V Ljubljani, 23. decembra 1919.	Leto II.
Štev 44.
Vsi listi so vsleel velikanskih tiskarskih poviškov primorani ali znatno dvigniti naročnino, ali pa prenehati. Zato bodo postali dnevniki tako dragi, da se bo moral marsikdo iz gmotnih ozirov odpovedati naročilu in kupovanju. Na drugi strani se bodo podražili tudi tedniki, ki pa navzlic temu ne bodo mogii ustrezati današnjim potrebam. Zlasti sedaj po zimi, ko imajo ljudje največ časa za čitanje, preteče preveč časa med eno in drugo številko tedensko enkrat izhajajočega lista. Tudi se med tednom zgodi marsikaj zanimivega, kar bi bilo treba hitro povedati in ne šele čakati prihodnjega tedna. Naš č.ovek zlasti na deželi dejansko nujno potrebuje list, ki bi bil veliko cenejši kakor dnevnik, ki bi pa moral s svojim točnim poročanjem, z novicami in z zanimivostmi popolnoma nadomeščati dnevnik. Ako to razmišljujemo, pridemo do prepričanja, da je mogoče potrebam današnjega časa najboljše ustreči, če se ubere med tednikom in dnevnikom nekaka srednja pot. Tem zahtevam in potrebam bo v bodoče ustrezala ,,Domovina". Od novega leta naprej izhaja
»Domo ina" trikrat na teden.
Uprava „Domovine" je preskrbela, da bo prinašal list poleg pregledov vseh dogodkov tudi izvirne domače, zagrebške, beograjske in druge najnovejše brzojavne in telefonske vesti. V ostalem ostane smer lista dosedanja.
, Domovina" bo izhajala ob ponedeljkih, sredah in petkih. Trikrat na dom pošiljana stane
mesečno samo 3 1L
Uverjeni smo, da bo velika velika večina naših dosedanjih naročnikov zelo zadovoljna, da smo se odločili tako poceni izdajati ,Domovino* trikrat na teden. Tako jim bo naš list za silo popolnoma nadomeščal dnevnik in jih bo obveščal zadosti naglo o vseh važnih in nujnih dogodkih. Ker pa nam je na tem, da ostanejo ,,Domovini" prav vsi dosedanji naročniki zvesti, smo se odločili, onim, ki bi nove naročnine nikakor ne zmagali, vendarle omogočiti prejemanje lista
in sicer s tem, da se naroče samo na petkovo .,Domovino". — Petkova številka bo izhajala tudi za naprej kot samostojen tednik in bo veljala kakor dosedaj samo 12 K na ieto,bo torej najcenejši slovensm tednik.
Vabimo dosedanje naročnike in bralce, da nam po možnosti z obratno pošto obnove naročnino, da spravimo novo naro-čilno knjigo čimpreje v red. S tem vabilom pa se obračamo tudi na druge rojake, ki dosedaj ,,Domovine(< niso prejemali ter jih prosimo, da vstopijo v krog naših prijateljev in postanejo naročniki ,,Domovine*.
Naročnina je pošiljati na naslov Upravništvo ,,Domovine", Ljubljana, Sodna ulica 6. Naročnina znaša pri trikratnem prejemanju na teden za en mesec K 3-—, za četrt leta K 9-— itd.; petkova številka sama pa velja en mesec K 1'—, za četrt leta K 3*— itd. Posamezna številka 40. vin. Pri odpošiijanju naročnine naj se pripomni, je-li je naročnik star ali nov. Tudi je označiti, če je naročnina za celo ,Domovino' ali samo za petkovo številko.
Uprava ,,Domovine''.
Adolf Ribnikar:
Možje možato na delo!
V bivši Avstriji nisem nikdar obupal nad bodočnostjo Jugoslovanov. Tem manj imam vzroka, da bi danes ne zrl s ponosom in s popolnim zaupanjem na našo toliko zaželje-no Jugoslavijo.
' Ljudje, ki gledajo nazaj, katerim uhajajo misli še v staro Avstrijo, ne morejo in ne bodo škodovali naši sveti stvari. Preko njih bo šel mogočen razvoj Jugoslovanov. Niso sposobni, da bi gradili na razvalinah turškega in avstrijskega cesarstva nov dom sami sebi. Slepi so in kratke pameti, da ne spoznajo, kaj je bila za nas preteklost in kakšno si moramo sami ustvariti bodočnost. Pred vojno ni bilo samo v Avstriji boljše kot danes pri nas, marveč tudi vsepovsod, v Srbiji, kjer prebivajo ljudje sedaj pod zemljo, ker jim je sovrag uničil vse, prav vse, je bilo pred vojno stokrat boljše, kot je danes na Angleškem, ali kjerkoli drugod. Zapeljani ljudje, ki so pripomogli, da je zemlja bila v svetovni vojni bolj namočena človeške krvi, neznačajneži, ki so se veselili, ko je gorelo vsepovsod in na vseh koncih, se danes še niso poskrili od sramote. Motijo nas in strup vlivajo zopet na nas, ki hočemo na pogorišču, ki so ga zakrivili drugi, zopet zidati. In kdo se upa trditi, da je mogoče čez noč postaviti propadlo posestvo zopet v prejšnji stan? Leta in leta potrebuje za to posestnik.
Prav nič se nam ni bati ne za narodno edinstvo, ne za enotnost države. Ali so proti temu kmetje, ki so združili vse svoje zadruge v skupni centrali v Beogradu? Kmetje morda za to, ker snujejo za celo državo enotno politično organizacijo? Ali so proti narodnemu edinstvu in enotnosti države obrtniki, ki so v Celju osnovali za celo državo osrednjo stanovsko organizacijo obrtnikov? V Beogradu imajo svoje centralne državne organizacije tudi železničarji, poštarji, uradniki, zdravniki, inženirji, lekarnarji in še drugi stanovi. Demokratska misel pa je tudi v odločujoči politiki združila vse napredne, modernejše in mlajše sile, ki hočejo s posvetnim delom ter s socijalnimi in gospodarskimi reformami dvigniti jugoslovanski narod in njegovo državo. Razvoj gre v najboljši smeri. Šele zanamci bodo pravično sodili, če je šel prepočasi ali prenaglo, četudi si danes vsi želimo, da bi šel hitreje.
Ako bi nezadovoljneži delali, mesto da godrnjajo in psujejo, bi bili danes lahko že naprej. Ako hoče biti ljudstvo država, mora ljudstvo tudi delati, da se vidi delo države. Delati, delati in zopet delati mora vse od malega do velikega, od mladega do starega. Le delo, z znojem ovenčano, nas bo rešilo in zadovoljilo. Na vseh poljih treba ustvarjati in producirati. Kadar bomo vsega pridelal in izdelali preveč, bo izginilo pomanjkanje in nezadovoljstvo. Možje, možato na delo! Doma v obrtu, v trgovini, v delavnicah, nad zemljo in pod zemljo, in videli boste čudeže. Vsakdo pa naj se danes zanima tudi za javna vprašanja in posveti naj vsaj nekaj svojih n oči tudi javnemu delu. Lotimo se prosvetnega, gospodarskega in političnega dela po občinah, v okrajih, v državi. Občinske volitve, ki so pred durmi in državnozborske pa naj poživijo naše veselje do javnega dela.
Možje, le mbžato na delo in še preje ka-ker drugo leto o Božiču se bodo pokazali že lepi sadovi našega dela. Možje, le možato na delo, da bodo srečne naše družine, zadovoljne naše občine in bomo vsi skupaj veseli naše države in truda, ki smo ga zanjo imeli.
ObOnsKe volltvs wi lili.
Ljubljanska deželna vlada je izdala naročilo vsem županstvom, da pripravijo volilne imenike za občinske volitve. V kolikor smo obveščeni, bodo volilni imeniki razpoloženi v tekom meseca januarja, meseca februarja pa se bodo že v vseh občinah v Sloveniji skončale občinske volitve.
Volitve občinskih odborov se bodo vršile po novem občinskem volilnem redu, ki ga bo v kratkem sprejel in razglasiti dal ministrski svet. Nov volilni red je bil neobhodno potreben raditega, ker je bil dosedanji volilni" red po občinah zelo zastarel, za današnji čas krivičen, sicer pa tudi v raznih krajih Slovenije zelo različen. Drugače so volili po občinah na Štajerskem, drugače na Kranjskem, drugače po mestih na Kranjskem in drugače po mestih na Štajerskem. Novi občinski volilni red bo veljaven za vse občine v Sloveniji in ne bo delal nobene razlike med volitvami na deželi in po mestih.
Volilno pravico za občine bodo imeli v prvi vrsti vsi 21 let stari državljani moškega spola, ki prebivajo stalno v občini najmanj že dve leti. Doba, ki so jo prebili
moški pri vojakih, ne bo pretrgala rednega bivanja in bo imel tak občan volilno pravico. Razun teh moških bodo imeli volilno pravico po občinah, ako na dan razgrnitve volilnih imenikov v njej prebivajo, javni nastavljenci, duhovniki, zdravniki, živino-zdravniki itd. Ta določba se je menda spre-' jela v nov volilni red največ raditega, ker so se zlasti po prevratu vršile pri javnih na-stavljencih neprestano premestitve, ki so bile iz službenih ozirov potrebne. Ako bi se tudi pri teh zahtevalo v občini dveletno bivanje; bi se na ta način izključilo od upliva na občinsko gospodarstvo jako veli-število mož, in bi se jim s tem prizadejala kruta krivica. Razun moških bodo v občine volile tudi žer ske. Tudi od njih se zahteva, da prebivaj' v občini vsaj 2 leti. To pa ni še zadosti, kajti z bivanjem samim ženska si ne pridobi volilno pravico v občini. Volile bodo ženske, katerim je ziaventega vsaj za eno leto predpisan katerekoli vrste državen davek, ne glede na to ali plačajo davka par vinarjev, ali pa na tisoče. V drugi vrsti imajo volilno pravico one ženske, ki bodisi v kmečkem gospodarstvu ali v obrtu nadomestujejo umrlega, izgubljenega ali sploh odsotnega moža, ali pa nadomestujejo mladoletne otroke. V tem slučaju mora biti možu ali pa otrokom vsaj eno leto preje predpisan davek. Končno imajo volilno pravico vse javne in zasebne nameščenke, ako so z uspehom skončale meščansko šolo, ali pa 4 razrede srednje šole. Za določitev ženske volilne pravice, je bilo po našem mnenju merodajno načelo, da se ženskam, ki so imele volilno pravico po občinah dosedaj, je tudi v bodoče ne more vzeti. Zato so v novem volilnen redu vpoštevane davkoplačevalke. Razun tega se je zakonoda|alcu zdelo potrebno, da razširi volilno pravico predvsem na one ženske, katerih možje so v vojni ali padli ali so se v vojni izgubili, ali pa so še danes v vojnem vjetništvu. — Potrebno je bilo zlasti v večjih mestih, da dobe volilno pravico tudi tiste ženske, ki si z glavo in z rokami služijo vsakdanji kruh in ki so morale več let obiskovati šolo zato, da so prišle do samostojnega poklica.
Občinske volitve po novem volilnem redu bodo proporcijonalne, to se pravi, na vsako stranko, ki bo postavila kandidate za občinski odDor, bo odpadlo toliko občinskih mož, kolikor bo sorazmerno z drugimi stran-
8V1NJA,
m.
Drugi dan se je Maksim zbudil, ko se je začelo daniti.
V gostilni je še vse spalo. Na deskah in tleh so ležali možje, ki so tu prenočevali in smrčali kar za stavo. Maksimova prva misel je bila: «Kako je s konjem in svinjo?« Skočil je z ležišča, ogrnil suknjo, ki mu je služila za podzglavje in odejo, ter hitel na dvorišče.
Na dvorišču je stalo pod leseno streho kakih dvanajst konj in mnogo privzdignjenih ojes je molelo v zrak. Konji so zadovoljno zobali oves ali zvečali seno, rezgetali in stresali grivo, da so žvenketali zvončki na vratovih. Od nekod je priskočil Šarik in začel veselo skakati okrog gospodarja.
Maksim je s težavo našel svoje sani, dotaknil se prešiča ter se prepričal, da je vse v redu.
Proti osmi uri zjutraj je zapuščal Maksim gostilno. Mesto se je bilo že davno zbu-d-"lo, po ulicah je vrvelo in šumelo življenje. Maksim ni občutil več včerajšnje bojazljivosti. Njegovo bivanje v gostilni, srečanje in pogovori z izkušenimi kmeti, posebno pa pretep, ki je nastal sinoči v gostilni in katerega so se živahno udeležili mnogi slu-•čani Maksimovi znanci, so temeljito omajali Maksimovo mnenje o avtoriteti mesta. Pre-
dobila glasov. Ako bo na primer v občini voliti 12 občinskih odbornikov in bo v celoti oddanih 1.200 glasov, bo dobila tista stranka, ki ima na primer 300 glasov 3 občinske odbornike, druga stranka, ki ima 500 glasov 5 odbornikov, in vsaka stranka, ki ima po 100 glasov 1 odbornika. Kako se bo preračunavalo in dobilo število občinskih odbornikov z ozirom na izid volitev v posameznih občinah, danes ni na mestu, da bi podrobneje razkladali. Dosedanji trije razredi, ki so bili pri občinskih volitvah v navadi, odpadejo in vsi volilci bodo volili samo v enem skupnem razredu tako, kakor dosedaj pri državnozborskih volitvah. Ženske in moški bodo volili skupno, in sicer tudi ženske osebno in brez pooblastil. Predpisana je volilna dolžnost. Nekaj novega je za naše ljudi, da bodo v občinske odbore lahko voljene tudi ženske. Vsak četrti kandidat bo lahko ženska. Ako občani ne bodo zadovoljni s tem, da bi bile ženske odbornice, pa bodo mesto njih postavili za kandidate samo moške. Ženska ne bo mogla biti niti župan> "iti občinski svetovalec. V varstvo volilne svobode bo razglašen zakon o volilni svobodi kakršnega smo-že sedaj imeli pri nas v veljavi, le s to razliko, da bo še zelo poostren. Popolno volilno svobodo je varovati za vsako ceno!
Kakor hitro bo novi volilni red od ministrstva sprejet in razglašen, ga bo „Domovina" takoj prinesla .dobesedno, da bodo njeni bralci natančno poučeni o njem. Pametno je, da se o občinskih volitvah že danes prav živahno razgovarja po posameznih občinah. Treba misliti na to, kako bi se na najboljši način izročilo občinsko gospodarstvo ljudem, ki bodo vredni zaupanja občanov. Ako hočemo, da bi pri nas izginilo nezadovoljstvo in da bomo čimpreje prišli zopet do navadnega predvojnega življenja, je neobhodno potrebno, da spravimo občinsko gospodarstvo v najboljše roke. Poštenost, pridnost, pamet in nesebičnost, to so glavne lastnosti vsakogar, ki hoče delovati v občinskem odboru. Vsak tak mož se pa mora tudi zavedati, da s tem, ako posveča svoje moči občini, posveča svoje delo tudi naši skupni domovini, jugoslovanski državi. Bivši hlapci avstrijskih trinogov ne spadajo več v občinske odbore. Le možje, ki so brezpogojno za popolno ujedinjenje našega naroda ter enotnost države, spadajo na to najvažnejše mesto.	Rb.
pričal se je, da ni tu sam in zapuščen. Bil je priča dogodku, ko je eden izmed njegovih znancev hudo oštel redarja in vendar ni bil kaznovan. Ta dogodek mu je zbudil občutek, da tudi njegovi znanci v mestu nekaj veljajo. Ni se več bal storiti kaj takega, kar bi ne bilo dostojno in za kar. bi bil morda še te-pen. Maksim se je peljal na sejmišče, kjer bode, kakor so mu povedali, prav lahko prodal svinjo. Srečaval je kmete, ki so se počasi vozili po ulicah in zraven vpili: »Krompir, . . . zelje!? Mleko, mle-ko!« Maksim je opazoval te kričače ter pričel sam glasno upiti:
»In tukaj je svinja, svinja, svinja!« Za sanmi skakajoči Šarik je pričel glasno lajati. Maksim se je ozrl, a zapazil ni ničesar. Še enkrat je zavpil, toda tudi sedaj je bil njegov glas brez uspeha. Maksim je prišel nemoteno na glavno ulico. Ko je opazil tu večje drvenje in večjo množico ljudi, je zopet zavpil:
»Tu je svinja, svinjo imamo, mastno svinjo!«
»Glej, da se pobereš!« je zarezal redar nad njim in zamahnil z roko. Maksim ni razumel, nasmehnil se je redarju ter posnemal njegov zamah s pestjo.
Bila je nedelja; po ulicah je bilo vse živo, solnce je prijazno sevalo in skozi mrzli, zrak se je razlegalo veselo zvonenje. Maksim se je hipno razveselil, zamahnil je z vajeti Po zraku in še glasneje zavpil:
I jim De vsmits. nii jim ne dajte!
Slovensko klerikalno ali farovško časopisje, gospodje duhovniki po cerkvah in drugi farovški agitatorji iz mest in dežele so pričeli na ves glas trobiti: »Gori, gori, pobožno in verno ljudstvo, pomagaj gasiti. Spet je v nevarnosti vera. Boga in križ mečejo iz šole, altarje podirajo, mož si bo vsak dan lahko izbral novo ženo in staro pognal iz hiše. Na Hrvatskem je zasedel mesto poverjenika za prosveto framazon Tučan, bel-grajska vlada je poslala za poročevalca o cerkvenih zadevah v Jugoslaviji k Vatikanu (papežu) liberalnega katoliškega duhovnika Anico, belgrajsko časopisje se je pričelo zaletavati v klerikalizem (farovški gospodje pravijo v katolicizem). Vse to pa zato, ker vodijo državo liberalni demokratje in soci-jalni demokrati. Zato proč z vsemi, ki niso udani in pokorni gospodom po farovžih.« Te, fanfare se bodo glasile tim glasneje, čim bližje smo volitvam. Ti gospodje si mislijo, da je treba ljudi z lažmi nahujskati, — lagati in lagati, ker nekaj zaleže tudi laž,' posebno pri ljudeh kratke pameti.
Afi ie res vera v nevarnosti?
Vera ni v nevarnosti, pač pa so v nevarnosti tisti, ki krivo vero oznanujejo in sem spada mnogo katoliških duhovnikov, ker čisti Kristovi nauki so od naukov teh krivo-verskih izvrševalcev njegovih naukov tako oddaljeni kot svetlo solnce od temne in grešne zemlje. Za čistost vere se pote-zajo danes najodličnejši možje in zastopniki visoke znanosti in svetovnega ugleda. Tem ni vera farovški grunt, ki ga fajmošter gnoji in preorava, da mu nosi bogat dobiček. Tem tudi ni vera trgovsko blago, s katerim lahko katoliški kaplani po svojih gospodarskih zvezah, zadrugah, konsumih, hranilnicah in posojilnicah — ali kako se imenujejo vse te oostaie na križevem potu bogastva in živ-ljenskih užitkov. Včasih je katoliška cerkev oznanjala, da je najboljša priprava za nebesa odrekanje, post, izbegavanje zapeljive družbe — danes je to vse narobe svet.
Izobraženi narodi ne trpe, da bi duhovščina, na naj bo katoliška, protestantska ali pravoslavna, smela delati z vero »kšeft« ali kupčijo. Izobraženi narodi pravijo, duhovnik naj pase duše, v posvetne stvari Da naj se nikari ne vtika. Naj oznanja evangelij, naj širi vero kot čisto duševni nojem, naj da veri življenje nravne spopol-nitve v poštenosti, ljubezni do bližnjega in resnicoljubnosti med verniki. Duhovnik naj versko vzgaja v cerkvi, ta vzgoja je lahko dobro dopolnilo posvetne šolske vzgoje k dobremu, naj se Da duhovnik odreče vsake-ea posvetnega vpliva na šolo.
»In tukaj je svinja, debela svinja ... In tukaj . . .« Nadaljne besede so mu obtičale v grlu vsled močnega udarca.
»Na, na, ne delaj neumnosti! Kaj takega znam jaz tudi.« Ozrl se je začudeno in presenečeno, toda hipno ga je obšel strah, za-pazivši pred seboj redarjev obraz.
»Saj nisem ničesar zakrivil, hotel sem le svinjo prodati . . .«
Redar je udaril Maksjmovega konjiča po glavi, prijel za oje in jih obrnil. Nato Je brcnil Šarika. Šar:k pa si ni dal kaj takega dopasti, zagrabil je ljuto redarja pod kolena.
»Čegav je ta pes?«
»Naš, moj dragi, naš ... Mi smo ga zredil; in vzgojili, ne stori mu žalega!« . . .
»Hlače so državne, veliajo tri rublje!«
»Kako vendar misliš? Hlačam se ni ničesar zgodilo!«
»In kaj je to?« Redar je vzdignil nogo.
»To ti že zakrpa doma žena«.
»Pojdi z menoj na policijo!«
»Nimam časa, moj dragi . . . Glej solnce že stoji visoko . . . zvečer pa moram biti doma!«
In Maksim je privzdignil vajeti, da bi nadaljeval pot.
Pol ure pozneje so bili Maksim, konjiček, svin.ia in Šarik na velikem dvorišču policijskega komjsarijata. Maksim je stal s po-vešeno glavo, gologlav pri svojih saneh in bil je bled kakor mrlič.
Kako le na Češkem?
Čehi so znani kot naobražen narod. In kaj je sklenil češki državni zbor. Videč, kako katoliška duhovščina izrablja šolo, učiteljice, mladino v svoje zasebne in politične namene, so sklenili, da se mora odslej duhovnik omejiti edino na verski pouk v šoli, ne sme pa biti niti član krajevnega, niti okrajnega šolskega sveta. Izobraženi Čehi torej pravijo: duhovnik, poučuj čisto vero, za šolo se pa ne brigaj. Kdo bo učitelj v fari ali občini, kdo bo šolo gradil in jo vzdrževal, kdo bo zamujene ure opravičeval, kakšna bodi smer pouka v posvetnih predmetih, to je stvar občanov in občine, farovž naj se za to ne briga.
Na Češkem so v zadnjih mesecih katoliški duhovniki prav pridno ženijo, vse v sporazumu z okrajnimi glavarstvi. Znano je, da je bila prisilna neoženjenost upeljana v katoliški cerkvi šele v XI. stol. po Kristusu. Papež Gregor VII. je upeljal ta predpis z namenom, da kat. duhovščina bolj skupaj drži kot izključen stan s svojo stanovsko mednarodno rimsko politiko po celem svetu in pa, da bi dedščine po duhovnikih ne padale na otroke in žene, ampak na cerkev. Čehi imajo čisto radi oženjene duhovnike. Češki kmetje in meščani pravijo, da jim je mnogo ljubše, ako ima gospod fajmošter ali pa gospod kaplan svojo ženo kot pa če je neoženjen in zapeliuje dekleta in žene po kmetih in mestih. Če ima duhovnik svoje zakonske otroke, bo znal tudi bolje druge vzgajati in bo bolje razumeval svetost rodbinskega življenja pri drugih. — Škofii so se sicer obrnili do predsednika čehoslovaške republike s pritožbo in prošnjo. Predsednik Masaryk, mož svetovne izobrazbe in spoštovanja, jim je odgovoril tako, da bo država sicer spoštovala čistost vere. šola bodi od duhovščine in cerkve neodvisna. Cerkveni in verski del naj se povsod in popolnoma loči od posvetnih nalog, od občine, države, od politike itd. Še-Ie potem bo cekev in duhov-ščna lahko služ:la svoiemu poklicu širiti res pravo vero in voditi ljudstvo na božja pota. V smislu višje nravnosti se izreka predsednik Masaryk v odgovoru češkim škofom za ločitev cerkve od države.
Naša duhovščfna.
To misel je zagovarjal in širil tudi rajni Krek, toda njegovi potomci se tako trdno oprijemljejo posvetnih stvari: hranilnic, tajništev, zadrug, trgovine, ženske družbe mamljivih in zapeljivih let — in to običajno pod krinko verskih vaj in pobožnosti.
IV.
Temnilo se je že, ko je zapuščal Maksim dvorišče policijskega komisarijata. Komaj so priš'e sani na ulico, že je udaril Maksim po svojem konjiču in se v diru odpeljal. Najprej je drvel vedno naprej, ne da bi rrermslil kam, samo da bi se oddaljil od kraja, kjer je doživel toliko gorja jn prestal toliko strahu. Šele, ko je imel za seboj nekaj ulic, )e zadržal konja in začel prosteje dihati. Potem je začel preklinjati naiprej ljudi, potem Mače in slednjič Šarika. Maksimu je ostal edino še konjiček.' Šarika so obdržali in ga nekam odvedli vkljub moledovanju njegovega gospodarja. Svinjo ie moral oddati za pet rubljev, da je plačal za redarjeve hlače tri rublje.
Maksjmu se torej ni bilo treba peljati na sejem, toda domov ni mogel, ker najprej je moral nakrmiti lačnega konja, nato pa rešiti suknjo, ki jo zastavil v gostilni za prenočevanje. Nocoj se nikakor ne more vrniti domov, treba bo še eno noč prenočevati v mestu.
V gostilni je vladal velikanski hrup, ker je bila nedelja.
»Zabavajo se!« si je mislil Maksim, ko se je pripeljal na dvorišče. Popraskal se je 7.a ušesom in se spomnil opominov svoje Marje: »Pazi, Maksim, da gotovo . . .« in svoje obljube: »vse do zadnje kopejke prinesem . . .« začel je kleti.
Duhovščina živi pri nas še vedno v duhu temnega srednjega veka; meni, da je samo ona upravičena vplivati na duševni razvoj mladega in starega Če se kdo drug upa vab ti mladino v svojo bližino, ji govoriti, dajati ji knj:g in časopisov, tega razkri-čijo za iramasona, vsaj pa nevarnega liberalca. Mi smo mnenja, da pravice do svobodne besede nima samo blagoslovljeni gospod jz farovža, ampak da imamo to pravico v svobodni in demokratični državi mi vsi in vsak posameznik. Vsakdo sme z enako pravico in enak:mj sredstvi pridobivati mlado in staro za svoje mnenje in prepričanje. Proti temu načelu pa se duhovnik grdo pregreši v tem trenotku, ko izrablja prižnico ali spo-vednico za pregovarjanje v posvetne ali politične svrhe ali če živi v neumni domišljiji, da drugi ne smejo uveljavljati svojega mnenja in nastopati proti mnenju duhovnika.
Kričanje radi novega učnega načrta.
Kako varajo nepoučeno ljudstvo, kaže naslednji slučaj: v Beogradu v ministrstvu za prosveto se je sešla komisija profesorjev in učiteljev iz vseh pokrajin jugoslovcnsk h. da napravijo z ozirom na nove razmere nov učni načrt. Ta komisija se je izrekla za to, da naj bi se verouk poučeval na srednjih šolah samo do 5. razreda, t. j. do 14. ali 15. leta, pozneje pa naj se verouk omeji kot pri vseh drugih ljudeh na cerkev, na maše in nedeljske pridige. Duhovnik tudi nima po tem načrtu opravka v šolski upravi, t. j. v krajnem in okrajnem šolskem odboru na podoben način kot je to na Češkem, v višiih razred'h gimnazij in realk naj bi se oni dve urj porabili za pouk v tujih živih jezikih. Kaj je hudega na tem? Kaj bi kmetje rekli, ako bi se od njih zahtevalo, da morajo do svojega 20. leta hod:ti dvakrat na teden k vero-nauku v šolo ali v farovž. Ali bi bili s tem zadovoljni? In če nov načrt, kj je samo načrt in ima še dolgo pot, predno postane zakonski predlog ali celo šolski zakon, misli, da zadostuje obvezni šolski pouk ;z verouka do 15. leta kot je to bilo od nekdaj v Srbiji, je to samo pametno in modro. Današnje življenje zahteva od mladine mnogo strokovne naobrazbe, veren in dober pa je človek tudi lahko, če se uči obvezno verouka do 15. leta. Naša duhovščina in farovški časopisi seveda kr čijo nepoučenemu ljudstvu: boga hočejo spravit;5 iz šole, cerkve bodo podrli, mnogoženstvo bodo vpeljali!
»Tri rublje samo za hlače!« je mramral in izpregel konja. Ali ste sploh kristjani? . . . Fej. Toliko nj vreden redar s hlačami vred!«
Ko je povžil košček črnega kruha, je legel na klpp ob peči. Bil je zelo slabe volje. Premišljal je izid svoje vožnje v mesto. Pred očmi mu je bila stradajačo druž;na. Maks;m je krčevito stiskal pesti, pljunil in se jezil. Plagoma ga je minila jeza, polastila pa se ga je znova žalost, srce se mu je bolestno krčilo!
Od spodaj je prihajal hrup veselega gostilniškega življenja. Neprestano so cvilile htuTnonike, in razločno so se slišali udarci plešočih nog.
Makrom je dolgo poslušal te glasove. »Zabavajo se,« si je rekel ter obenem skočil s klopi, kakor bi ga kdo pahnil ž nje.
»Sedaj ;ie že vseeno!« je mrmral in izginil za durmi.
Minuto pozneje je stal Maksim že pri mizi. Smehljal se je in si gladil svetlorjavo brado. Izpraznil je že kozarček in premišljeval, ali sj naj privošči še enega.
»Na, dragi moj, napolni mi še enkrat!«
Uro pozneje je objemal nepoznega rde-čelasega kmeta ter mu tožil svoje gorje.
»Povej, dragi brat, kako se more zahtevati za hlače tri rublje? Kaj je to v redu? Kaj?«
Sleparstvo z mnogoženstvom.
Država hoče imeti vzgojene jn preskrbljene otroke, da postanejo samostojni gospodarji v oporo občini in državi. Zanjo je to vprašanje socijalno. Te namene pa država najbolje doseže, ako se rodb'nsko življenje opira na ljubezen, na medsebojno spoštovanje moža in žene, na enoženstvo. Mohamc-dancem vera dovoljuje več žena, ako morejo dostojno preskrbeti žene in otroke. Celo pri Mohamedanci izgineva mnogoženstvo in danes so oni bogati mohamedanski begi /e prava izjema, ki imajo po več žen. — Katoliška duhovšč:na naj bi raje svoje ljudi poučila, kaj je prava zakonska zvestoba, poštenje, dolžnosti do otrok itd. in naj bi sc raje sama ne vmešavala v rodbinske in svete zakonske vezi, nego da s takimi bedarijami o mnogoženstvu moti in slepari neuko in slepo verujoče ljudstvo.
Narodna duhovščina hoče proč od Vatikana in papeža.
Kaj počne Vatikan in papež, to mors pametne Slovence prav malo zanimati. Eno Je gotovo, da iz Rima še nismo nikdar nič dobrega dobili in bi bilo za nas mnogo boljše, če bi naša cerkev imela svojega najvišjega poglavarja doma znotraj lastne države. Moral bj se seveda oredrugačiti ves cerkveni sestav, razmerje in vpliv glede cerkvenih in stanovskh vprašanj med višjo in nižjo duhovščino. Cerkev oznanja pravičnost, enakopravnost, ljubezen do bližnjega, cerkvene politične stranke se zavzemajo za demokratično in socijalno ureditev države in javne uprave. V resnici pa je cerkev zelo krivična, absolutistično urejena. Kaplan je pravne izročen glede cerkvenih in stanovski vprašanj na. mjlost in nemilost dekanu in škofu. Ni ga stanu, ki bi bil tako slabo plačan kot je kaplan v Dalmaciji in po nekaterih župnijah v Li 1 sni, tudi pri nas. Pri tem pa so nekateri Župniki veleposestniki, ki redijo po .10 govedi, )2 konj, 40 prašičev itn. Djak^vski škof ima jako rodovitne zemlje in bogatih gozdov toliko kot vsi kmetje skupaj na celem Gorenjskem. Toda od teh cerkvenih boritij nima ničesar ni/ja duhovščina. Cerkvena veleposestva tudi nočejo ničesar slišati o razdelitvi med bajtarje, begunce, vojne invalide. Cerkev drugim pridiga: ljubi svojega bližnjega, sama si pa pravi: diži svoje bogastvo in prigovarjaj, da unrrajoči zapustijo posest in imetje cerkvi. Cerkev in
»Seveda, ni . . . ah, ah! Mrgoče niso bile hlače res nič vredne, toda bile so državna last,« se ie vmešal v pogovor novo-došlec ter pomežiknil z očesom.
»Mislil sem prinesti osem rubljev domov, a sedaj . . . nimaj svinje, nimam Šarika. Moko sem hotel kupiti in sedaj . . . O . . . o . . . Napolni še en kozarček, dragi moj T Sedaj je pač že vseeno!«
V.
Kratki zimski dan se je bližal koncu. Po zbledeli modrini neba je plaval bledi ščip.
Mrak je legal na vas Neplujevko. V Maksimovj koči je že vladala popolnoma tema. V koči je bilo tiho, le globoki vzdihi so tupatam pretrgali grobno tišino.
Marja je sedela pri oknu in podpirala glavo z dlanjo. Strahom je pričakovala in mučne slutnje bližajoče se nesreče so jo morile. Po njenem računu bi moral biti Maksim že včeraj zvečer doma. Toda m'nila je noč in še en dan, a o Maksimu še ni sluha. Danes zjutraj se je zopet pokazal vaški starešina in zapustil ukaz, naj pride Maksim zanesljivo jutri zjutraj v urad.
»Pretepli .ga bodo,« je rekel ter še zagrozil, da bode zarubil celo pohištvo.
In Marja je strmela v noč in tužno zdi-hovala.
duhovščina je po svojih vodilnih idejah ravno tako mednarodno organizirana kot soci-jalni demokrati, anarhisti in komunisti z jednotnim vodstvom v Rimu. Rimska katoliška cerkev se je vedno branila pojma narodnosti. — Zato ni čudno, ako se je pričelo močno gibanje med katoliško duhovščino v Dalmaciji in na Hrvatskem, ki pravijo: proč od nesrečnega Rima in papeža, mi hočemo imeti svojo lastno cerkev, ki jo postavimo na jugoslovanski narodni temelj brez zunanjih mednarodnih rimskih vplivov. Ta cer-keV"bo pravična nižji duhovščini in bo po-šteftejša in človekoljubnejša. Vatikan dela vedno tako politiko, da se postavi na stran močnejšega, od katerega pričakuje za se več koristi. Tudi Žid dela isto. Zid je na Dunaju Nemec, V ^agi Čeh, v Zagrebu je Hrvat in najndveje v Ljubljani je Slovenec. — Italijani so zasedli naše ozemlje in že je dal papež Italijanom dovoljenje, da smejo slovenščino vreči iz šol tudi pri verouku. Zakaj? Ker se papežka politika bliža italijanski državni politiki in pričakuje od tega hasek.
Dober nasvet in nauk.
Slovenskemu kmetu kličemo: bodi razumen, ne daj se varati in slepaiti. Misli z lastno glavo, stoj na lastnih nogah. N i č jim ne daj, nič jim ne veruj ! P.
0	zamenjavi brone z dinarji.
Listi prinašajo dan na dan pojasnila o delovanju komisije za valutno reformo. Pravijo da je valutna stvar že tako daleč prispela, da pride v kratkem pred ministrski svet, ki bo izrekel končno besedo. V glavnem povzamemo, da je načrt finančnega ministra sledeči:
Srbska narodna banka se nekoliko reorganizira in razširi svoj delokrog na celo kraljestvo, tako, da bo izvrševala iste nalo-g,e kakor nekdaj pri nas Avstro - ogrska banka. Narodna banka prevzame po tem načrtu državni dinar kot svoj novec, tej ga izenači s starim bančnim dinarjem Narodna banka bo nato izjavila, da hoče izdajati državni dinar kotlastenbančnjdinar in da bodo zlato, srebro in francoski franki, ki so dosedaj služili v kritje bančnega dinarja, pokrivali istočasno tudi državni dinar. Na ta način bi dobili za celo državo samo en denar, ker bodo bančni in državni dinarji glede kritja in glede vrednosti popolnoma enaki. Veljava tega novca bi bila že z ozirom na kritje precej velika.
Krona avstro-ogrske banke, ki je sedaj v prometu, se potegne iz prometa na ta način, da se zamenja za dinar in sicer — kakor napoveduje časopisje v razmerju
1	: 4. Novi bankovci, ki bi prišli na ta način med ljudi, naj bi se zaznamovali na eni strani v dinarski, na drugi strani pa v kronski vrednosti. To je razumeti tako, da bi n. pr. bankovec od 10 dinarjev imel na eni strani napisano 10 dinarjev, na drugi strani pa 40 kron. Pri zamenjavi dobi vsakdo ki prinese 40 kron, bankovec za 40 kron. Ta ima pa na drugi strani napisano, da je vreden samo 10 dinarjev.
Nekateri listi zelo hvalijo to rešitev valutnega vprašanja. Trdijo, da bi se na ta način v krajih, kjer je sedai krona v veljavi, ni-češar ne fzpremenilo, ker bodo trgovci in drugi ljudje lahko vodili svoje račune še naprej v kronah, plačevali bodo v kronah, kupovali v kronah; sploh se bo moralo vršiti vse obračunavanje v kronah. To ie vse res. Toda pomisliti se mora, da bodo te krone potem veliko manj vredne kakor sedanje. Veljale bodo le xh od dinarja in njih vrednost se ne bo mogla nikdar povzd:gniti črez % dinarja. Znano je, da dinar tam kjer je v prometu, danes nima" mnogo večje veljave, kakor na pr. pri nas krona. Če bomo imeli še naprej dve vrsti denarja, krone in dinarje, bo še naprej tako velika razlika v cenah kakor je danes med Ljubljano in Beogradom. Kakor hitro pa dobimo samo eno vrsto denarja, pa se bodo cene vendar le skušale približati in zjednačiti. Polagoma bodo le cene v dinarjih skoraj enake v Ljubljan in v Beogradu. Ako pa obdržimo kronsko in di-
narsko veljavo, bo padla vrednost bančnega dinarja, ker se bo njegovo kritje raztegnilo od dosedanjih 600 milijonov na več milijard. Vsled tega bodo v Beogradu cene živilom zrastle, na ta način pa bodo poskočile cene tudi pri nas. Nobenega dvoma ni, da bodo cene v Sloveniji ako se valutno vprašanje reši tako kakor piše časopisje, da ga hoče rešiti dr. Veljkovič, izda'tno poskočile, in da bo k temu povišanju izcatno pripomogla valutna reforma. Ena glavnih nalog valutne reforme pa je, za vsa.io ceno preprečiti, da bi vsled nje šle cene navzgor.
Nobenega govora ne more biti o tem, da bi mogli kraji, v katerih je v prometu krona sprejeti razmerje 1 : 4. Srbija danes vsled svoje porušenosti ne reprezentira niti petino gospodarskega pomena, katerega imajo ostali deli države. Vse gospodarsko življenje v državi se najbolj razvija danes izven njene-za ozemlja. Dežele naše kraljevine, v katerih je v prometu krona, tvorijo za državo edini vir dohodkov in nobenega dvoma ni, da bo gospodarska sila teh pokrajin vsaj prihodnjih 10 let hrbtišče v gospodarski bodočnosti naše države. Srbija je izdala preko 600 milijonov dinarjev v promet. Če vpoštevamo današnjo ekonomično gospodarsko silo osta-liti pokrajin naše kraljevine, pridemo do zaključka, da bi v njih prav lahko krožilo 4krat toliko dinarjev kot pa v Srbiji, torej 4krat po 600 milijonov dinarjev = 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Ako vzamemo 2 milijardi in pol za ono število bankovcev, ki je potrebno, da krožijo v naših pokrajinah, da se vzdrži gospodarsko življenje vsaj v najpič-lejši meri in ako vzamemo to število za podlago naših nadaljnih razmotrivanj, pridemo do zaključka, da razmerje krone k dinarju nikakor ne more biti 4 : 1.
Markiranje avstrijskih kron še ni izvršeno, radi tega se še ni moglo dognati točnih podatkov o množini kron, ki je sedaj pri nas v prometu. Iz merodajnih krogov se čuje, da na celem Slovenskem s Prekmurjem vred ni veliko nad 300 miijonov kron. Glasom Ne-deljkovičeve brošure jih je bilo za časa žigosanja 602.milijona kron, torej je sedaj množina denarja pri~ha¥ žnotno manjša. V celem okrožju avstro-ogrske banke v Zagrebu, ki obsega tri županije, se je naštelo seaaj samo 582 milijonov kron. Iz Osjeka prihajajo vesti, da v tamkajšnjem okrožju avstro-ogrske banke ne bo preko 400 milijonov kron. V bančnih krogih v Zagrebu se glasi, da v celi Banovini ni več kakor 1 milijarda in pol, med tem ko jih je Nedeljkovič naštel okroglo 1950 milijonov kron.
Velike količine kron krožijo nadalje v Vojvodini. Ob žigosanju se je tamkaj dognalo 1668 milijonov kron. V to svoto so bili kolikor je nam znano uračunani tudi bankovci v Temešvaru in v Baraniji. Temešvar je sedaj izven naših granic. V Baranji se iz političnih razlogov ne vrši markiranje. Če odbi-jemo svote, ki krožijo po našem mnenju po teh dveh pokrajinah, ostane za celo ostalo Vojvodino, približno znesek 1 milijarde kron. Veščaki pravijo, da se je v teh krajih povečal promet kvečjem za 200 milijonov kron in da znaša skupna svota 1.2 milijarde.
Ako je ostal promet v Srbiji, v Bosni-Hercegovini in Dalmaciji izza žigosanja ne-izpremenjen, bi imeli v teh krajih 1.1 milijardo kron.
Po tem računu bo znašala skupna svota avstrijskih kron, ki se nahajajo sedaj na našem teritoriju (brez Baranije):
1.	Slovenija 350 milijonov kron.
2.	Banovina 1500 milijonov kron.
3.	Vojvodina 1200 milijonov kron.
4.	Srbija, Bosna itd. 1100 milijonov kron, skupaj 4150 milijonov kron. Ni izključeno, da smo za posamezne pokrajine računali premajhne številke in prav lahko je mogoče, da se bo ta svota še povečala za nekaj sto milijonov, nikakor pa ne pridemo preko 5 m i 1 i j a r d,k r o n.
Ta svota ni visoka za sedanje prilike. Pomislimo, da ima Francija 38 milijard frankov v prometu in to za 39 milijonov duš. Na vsako osebo pride čez tisoč frankov. Pri ttas pa pride 5 ..milijard kron na 8 milijonov prebivalcev, torej samo nekaj čez 600 kron na osebo. Kar se tiče množine bankovcev, smo mi vsekakor na boljem, kakor na Francoskem. Zato nam pa nikakor ne gre v glavo, zakaj naj bi se na enkrat zamenjale 4 K
za en dinar. Ako bi se zamenjal dinar za 2
kroni, bi ostalo na našem ozemlju komaj 2V» milijardi dinarjev, če ne jemljemo v poštev tudi še 600 milijonov dosedanjih srbskih dinarjev. To število pa odgovarja — kakor smo zgoraj navedli — tudi današnjemu gospodarskemu razmerju Srbije napram ostalim pokrajinam Jugoslavije. Veliko vprašanje je, če bi se sploh mogel vzdržati gospodarski promet v naših pokrajinah, ako bi množino denarja za polovico znižali, kajti že danes se čuti velikansko pomanjkanje bankovcev. Večje znižanje pa bi bilo za gospodarstvo naravnost usodepolno.
Da ne moremo sprejeti razmerja 1 : 4 je za nas popolnoma jasno. Ako ni mogoče sedaj določiti ugodnejšega razmerja med krono in dinarjem, naj se za enkrat definitivna rešitev odgodi in naj se izdaja državnih dinarjev v zameno za krono in to brez vsakega odtegljaja. Po našem mnenju bi bila ta rešitev razmotrivana iz vseh mogočih stališč, najpametnejša in najboljša.	prof. J.
Mslto ittot ii Ljubljani.
Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani nadzira po možnosti izpolnjevanje vladne naredbe za omejitev alkoholizma, zlasti pa posveča svoje delo v korist svojcev alkoholikov. Urad skrbi za pivce same s tem, da jih skuša s pomočjo dobrohotnih oseb, korporacij, društev i. t. d. pridobiti, ali če drugače ni mogoče --postavnim potom prisiliti k zmernemu in dostojnemu življenju.
Kako izgleda v skrbstvenemu urudu ob sprejemnih urah.
Skrbstveni urad je posvetovalnica za alkoholike, njih svojce in prijatelje treznostne akcije. Tu se določa način rešitve ali zdravljenja alkoholika. Razmotriva se o gmotni in moralni pomoči pivcu in ostalim družinskim članom. Ker posreduje urad tudi pravno varstvo, je stalno v zvezi z varuštvom mladoletnih, policijo, sodiščem vobče, vzgo-jevališči, sirotišnicami ter vsemi institucijami, ki pridejo tu v poštev.
Kdo vse prihaja v urad? Najrazličnejši ljudje! Stari in mladi, imoviti in revni, manj in bolj izobraženi. Največkrat prihajajo žene •alkoholu vdanih mož. Nekatere so duševno močno potrte: iz obraza se jim čita, da jih je pot stala premagovanja. Druge nastopijo za-vestnejše. Niso še izgubile vere v boln ka. Zavedajo se, da leži usoda družine na kocki. Zdravje mož je zrahljano in živci žena nc morejo več prenašati trpljenja.
Mnogim je dolgoletno trpljenje ob strani alkoholika umrtvilo vso duševno moč. Imajo samo eno željo: z otroci vred proč od njega!
Mati s solzami v očeh in prvorojencem na rokah toži, da je varana za življensko srečo že prvo leto zakona.
Poleg navedenih pa se pojavi večkrat tudi osivela, od borbe za obstanek telesno uničena žena, ki je ob strani moža pijanca z delom lastnih rok dolgo vrsto let pošteno preživljala in vzgojevala večjo družino. Sedaj šele, ko je povsem obnemogla, prosi pomoči..	«
Ker alkohol med moškim spolom prevladuje, j*e pač umevno, da posečajo urad največ žene, matere, sestre in druge članice sorodstva. A tudi drugačni primeri so na vrsti.
Pride oče osmih otrok, ki takole toži: Jaz ne vem več, kaj naj še storim! Moja žena je dnevno pijana, otroci hodijo lačni, umazani in v raztrganih oblačilih okoli. Ko prihajam iz službe, najdem ženo velikokrat vsled pijanosti za vsako delo nezmožno.
Tu išče pomoči sin za očeta, hči za mater. In koliko žalostnega vedo povedati o mladosti, katero so preživeli brez veselja, o materi, ki je morala vsled neizmernih muk prezgodaj v grob itd.
Tožbe pomoči iščočih so si zelo slične in vendar ustvarja vsako poročilo zopet eno sliko zase, kajti način pijančevanja se po značaju, družinskih in premoženjskih raz-
merah, v omiki in poklicu dokaj razlikuje.
Vsa poročila pa soglašajo v tem, da se v družini, kjer se je vdomačila nezmernost, pojavi v doglednem času materijelno in moralno zlo. Pozabiti se pa ne sme, da taki žalostni pojavi ne nastanejo od danes do jutri. Navadno je to konec večletnega razvoja. Začetkoma se posledice tega zla še ne občutijo, pozneje vedno bolj in nazadnje postanejo neznosne.
Vsi ti ljudje — izvzemši zakrknjene alkoholike — prihajajo v skrbstveni urad z nekim posebnim zaupanjem, kajti tu se jim ne nudi samo priložnost dati svojim čutilom duška v besedi, temveč ustvari se jim zavest, da so njih tožbe našle umevanje, ter da se bo za izboljšanje položaja storilo kar največ mogoče.
Uradniku skrbstva se tu nudi priložnost, poučiti svojce pivca o njih vedenju. Brez koristi je namreč pijanemu človeku predbaci-vati vse mogoče in nemogoče stvari, ga z zmerjanjem dražiti, mu groziti s tožbami in ločitvijo zakona. Navdušiti je treba te ljudi za pameten in dobro premišljen nastop, ki bi pripomogel do uspeha.
Ko je v skrbstvenumu uradu sestavljen zapisnik o alkoholnem bolniku, se njega povabi na razgovor. Ako se ta vabilu ne odzove, je treba iskati posrednje ali neposred-nje zveze ž njim in sicer potom sorodnikov, delodajalca ali osebe, do katere ima bolnik še največ spoštovanja. Po teh predpripravah napravi skrbstveni uradnik ali od njega za to določena oseba na pivčevem domu obisk, ki pa ne sme imeti uradnega značaja. Pivec mora dobiti od posestnika vtis, da mu ta želi le dobro ter da se hoče njemu in ostali družini pomoči do blagostanja in sreče.
Posestnik pa mora biti velikokrat zlasti pri prvem obisku, pripravljen na razne neprijetne okoliščine, ker ga pivec smatra kot nepotrebnega vsiljivca Pri tej priliki se kažejo ti bolrnki prestrašeni, so v zadregi, razžaljeni ali začno celo vpiti in zmerjati Najvažnejše pri teh posetih pa je način pogovora s pivcem. Najprej ga je treba pripraviti do tega, da prizna svojo bolezen, in drugič do izjave, da postane abstinent. Zelo na mestu je, takega človeka vpeljati v protialko-holno ali sploh kako njemu koristno organizacijo, ga dtrgati s tem duševnemu brezdelju ter mu preskrbeti primernega razvedrila. Pri določitvi organizacije pa je posebno paziti na politično mišljenje ali religijozni čut Pivca, kar pride zlasti pri izobraženejših zelo v poštev.
Pri osebah, pridobljenih na tak način k treznemu življenju, se poleg dvigajočega zdravja kmalu opazi popolen duševen preobrat.
Pivcu iz premožne hiše pa je najbolje nasvetovati zdravljenje v kakem zdravilišču za alkoholike in sicer z najmajnšo dobo šestih mesecev do enega leta. Najboljša tozadevna zdravilišča se nahajajo v Nemčiii in v Švici. Uspehi takih zavodov so petkrat večji kot oni skrbstev za alkohol'ke ali protialkoholnih društev. Upati je, da tudi Slovenci v doglednem času dobimo tak zavod in sicer tako urejen, da bi bilo mogoče sprejet* tudi bolnike revnejših slojev. Zgradbo takega zavoda bo gotovo vsak trezen in pošten Slovenec toplo priporočal.
Ako pivec ali pivka odločno odkloni pomoč, je treba zaprositi pomoči razne oblasti. V takih slučaj;h je naravnost dolžnost skrbstva, slučaj naznaniti višji oblasti, ki se navadno zavzame najbolj za svojce pivca.
Iz predstoječih vrstic je razvidno, da ima skrbstvo alkoholikov zgol človekoljuben namen, kateremu naj bi se pridružil sleherni, komur je mar lastna sreča in lepša bodočnost našega naroda. Vsa tozadevna pojasnila in fskovine daje Protialkoholni oddelek pri poverjenjštvu za socijalno skrb v Ljubljani.
Dva nova jugoslovanska generalna
konzulata se ustanovita v Pragi in Novem Jorku.
Uboga Nemška Avstrija! Republika Avstrija šteje 7 milijonov in 14.000 prebivalcev, od teh živi samo na Dunaju i milijona 350.000 Izmed vsega prebivalstva jih je 5 milijonov 735.000, ki se ne morejo sami preživeti. Ako še tako šte-dijo, morajo uvažati letno 48.435 vagonov žita 34.410 vagonov krompirja in Vb-like množine masti, mesa in mleka. Ako republika ne dobi naglle pomoči, bo meseca svečana brez hrane in premoga.
Avstrijski komunisti, kar znači neke vrste boljševikov, so imeli nedavno zborovanje na Dunaju. Govorniki so prizna vali, da je stranka komunistov dobivala iz Rusije in Madžarske milijone, toda ti milijoni so bili komunistom le v škodo, ker je denar ljudi le kvaril. Ko pa ni bilo več milijonov, so se ti elementi razgubili od stranke.
Avstrija da v zakup tobačni monopol vsled dovoljenja vrhovnega sveta. Izku-pilo se bo smelo porabiti le za nabavo živil.
Zaradi Reke so francoski in agleškl delegatje na mirovni konferenci izročili italijanskemu ministru zunanjih del skupno noto, na katero Italija še ni odgovorila. Italijanska vlada hoče D' Annunzijevo vojsko zlepa spraviti iz Reke. Vsak vojajv, ki se prostovoljno vrne v Italijo, dobi 100 lir nagrade in dopust.
Italijani se dobrikajo Rusom. Italijanska zbornica, je sprejela predlog, naj vlada pri ostalih zaveznikih posreduje, da se odpravi blokada Rusije, da se obnove prijateljske razmere z državami na bivšem ruskem ozemlju in da se opusti vsako posredovanje z orožjem.
Gospodarska zveza med Jugoslavijo, Češko in Avstrijo je baje gotova stvar ter je naperjena proti Madžarski. Toda n«i Avstrijo se ni zanašati, ki se lahko zveze z Madžarsko.
Italija v skrbeh. Italijanska vlada je z naglico pomnožila število karabinjerjev za 70.000. Obenem se je sestavila tako-zvana »kraljeva garda« iz 20 bataljonov najboljšega vojaštva s trenom vred. To da slutiti, da se boje štrajkov in notranjln nemirov sploh. Vrednost lire rapidno pada, vsled tega hite Italijani v inozemstvu, da se iznebe lir z raznovrstnim nakupovanjem.
Nemci ne smejo priti na Angleško.
Angleški parlament je sprejel zakonski načrt, da pripadniki onih držav, ki so bile v vojni z Anglijo, še tri leta ne smejo prihajati na Angleško brez izrecnega dovoljenja ministra notranjih zadev. Ker so so-cijalisti posredovali za ublažitev teh določb, je izjavil ministrski predsednik Lloyd George: »Resnico je govoril lord Balfo-ur, ki je povodom potopitve neke bolniške ladje po Nemcih vskliknil: »Nemci so beštije in ostanejo bešttije!« Tem besedam še dodam, da so Nemci tudi lažnjiv-ci in so se kazali lažnjivce ves čas vojne. Nemčija je kriva, da je padel cvet angleške mladine in da je gospodarska moč angleškega naroda potisnjena za cele generacije nazaj. Nemški narod nima nobene pravice, da bi se skliceval na angleško čast«.
Nova obrambna zveza držav. Na posvetovanju v Londonu se baje sklene nova antanta, v katero bo namesto Italije sprejeta Bolgarija, to pa posebno tedaj, ako ostane Italija nepristopna glede Jadranskega morja.
Francoska in Angleška se oborožu-jete. Francoska vlada je predložila načrt za veliko oborožitev. Zračno brodovje in število tankov se pomnoži, topništvo se
ojači in meje se najmoderneje utrdijo. Na Angleškem pa je istočasno dobilo 23 bataljonov povelje, da se prippravijo za ou-hod v Egipt, na ruske meje, in v tiste pokrajine, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje.
Za živinorejske namene.
Občine, okrajni zastopi in denarni zavodi se vljudno naprošajo, da pri sestavi proračunov za prihodnje leto ne pozabijo na potrebe naše silno oškodovane živinoreje. Baš ta panoga je v vojni toliko trpela, da bo trajalo nekaj let, predno se najhujše rane zacelijo.
Neobhodno je potrebno, da se pregleda to, kar nam je ostalo. Zato se bo vršilo prihodnje leto več živinorejskih razstav v raznih krajih Slovenije. Poverjeništvo za kmetijstvo je v svrho razdelitev nagrad za najboljše uspehe živj lorejcev določilo precejšen znesek, vendar pa v imenu dobre stvari prosim, da tudi občine, okrajni zastopi in denarni zavodi stavijo po svojih močeh v proračun primerne zneske za premova-n j e živine.
Eno izmed najtežjih, pa najvažnejših vprašanj je vprašanje pravilne bikoreje. Toliko pa je že sedaj razvidno, da bo nastopilo veliko pomanjkanje na dobrih plemenjakih, če se temu vprašanju ne posveti večja pozornost. Zato priporočamo, da živinorejci prijavijo lepe bikce in merjaščke dobrega pokolenja živinorejskemu nadzorništvu pri kmetijskem poverjeništvu, ker namerava taisto posredovati pri odbiranju za pleme in pri nabavi plemenjakov. Na vsak način bo treba v zboljšanje bikoreje nekaj večjih žrtev, saj je od dobrih plemenjakov odvisna Prihodnjost živinoreje. Priporočamo torej, da se vstavijo tudi za nabavo plemenjakov in za obdarovanje najboljših bikov ob priliki licencevanja primerne vsote v proračun, kajti znesek, ki ga ima kmetijsko poverjeništvo na razpolago, bo služil le v nekako pobudo in priznanje požrtvovalnega dela. Le v skupnem in složnem delu bomo postavili trdne temelje naši živinoreji.
Upam in sem prepry|m, da moja prošnja ne bo zastonj, saj bo denar, ki je naložen v smotreni akciji za pospeševanje živinoreje, nosil najboljše obresti v dogledni prihod-njosti.
Inž. Zidanšek,
živinorejski nadzornik.
Kiitvo. trgovina io Industriia.
Cene hmelju so dosegle v Žalcu izredno visočino. Za 50 kg češkega kmelja plačujejo 3950 do 4100 K, za letnik 1913 do 2400 K.
Cene hmelju so dosegle v Zatcu izred-za moko ničlarico 700 K za 100 kilogramov, štev. 2 po 600 K, krušna moka pa po 500 K za 100 kg. Prešano seno se je plačevalo po 75 K.
55 milijonov carine v enem dnevu je
bilo plačane v naši državi dan pred kol-kovanjem.
Češke finance. Narodna skupščina je pooblastila vlado, da si najame v inozemstvu kredit za poldrugo milijardo frankov. Obenem sme zahtevali za bodočo oddajo premoženja do 25% varščine.
Tudi Čehoslovaškl primanjkuje premoga, vsled česar bo ves promet ustavljen od 24. do 28. t. m.
Draginja premoga na Dunaju. Na Dunaju velja 100 kg premoga na dom postavljenega 104 krone.
Sladkorne tovarne v Jugoslaviji so dane pod ministrsko nadzorstvo. Uvoz sladkorja iz inozemstva je svoboden.
Kolkovani bankovci ne smejo čez mojo. Ministrstvo je strogo prepovedalo izvoz naših kolkovanih bankovcev iz dr-
žave SHS. Kdor se proti temu pregreši, mu bodo bankovci odvzeti ter ga doleti kazen tihotapca.
Vrednost lire in franka pada, zato sc vsakogar svari pred špekulacijo.
Promet v Avstriji ustavlen. Zaradi pomanjkanja premoga bodo na vstrijskih žsjleznicah ustavili ves promet od 20. t. m. opolnoči do 28. opolnoči.
Bolgarski in grški kovan drobiž je tudi v naši državi veljaven vsled sklepa ministrskega sveta. V ooštev pridejo bolgarske nikljaste desetinke 5, 10 in 20 leva leva ter grški denar po 5, 10 in 20 loptov.
Tedenske vesti.
Vesele božične praznike in veselo novo leto voščimo vsem naročnisom, bralcem in prijateljem.
Uredništvo in vpravništvo „Domovine".
Položnice smo priložili današnjemu li-stx. Dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo prijatelji tudi prihodnje leto. Iz oklica na prvi strani je razvidno zakaj smo se odločili list povečati in mesto samo enkrat izhajati trikrat na teden. Naročnina znaša pri trikratnem prejemanju na teden za en mesec K 3, za četrt leta K 9, pol leta kron 18, za celo leto kron 36. — Prejemanje sa|mo petkove številke pa velja na mesec K 1, na leto K 12. Ako ne bo na položnici posebne pripombe, da velja naročnina samo za petkovo števil-k o, bomo smatrali, da je naročnik poslal naročnino za trikratno prejemanje.
Za bodoče občinske volitve že bob-
najo socijalni riemokratje tako zmagoslavno, kakor bi že bili gospodarji v občinah. Od želje do resnice pa je še dolga pot in nobena juha se tako vroča ne poje, kakor se kuha.
Draginjske doklade za državne uslužbence so že urejene ter se uveljavijo te dni počenši 1. decembrom t. 1. Doklade bodo znašale pričenši pri 11. činovnem razredu do 3. činovnega razreda po 10%, do 40%, torej nižji kot je plačilni razred, višja bo draginjska doklada.
Nove vojaške takse. Vsled naredbe deželne vlade, je dolžan vojaško takso plačevati vsakdo, ki je nesposoben, da bi osebno služil v narodni vojski. Pri tem ni razlike med vojaškimi in črnovojniškimi obvezanci. Nesposobnost se bo dognala na vsakoletnih naborih, za letos pa so odločilna prebiranja, ki so se vršila ob priliki vpoklica k orožnim vajam. Vojaški oproščenci med vojno, ki so služili samo šest mesecev, morajo plačati polovico takse. Ako pa med vojsko sploh niso služili, ali manj kot šest mesecev, zadene jih cela taksa. To najemno stanje pa ne zadene onih, ki so bili oproščeni kot državni, deželni in občinski uslužbenci, nadalje uslužbenci javnih dobrodelnih zavodov. Vsi vojaškotaksni obvezanci se morajo zglasiti vsako leto meseca januarja pri svoji pristojni občini.
Zooer podraženje mesa ljubljanskih
mesarjev je nastopila naša deželna vlada z vso strogostjo. Ker so mesarji neopravičeno zopet zvišali ceno za 4 K pri kilogramu, jim je deželna vlada ukazala, da takoj opuste ta povišek, sicer bo nastopila proti njim po zakonu zoper navijalce cen.
Dimnikarji so zvišali svoj cenik za celih 500 procentov.
Državna posredovalnica za delo. Podružnica za Ljubljano in okolico. Deiu iščejo: pisarniške moči (252), trgovski so-
trudniki in sotrudnice (179), dninarji in dninarice (15(5), rudarji (138), vajenci razne stroke (115), služkinje, kuharice, gospodinje (113), tovarniške in poljske delavke in delavci (111), slugi, vratarji, mlinarji, peki, mesarji, krojači, čevljarji, Šivilje, natakarji, natakarice, strojni ključavničarji, slikarji, kovači, sedlarji itd. — Delo je na razpolago: hlapcem, deklam, telakom, služkinjam, kuharicam, gospodinjam, vajencem razne stroke, mizarjem, dninarjem, dninaricam, ključavničarjem, pletarjem, tesarjem, pis. močem, steklarjem, Žagarjem, čevljarjem, šiviljam, kolar-jem itd.
Za revne stroke je Odbor SHS žena za siročad v Ljubljani priredil letos trikrat javne zbirke ter se je nabralo po celi Sloveniji 253.573 K, vrhutega mnogo obleke, perila in obuvala. S temi podporami se je pomagalo delavskim otrokom v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Tržiču in na Jesenicah. Primorske otroke je odbor ponovno pošiljal na Hrvatsko in v Slavonijo na boljšo prehrano. Na Koroško in v Prekmurje se je poslalo blaga za več kot 3000 otrok, v Ljubljani in drugih mestih pa se je razdelilo blaga za 15.000 otrok. V Srbijo se je poslalo otrokom blaga za 200.000 K.
V	prostovoljno smrt je šel ravnatelj bivšega goriškega učiteljišča Viktor B e ž e k, Dolgoletni urednik »Ljubljanskega Zvona«,zelo marljiv in plodovit slovenski pisatelj. Pokojnik je žrtev vojne, ozir. italijanske grabežljivosti. Pokopali smo ga v nedeljo pri Sv. Križu v Ljubljani.
Umrl je Jožef Kepic iz Most pri Kamniku 72 let star. Bil je zvest pristaš naše stvari. Naj mu bo žemljica rahla.
— Umrl je v Dupljah na Gorenjskem župnik in pisatelj Peter Bohinjec.
Kaj je z ljudskim šolstvom na Kočevskem? V tem oziru bi bilo vendar treba, da se odredi nekaj enotnega, zakonitega.
V	nekatere šole se je uvedel slovenski pouk, drugod se poučuje nemško, men ja celo v kočevskem narečju. Celo v eni in isti občini ni enotnosti. Tako sta v občini Mozelj dve šoli, na eni je slovenski, na drugi pa nemški pouk. Ljudstvo je mnenja, da sj lahko samovoljno urejuje pouk. Slabo tudi vpliva, ker so se opustile šole tam, kjer je poprej nemški »Schulverein« zdt-ževal redne šole, a sedaj stoje z vsem potrebnim opremljena poslopja prazna tr,. or. Laze), a starše se sili, naj bi pošiljau 6—8 km daleč otroke v sosednje Šole, a to čez hribovje. Tudi z zasilnimi šolami s samo dvakratnim poukom na tede n, i«-kršne so se napravile na Vrčicah, v Ma-vrlu itd. ni skoraj nič pomagano.
V	Mariboru že imajo svoj papirnati drobiž. Kedaj ga dobimo v Ljubljani.
V	Gorici štrajkajo profesorji na italijanskih srednjih šolah, ker že od septembra niso dobili plač.
V	Ptuju ustanovi Ljubljanska kreditna banka svojo podružnico.
Povrnitev vojne škode na Koroškem.
V	Velikovškem okraju se v najkrajšem jasu izplača ena tretjina vojne škode. Le tam, kjer je škodo cenil neki Poljanko, se mora škoda še enkrat ceniti.
Nova električna centrala za Gorico. Goriški magistrat je kupil v Solkanu Le-nassijev mlin za 250.000 lir, kjer se zgradi ob padcu Soče nova električna centrala za mesto in okolico z 2000 konjskimi silami.
Goriško moško učiteljišče so premestili v Tolmin, kjer so gojenci vsled pomanjkanja stanovanj spravljeni v tako-^vanem »Škodnikovem konviktu«. (Škod-nik je bil Slovenec, ki je leta 1848. dezer-tiral k Italijanom, kjer je postal generalni major. S tem imenom se sedaj Italijani do-brikajo Slovencem.)
Zadnje vesti.
Za naše begunce je dovolil finančno gospodarski odbor pri ministrstvu 7 milijonov kron.
Naša valuta bo rešena takoj po novem letu. V par dneh predložil finančno - gospodarski odbor ministrstva končni predlog za rešitev našega denarnega vprašanja. Pri kolkovanju se je res dognalo dosti manj bankovcev, kakor se je bilo bati. Baje se je dobilo nekaj nad 5 milijard kron.
Tihotapca so ustrelili1 mejne straže pri Vrhniki. Tihotapec je nameraval spraviti čez mejo k Italijanom velike množine tobaka. Tihotapčevo ime še ni znano.
Svobodna trgovina z živili ustavljena. Da se zajezi špekulacija in verižništvo je ministrski svet sklenil, da zopet odpravi svobodno trgovino z živežem.
Rekvizjcije žita. Ministrski svet je naročil prehranjevalnemu ministrstvu, da odredi rekvizicijo žita. Žito pa se ne bo rekvi-rjralo, pri kmetih, temuč le pri veleposestnikih in pri židovskih prekupcih, ki so pokupili in poskrili ogromne zaloge žita in s tem provzročili pomanjkanje in draginjo.
Za prehrano Ljubljane je dovolilo ministrstvo 450.000 dinarjev.
Narodni svet za neodrešeno ozemlje za Ljubljano in okolico se je ustanovil zadnjo nedeljo v Ljubljani.
Raznoterosti.
*	Tolstojeva vdova umrla. V Jasni poljani je umrla vdova največjega ruskega pisatelja Leva Tolstega.
*	200.000 vojnih invalidov ima samo Čehoslovaška država.
*	300 kilometrov na uro. Iz Pariza javljajo o velikem odkritju, s pomočjo katerega bo mogoče doseči zrakoplovcu strmoglavo hitrost 300 km na uro in to v največjih višinah. Do zdaj se je moglo leteti samo do neke gotove višine zaradi redkosti zraka. Motor je že na 5000 metrov izgubil'svojo odpornost. Rateau, član akademije znanosti, je napravil turbino, ki jo goni plin in napravi 30.000 gibov na minuto in s tem centrifugalnim ventilatorjem zgoščuje zrak, ki je potreben motorju. Tako bo motor lahko delal v vseh zračnih plasteh z enakim uspehom. Poskusi so pokazali, da se more doseči s tem aparatom hitrost 250 kilometrov na uro in delajo, da dosežejo hitrost 300 kilometrov. Tako bo mogoče preleteti v osmih urah iz Pariza v Carigrad.
*	Kako je razsajala španska bolezen. Lansko leto in sicer v zadnjih dvanajstiti tednih je umrlo za špansko boleznijo skoraj šest milijonov ljudi. Sodi se, da je bilo v svetovni vojski 20 milijonov mrtvih. V isti dobi v štirih letih in pol, ie umrlo za špansko boleznijo 108 milijonov ljudi. V indiji sami je umrlo za špansko boleznijo 3 milijone prebivalcev. V Bombavu 500U, Delhi, ki ima 200.000 prebivalcev, je imelo vsak dan 800 mrličev za omenjeno boleznijo. Pujab je izgubil 250.000 ljudi. V Kap-skem mestu je izgubilo 2000 otrok starše. Avstralija je morala poslati v Samoo sanitetno ladjo, ker je bilo tamošnjega prebivalstva bolnega 80 odstotkov. Belo prebivalstvo je moralo samo preživljati ali pokopavati uboge domačine. V Novi Zelandiji je prenehalo javno delo. Žrtve v Ameriki so bile grozne, niti v Kanadi ni bilo dosti boljše. V Ontariu in zapadnih pokrajinah je umrlo nič manj nego 108 zdravnikov. Ogromno je število za špansko boleznijo umrlih Indijancev. Največ žrtev je bilo na Španskem, kjer je domovina te kuge. V Barceloni je umrlo vsak dan po 1200 ljudi. Imenovana epidemija je grozno razsajala tudi na Francoskem, Nemškem in v naših krajih.
*	Kitajski okus. Kitajci so kar nori nad okusnostjo nekaterih tičjih gnezd in celo gojijo morske galebe zato. da jim delajo taka gnezda iz svoje sline, ki se potem na zraku strdi. Zelo okusna sladščica so gnezda neekga galeba z imenom Salan-gen, ki so baje resnično nekaj posebnega v tem oziru. No, mi bi jih gotovo ne jedli z velikim apetitom.
*	Zvit lisjak. V nekem vrtu v Kopen-hagenu, ki pripada blaznici, je sedel eden gojencev tega zavoda in se delal, kot da lovi ribe. S trnkom, na katerem je bil črv, je nihal nad grmom velikega tulipana. Eden mimoidočih je pomislil: »Ubogi norec, res, človeku se mora smiliti. «Nato reče glasno: »Kaj delate?« — »Lovim ribe«, ie dejal ta. »Tako. Le koliko časa mislite biti tu?« — »Cel dan.« — »Čujte! Pojdite raje na čašo kave«. ^a je Dovabil dobričina s seboj. Ta je res šel. Dobil te kavo in cigaro. »Tedai. vi ste levili ribe?« je dejal igosDod. »A koliko ste jih vlovili?« Norec je pihnil oblak dima v zrak in dejal: »Vi ste četrti. . .«
*	Jugoslovanski učenjak. Za časa vojske se je nahajal narednik I. v pisarni neke bolnice na bojišču. Ker so v to bolnico prihajali bolniki raznih narodov, je potreboval zdravnik, ki je bil trd Nemec, tolmača. Nekega dne pride zdravnik v pisarno in vpraša: »Kdo zna srbski?« — »Jaz«, se oglasi narednik I. — Doktor je ves vesel, ker je našel človeka, ki zna srbski in ga odvede k vojaku, ki je pravkar prišel. Cez nekai dni nride zopet doktor. — »Kdo zna hrvatski?« — »Jaz«, se zopet javi narednik. Zdravnik sra začudeno gleda in to pot je moral biti narednik za tolmača hrvatskega jezika. Preteklo je zopet nekai dni in doktor je rabil tolmača za »bosensM« jez;k. In zonet se ie javil narednik. Zdravnik ga je začel gledati z velikim sooštovanjpm. Neke nedelje ie bil doktor v^s v sVrh^h. D^bil i«5 cm'«?, katerega je bilo treba prevesti na »ilirski« jezik. Kje naj najde človeka, ki bi znal ilirski. — In zopet se oeiasi narednik. — »Koliko jezikov vi govorite, to je res neverjetno«, se je čudil doktor. »Ni'^ar n° ^ai takega mislil o vas«. — Č>7 nekaj dni zopet pride zdravnik. Bojazljivo je pogledaval na narednika, kakor da si ne ima reči. kar bi hotel. Narednik °"a vr>r?5a kai se je zopet zgodilo. — »Oh«, vzdihne doktor. »Vi govorite toliko jezikov, ali to r>ot mi gotovo ne boste moch' slu^i+i tolmača. Danes je prišel ujetnik ki p-ovori »črnogorski«. Ali kdo naj najde tolmača za ta jezik?« — »Jaz Govorim t,,r1i ^"o<rorsko«, odgovori narednik. — »Za božjo voljo!« vzdihne zdravnik, »jaz ne razumem, kako morete toliko znati. Vi ste gotovo vse svoje življenje porabili za "čem'« jezikov.«
Izhaja v«ak petek-Naročnin* za tekoče leto 12 K, z n pol leta 6 K Posamezna Številka RO vinarjev-Inaerntl po dogovora-
Tre* nl&tvo ln npravnlAtvo: Sodu« olica At> fl, pritličje desno-Odgovorni urednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne Tiskarne« v LJubljani-Izdaja' Knn«nrHJ »Domovine«.
po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmartce,neveste, krste,godove itd. velika izbira.
Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih.
Vljudno vabi in se priporoča
Tvrdka F.Čuden
Prešernova ulica 11 Ljubljani.
ra
cu cn ra
J. t Rotor

Wolfova ulica 3.
ra
o 3
ai
cu 5«r
cu
priporoča tvrdka
Franc Stupica
Ljubljane Marije Terezije cesta št. 1.
Primešaj ,Mastin" krmi.
C« ti vini krmo iažle Is do eadnjega pre
bavi ln popolnoma Izkoristi, da s« aa koncu nli ne Izgubi, (t s« dvigni slast do tretja, potem »e pospeiuje rediim-st, »sled teta teika tlvlna, mast. meso, jajca, mleko To t« los t i t. ako pri rneiamo krmi enkrat aa te d ca pcat praik* M a-s l I a Ob ponianlkaala krm«, ko te uporabljalo nadomestna sredstvi za krmila, pa ie prlincia dvakrat na tedea Praick M a i t I « I« dobil naj vi&Je kolajne n* razstavah r Londonu, v Parizu, v Rimu lo aa Dunaju Tisoči gospodaric* hvalijo Mastla, ko ta enkrat poizkusijo, (a poaovao rabilo. 5 zavojev p:«ika M a • t I B zadostuje ta 6 mesecev za enega prailča ali vola Glasom oblastvenega dovoljenja sni« Mastla prodajati vsak trgovec In konzumna druStva Ako »• pri vas v lekarnah in trgovinah a« dobi potem naj se naroči po poStnl dopisnici v tzdelovalolcl Ma-stina. to It
lekarnar Trnhoczy d Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 20• 50 K poštnine prosto na doin Od tam se Doill* Mastla s prvo poŠto na vse krale sveta
^iSSSSI^
(i II
ar
mm
mm
m
manufaktura
na debelo.
: Ljubljana :
pri Balkanu.
m < -
oblastveno poverjeni stavbni inženir.
Spetijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vo:ne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7
izvršuje strokovno:
naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konštrukcije.
Prevzema v str:kovno izvršitev vse n;črte stavbeno ižennrske strolce. — Tehnična mnenje. - Zastopstvo strank v te nMib zadevah.
Jugoslovanski Kreditni zavod r. 7. z 0. z.
v LJubljani, Marijin trg 8, Wolfova ulica 1
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
SD3?" 4°/o
čistih brez odbitka.
Inkaso faletur in trgovske informacije. Izdaja Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo vrednostne papirje, in na blago ležeče
v javnih sklad.ščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji-
Neposredno pod drža\nlm nad/.orstvom,
jf Ljl
Delniška glavnica . K 20,000.000-— Rezervni fondi... K 8,000.000 —
Podružnice:
i Splita, Celovca, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celjn in Maribora.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
i ■
Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnov-čevanje knponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila« JHf" Promese """fBi k vsakemu žrebanju.

1W* Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v i hrambo in oskrbovanje.
Siiavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne loterije.
/

regSstrovaaa sa&rega x sssoaasi®«© saveso v LJablJaivI
obrestsli hranilno vloge po čistih
3
o
o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000.
Ustanovljena leta 1881.
H
X M


Vi A——
3l=

31
Največja ilovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova nllca štev. 3,
je Imela koncem leta 1918 vlog....... \ . . K 80,000.000
n rezervnega zaklada ................ 2,500.000
mr Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje Ima vpeljana lične iomaČO hranilnike.
Hranilnica Je pnpilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
i!
V podpiranje trgovcev in obrtnikov Ima natanovileno
Kreditno društvo.

3E
Ulz


m
BB
m
J
DelnISKa glavnica: II
Centrala a TRST. — Podružnicc:
Sprejema:
Vloge na kntiiice. Vloge na tekoči in iiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Knpu)e In prodala:
vize, valute, vrednostne papirje itd.
Jadranska banka mm 1»
Dubrovnik, Dunaj, JCotor, JKetkovič, Opatija,
Eškontlra:
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
M: (M . II
Split, Šibenik, Zafler, Ekspozitura
Prevzema s
Borzna naročila In jih Izvršuje lantneje.
Brzojavni naslov
M" JADRANSKA.
Telefon bi. 2S7.
Priloga »Domovine" š8. 44 z fine 23. decembra 191C.
Avstrijska replika v lakoti in pred popolnim osspodanhiii propadom.
Državni kancler avstrjske republike dr. R e n n e r je šel v velikem spremstvu državnih tajn.kov v Pariz, da prosi tamkaj pri mirovni konferenci milosti in usmiljenja. Nemška Avstrija, ziasti Dunaj, je na tem, da od lakote izumre in od mraza pogine. Ta mlada republika je tudi tik pred popolnim gospodarskim polomom. Umestno bi bilo, dobesedno prinesti izvajanja avstrijskih državnikov pred pariško komisijo, da bi naši državljani — zlasti tisti, ki pri nas cez vse zabavljajo — uviueli, v kako strašnem položaju se danes nahaja Avstrija, Zal nam prostor to ne dopušča, zato hočemo navesti samo glavne stvari.
V Avstriji je uvedena najstrožja rekvi-zjcija žita, živine in drugih kmetijskih pri-delKov. loda 4y2 milijona prebivalcev na deželi ne more reuib vseh velikih mest, med katerimi ima samo Dunaj 2J/4 milijona prebivalcev. '(Cela avstrijska republika šteje namreč nekaj čez šest milijonov prebivalcev.) Žita pridela Nemška Avstrija največ za trimesečno potrebo tamosnjega piebivai-stva, navzlic rekviziciji se je pa spravilo letos skupaj Vs tesa, kar se je hotelo. Zato je republika navezana izključno samo na dovoz živil iz tujine. Država uvaža živila sama in doplačuje pri. tem ogromne svote. Samo pri moki in kruhu doplača sedaj 400 milijonov kron na mesec, kar znaša skoraj pet milijard na leto. Sic&- nekoliko' manj, vendar pa še vedno izredno veliko doplačuje republika pri uvozu zmrznjenega mesa in ameriške masti. Zmrznjeno meso stane repubLko 1 kg 83 kron, mast čez 100 K. Prvo prouaia na karte od 25 do 48 kron, mast pa 1 kg 68 K. To meso dobe ljuuje vsakih 14 dni enkrat po dekagramih, masti pa na teden toijko, ua si ž njo se majhnih brk ni mogoče dobro namazati. Na kaite dobe ljudje vsak teden samo en hlebček kruha ter x/4 kg moke za kuho. Od tega, kar se dobi na karte, ne more nikdo živeti, in brez tega mora večina ljudi umreti lakote. Največ trpe pomanjkanje otroci, ki od gladu kar cepajo. Matere spion ne morejo več dojiti otr^k, ker so čisto suhe in izstrauane. Le malo ljudi si lahko kupuje živila pod roko. Prinašajo jih v republiko iz sosednih držav ver.znikj v majhnih količinah. Cene takih živil so strašne. Moka se dobi 1 kg za 50 K, sladkor i kg 70 K, liter mleka 16 K, svinjska mast 200 kron, goveja mast 200 do 250 kron (to si kupujejo judje, ker svinjske masti ne smejo jesti), krompir 10 K kg, goveje meso, kj se pa navadno iz kaže, da je konjsko, 1 kg 120 K. Kakor rečeno, tega, kar se dobi od verižnikov po« roko, je zelo malo, država pa ima vsen za log živil le toliko, da bi se moglo prebivalstvo najskromnejše in najpiclejse preživljati do 18. januarja. Kaj bo potem, nihče ne ve Avstrijsko časopisje je mnenja, če ne bo do takrat nobene pomoči, da si bo moralo ljudstvo v obupu samo pomagati. »Morgen« men;, da bo vlada v tem slučaju odstopila m da se bo 6 milijonov podivjanih in izstradanih Avstrijcev razlilo po sosednih državah. Pravijo da v 20. stoletju ne more noben narod od la kote boguvdan biti, med tem, ko si sosedni narodi pitajo trebuhe«. Avstrijski državniki so šli v Pariz, da opozore svet na obupen položaj svoje republike. Dr. Renner je izjavil mirovni konferenci, da se ne upa več vrniti na Dunaj brez kruha in brez kredita. Odklanja odgo vornost, če bo doma ljudstvo brez vlade v obupu in lakoti podivjalo in napravilo velesil a m najtežje politične, vojaške in finančne naloge.
Avstrijski državniki zatrjujejo, da živi: ne morejo več uvažati, ker nima država no benega "kredita več. Avstrijska krona je 30-
crat manj vredna kot pred vojno in za njo v inozemstvu sploh ni mogoče dobiti živil, roračun republike kaže primankljaja 8 mjlj-ird kron. Dolg raste neprestano! Do oktobra 1920 bi republika potrebovala samo za nakup živil najmanj 100 milijonov dolarjev. Kje so druge svakdanje potrebščine? Kje denar za obutev in obleko, ko je ljudstvo nago in boso? Odkod naj se vzame kurivo, vsaj za kuhinjo? Dunaj ne strada samo, marveč tudi zmrzuje. Drva stanejo 1 kg 2 kroni, a tudi za tako ceno jih ni. Tisoči in tisoči ljudi hodijo vsak dan v okolico s sekiro in žago in uničujejo najlepše gozdove dunajske okolce, da si tako preskrbijo par polen vsaj za kosilce. Premoga za kurjavo peči sploh nihče ne dobi, za kuho s težavo kak kilogram. Primanjkuje ga za pogon- železnic (vsled tega bo v Avstriji ustavljen ves promet na železnicah od 20. do 28. decembra), tovaren, preskrbo plinovih in električnih naprav. Avstrijski državniki prosijo v Parizu za dovoljenje, da zastavi ali proda republika svoje državne monopole, vodne sile in železnice, samo da bo mogla rešiti prebivalstvo sicer gotovega pogina. Komisija mirovne konference je še, predno so nastopili nemški državniki s prošnjo, izjavila, da so ji obupne razmere v Avstriji znane in da ji bo dala na razpolago 3000 vagonov žita, ki leže v Trstu. Ko so Nemci s prošnjo končali, jim je dejal predsednik komisije dr. Hugh L e v ic k, da se bo komisija potrudila preskrbeti za avstrijsko republiko razen že obljubljenih 3000 še 2000 vagonov žita. Na druge želje bo komisija čim preje odgovorila.
Končamo to žalostno pripovedko. Le ne-ivaj bi radi pripomnili. Ako bi še kdo govoril, da je v Avstriji boljše kot pri nas, požene naj se ga za kazen čez mejo in kmalu bo mjlo na kolenih prosil, da bi smel še n a z a j.
Kaj bo z avstrljkim vojnim pcsojiloi?
Na Češkem so stavili strokovnjakom jn važnim gospodarskim zavodom več vprašanj, kako mislijo, da naj bi se rešilo avstrijsko vojno posojilo. Na ta vprašanja so do-1 iII 22 odgovorov. Enajst mnenj se je izjavilo za to, da se vojno posojilo uniči, enajst pa iih je bilo mnenja, da se vojnega posojila ne more spraviti ob veljavo. V odgovoru po-vdarja 14 strokovnjakov, da bi plačanje vojnega posojila češko državo občutno oškodo valo, 8 jih je mnenja, da bi ne bilo škode za državo, dva pa sta nazora, da bi država trpela škodo, tudi če bi se vojno posojilo ne plačalo. Vsi, ki so bili vprašani za svet, so iziavili, da se da rešiti vprašanje poplačila vojnega posojila le za vse enako in se izjem, da bi eden dobil zanj več, drugi pa manj, ne more delati. Tako bi se vprašanje vojnega posojila sploh ne dalo rešiti. Da bi se, odplačalo vojno posojio v zvezi z oddajo premo ženja, se je izreklo za to 6, proti pa 12 strokovnjakov, ostali so podali glede tega vsak zase posebno mnenje. Nekateri odgovori so tako poučni in zanimivi, da ni odveč, ako se ž njimi nekoliko^ pobližje seznan mo.
Profesor H o r a č e k je mnenja, da se mora reševanje vojnega posojila presojati pred vsem z gospodarskega stališča. Zato je popolno in splošno uničenje vojnega posojila nemogoče. Profesor K o 1 o v š e k pravi, da češka država lahko odkloni vojno po-soj lo, ker je to dolg sovražne države. V praksi pa se ne da izogniti vplivu vojnega posojila, ki ga ima na javno premoženje Predlaga, da naj se da zasebnikom za vojno posojilo največ 30% prvotne vrednosti. Pro fesor M i 1 d s c h u h pravi, da je treba voj no posojilo mrčiti, če to nujno zahteva finančni položaj države. Ce dovoljujejo finančna sredstva, je on sicer za to, da se vojno po sojilo nizko (1%) obrestuje. Ž njim se stri nja češka družba za narodno gospodarstvo.
Dr. Stern predlaga, da se vojno posojilo zamenja za novo 2% državno posojilo. Praške nemške banke so za to, da se vojno posojilo izplača v zvezi s premoženjsko oddajo. Podobno stališče zastopa Zveza čeških poso-j lnic. Trgovska zbornica v Pragi je mnenja, da bi bilo uničenje vojnega posojila katastrofa nele za prizadete, marveč tudi za državo. Nihče ni pričakoval, da se bo vojno posojilo poplačalo v polnem obsegu. Vojno posojilo se po njenem nasvetu konvertira tako glede nominalne vrednosti kakor glede obrestovanja. Zveza nemških bančn h in iranilničnih uradnikov je izdelala predlog, kako bi vojno posojilo ugasnilo. Ce bi se vsako leto vzelol% na amortizacijo, bi znašali stroški za amortizacijo 80 milijonov kron — ako se predpostavlja, da je na Češkem 8 milijard vojnega posojila —. Ako se prišteje k temu še 37?.%, obresti (280 milijonov), bi bilo treba na leto skupaj 360 milijonov kron. Na ta način bi vojno posojilo ugasnilo v 43 letih, če bi se pa napravila v to svrho posebn^ amortizacijska blagajna, pa v 29 letih.
V podrobnosti smo prinesli, kakor je videti, večinoma mnenja on h, ki so za izpla-čatije vojnega posojila, to pa za to, ker smo ta mnenja povzeli iz časopisa, ki stoji tudi na tem stališču. Ako nam bo mogoče, bomo skušali dobiti tudi izjave in mnenja onih zavodov in onih strokovnjakov, ki so se prav odločno izjavili proti odplačilu vojnega po-;ojjla. Dobro je, če se v tej stvari slišjta oba zvona. Zlasti se nam zdi potrebno, da zahteva to »Domovina«, ki ni nikdar agitirala za avstrijsko vojno posojilo in ki je bila od avstrijskih mogotcev m-ed vojno celo ustavljena, ker ni hotela varati ljudstva z lumparsko reklamo za avstrijsko vojno posojilo. Kdor je bral »Domovino« in poslušal njene nasvete, danes nima vojnega posojila. — V bodoče hočemo zavzeti napram vojnemu posojilu stališče, ki bo najbolje odgovarjalo koristim naše nove države ter po možnosti varovalo gospodarske interese širokih plasti naroda. Umevno je, da pri nas danes še nihče ne ve in nihče ne more vedeti, kaj bo z vstrijskim vojnim posojilom.
Manica:
iz žalostni
Slovenci so v splošnem vesel narod. Naj ga še tako tarejo vsakovrstne nadloge, naj ga peza krivic in raznega gorja še tako klone k tlom, humorja ne izgubi nikdar. Zato so še celo v času, ko je bič svetovne vojne tako neusmiljeno udrihal po naših hrbtih, krožile med vojaštvom, kakor tudi med civilnim prebivalstvom razne smešne anekdote in za-bavljice, ki. so bile deloma resnične, deloma pa seveda .zmisljene. Mnogo sem j.h zapisala, da se otmejo pozabljenju. Naj jih bralcem v razvedrilo nekaj tu zabeležim.
Kmalu potem, ko so Rusi zavzeli gali-ško mestoPrzemisl, je bilo v neki bolnišnici Rdečega križa na Dunaju zelo živahno. Ranjenci so bili obveščeni, da tisti dan praznuje cesar Karol (ki je bil tedaj še prestolonaslednik) svoj god in da ob tej priliki poseti ranjence v dotični bolnici. Med ranjenci je zavladalo splošno zanimanje, kaj vendar jim bo povedal in prinesel prestolonaslednik. In res, popoldan, nekako ob 2. uri je vstopil v bolnico »Veličanstvo Karol« s svojim adju-tantom in malim spremstvom. Bil je videti izredno »židane volje« in se kazal zelo usmiljenega in radodarnega. Stopal je od poste-.lje do postelje in izpraševal ranjence, odkod so doma, kje so se borili in kakšno darilo bi radi prejeli od njega. Prošnje ranjencev so bile raznovrstne. Nekateri so prosili denarja, drugi odlikovanja, največ jih je pa prosilo za dopust. Prestolonaslednikov adjutant je vse prošnje vestno zabeležil, Karol je pa obljubil, da jim gotovo ugodi. Nekako v sredini sobe je ležal na trdi postelji tudi neki kranjski Janez. Obrnjen je bil tako, da se mu je vi-
delo le polovico obraza, a tudi iz te polovice je bilo brati neko lokavost in hudomušnost. Ko pride Karol do njega, ga sočutno vpraša: »ud Kod ste pa vi doma. dobri človek?« »Od Sv. Križa na Dolenjskem, Veličanstvo«, odgovori Janez. »Pa kje ste se borili?« vi-1 j miseijuu U^rzem.slu), Veličanstvo.« »In kaj želite, da vam naklonim?« »Oh Veličanstvo, če bi smel, bi prosil, naj mi darujejo eno kranjsko klobaso, ki naj bo vsaj toliko dolga, da bo segala od mojega desnega do levega ušesa.«
Spremstvo, kakor tudi prestolonaslednik sam, so se glasno zasmejali tej prošnji, a a vendar' je Karol namignil adjutantu, naj piše tudi to.
Kmalu r j Karlovem odhodu je prišel k Janezu neki dvorni služabnik z vrvico, da mu izmeri razdaljo med desnim in levim ušesom. Pritisnivši mu prvi konec vrvice na desno uho, mu pravi:
»Vzdignite nekoliko glavo, da zamorem priti z vrvico do levega ušesa.«
Janez vzdigne glavo, toda — ojoj — levega ušesa ni nikjer, mestp njega pa zeva velika rana.
»Za Boga«, vsklikne prestrašen služabnik, »kje pa je vaše levo uho?«
»um pri Mišeljnu IPrzemislu) nekje bo ležalo«, odgovori lokavo Janez.
Služabnik je hitro odšel. A kmalu se je spet vrnil, položil pred Janeza dvajset srebrnikov in dejal:
»Veličanstvo vam javi, da ni v njihovi moči nabavitii vam tako dolgo klobaso, ki bi segala od vašega desnega ušesa pa tja do Pfzemisla. In da ga tega odvežete, vam daruje tu dvajset srebrnikov.«
Na bojnem polju je imel oddelek vojakov dobrovoljnega kurata (vojnega duhovnika), s katerim so se vojaki prav dobro razumeli. Ker je bil kurat Slovenec, je z vojaki prav rad slovensko kramljal, in ko so ga nekoč klicali vojaki z »gospod feldkurat«, jim pravi smehljaje:
»Veste fantje, beseda feldkurat pravzaprav ni slovenska beseda. Kdo izmed vas mi ve povedati, kako bi me morali nazivati, da bi se čulo boli slovensko?«
Med vojaki je nastal molk. Kar naenkrat se pa oglasi neki vojak, ki je za silo tudi »nemško tolkel« in pravi: »Jaz vem!«
»Dobro Mihelič, kar povej nam!« Vojak Mihelič pa, ki je besedo »feldkurat« natančno dobesedno slovensko prestavil, se moško odreže:
»Odslej vas bomo imenovali: naš dobri gospod poljski kravji svetovalec«. (Feld-kuh-rat).
V času, ko je padla italijanska bomba v bližino Samassove livarne v Ljubljani, drveli so ljudje skupaj in ugibali, kaj je laški pilot s to bombo pravzaprav namerjal. Eni so bili mnenja, da je nameraval uničiti z njo ljubljanski grad, drugi, da je mislil uničiti Sa-massovo tovarno in tretji zopet kaj druzega. Kar se oglasi star možiček, ki je stanoval v Zvonarski ulici, in pravi:
»Eh, veste kaj, Lahonu ni bila mar ne tovarna in ne ljubljanski grad, pač pa je namerjal bombo v Zvonarsko ulico (tam namreč so se nahajale tolerančne hiše), dobro vedoč, da če zadene bomba na mesto, bo ubitih lepo število avstrijsk.h oficirjev.«
4. Nekoč se je na zemlji pojavilo tako močno bobnenje, da se je čulo prav gori do nebeškega prestola. Bog, to začuvši, zopove svojemu angelu:
»Idi na zemljo in poglej ali ie nastal tam doli potres, ali razsaja vihar z bliski in gromi!«
Angel gre. Kmalu se vrne in pravi: »Cuj me večni gospodar! Na zemlji ni potresa in gromenja, pač pa je nastala pw vsem svetu silna vojska in bobnenje, ki se čuje v nebo, je gromenje smrtonosnih to-, pov«.
kazsrdil se ie Večni in rekel: »Kdo izmed zemeljskih črvov si je drznil na svojo pest uprizoriti morijo človeških življenj, čez katere gospodujem le jaz? Gorje njemu!«
In vzel je Večni popotno palico v roke, stopil na zemljo ter se na mah pojavil v dvorani, kjer so imeli vojujoči vladarji ravno svoja zborovanja. Izprašal je vsakega posebej, čemu se vojskuje in potem je vsakemu podelil svoj blagoslov ali pa tudi strašno pro-kletstvo. Med drugimi pride vrsta na srbskega kralja Petra.
»Zakaj si se začel vojskovati« ga vpraša Večni.
Peter vojaško, a vendar ponižno salutl-ra in pravi:
»Vladar vseh vladarjev, to storiti sem bil jaz primoran. Mala je moja državica in zmučeni so moji ljudje. Toda navalila sta name kar dva vladarja s silno vojsko in jaz sem moral prijeti za meč, da ovarujem pred volkovi svojo zemljo, katero si mi ti izročil. Ako bi bil zapravil le košček te zemlje, težak bi mi bil odgovor pred svojo vestjo, težak odgovor pa tudi pred tvojim sodnim stolom«.
Večnemu se obraz razjasni. Z milim glasom reče Petru:
»Dobro si ravnal, moj sin. Zato bom blagoslovil tvoj trud in tvoja dela. Kdor je v malem zvest, ga bom čez veliko postavil. Tvoja država bo postala velika in mogočna, ti pa boš najbolj spoštovan in ljubljen vladar na zemlji«.
Nato se je večni obrnil k nemškemu cesarju Viljemu:
»Zakaj se vojskuješ ti? Odgovori!« Viljem ie zacepetal z ostrogami ter rekel ošabno:
»Jaz se vojskujem, ker hočem postati tebi enak. Moja ideja je: Bog in cesar«.
Večnemu se zmrači čelo. Kakor grom je zabobnel njegov glas:
»Oj ti črv zemeljski! Ti obračaš, jaz pa bom obrnil. Ne veš li, da kdor se povišuje, bo ponižan. Radi tvojega napuha se boš vsedel čisto na tla. Kot ubežnik se boš skrival po svetu. Državo pa, katero poseduješ, bom razdejal na vse vetrove«.
Zdajci je zagledal Večni v nekem kotu dremajočega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Stopil je k njemu:
»Hej starec, vzdrami se in povej, čemu prelivaš nedolžno kri?«
Franc Jožef se ie vzdignil, pretegnil svoje stare ude ter se praskal za ušesi, kakor človek, ki je v zadregi za odgovor. »Odgovori« reče osorno Večni. Franc Jožef začne mencati sem in tja in plašno zreti po dvorani. Zdajci stopi k Viljemu, ki tam za vrati prihuljeno nohte grize, n ga pocuka za rokav:
»Ti Vili, zakaj se pravzaprav vojskujeva?«
Večni to videč, se pomilovalno namuza in pravi:
»Torej tako! Niti sam ne veš, čemu ubijaš nedolžno ljudstvo. Lepa je ta. Storil si to kajneda le za to, ker ie tako želel tvoj kolega Viljem. Zato bo tudi usoda tvoje države enaka državi V.ljemovi. Le ubežnik ti ne boš, ker si prebedast za to. Tebi sem pripravil edino, kar je še za te — skorajšnji grob.«
5. Leta 1914., ko so Avstrijci pričeli vojno s Srbi, so bili avstrijski generali silne ošabni, misleč, da bodo Srbe kar na salati pohrustali. Trdili so, da bodo v par mesecih prodrli do Beograda in da ga bodo na godovni dan cesarja Franca Jožefa (4. oktobra) polož.li kot godovno darilo k njegovim nogam. Seveda so jim vse te sladke in predrzne nade podrle trde srbske pesti. V tem je napočil 4. oktober, to je dan cesarjevega godu, in viri pripovedujejo, da je cesar ta dan hodil vedno s sklonjeno glavo po svojih sobanah. Ko se ga neki dvornik drzne vprašati, čemu mu ravno danes tako glava leze k tlom, odgovori cesar:
»Veste, moji generali so mi slovesno zatrjevali, da mi za god polože Beograd k nogam. Zdaj pa vedno gledam k tlom, pazeč, da se ob Beograd ne spodtaknem, toda kakor se mi dozdeva, bo ta skrb nepotrebna.«
6. Pripoveduje se, da je bil cesar Franc Jožef zlasti glede vojnih. zadev zelo »slamnat mož«, ki o položaju vojske ni vedel in razumel prav nič. Vladali so v njegovem imenu drugi in ti so se mu lagali tako, ka-Kor je bolje kazalo zanje. z.nano je, aa ie na Dunaju kmalu po vojni zavladalo splošno pomanjkanje kruna in arug.h živil. Ko se je nekoč cesar s svojim aujutantom muail na uaiiconu svoje palače, se je hitro zbraia pod oalkonom velika množica lačnih ljudi, ki je av.gala proti cesarju pesti in Kričala: »Brot, orot!« (kruha, kruha!).
»Kaj pa to pomeni,« vpraša cesar adju-tanta. »/.di se mi, da kličejo tu dolj: brot, iirot! Kaj ie to?«
Adjuiaut brž potegne cesarja v notranje prostore in pravi: »Veste Veličanstvo, to ljudstvo vam je iz srca vdano. Ono ve, da s>mo pravkar zavzeli Srbom obširen brod ».brodovje) in sedaj, ko vas je ugledalo, je takoj dalo duška svojemu veselju s tem, da je proti vam glasno kiicalo: brod, brod.
Cesar si je radostno pomel roki in vzkliknil: »Oj ti moje dobro, verno ljudstvo!«
7. Neki zagrizeni dekan je posetil ljudsko šolo na deželi. V svojo veliko zadovolj-nost je opazil, da visi na steni šolske sobe sveto razpelo, ob desni in levi strani njega pa siiki nemškega cesarja Viljema in avstrijskega 1"ranča Jožefa. Nato dekan, kažoč na steno, vpraša nekega učenca:
»Ti mali, povej mi, kdo je ta na sredi?« »To je Kristus, naš Odrešenik,« pogumno odgovori učenec.
»Dobro si povedal,« ga pohvali dekan. »In kdo sta ta dva na desni in levi strani?«
»To sta pa tista dva razbojnika,« odgovori deček, ki v svoji pripro-stosti pač ni pojmil, kako veliko resnico je pravkar izustil.
8. »Za domovino umreti je sladko,« je navduševal cesar Karol svoje vojake ter gugal svoje pijano telo na opote-kajočih nogah.
»Za domovino živeti je s I a j -š e,« si je mislil vojak - dezerter ter se po-tihoma izrnuzal od svojega polka.
»Za domovino dobavljati je najslajše,« je rekel vojni dobavitelj ter se pogladil po svojem tolstem trebuhu.
					
*	-A)	*		• )	1
Priooiotaino edino tovarniško zalogo
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Istotam se dobe potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke).
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
za vodo, desno.
					
*		(i)	*	(VI	*