člani »Prometne Zveze« brezplačno, zato naj se pa tudi trdno oklenejo in naročajo »Slovenca«, ki naj ga tudi širijo po vseh javnih lokalih. V gostilno, ki nima »Slovenca«, naj krščanski železničar ne gre. Sledila je razprava, ki so se je udeležili tovariši: Koleša, Ljubljana; Pavčnik, Rimske Toplice; Bogataj, Jesenice; Prummer, Trst; Virant, Loški Potok in tovariš Breznik. Pri drugi točki, stanovske zadeve, so poročali železničarji sami. Razprava je bila zelo živahna. Sprejete so bile resolucije plačilnice Podmelec, pisarniških slug južne železnice, resolucija novomeških članov »Prometne Zveze«, članov »Prometne Zveize« kurilnica, Ljubljana; plačilnice Bohinjska Bistrica, plačilnice Prvačina, članov »Prometne Zveze« na Bohinjski Bistrici in resolucija osobja južne železnice. Moškerc je govoril nato o nekaterih organizačno-tak-tičnih dolžnostih. Sklenilo ®e je prirediti še letos dva pokrajinska shoda in sicer enega za Primorsko in enega za Spodnje Štajersko. Vodstvo zaupništva v Ljubljani se pooblasti, da uvede pripravljalna dela in da stopi v stik s poslancema dr.. Benkovičem in Fonom. Na shod pride med tem poslanec dr. Krek, živahno pozdravljen z- živio-klici ln s ploskanjem. Poslanec dr. Krek govori na to sklepni govor, v katerem pove, da je že dvakrat govoril na Viču in da bo imel še popoldne dva shoda v kamniškem volilnem okraju. V svojem govoru izvaja, da se za železničarje vse stranke zelo potegujejo. V državnem zboru so stavile razne stranke predloge za železničarje, ki so bili zelo lepi, a bili so le pesek v oči, ker tudi soc. demokrati niso ničesar storili, da bi se bilo o teh po-pirjih tudi razpravljalo, (lasi jih je govornik vedno dregal. Govornik nato ožigosa proti-železinčarske predloge osobito nemško-na-cionalnega poslanca Stelzla, ki je med drugim grajal, da ni nrav, ker železnice zidajo hiše, kjer stanujejo železničarji. Iz tega so vidi, koliko so vredni predlogi, ki jih je stavil nemško-nacionalni Kroy. Ampak tudi soc. demokrati niso niti s prstom ganili, da bi prišli v razpravo predlogi, ki se tičejo ko-
»Spor!« zarohni Neron. »O, bogovi, oblaznel je!«
Surovo ga pahne mladenič stran v grozo dvornikom in zopet govori glasno:	»Ti pa,
rimljansko ljudstvo, čuj me! Bliža se Vin-deks; že je blizu vrat glavnega mesta. Neron pa naj bo pregnan, preklicana naj bodo njegova povelja v Galbovem imenu!«
Cesar se opoteka in oblcduje. A že je nastal v gledišču nepopisljiv punt. Zverine morajo beriči pognati nazaj v njihove kletke, kajti gledalci se gnetejo vun iz prizorišča. Ze se slišijo posamezni glasovi: »Živio Galba! Blagor Vindeksu!« Seli planijo v cesarjevo ložo in potrdijo novico, da se zares približuje Vindeks in obenem prineso poročilo, da so se mu izneverile rimske legije.
Skoro nezavestqn hiti Neron stran, kajti groza pred smrtjo pospešuje njegove korake. Svoj plašč popusti v gledališču ter se ogrne v temno ogrinjalo Centurijonovo in se napoti z Burom in Tigelinom v cesarsko palačo. Spora ne vidi več izginil je; toda njegov glas bobni ko gromenje na njegovo uho. Kakor nekdaj, v dnevih ošabnosti in napačne slasti, ko je potoval nepoznan po rimskih ulicah, tako smukne tudi danes
risti železničarjev, dasi je govornik silil uidi soc. demokrate na to. Velika slenarijt* je, fabricirati predloge, v zbornici pa prav nič storiti, da se o njih tudi razpravlja in sklepa. — Po dr. Krekovem govoru zaključi Koleša ob tričetrt na 2 popoldne lepo uspelo IV. zborovanje slovenskih kršoansko-social-nih železničarjev. — Shod je pokazal, da napreduje naša organizacija med železničarji in da bo še bolj, to kažeta navdušenje in de-loljubje naših železničarjev. ■— O tem shodu bomo seveda najnatančneje poročali. Danes objavljamo na uvodne mestu vsebino govora poslanca Evg. Jarca o temi: »Mi in naši nasprotniki«. Druga poročila še objavimo kolikor mogoče natančno in z ozirom na prostor, s katerim razpolaga naš list.
Med brati in sestrami.
Sava. Ko so bile zadnje volitve v bratovsko skladnico, so soc. demokrati agitirali, da je stari odbor za nič, ker ne zna gospodariti in da je preveč klerikalcev zraven. Sedaj so v odboru večina sociji, le v načelstvu sta dva naša in dva rdeča. Ti dobri gospodarji si prizadevajo, da bi delavstvu zapravili 200.000 K. Ivo je rajni ravnatelj Luck-mann zapustil 20 delnic v vrednosti 38.000 kron, je tovarna predlagala, da bi se delnice dvignile in iz tega denarja naj se zida hiše. Staro načelstvo je reklo, iz tega denarja ne, ker hiše ne bodo takih obresti nesle kot delnice, katerih dividende so bile še po 8 odstotkov. Le računajte sociji, bote videli, koliko so prihranili delavstvu stari odborniki. Ko je pa letos prišla tovarna s predlogom, da se mora 200.000 K dvigniti iz hranilnice in naj se iz tega denarja delajo hiše za stanovanja, dobil se je takoj iz načelstva en socij, ki je bil za tovarniški predlog. Da ima naša stranka bolj pametne in previdne ljudi kot sociji, se je pokazalo pri posvetovanju, ker naša dva člana sta bila proti temu. Tovarna naj zida hiše sama iz svojega^ pa ne iz delavskih žuljev. Ta delavska stranka, kot se rdeči sami nazivi je j o po krivici, je protidelavska stranka, ker dela tako, da bi se zapravilo, kar so si delavci odtrgali od ust za starost. Zraven pa upajo agitirati, da morajo soc. demokrati priti v občinski odbor. Volilci jeseniški, le volite jih, ako hočete, da bodo občino na kant spravili. Med temi norci bode gotovo kdo zahteval le take stvari, kar bode občanom v škodo, ne pa kar bi bilo v korist. Saj kaj pametnega ti ljudje itak ne morejo storiti, ker le kaj škodljivega ali neizvršljivega predlagajo, sicer bi bili kmalu »fuč«. Dosedaj žanjejo le med nezadovoljneži in zapravljivci Pa tudi to se bo obrnilo. Ljudstvo jih bo do dobra spoznalo.
Iz Idrije. V sobotnem »Narodu« je zopet nekdo v dveh člankih napisal nekaj tako modrih, kakor jili zmore samo idrijski liberalec. Na zabavljanje, ker so bili liberalci v teku zadnjih let od raznih strani pošteno okrcani, ne odgovarjamo, samo o novi klavnici nekaj, ker smo o tem tudi v »Naši Moči« že pisali. »Slovenski Narod« trdi, da zahteva novo klavnico sanitarna oblast; mi povemo natančneje, da je ta sanitarna oblast dr. Majer v Logatcu, ki je videl v Škoji Loki za ondotne razmere primerno klavnico. Za Idrijo bi pa bila predraga liberalna oslarija. V Loki imajo obširne živin-
med gnjetočo se množico. Že zdavnaj sta izginila njegova pajdaša. Ju je li gnječa odtrgala od njega ali sta s premislekom bežala izpred njega?
Ves črt, vse zaničevanje do njega, ki se je nabiralo od leta do leta, se danes sprožuje nad njim, ki je nima več moči. Celi> vojska, kojo je skušal z darili in s hlimbami zase pridobiti, na katero se je izanašal, da mu bo gotovo podpora, se mu je izneverila in se obrnila k Galbi. Preklinjevanje odmeva po zraku; tleskanje in hrušč njegovih v prah zvrnjenih kipov ga spominja na njegov lasten pogin. Ako bi bilo treba iti le raz prestola katerega je onečastil! Toda Neron predobro ve, da je s krono zapadlo tudi njegovo življenje — osoda Kaligulova mu stoji pred očmi.
Po tatinsko se priplazi do isvoje »zlate« hiše. Srečujejo ga bežeči služabniki, oprtani z raznoličnimi dragocenostmi, ki so si jih sebi prilastili. Tu in tam potrka na vrata cesar v svoji obupnosti, ki so se mu sicer odpirala pri najmanjšem znamenju njegove volje, na pragu so kleče sprejemali — a danes se ne odpro. Nima ga prijatelja v stiski med onimi, ki so ž njim svoje dni požrešno
ske sejme, izvoz živine in se klavnica samo od pristojbin obrestuje in amortilzuje. Vsega tega v Idriji ni; ako je naša klavnica, po liberalnem zatrdilu nerabna, kar seveda ni res, potem jo popravite tako, kakor mesarji žele, sejmišče pa napravite zraven klavnice na senčni strani stare ceste, ki se bo sedaj opustila. Kaj je sklenila tozadevna komisija nas nič ne briga, ker vemo, koliko so take komisije vredne; pri Kobalu je bila tudi komisija, pa njegov zastopnik že danes ve, da bo na Dunaju pogorel; pri povodnji je bila tudi komisija, ki je tako izvedeno škodo cenila, da so nekateri posestniki z notarjevim posredovanjem zabredli v drago tožbo, ki bo štiri leta trajala in za tožitelje nesrečno izpadla. Mi na take komisije niti ficka ne damo, ker vemo, da bi liberalci le škarpe radi zidali in svojim pristašem iz zadrege pomagali; da bi se pa delalo radi klavnice celo 200.000 K dolga na naše stroške, je pa krat kom alo bosa; deželna vlada naj le gleda drugod kako jo s sanitarnimi napravami, n. pr. po Dolenjskem, pri nas je pa njena dolžnost skrbeti da ne bodo naši liberalci gospodarili z eraričnimi dokladami kakor svinja z mehom, ne da bi Idrija imela najmanjšo korist; korist imajo le liberalne posojilnice, mi ne! Misel, naj naša stranka posreduje, da odstopi erar za novo klavnico svet, je zopet oslarija, ker erar ni za to tukaj da bi liberalcem stregel, za zahvalo pa gledal kako ga v javnosti napadajo. Časi, ko je par idrijskih liberalcev vse uradnike teroriziralo, so še zdavno minili in tistih par, ki še za njimi capljajo, deloma iz privatnih ozirov, delajo prav velikokrat svojemu stanu sramoto. Razni liberalni notarji bi radi imeli da bi bil deželni odbor ničla, rudniško ravnateljstvo cunja, sdoišče s porotniki pa zato, da bi jim nasprotnike sodili. Trditev v »Slovenskem Narodu«, da je deželni odbor sam posojilo ponudil, je tretja oslarija, kajti naša občina je, kar smo že neštetokrat s številkami dokazali, v tako žalostnem denarnem stanju, da ne prenese niti vinarja dolga, še manj celih 200.000 K, ki bi se nikdar ne obrestovale ali amortizirale. Zato je pisava o novi klavnici prazno besedičenje takih ljudi, ki razmere ne poznajo, ali pa iz dobičkarstva zgradbo priporočajo; posestniki in davkoplačevalci bodo kakor en mož zoper to, ker dandanes tudi najrevnejše liberalne* in soc. demokrntiPrie glave žalosten položaj našega mesta uvide-vajo.
J. S. Z. skupina Sava-Jesenice napravi v nedeljo, dne 9. julija, ob 9. uri dopoldan v Delavskem domu na Savi prvi redni občni zbor in obenem prosimo vse člane, da se v obilnem številu udeleže občnega (zborovanja. Vsak član naj še kakega novega pridobi, ker to je naša najboljša delavska organizacija na Slovenskem.
šturije-Ajdovščina. V nedeljo, 9. julija, ob 4. uri. popoludne priredi skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze Šturije-Ajdovščina svojo prvo veselico na vrtu g. Ivana Stibil v Šturiji. — Spored: 1. Petje. 2. »Gospa Kordula«, igra v dveh dejanjih. 3. Govor, govori g. dr. Ivo Česnik. 4. »Dva pravdarja« ali »Boljša je kratka sprava kot dolga pravda«, burka v enem dejanju. 5. Petje. 6. Prosta zabava in prosti govori ter občni zbor »Slovenske Straže«. — K obilni udeležbi vabi odbor.
in nasladno jedli in popivali in se razveseljevali v polzlcm razkošji; sam in zapuščen tava po dvoranah, leskečih se zlata in marmorja. Od spodaj doni ljudski vrišč; ljudstvo se gnete k cesarski palači in zahteva smrt Neronovo. Samo, ako pobegne, so more oteti. Toda brez zadnjega tolažila noče bežati; imeti hoče zavest, da si d& lahko smrt z manjšimi bolečinami, kakor da bi izdihnil svoje življenje v rokah puntarjev. Zdajci se spomni Lokustinega strupa, ki mu ga je dala Lokusta, ko mu je sluteč prorokovala njegovo smrt, takrat, ko je bil še na vrhuncu srečo in oholo tepal svet pod svojimi nogami. Takoj plane v svojo skrivno izbo, kjer je hranil osodno stekleničico v zlati Skrinjici. A osupnen se odmakne, sredi sobe stoji Spor; odprl je bil posodico in sedaj drži njegova roka čašo z rdečo smrtnonosno tekočino.
»Vedel sem, da boš sehi prišel, cesar,« govori Spor. Glas njegov zvoni čudno mirno in hladno, primeroma z glasom strasti blaznosti, ki je ušel v cirkusu njegovim prsim. »Nisi mi zastonj pokazal svoje dni stekleni-čice ter jo imenoval poslednjo nado, ako bi ti stud ogrenil življenje na svetu ali ako bi
Z lastnimi močmi.
Vič-Glince. Za celoletni trud, katerega smo imeli pri zidanju Društvenega Doma, smo 2. julija prejeli bogato plačilo-. Slavnost slovesnega blagoslovljenja Društvenega doma. se je v vsakem oziru najsrečnejše obnesla. Da je slavnost tako lepo uspela, gre v prvi vrsti hvala in zasluga krščansko-so-cialnemu delavstvu domače župnije in drugih vrlih somišljenikov in somašljenic, ki so v tako lepem številu prihiteli med nas. Vrli Orli, katerih smo našteli do 240. so dali vsej svečanosti poseben vtis, in pa zavedno žen-stvo v narodnih nošah. Društvenih zastav je bilo dvanajst. Slavnostni govornik v cerkvi in v Domu je bil dr. Krek, saj je ravno on nekako začetnik društvenega življenja med našim versko in narodno odločnim zlasti tobačnim delavstvom. V cerkvi je govoril o nebeškem domu, ki je posebna tolažba delavcu v njegovem trudu; v Domu je pa opisal pomen in važnost društvenega doma, zlasti za delavstvo. Nad vse veličastno se je obnesel slavnostni obhod po sv. opravilu skozi Glince in Rožno dolino. Bilo je res nekaj ginljivega. Demokrati, ki vedno pridigu-jejo o bratski ljubezni, o svobodi in ravno-tako liberalci so kovali črne naklepe po gostilnah in hujskali po svojih časopisih, da bi kako preprečili to lepo manifestacijo delavstva, a ko so videli številne čete vrlih naših fantov, jim je padel pogum, onemeli so in po hudem gromenju, ki nam je obetalo ralzno materijo raz oken, ni bilo ne sluha, ne duha. Pač sta neizogibna socija C. in E. in še nekaj drugih malo začivkala, a sta kmalu dobila po kljunu, da sta utihnila. Sicer pa -se je ves obhod vršil v najlepšem redu. Nad vise prisrčno in ljubko so pa sprejeli in pozdravili goste Rožnodolci, ki so jih obsuli s plohami šopkov in jim klicali bratski: Na zdar! Da bodo Rožnodolci častno rešili svojo nalogo, smo vedeli, a da jih bodo pa tako prisrčno počastili, nismo mislili. Predsednik telovadnih odsekov g. dr. Pogačnik je v svojem nagovoru v Domu priznal, da tako ljubkega obhoda Orel še ni doživel, kakor ravno v Rožni dolini, čast vsem Rožnodol-ccm, ki so tako dejansko pokazali da krepko stoje pod zastavo S. L. S. in se ne dajo goljufati krivim prerokom a la Kristan, in drugi. — [Popoldne je bilo na veseličnem prostoru pravo neprisiljeno bratsko veselje. Vse je kazalo, da smo kakor bratje in sestre ene velike družine. O tvorili so veselico Orli s točnim proizvajanjem na telovadišču. Po telovadbi so pa gosti kmalu napolnili jclšni gozdič. Za razvedrilo je marljivo skrbela sl. kamniška godba, z milim petjem nas je navduševala »Ljubljana« in domači društveni pevski zbor. Postrežljivi posestniki in posestnice paviljonov pa so skrbeli, da nismo tožili o lakoti in žeji. Sociji in liberalci, videč to bratsko vzajemnost in neprisiljeno zabavo med vsemi udeleženci, so v zeleni zavisti hoteli zagreniti nam vsaj konec slav-lja, a so se zelo opekli in si zadali s svojim barabskim napadom novo klofuto. Zbrali so se onkraj Gradašice ter začeli bombardirati na veselični prostor jajca in kamenje. Seveda naši ljudje nimajo polževe krvi. Na-s al je velikansk vrišč. Reditelji hipoma napravijo most čez Gradašico in jo vdero za napadalci, gtiri so zasledili. Čudom smo se čudili, ko izvemo imena teh — junakov. Bog
se hotel odtegniti rokam morilcev. Toda še ni čas, da jo izprazniš; ostane ti še beg in ja:z te bom spremljal. Glej, Neron! s hudobno slcpai ljo si me mamil; umoril si mi mojo mater; ubil si mojega brata; moje prijatelje si žrtvoval svojemu srdu in vendar, Neron, ima Spor se toliko sočutja 19 teboj, da ti je omislil m pripravil zavetje!«
Ne vede, bi li verjel, kar sliši, strmi Neron v bledo mladeničevo obličje.
»Ali li smem verjeti? Ali sc smem zanesti na te, ki si mo ovadil pred ljudstvom? Ki si s svojimi besedami vnel plamenico punta?«
»To sem storil, da sem te rešil, cesar! Le v obči zmešnjavi si lahko utekel. Sedaj pa me č 11 j! Slučajno sem dospel po nekem skrivnem potu do prve sobe pred tvojo izbo. Ta čas sem slišal, kako je Lokusta razodela goljufijo, ki si jo uganjal z menoj. Bol, srd prepodila sta me iz Rima; ni- bilo veliko na tem, kam sem šel — hotel sem le stran hotel sem pozabiti. Kolikor bolj sem prišel vun na deželo, toliko boljše se je kazalo vse za Galbo in radostno so pozdravljali Vin-deksa. Videl sem, da je bilo zate vse izgubljeno in mislil sem le na to, kako in kje bi
zna, kaj bi bilo nastalo v temni noči, ko bi še o pravem času ne bili prihiteli orožniki na lice mesta. Sociji 90 zopet pokazali, kako umejo, kaj je svoboda in bratska ljubezen. Kmalu se je razburjenje poleglo in na veseličnem prostoru je zopet zavelo veselje, ki je trajalo, dokler ni prišlo povelje, da se je treba umakniti iz gozdiča, da ne pride do novih spopadov. Obnašanje gotovih varstvenih organov sc nam je zdelo precej sumljivo in o tem bomo najbrže še govorili. Pravica in enaka mera se bo v tem oziru morala deliti tudi pri nas. Za to se bodo storili potrebni koraki.
Sava. Strokovno društvo delavcev na Savi jo pri seji dne 18. junija sklenilo, da priredi v začetku avgusta tombolo, ker je letos izvanredno veliko bolnikov in štirje slučaji smrti. Odbor pozivlje člane, da priČ-110 skrbeti za dobitke, ter naj bi vsak član prispeval eno krono, da se zamore tombola povoljno izvršiti.
Tobačno delavstvo.
Pristopajte »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi«! Vsaka soborilka, vsak soborilec dobrodošel! Malo dolžnosti.imaš, če primerjaš to, kar daš, s tem, kar dobiš. Kaj zahteva »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« od svojih članov? 1. Enkratno vpisnino 40 vinarjev. 2. Tedenski prispevek 30 vinarjev. 3. Pospešuj stremljenja »Zvezo«! Kaj ti da »Zveza«? i. Bolniško podporo in sicer: Če prispevaš 52 tednov, dobiš 42 dni bolniško podporo, in sicer 72 vinarjev dnevno. Skupna letna vsota 30 K 24 v; če prispevaš neprestano 156 tednov, dobiš bolniško podporo 49 dni, ki znaša dnevno 72 vinarjev; skupna vsota, 35 K 28 v; če prispevaš 260 tednov, dobiš bolniško podporo skozi 56 dni po 72 vinarjev dnevno; •skupna vsota 40 K 32 v. 2. Podpora porodnicam: Porodniška podpora v znesku 10 K.
3.	Podporo ob orožnih vajah dobe le tisti člani, ki prispevajo tedensko 30 vinarjev. Znaša tedensko pet kron in se vplačuje največ skozi 'štiri tedne. 4. Mrtvaščina znaša: Če prispevaš 52 tednov 10 K; 156 tednov 20 kron; 260 tednov 30 K. 5. Pravno varstvo v vseh slučajih, kadar se gre za plačilo ali delovno razmerje. 6. Pravni svet v vseli vprašanjih javnega in zasebnega prava. 7. Mesečnik »Glasnik« brezplačno. Vsaka članica in član krajne skupine Ljubljana naj pristopi takoj prispevnemu novemu razredu s 30 vin., ki nudi veliko večje ugodnosti, kakor stari 24vinarski razred.
Krvoses kapitalizem.
Velika sleparija v vevški popirnici.
Pred poldrugim letom jo pisala »Naša Moč«, da se v naši tovarni godijo- velike sleparije. Ravnatelj je takrat zahteval, da naj delavstvo prekliče kar se je pisalo v »Naši Moči«. Delavstvo pa jo bilo toliko previdno, da se ni dalo speljati na ta lim, temveč je pov-darjalo, da se v vodstvo pisarno nima nič vtikati in ako ni dopis resničen, naj vodstvo tovarne samo da popravek v »Našo Moč«. Seveda vodstvo tega ni storilo in s tem delavstvo utrdilo v mnenju da ni vise v redu
ti našel pribežališče, kjer bi te skril pred pretečo nevarnostjo. Nekaj milj od Rima je stanovanje oproščenca Faona, ki biva ondi poloti, in ondi bodeš našel zavetje, dokler ne bom poskrbel za daljši beg. To neznatno vojaško oblačilo naj tebe varuje, mene pa ta plašč. V skrivnem kotu v nekem notranjem dvoru osedlal sem dva čila konjiča; že naju čakata -— pojdi, mogočni cesar; pojdi, že trka ljudstvo — zvesto ljudstvo, preteč s smrtjo!«
Neron se naglo ogrne v mladeničevo obleko.
»Spor! — edini, katerega sem ljubil in katerega sem neizrekljivo razžalil — edini, čegar zaničevanja bi ne mogel strpeti — ali mi moreš odpustiti?«
Spor ne odgovri, marveč pokaže na vrata. »Ali naj te divjaki živega vjamejo?«
Spor hiti pred njim. Neron stopa za mladeničem in tava po stranskih mostov-žih, kamor še nikoli ni stopila njegova noga; slednjič dosežeta dvorišče, kjer sta ju čakala konja ob drevo privezana, pričakujoč jezdecev.
(Dalje prihodnjič.)
v pisarni. Mislili smo, da bo vodstvo radi tega dopisa izvajalo' kake posledice. To pa se ni zgodilo in ko bi se, bi bili takoj nastopili v »Naši Moči« z dokazi resnice. Sedaj pa se je dokazalo, da so se v naši tovarni že delj časa izvrševale tatvine in to v pisarni. Bil je večkrat denar oddan na pošto. V pisarni se je v torbo zaklenil, torba se je oddala zaklenjena kakemu delavcu, ki'jo -je ne9el na pošto, kjer se je torba odprla od strani poštarice, v kateri pa ni bilo denarja, ampak samo nakaznice. Enako se je izgo-dilo, ko se je na železniško postajo v Zalogu poslala večja vsota denarja po delavcu v torbi, ki je pa prinesel mesto denarja samo prazno torbo. Delavci, ki so- nosili prazne torbe sem in tja, so bili v 'sodni preiskavi in malo je manjkalo, da niso prišli v zapor in ob službo kot tatovi. — Dne 18. t. m. se pa naenkrat raznese govorica, da se je tat ujel v osebi uradnika Schreiberja. Nadzornik Oto Kenedi se je takoj pripeljal z Dunaja, da vso stvar preišče. Gospod uzmovič pa je seveda obolel in ostal doma. Preiskava je dognala, da je bilo več tisoč kron pokradenih. Gotovo pa je, da tega nobeden natančno dognal ne bo. Pred dvema letoma je pri polletnem računskem zaključku manjkalo nič več kot 56.000 K, reci:	šestinpetdeset
tisoč kron. Ta primanjkljaj so vrgli na delavstvo, češ, da papirja prav ne tehta. Takrat so ta primanjkljaj poravnali s tem, da so delavcem 2 odstotka od izgotovljenega blaga odtrgali pri akordu. Goljufalo se jo tuidi na ta način, da se je v pisarni pripisovalo na plačilne liste imena takih, katerih sploh v tovarni ni. Dosti žalostno je, če se delavca, ki je osem mesecev bolan doma, skozi vseh osem mesecev vpisuje, da dela in obenem kot bolnega. Seveda je ves njemu pripisani zaslužek smuknil v žep zgoraj imenovanega navihanca, To je zelo žalostno izpričevalo .za pisarno. Če bo vodstvo imelo take uradnike, potem pa z Bogom Jožefova dolina! — Seveda bo primanjkljaj, katerega je povzročil Schreiber,. moralo poravnati delavstvo, ker se bo že gledalo, da se pri vsakem nekaj utrga, pričelo se je že z delom na vseli krajih. Schreiber pa ni kradel samo delavstvu, ampak tudi svojim kolegom v pisarni, in to prav iz. žepov. Kakor se čuje, je bil rajni tovarniški blagajnik trikrat okraden. To je bilo že dalj časa znano v javnosti. Ta afera pa je med delavstvom zbudila veliko ogorčenje. Splošno se govori: Če se je že v tovarniški blagajni tako kradlo, kaj šele pri delavski bolniški blagajni, ker vsako leto primanjkuje dva do tri tisoč. Računa pa ne pokažejo. Po predpisih se mora letni račun nabiti po vseh delavnicah. Sedaj se pa to že dve leti ni zgodik>. Naj bi se nadzorovalna obla91 malo pobrigala, kakšen red da vlada pri naši bolniški blagajni. Kakor sc vidi, se misli V9a afera potlačiti. Zato 9e je pa tudi pustilo Schreiberju toliko časa, da jo je lahko popihal . . . Obžalovanja vredni pa so uradniki, ki so res pošteni, pa morajo tako sramoto prenašati radi enega, ki 9e bo sedaj s pokradenim denarjem lahko v pest smejal vsem ostalim. Radi bolniške blagajne sem uverjen, da ne bo prej reda, dokler v to poklicana oblast v smislu postave ne skrbi za to, da bodo lahko po delavstvu izvoljeni zastopniki smeli tudi v polni meri izvrševati' svoj posel. Mi hočemo red. Po Schreiberjevih manipulacijah, ki so ostale toliko časa prikrite, res ne moremo nikomur več zaupati. Zahtevamo, da napravi poklicana oblast revizijo, da se delavstvo pomiri.
Ne pozabite, da j? treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpli^ bo imelo Vaše gladilo
| A.ŽIBERT 1
■	-- LJUBLJANA -	■
H PREŠERNOVA ULICA gg PRIPOROČA SVOJO VELIKO [§]
i ZALOGO ČEVLJEV 1
| DOMAČEGA IZDELKA. |
liniftoliSn, ndslfinrnejžn priim zn M!
uenproiii.i9D9»33iii|i
Stanje viol čez 21 illijsnov R.
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudska
posojilnim
rejlstr. zadruga z neomejeno zavezo
Miklošlteva cesta 8
pritličje v lastni hlil nasproti hotela,Union* za (ranč. cerhuijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih	j/	Q/	brez
obrestuje	/o	/fl	kakega
po	■	/	^	/	U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4'50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anfon Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; pran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChegg, veleposest! v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hiSni posest, v Ljubljani; pran Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil."; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
"Materi velijo xit>bro. po ceni in jnu^nesl/iifO-potovali na/ se obrne/e
rSimonJ?Jfmetetea
v JSjLLjS/cirii JiblodvorsAe ulico20. "ilutAaDursAujtttpasnilti Ar/o se Im^ilačnv.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „St°vens^e Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MEMSCIIL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
E
i
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
nTTTTTinTTmiatiriTtTiiiiiTiTiraiiim
Gričar & Mejač
Ljubljana
Prešernima ulica št. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosti
d konfekciji za dame.
TTTTTirnrrrrnrrTTTTTurTTTTrrrrTTrr o
POZOR!
Ceniki s koledarjem zastonj in poStnlne prosti.
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
UNION
««
♦»
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čndnn
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni~ on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
(prt
^ LJUBLJANA
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj-novejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. *
'	aCT	#■
s/
,<L>
©
Ljubljana
Pred škofijo 19.
Lehama „PRI Utr ml m. BOHINCA
) Mini« m vogalu Eltmsoie n liuste cesta
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 6 steklenic V kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,.Sladiti" za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-ljica 50 vin., večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 30 vin.
Poslpalnl prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog-, škatljica 50 vin., 6 Sltatliic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., ti steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin.
Žeieznate krogljice, proti bledici (Bleiclisucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Dežnike in solnčnike
domačega izdelka
najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu
IliOUlUDIIi
Sl IS. Stari trs št. 4. Merim ulica SU. jj
□ Popravila se izvršujejo točno in ceno. q
8aoaaaacjacjaaacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa§ Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
V	C
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov. delavska druživa!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO ČESNIK
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjena naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stsfflfl
Edina in najkraJSa Črta u Hmeriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dnit
HAVHE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
----------- ED. ŠMARDA ----------------------
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri „FIGOVCU“.
llfHN JHX m SIN
u Ljubljani. Dunajska cesta št. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnih
nožnih koles in šivalnih strojev
SUH za rodbino in obrt. mm
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihae' Moškerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.