P655fifHa plaifana v jznicu iiceju Posamezne številko« Navadne Din l**-> ob nedeljah Din 1*50, .TABOR- mk d&au ruvea nedeljo im praznikov, ok 14. ari a datumom naslednje** dne ter stan« •nnaečno po pošti D 12*501 Trn fno- »emstvo D 20*50, dostavljen n« dom & 14*—, na izkaznice D 12*5(1 ins orati po dogovora. u*ArS?i *» P* "P™*1 .TABORA*. MARIBOR. JuriJOemUio« žter.4. ' '****■ Leto: IV. viji-V •- Maribor,* sred« 7. novembra 1923. Koroški Slovenci po volitvah. Slovenska gospodarska Stranka, ki , osnovali n asi rojaki na Koroškem, v ,?w}ov™> dokazala, da ima v sebi do-.?J zivljenske sile. Krepko je vzdržala en živo združenih meščanskih strank, ■so kljub razlikam v kulturnih, social-l ln Političnih nazorih in interesih ra.kale kot ena falanga zoper socialne v ™°krate in Slovence. Slovenci so si eni neprimerno težkem boju ohranili v sestno stanje; to je uspeh, ki služi ^•doščenje njim si objavo natančnejšega pre- 0^, Sledi IkornenlaC, kf je bil spisaH Paše Harodne manjšine if8 Slovenec« z dne 24. oktobra tl.) tr^j bov« dovolj jasno vse to, kar je io v bmi trenutku povedati: VjJ! °liliBl Kdj, ki je povzročit toliko tej Z^^dia tudi med Slovenci, je to-^ Zmagale so v obče nieščan- tranke, ki se zavzemajo za ureditev C'T- Seipelifovem! načrtu. Na J) m' 190 nastopile vse nosocijalisti-kaTn ranke pod imenom »Einheifsliste«. tetj 5® zveze je 'bil predvsem, odstra-detj r^^nlne -demokrate od vlade tor za-nirtn i uklereo koroškim' Slovenoem’. ^ d°segli, «koravDO socijalni debili. p ' ca števiiliu glasov fiiso inič’izgubita,,- dobre udeležbe pri volitvah, a v veliko občinah tiad 90 odstot-dosegle meščanske stranke od feelotiiem stanju po okrajih’. kov^v Vh azv«n teh pride v deželni zbor Meščanske ** iafc- e 'toda.i deželnega glavarja, Pjcsto je 'določeshi,Roditelj Baii- h ^ SIovOHcCV pa fiiorarflo • torf? ?6 vrgle vse stranke proti Kraljev i c a, 6. Hov. Zakonita’ reška vlada (Zanelltova) je včeraj objavila službeno objavo, v kateri kratko prinaša ZanOllovo izjavo v zadnji seji kon-stituante. Zanella je izjavil, da je z registriranjem’ rapallske pogodbe zasigurana pravica Reke, da postane svobodna država in do bo sprejeta v Zvezo narodov. Zveza narodov mora pokazati, da pogodbe niso krpe papirja,' ampak častne obveze, katere treba spoštovati in! držati. Zanella je prepričan, da bo Zveza naTO-dov zaščitila svobodo in neodvisnost reške države. Na koncu komunikeja je objavljena resolucija, ki jo je sprejela kon&titnanta: »Reška (konstituanta po- novno potrjuje, dia sedaj no politično stanj« na Reki pomeni negacijo vseh pra^ vic in Svobode reeke države in' da neprestano preprečuje svobodno delovanje na lastnem ozemlju. Protestujemo svečano proti neprestanim kršenjem ustavnih pravic reške države ter vseh pravic, ki- izvirajo iz rapallske pogodbe. Protestiramo proti vsakemu poskusu gaženja svobode in neodvisnosti reške države, zajamčene za vse čase po kraljevini Ita-lij' in kraljevini SHS. Končno protestiramo proti vsaki aneksiji reške države h kateri drugi državi. Potrjujemo nezlomljeno voljo rešikega naroda, da bo svoboden in neodvisen in' da živi v poštenih in pravičnih odncšajih s kraljevino Italijo in kraljevino SHS ter. Sploh’ z vsemi narodi. Sprejemamo poročilo vlado ter potrjujemo mandat popolnega zaupanja za nadaljno delo V »vrho zaščite pravic in svobod« reške države.« Važen beograjski glas proti finančni politiki vlade. Beograd, 6. novembra. (Izv.) Da-Hašnja »Politika« razpravlja na uvodnem mestu o vladajoči denarni krizi ter pobija inflacijski politiki’ nasprotujoče stališče finančnega ministra. Člankarna-glaša, da bo to še povečalo že vladajočo gospodarsko krizo. Res je sicer, da bo pri tem! izginilo marBikalko nesolidno podjetje, ki bi bilo v Hormialnih1 razmerah nikdar ne moglo nastati, jasno pa je, da bo s tem prizadetih tudi mnogo solidnih podjetij, ki bi bila vredna in potrebna takojšnje pomoči. Tak polom bo skrajno nepovoljrfo vplival Ha našo fi- nančno in’ gokpodarško življenje Sploh. Ostro žigosa člankar postopanje vlade, ki v! Svojem delokrogu, kjer bi bilo to najpotrebnejše, ne uvede sistema štede-uja, ki ga je sedanji finančni minister ob svojem nastopu najbolj povdarjal. — Parlament, kojega proračun je največji, bi moral pred vsemi drugimi prvi pričeti štediti in' vlada bi mu morala v vsem državnem gospodarstvu slediti. Nikakor pa se ne smejo odvzeti narodnemu gospodarstvu na enkrat tako visoke vsote, kakor to zahteva bal finančni minister dr. Stojadinovič sam'. —o- '-6': jam, lcot predsednik vlade pa ne Smem in ne morem nikoli verovati v splošni in Svetovni mir. , ODHOD NAŠIH PARLAMENTARCEV, V VARŠAVO. '' ' i - i Beograd, 6. novembra. Vprašanje odhoda naših parlamentarcev je že rešeno. Tajnik narodne skupščine g. Koba- sica je včeraj posetil poljskega poslani- . - ... --a ka ter se ž njim dogovoril, da odpotujejo draginjski nemiri in' ropanje trgovin se naši parlamentarci in’ novinarji v sobo- je včeraj popoldne^ nadaljevalo in tra- POGROM PROTI ŽIDOM V NEMČIJI, Berlin, 6. novembra. (Izv.) kroti- te iz Beograda ter dospejo v pondeljek v Varšavo. MUSSOLINI NE VERUJE V SVETOVNI MIR. 'Rini, 5. novembra. (Izv.) O priliki razvitja prapora letalske čete v Centi je imel ministrski predsednik Mussolini jalo pozno v noč. Vse židovske trgovine so opustošene iH popolnoma izropane. Na cesti so napadli vsakogar, ki so ga smatrali za Žida, ga pretepli in izropali. Listi pripisujejo te izgrede agitaciji nacionalistov. BORZA govor, v katerem je med drugim izjavil: Eni zadnji proslavi bi bilo zadostovalo C ur i h, 6. 'novembra. (Izv.) Sklepni tečaji Pariz 32.42, Beograd 6.50, London 300 vojnih letal, da bi zakrila Rim’, med 25.10, Praga 16.45, Milan 25.06, Newyork tem' pa se je njih ŠteVilo potrojilo. Itali- 562.50, Dunaj 0.007925, žig. krone 0.00750, ja mora .polagati na zgradbo svojega le- Budimpešta 0.0304, Sofija 5.15. talstva največjo pozornost. Pogled »a Zagreb, 6. nov. Pariz 5—5.05, Švica zemljevid nas pouči, da Italija ne bo ni- 15.50—15.55, London 387—388, Duha; koli imela dovolj avijatike. Kot človek 0.1225—0.12325, Praga 2.545—2.555, Milan 86 .lepjjaa arpt. jta ijuai,- 3^-a^. Ne\vyonk 86 -86.75. • Številka: 252. v=so silb. Vsi so bili irOneHja, fot* Ko da-lo dobiti za nove volitve in "za njihovo stranko največ glasov med Slovenoi. Zato se tudi niso strašili npbenega sredstva ter delali ravno tako kakor zk čaša plebiscita z denarjem; blagom, obljubami, goljufijami in grožnjami, kakor je pač najbolje kazalo. Pritisk je bil zadnje dni tako silen, da se je bilo bati, ds ga naše ljudstvo ne bo moglo vzdržati. Kljub' temu, da razven nekaj duhovščine nimamo skoraj nobene inteligence IH dia tudi nismo imeli na razpolago 1 kakor nemške stranke denarnih Sredstev in a-gitatorjev, se nam je pri teh volitvali posfrečilo ohraniti dosedanje število glasov in dva deželna poslanem Vse nemške stranke so pričakoval« da bomo Slovenci pri teh volitvah nazadovali. Zato vsemogoče neprilike, ki.so jih nam povzročali in delali zmešnjavo med našimi volilci. Opozoriti hočemo sa--mo na odklonitev naše kandidatne liste in na agitacijo, da Slovenci ne volim«. Kdor upošteva ves ta volilni manever iti prebrisano nemško taktiko, ki jo porabljajo Nemci pri vseh takih prilikah « de> sego svojega cilja proti nam, ta se mera v resnici čuditi, kako je bilo mogoč« doseči toliko število glasov. Tega nasprotniki v re srnici niso pričakovali. Naskok, ki so ga hoteli izvršiti na našo stranko, je bi torej odbit. Sedaj pa mora biti naša naloga, da gremo s podvojeno silo na delo in da bomo škušail1 izpopolniti Hašo politično in gospodarsko organizacijo ter tako utrditi našo stranko, da bo mogla kljubovati vsem nasprotnikom.« Politične vesti. * Zbor zaripnikov SLS v LjubUani j* potekel tako, kakor smo vnaprej prerokovali. Kolibo grmenja je bilo poprej u} že so ljudje govorili o abstinenci klerikalcev in še bogvekaj. Nič vsega tega. Klerikalni poslanci so dobili zaupoieal in1 svobodno roko glede -nadaljne taktike. Druge nesreče ni bilo. ' ’«,• v, * Demarša Paše vlade v Sotijl. Včeraj je ministrski svet odobril noto naše vlak de bolgarski vladi radi napada na našega vojaškega atašeja v Sofiji. Nota je bila tekom včerajšnjega dne poslana našemu poslaniku v Sofiji, ki jo je nemudoma izročil bolgarski vladi. . Nota im« ultimativen značaj in zahteva: L Bolgarska vlada se mora opravičiti pri . pred-stavitelju naše kraljevine, poslaniku! Rakicu. 2. Bolgarski vojni minister mora osebno izreči svoje obžalovanje radi dogodka našemu vojaškemu atašeju. 3, Poseben vojaški oddelek, obstoječ iz 250 mož z zastavo mora izkazati pred.nasilja! poslaništvom’ v Sofiji vse vojaške častil naši državni zastavi. 4. Bolgarska vlada! se mora zavezati, da bo uvedla najstrožjo preiskavo zaradi izvršenega atentata, da bo izsledila zločince in jih z vao strogost* jo, ki je predvidena v zakonu, kaznovala. 5. Vprašanje materijelne odškodnin«, ki jo mora Bolgarska plakati naši država, se izroči stalnemu mednarodnenrta sodišču v Haagu. Bolgarska vlada moto odgovoriti na točke 1, 2 in 3 tekom 48 mr. Izboljšanje odnošajev med Rusijo iri Rumunijo. V svrho ureditve ln 'izboljšanja odnošajev med Rumunijo .inl sovjetsko Rusijo je rumunska vlada h-kiniia v Besarabiji vojaško upravo. Pogajanja, ki so se vršila v Tiraspolju, dovedla do povoljnih rezultatov. V krat« kem bo podpisana tudi trgovska pogod; ba ter vzpostavljeni redni dlplorD 5^ odnošaji med Moskvo in Bukarešto. * Latinska unija Ha morju. Rimski »Giornale d 1[tall“>.J1"’ da Španija zelo teži za.!a j"s, ° Sredozemskem morja. vprašanja so se odnošaji Francijo v zadnjem • špansko, »riMrifc« !r fr ,r*t iT« » B«, OBmU SStiSSSS P« iietijaabkenra, Ikl gre za tern, da do Si »SMOG roke vso oblast na Sredozem-|Čqmf '^aoriu. Italijanski politični krogi fpMMVMga zaveznika v jadranski politiki «>6isi(ifto zelo veseli. * Paincare o notranji politiki Francije. Ministrski predsednik Poincare je !|m!el pri nekem banketu minulo nedeljo &OVOZ. v! ikaterem se je bavil tudi z uo- fr-jjofitičnim položajem. Izjavil je, ;d« sq njegovi jraaoii o obrambi republi-ke,-o 'reorganizaciji šol, o zakonu glede (svetovnega značaja države, o izvedbi 'kongregacijakega zakona, o ločitvi cer-*>d države ter jo zopetni zasedbi po-jsJjBsifcJeeggr .mesta pri Vatikanu znaniv iz ■ojegevih izjav y parlamentu. Naglašal da ^ glede notranje politike ostal -ffšgnp »vest svojinji načelom, prepričan 1»^ še, da ustvarjajo notranjo politiko .prpdvčem zunanje politični dogodki inl fnipamji položaj države. Opozarjal je na •gramno delo raznih zakonodajnih korporacij, Iki so izvršile življensko važno malocro ter pridobile vladi ono večinsko ki jamči za čast Francije na zu-**j *n čuva nad izvedbo mirovnih po-go#. V najbližji bodočnosti mora re-fciii »barnicfi državni proračun, da se dzo-«rne dvanajetinani, izvesti nov volilni Ted ter izvesti reorganizacijo stalne yoj-'Hfc# in rezerve. Svoj govor je kpnčal z jajfl,vo, da se tudi zunanja politika vodi j^jediao v duhu francoskega naroda. * 1. november — usodni dan Nemčije. jV Perlonu in drugod v Nemčiji s skrbijo pričakuj p jo dan 7. nov. Iz Koburga, iz » i!Wt poročajo o velikih gibanjih čet, ki w toaj 7, imv prične korakati aproti Berlinu. Vodja gibanja je znani Smetan Ehrhardt, ki ga baje ljudstvo pevaod navdušeno pozdravlja. ! EMmi w i 1 ■' rrrr m . ■ ■ ». Dnevna kronika. y IP t~ Prestolonaslednik — jugoslovefiski O priliki mornariške slave pri f»bw>ritvi pomorske akademije v Dubrovniku je kralj poklal komanda«tu vojne jnornarjce pod admiralu Priči v Dubrpv-Jljk brzojavko, v kateri častita naši mornarici. Obenem kralj naznanja, daje uvrstil yi vrste vojnih mornarjev svoje-"«a 3in& prestolonaslednika Petra kot niorriarja H. razreda ter pošilja tudi v ujegw-em imonoj mtarjtariel srčne po- ■»w* Odlikovanje. V Ptuju tso bili od-!Lit»wii a ia!ej višjim ukazom! sledeči gg.: #rano Kotnik, profesor na gimnaziji in Kkrakar, notarski koncipijent z vedem sv. Save IV. vrste, Rudolf Feil-Itrtfor, učitelj v p. % redom sv. Save V. Trste in1 Martin Vnuk, muzejski sluga v Ptuju z zlato medaljo za zvesto služ-ifenv*njR. •*< Lavantinski škof apostolski ad-ln4wlstrator za Prekmurje in Mežiško belino. Kakor so poroča, je sveta stolica fr Rimu odločila, da postane levantinski Škof ts 1. dec. apostolski administrator Itadi v Prekmurju irt Mežiški dolini. — Predavanje ptujskega muzaiiskcga 'društva sp vrši v sredo, dne 7. trrt, ne Ifcakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno v ipedeljo dne 11. novembra. Predaval jbp g. prof. K°vačič iz Maribora. — Unapredjenjo rezervah oficlra. tPa bi #e do kraja o ve godi ne mogla jz-»qnšiti pravilno upapredjepje rezervnih jef&oiTo, ppzivaju se u smislu naredjepja Hospodina Ministra Vojske i Mornarice ijh, A. Bt, 39,W od 16, oktobra t, g. pvi ffZ^rvni oficirji, ko ji stalno borave na području Komenda Mariborske« Voj-mpg Okruga, a koji s.u atekli pravo na U«wwi3 ^oji proveli l« Sinu potpojručuika 4 godine, poručnika '4 fedine, ^Petana II. klase 3 godine, n*aj«r% 4 godine — da do 12. novembra *• g, dostave Komandantu Mariborsko Vojaeg Okruga prijave sa sledečim po-, ifla^fiiTna: Red vojake i Čin, ime i prezime H ppesimrn slovo m očovog imena, bora-višt(B I adresa, kada je dobjo poslednji Čip! (po mocučstvu navesti ukaz, broj Jpoj^og ljsta ili vestnika, maredbe ili strahu Jenifttiznia), kad a i U ko joj jedinici jnaše voj^kt; je bio na vežbi ip tko mu je feiO pretpostavljeni starešipa. r- Obisk jugosloveiisklh parlapientar (sw P»|iškem. Te dpi je bila konfer !)r{$nca u^čelpikev P4rl/iincntanlih kju» hov. m kateri SC je sklepajo glede obiska jjugenip venski h parlamentarcev na Polj- igjfM!,, Sklenjeno je bilo, da potuj« v Varšavo 26 narodnih poslancev jn’ sicer 13 od vladne večine in 13 izmed opozici-^aJ^h-fetraSk. jeladpio $»či|io cunani radikale! ter po eden' Nemec in ■džemijet. Od opozicije se udeleži obiska na Poljskem 5 demokratskih, 3 klerikalni »n 2 zemljoradniška poslanca Zastopstvo parlamenta odpotuje v Varšavo dne 10. novembra in sicer preko Maribora in Prage. Delegacijo bo vodil podpredsednik parlamenta Ljuba Bakič. — Površina gosVdov v Sloveniji. Gla-soni statističnih podatkov znaša površina gozdov v Sloveniji 700.000 ha. Od teh je 19.000 državnih .gozdov, 12.000 cerkvenih, ostali pa so zasebna lastnina. Šestdeset odstotkov je jelovih, smrekovih in borovih gozdov, 4fl odstotkov pa bukovih in hrastovih. — Italiji prodana planinska koča. Ljubljanski listi porpčajo, da je podružnica SPD V Kranjski gori na izrednem občnem zboru v nedeljo z enim glasom večine sklenila, da proda Italiji svojo krasno planinsko kočo na Vršiču pod Prisojnikom ob prehodu na Trento, ki je pripadla na italijansko ozemlje, za 50.000 lir. Proti prodaji sta ostro nastopila dolgoletni bivši načelnik podružnice dr. Tičar in’ župnik Aljaž. — Zlatko Balokovič v Londonu. Znani jugoslovenski violinski virtuoz g. Zlatko Balokovič je gostoval 30. okt. v Londonu, kjer je v »Queens Hallu« priredil velik koncert ki dosegel glasom poročil londonskih listov popoten, naravnost triumfalen uspeh. Navdušenje občinstVa za umetnika je bilo nepopisno. Baloko-vič namerava prirediti na Angleškem še več koncertov ter na spomlad odriniti na turnejo v Ameriko. — Nova korupcija radikalnega režima? Osiješki »Jug« piše: Kadikaltfa homogena vlada ne more živeti brez korupcije in afer. Afera za afero prihajajo ina (Jiaii. Nedavno je bil ukinjen sekvester nad posestvom! madžarskega grofa CekOnjiča, ki obsega 45.000 juter. To ogromno posestvo je kupil nek Anglež za 100.000 funtov, tako, da je plačal za jutro zemlje komaj 3.000 Dinarjev. Če se upošteva, da stane v Banatu zemlja najmanj 50.000 Din1, za jutro, se glo-Veku pehote vsiljuje vprašanje: kdo jo pri tej kupčiji »zaradil« in koliko je sza radii«1? — Stavka novo^adskffe gledaliških igrajcev. Novosadski gledališki igralci so že pred več meseci zahtevali od vlade povišanje gvojih plač ter stavili za rešitev svoje prošnje primeren rok. Ta rok je potekel minulo nedeljo. Ker. do tega dne niso sprejeli nikake rešitve, s»s4.epc. Mestna gledališče v Celja, v dne 2. in v nedeljo dne 4. pov. se . ™ la že stara ip znana drama »MM. njegova hči«* Obisk ip bila dobra, samo resnega značaj ^ prj najboljši volji pi bilo T40&006. ^ st vi ti, kljub kmu, da SQ bih> glaVfl 0’ ge v najboljših rekah. zuje že dvajset gledaliških V Napredek in tudi obisk je nad kovanje sijajen. Za začetek se pripravlja zopet več predsta^ Činov in gostovanj, Dpe 6. ^ liški večer znana igralke ge. re iz Beograda, dne 9. nov. P6 ^gikoUka« z gqsk)vanj»|n gfi. . _ ge. Juvanove iz Ljubljane, n# r.< z goatovanjem g, Nucica in_ gfi; <6 ske iz Zagreba- V rep#rtp»raW ga lepili iger, k) bodo gotovo vpt' ska zadovoljile pbpin^vo. ljudska vseučilišče v CpU*1 svoj knjigovedstveni tečaj v i H " . "J ,.w - deške mpščap^ke šole V sredo, Sfl g} V ob pol 20. uri. Obsegal bo P«*1 pon^ft ter 'se bo vršil dvakrflt P ^ po eno urq. Vpisati se jc še m Strokovnie šolstvo v ¥. nadaljevalna šola v Celju j® sko leto 1928,24 % okt»broSi. i se 4 deški in 2 dekliška r»zi'e£l* jj w.( ške pripravnice. Obisk va3e»c ^..c y rasel na 302 učenca, število «0 '“*k» V pondeljek 5. nov. se je oW>* 1 ju strokovna šola za h»te ir f narje in gostilničarje. Sela ^ ^3 ^ za deške in ženske vajence jgljkj jo mesecev. Pouk se vrši ob P® torkih od 14. do 16. ure. - .g lahko tudi zunanji nastavil® ^ 0^ ne Sokolsko drpštvo v CJelj«p!*sje za letošnjo jegep in zimo z f(,r s p v»je, ki se vršijo v telovad,^ ^ pričele v pondeljek, dne 0. ^ imajo le člani in članice. j Oprostitev vajencev za , (jot ^ V mesecu oktobru tL 3® -fflj6!' ^ zadrugah v Celju oprodo Viže®1 različne stroke. Skuš*.ioi nsB^vsnuH? -~w*-—"»■ Mariborske vesti. Marib»r, 6, norembri 1923. 10 Srebirna poroka. Znani narodni^de- vec iz Trsta, poštni poduradnik v Ma-v ,0fu ST- Ivan' Dekleva praznuje dairf* ■1 krogu svoje rodbine 25-letnico poroke. 6 na mnoga leta! ni Jz okrajnega zastopa mariborskega, in! umrlega dr. Vladimir a Serneca je enovala pokrajinska uprava na pred- # demokratske stranke za prisednika *r«ntsjkega sosveta okrajnega zastopa Jurskega g ,jr pranj0 Rosina, od- nika v Mariboru, j, ® Zibelka za prestolonaslednika. Ka- • r deznavamo, je sprejel mariborski! Ivan Šafarič, ki je imel na Ind.-Vzor°n^ izložbi razstavljeno po-tvo, izdelano iz lesa od starega drav-j m<>stu, te dni z dvora naročilo, da zibelko v narodnem stilu, slično . razstavi, namenjeno za prestolo-^wlednika kraljeviča Petra. G. Šafari-®estitarno k temu odlikovanju! v.®1 Pogreb1 pokojnega poslanika itt ^“P^tra Giersa bo jutri v sredo ob 16. l P°Poldne iz mrtvašnice mestnega po- gospodarskem' življe-toiv * j®1 težišče, centralna točka ko-®° Mvlffovi učenci doživeli *°8n 'i ^ar^S0Ye teorije'o železnih jtolj^^skih zakonih, ki jih človeška ile b-i*1® more izpremeniti. A' potrditev *■*? to dr'usačn^ nego mislila nfoj-fc>r čl rH.s ”l njegpv učenec Lenjin: Na-v)Je°^e^e v°lje, da bi se gospodarsko li^j-11 Je kar čez noč presunilo s kapita-ifc ViNEa Ila komunistični tir, ta napor JaW. Nova gospodarska politika ^ ?l Povratek h kapitalističnim meto-zdaj grozi Rusiji nevarnost, da V u^uŽHii mozemeki kapital. Tudi * polju sq kljub' dobri volji ^ost I'*6*Batne uspeh«. Šolstvo irt zna S . 0 Spremenili y navadoo strank ar '''•‘•hnT**’0* N^boljši znanstveniki in ^10 ?.k> so ji(, zapustili- Zbežal jim je Nk Prijatelj in revolučni sotrud- tre»ut8 ira Clorkij. Četudi odštejemo ^ko^v vWoke in' posledice, ki se bodo C^fa PoPVRvile (posledice vojne in V^s*8 ’ nara vendarle globok v Primeri s prejšnjim stanjem. ; P* ta preoljr^t bil histerično • ^ bV* Človeštvo velikega pomenila t še bo tekom časa jz- zaničevanji demokracija, W-.no.;, popolnejši obliki. — Pre-^ Mift saestp-ij-fco lepo zasnovano. Želeli bi, da bi Ljudska univerza redno prirejala aktuelna, poljudna predavanja. Obisk zadnjih dveh predavanj je pokazal, da se je zanimanje razveseljivo dvignilo in da se ideja »Ljudske univerze« stalno utrjuje. m' Kavarna Frankopan. Danes v sredo 7. novembra koncert. Igra priljubljeni tercet. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kokol, kavarnar. m! Nesreče iri) ne/.iode. Mizar Franjo Planinšek je popravljal streho na hiši v Mlinski ulici 11. Pri tem je na mokri strehi spodrsnil1 te padel s strehe. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v bolnico, -r- Ključavničarski pomočnik Mirko Vinter, uslužben pri ključavničarju Eilertu, je prišel z levo roko V strugaraki stroj, ki mu je roko grdo zmečkal. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. ml Iz policijske kronike. Policijski agent je prijel na Aleksandrovi cesti nekega tihotapca, ki pa je raje pustil vtihotapljeno blago — cigaretni papir — in pobegnil. — Neik Gilemže Seidik, doma iz Astrahana v Rusiji, sluga pri nekem polkovniku, je šel k neki branjevki po mileko. Ker pa ga ni več imela, je začel v trgovini razgrajati ter ji je napravil 120fi kron1 škode, ki pa je rtoče povrniti, češ, da je bil za to upravičen. — Neka Eliza Jager, že večkrat izgnana »devica«, je zopet prišla iz Gradca v Maribor »jagati« za moškimi. Bila je radi tega' aretirana in’ se mora pokoriti v zaporu’. — Nek Peter Skarl, znan tihotapec iz Gadca, je te dni zopet prišel v Maribor, Bil je aretiran' i« b° kaznovan radi prekoračenja meje, pozneje pa za vedno izgnan’ iz naže države. m' Grajska klet. Jutri V 'sredo, 7. Sov., koncert nar. žel. glasb’ godbe sBrava«. Začetek ob pol 20. urf. m! Apel usmiljenim Srcem'. Na; nogi Tn roki pohabljeni mladenič, Jožef Supanc, čigar mati je bila 1. 1919 ustreljena in ki je danes brez stalne strehe, hrane in’ drugih sredstev za preživljanje, prosi usmiljena s ca, da mu Ikdo daje kosilo in stalnW prenočišče. m Kavama v mestnem parku. Še dva dni poje Madame de Merve s fepremljevs-njem’ ‘glatsoviirja. Kavarna tge odpre n'o 1$. r»A w.ečer. >>;# 1 — g,1 -------- -------rr—rff W fjsrrv*? Marodtip sledaNŠŠ^ REPERTOIRE: " Torek, '6. rfov. TJmetniška kri. G, Sreda, ?. nov. Jesenske gosli, B. Četrtek,. 8. novem. »Umetniška tri«) Ab. A. H3— ' * »Umetniška kri«. V torek, 6. uov. se Vprizori opereta »Umetniška kri« za ab. C. Pri tej priliki opozarjamo, da se v tem kakor1 tudi v ostalih abonm. še več vrst lepih Sedežev in lož na razpolago za izven abonentske posetnike. »Jesenske gosli«. V sredo, 7. nov. se vrši repriza krasne Surgučeve dlramp »Jesenske gosli«. Ker sodeluje pri dirami vojaška godba, veljajo za to predstavo zvišane di*am.slke 'cene. * Gg. abonentom. Ker za vplačan je abonmana poteka že drugi rok, a nekateri gg. abonentje še prvega obroka niso plačali, prosimo cc»j. abonente, da nemudoma store svojo dolžnost. Gg. abonentje naj blagovolijo upoštevati, da ima naše sl^bo subvencionirano gledališče več nujnih denarnih obveznosti, ki jih je trebiji v najkrajšem času poravnati. Kultura in umetnost llija Surguč«v: »Jesenske gosli“. (Igrokaz v štirih' dejanjih. Režira Valp Bratina) Po premieri. — Delo nima na sebi ni-Česjir, kar bi pomenilo razodetje nerazo-detega. Snovno in oblikovno no dose-zji piti Čehova v »češnjevem vrtu« ali v »Stričku Vanji«, dasi mu stoji blizu-Surgučev se ne moTe meriti s titanskiiu Ikarjom1 4pdrejevira. SkJi-omnejši je, no sili v brezbrežno višave. Zato pa je tudi neposreclnejši id bližji našeip-U srcu, zato lažje sočustvujemo z otroci nje-govp zmerne faiit^zije. Ko smo videli njegovo delo na odru, z vsemi igralskimi, optičnimi in tonsippii efekti, odbaja-a. »atifflUBgo«,. ki jo fiajbplj, izraža naslov njesoVega1 igrokaza: ^ »JeSeSs^e gosli«. Kaj jesenske gosli! To je muzikalni simbol za jesensko razpoloženje; gosli! dajejo s svojim milim1, sanjavim, liričnomehkim, taikorekoč ženskim glasom uajtočnejši odraz jesenskega razpoloženja. »Vse umetnosti skušajo dospeti v stanje muzike,« pravi Walter Pater. Morda je tudi priroda s svojimi energetič-nimi vibracijami, ustvarjajočimi neskončne akorde in disakorde življenjih pojavov, večna muzika vesoljstva. Sama človeška duša je neizmerno fini muzikalni instrument, ki ima skalo stoterih zvokov od najnižjih strasti do najvišjih metafizičnih slutenj. Simbolična zveza med gosli in jesenjo se mi je zdela takoj v prvefti hipu naravna. In če pojo gosli v jesenskem razpoloženju, med padanjem orumenelega listja, v od-svitu pestrih barv, ki kažejo zrelost in ugašajočo zarjo rasti in oplojevanja, zaka j ne bi pele tudi v človeški duši, ko prehaja v analogno fazo svoje poti skozi življenje1? ! , Surgučev je dokaj posrečeno spojil obe jeseni: jesen v človeški duši in jesen v prirodi. Maeterlinck bi kot globoki simbolist ustvaril iz podobnega sn-jeta neprimerno trajnejšo umetnino, ali Surgučev. je bližji neoromantjamu nego simbolizmu. Ni šel stvarem do dna, ni dal vsemu delu simbolične muzike, ki jo Oznanja; naslov igrokaza. Bil je Pač naj-bližji Čehovu in izraža kak op njegov mojster razpoloženje syojega časa: he-zadQyoljstvo z realnostjo in resignacijo nad bojem’, ki je tako zn^čiln^ za rusko buržoazijo dveh predrevolučnifc desetletij. Psihologija Surgučev* ni talžo Sistematična kot psihologija realijstov (Ij)1-sen), ni tako globok^ kot psihologija simbolistov (Maeterlinck), ni izpeljan^ niti tako dosledno kakor pri Čehovu. SurgučeV je pač eklektik in’ njegov pp» glavitni namen je menda: dati gledališkemu občinstvu »gtimungo«. Vzbuditi sorodna čustva, ustvariti impresijo jeseni in staranja, prikupiti se mehkim in sentimentalnim dušam1. To mu je V splošnem uspelo. Od igralca se ue zahteva toliko kreacija kolikpr interpretacija in’ dpjjri interpretaati lahko ustvaiijo iz teh Štirih1 oseb figure, ki gledale# zgrabijo in ganejo. Uspeh ta fcega dramatskega ustvarjanja pa je Seveda v ozki zvezi z zunanjimi čini tel ji; treba je uporabiti optične ip tonske pripomočke, d# se v gledalcu pojača jesensko razpoloženje, da ^liši t-udi. sifabolič-uq godbo »jesenskih gosli«. Najbolj bi »Jesenske gosli« uspele tam, kjer bi bile štiri glavne osebe v interpretaciji enako močne. V Mariboru pi bilo mogoče postaviti na oder enako močnih’ igralcev, zakaj gg. Bratina-Bukšekpva, Grom-Jelenčeva predstavljajo heterogeni umetniški kvartet, med katerim ni in ne more biti tistega ravnovesja, ki toliko karakterizira na pr. igro hudožestvenikov. Tudi scenerija se je morala prilagoditi interesom gledaliških finanp in na škodo umetnostnih žalitev. Ga. Biikšetova je imela kot Vai'-v^ra Vasiljevpa najtežjo vlogo. Podati je morala dušo žene, ki se poslavlja pd pjl^dosti in njenih strasti in prehaja v postarano, rezi$Bir?no pamet. Konvul-zivpi krči njene notranjosti: dosežejo višek v cjrpgem dejanju in se pplagopia umirijo kakor vzburkani valovi na koncu igre. Od trenutka, kc odpira anonimno pismo do odhoda v četrtem aktu je nanizana cela vrsta psiholoških faz, ki zahtevajo posebne prožnosti v igri. Ga. Bukšekova ima že toliko upievanja za taka ženska nastrojen:a, da je mogla podati Varvaro Vasiljevno z gdrkoto in-pjastiko- O,sobito dobpa je bila v II. dejanju. Naravno je, da se ž njeno igro np more meriti igra gdč Jelen če v e, ki zlasti v izvestnih težjih situacijah razodeva neokretnost začetnice. Vjera stavi igralki te^e naloge, zakaj prehoda iz naivke v dozorevajočo ženo ni moči zadeti z rutino, temveč je treba globokega samooipazovanja, avtokritike in umetniškega kriterija. V prvem dejanju je bila gdč. Jelenčeva precej šibka; v tretjem in v četrtem dejanju, ko je bilo treba podati zrelejšo deklico, pa se je dvignila. V splošnerp. pa pjen nastop v »Jesenskih gosli« v drugi pajyažnej$i vlogi le potrjuje že izrečeno 'sodbo o dobri podlagi, ki jo ima za oder in ki jo je treba razvijati, cizeljrati. G. Bratina je podal Bmitrija Ivanoviča liavrova z njemu tuo plastiko, igraaja m a^sj.Stf.raoatip, ki kaže zrelega umetnika. Prav posebna! je uspel v tretjem dejanju- G, GsoKii je bil kot Bar a novski j docela q okv^tr svoje igralske intenpretativnosti, ki n? kaže ne padanja ne rasti. V splošnem j« bila njegova vloga učinkovit^. njo Grušo in hišnika Vasilija »ta ftodal^ gdč. Savi nova in g. H ar Tudi gostje »o v splošnem1 ugajali, Vzeti smo igro in vpriz«>ri^v. v ne oziraje se na podrobne nedftstatk«, ifi se bodo tekomi naduljmh ^puriao»it%v popravili. V celoti je režija ». B?atfcie bra, kakor j« v naših razmerah mogoča. Igra, >aeta z. r%Htiv»iifflJ n^ftii^ lom, ki je edino razumno merilo ^ našiblj razmerah, pa je bila na primerili v^ip§J Pojasniti bi bilo še nekaj! otčin«^va f»' je smejalo, ko je služkinja ft^uSa (W-dejanje) dejala, da rada sliši avonaaja pri odhodu vlaka. V Rusiji ao namreč dajali signal na postajah z zvoneftm. Smeh tedaj ni potreben. Tudi j« V Rusiji navada, da si odhajaijoči še enkrat vsedejo, ko eo že obloženi. Tudi to je ]*-gledalo nekaterim1 smešno. I-«*. Sokolstvo, o Martinov večer Sokola v Marihoro- Seja veseličnega, odseka Sokola, i$e, vrši danes, v igtredo, ob 20. uri v rest|vxj|(Ciji: Narodnega dom%. — Predsednik. : 1SSK Maribor podiva fcvoja l^«a!' ee, da si dado izgotoviti predpisane ’ za legitimacije pri fptografu1 z. % v Gosposki ulici. 3 slik«; stanejo 3p bodo izgotovljene istotakoj x obliki- Veak igralec dobi pri kis tajniku zadevni listek, 1- hTb. »T A’ B 6 B