V Nabrežini se pripravljajo na praznovanje zavetnika sv. Roka . : - - '.'-' ' ■•...... i..; '(.!■; " ï 1 V veselje trgovcev odprli širši hodnik skozi Travnik /^17 Tržaški Borzni trg so včeraj obiskali rezijanski brusači / 7 Primorski SOBOTA, 9. AVGUSTA 2008 št. 189 (19.279) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Zaščita: kdo je kriv za zamude? SandorTence Lanskega septembra je paritetni odbor za slovensko manjšino po posvetovanju z župani izdelal seznam občin, kjer naj bi se izvajala tako imenovana vidna dvojezičnost. Slovenščina bi se, poleg italijanščine, pojavila na uradnih napisih in oznakah javnih ustanov, njihovih dokumentih in praporih. Predsednik odbora Bojan Brezigar je seznam občin poslal predsedniku Dežele Riccardu Illyju z vabilom, naj podpiše tozadevni odlok. Včeraj smo zvedeli, da so deželni uradi proučili vso dokumentacijo in da je letošnjega februarja Illy pozval vseh 23 pokrajin, občin in gorskih skupnosti, da formalno potrdijo sklep paritetnega odbora in Dežele. Nekatere od teh uprav (točnega števila ne poznamo, menda pa jih je kar precej) Illyju sploh niso odgovorile, zato jih bo njegov naslednik Renzo Tondo spet pozval, naj to naredijo. Ob tem jim bo postavil točno določen časovni rok za odgovor. Večkrat se upravičeno pritožujemo nad zamudami pri izvajanju zaščitnega zakona, za katere nosijo največ odgovornosti v Rimu. Za zamude pri tem ukrepu pa nista krivi državna in deželna administracija, pač pa, kot kaže, javne uprave, ki se (še) niso odzvale vabilu predsednika deželne vlade. Upamo, da bodo to storile čimprej, tako da Tondo ne bo imel več nobenih takšnih ali drugačnih izgovorov za zavlačevanje s podpisom tega pomembnega odloka. Župani, vzemite si čas in odgovorite predsedniku Dežele! dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) PEKING - Začele so se 29. poletne olimpijske igre Spektakularna prireditev v znamenju presežnikov Odprtje v duhu zgodovinskega izročila in kazanja dosežkov Kitajske ZAKAVKAZJE - Na stotine mrtvih v včerajšnjih spopadih Rusija in Gruzija na robu vojne zaradi Južne Osetije TBILISI/CHINVALI - Gruzijska vojska je v noči na petek sprožila ofenzivo na separatistično gruzijsko pokrajino Južna Osetija, ki jo močno podpira Rusija. Slednja je nato na območje poslala svoje okrepitve in pregnala gruzijske sile iz okolice juž-noosetijskega glavnega mesta Chin- vali ter bombardirala gruzijsko ozemlje. Žrtev spopadov naj bi bilo že več kot tisoč. Na 3. strani PEKING - V kitajski prestolnici Peking so se s spektakularno prireditvijo začele 29. olimpijske igre. Slovesnost ob odprtju je potekala v znamenju presežnikov. Prireditev se je začela in končala z ognjemetom, potekala pa je v znamenju kitajskega zgodovinskega in starodavnega kulturnega izročila ter kazanja dosežkov azijske velesile. Šlo je za prireditev, v kateri se je gostiteljica olimpijskih iger pokazala svetu kot gospodarska in politična svetovna velesila. Udeležence, številne športnike, je nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge. Kitajski predsednik Hu Jintao pa je uradno razglasil začetek 29. olimpijskih iger, ki tokrat potekajo z geslom »En svet, ene sanje«. Od 9. do 16. strani Minister Žerjav zaradi šentviškega predora ponudil odstop Na 2. strani Gabrovec s Tondom o slovenski manjšini Na 4. strani Koper: dva kandidata italijanske skupnosti? Na 4. strani Gorica želi sinergij med univerzami Na 18. strani Zaposleni v HIT-u napovedujejo stavko Na 19. strani SOLIDARNOST ZNP poziva Slovenijo, ■ • I v* v da priskoči na pomoč Primorskemu dnevniku LJUBLJANA - Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je včeraj sporočilo, da z zaskrbljenostjo opazuje pritiske Rima na Primorski dnevnik. Ob tem je predstavnike slovenske države pozvalo, da časniku priskočijo na pomoč. Kot so še zapisali v Združenju novinarjev in publicistov, je tržaški Primorski dnevnik pomemben medij za celoten slovenski kulturni prostor, čeprav ga v Sloveniji veliko ljudi žal ne pozna in ne upošteva. Eden od kulturnih stebrov zamejstva je sedaj ogrožen, zato ZNP poziva tudi predstavnike slovenske države, da Primorskemu dnevniku takoj priskočijo na pomoč. To je dolžnost in priložnost za slovensko diplomacijo, ki je pol leta predsedovala EU, so še zapisali v ZNP. ITALIJA - Tovornjak zapeljal na nasprotno vozišče in trčil v štiri vozila Sedem mrtvih v strahoviti nesreči na avtocesti Benetke-Trst pri Cessaltu BENETKE - Kar sedem človeških življenj je zahtevala prometna nesreča, ki se je včeraj nekaj po 15. uri pripetila na avtocesti A4 Benetke-Trst v bližini Cessalta. Italijanski tovornjak, ki je prihajal iz Mester, je iz neznanih razlogov zapeljal čez ograjo na nasprotno vozišče. Pri tem je zadel v avtomobil, ki je prehiteval kamion iz kraja Quarto D'Altino, v sam kamion in še v druga dva avtomobila, ki sta prihajala za njima. V strahovitem trčenju so se nekatera izmed vpletenih vozil vnela, tako da so trije od mrtvih zgoreli. Življenje je izgubilo pet ljudi, ki so se vozili v avtomobilih, ter šoferja obeh tovornjakov. Gre za štiri italijanske in tri tuje državljane. Med težko prepoznavnimi avti je bil BMW iz Vicen-ze, v nesreči pa sta se lažje ranila tudi šofer in potnik avtodoma iz Salzburga, ki je zapeljal s cestišča, da ne bi trčil v ostala vozila. Zaradi nesreče je bila avtocesta A4 med Mestrami in San Sti-nom di Livenza zaprta v obe smeri. Prometna policija je promet preusmerjala po stranskih cestah, kar je povzročilo velike zastoje in sploh hude težave avtomobilistom. 2 Sobota, 9. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Vendarle odstopi zaradi odpadlega ometa? Vojko Flegar_ Ko je pred dobrim letom Radovan Žerjav kot slovenski prometni minister zamenjal Janeza Božiča, je bila ena prvih novic iz državne avtocestne družbe (Dars) napoved dokončanja ljubljanskega avtocestnega predora Šentvid do 1. julija letos. Razveseljiva novica, kajti niti ne poldrugi kilometer dolg predor skozi geološko ne najbolj zahteven hrib so gradili že od leta 2005. In potem je bilo pred poldrugim mesecem tudi res tako daleč: predor so slavnostno odprli (pozneje se je izkazalo, da brez uporabnega dovoljenja), a že čez nekaj ur spet zaprli. S stropa je odpadel protipožarni omet, na srečo v trenutku, ko spodaj ni bilo nobenega vozila. Minuli torek zgodaj zjutraj je bilo, vendar potniki v njem na srečo niso bili poškodovani, ko je na vozilo zgrme-la približno dva kvadratna metra velika betonska zaplata. Predor, ki povezuje gorenjsko in primorsko avtocesto, je tako zdaj spet zaprt. Ko je Dars pred skoraj natanko tremi leti, v začetku novembra leta 2004, z ljubljanskim gradbenim podjetjem SCT in njegovim ajdovskim partnerjem Primorje podpisal pogodbo o gradnji avtocestnega predora Šentvid, je bila dogovorjena vrednost del 11,5 milijarde tolarjev oziroma 48 milijonov evrov. Približno toliko je znašala tudi pogodbena vrednost del na avtocestnem odseku Šentvid -Koseze, dogovorjena tri mesece kasneje. Po lanski novembrski »poravnavi« med Darsom in glavnim izvajalcem SCT je sam predor stal dobrih 120 milijonov evrov, cesta pa se je medtem podražila na 64 milijonov evrov. Tolikšna podražitev v tako kratkem času tudi za slovenski avtocestni program ni bila prav običajna, a tudi nepričakovana ne. Toliko bolj, kolikor je naročnik, torej Dars, prvotni projekt ves čas spreminjal in razširjal, oba izvajalca pa sta s sklicevanje na »naročnikove želje« in z njimi povezane »nepredvidene okoliščine« lahko mirno izstavljala vedno višje račune. Pa tistih skupno 185 milijonov evrov namesto prvotnih 96 tudi ni bila končna cena, saj je po najnovejših podatkih predor sam stal 135 milijonov evrov. Pa še zaprt je bil doslej skoraj toliko dni kot odprt. Po prvem incidentu so ga namreč zaprli za ves teden in v tem času po zagotovilih Darsa in SCT odstranili protipožarni omet na »kritičnih točkah«. A ga očitno niso na vseh in zdaj bo zaprt, dokler ga ne bodo odstranili v celotni dolžini predora, torej najmanj štirinajst dni. Nekateri poznavalci predorske gradnje menijo, da je bila odločitev za omet (namesto za protipožarne plošče, ki bi jih na strop privijačili) v razmeroma mokrem predoru, nad katerim deloma poteka tudi železniška proga, napačna in jo pripisujejo predvsem želji naročnika (Darsa) in njenega lastnika, torej vlade, da s hitrejšo rešitvijo zagotovi dokončanje predora v volivcem obljubljenem roku. Ali to drži ali ne, je nemogoče reči, gotovo pa je, da so izvajalci to spremembo projekta sprejeli v dogovoru z naročnikom. Ugotavljanje odškodninske odgovornosti za škodo, v torek povzročene lastniku osebnega avtomobila z nemško registracijo, bo v tej luči zanimivo; prvi in neposredno bo na vrsti kajpak Dars, vprašanje pa je, kako uspešen bo v nadaljevanju s subsidiarno tožbo proti izvajalcem. A kakor koli že, ta odškodninski proces bo mačji kašelj v primerjavi tistim, ki čaka »vse vpletene« v primeru, da se ne bodo mogli dogovoriti o tem, kdo je pravzaprav kriv za to, da omet odpada, da je predor zaprt in da so nastali za zdaj neznano visoki stroški popravljanja napak. Po tem, ko sta si SCT in Dars letos spomladi »bratsko razdelila« stroške hrapavljenja vozišč v slovenskih avtocestnih predorih (ali so nastali zaradi slabe izvedbe ali slabega projekta oziroma nadzora del, še zdaj ne vemo), bi smeli sklepati, da bo vsaj del bremena znova padel na tiste, ki so že tako pregrešno dragi predor enkrat že plačali. Na davkoplačevalce torej, saj je Dars državna družba. Prav gotovo bodo ljudje kar hitro pozabili na zaplete pri gradnji predora Šentvid, je ob odprtju dejal minister Žerjav. Morda bi, če bi se vsaj lahko vozili skozenj. Kar je nekaj ur za Žerjavom dejal predsednik uprave Darsa Tomi-slav Nemec, ki je ob prvem odpadlem ometu pohvalil nadzorno-varnostni sistem v predoru, ki da dobro deluje, pa drži: takoj ko se del ometa odlušči, se na vstopu v predor prižge rdeča luč na semaforju. Zdaj sta končno oba, slabih 24 ur po zahtevi premiera Janeza Janše, naj mu pristojni pripravijo poročilo o zapletih v predoru, ponudila odstop: Nemec Žerjavu, Žerjav pa Janši. SLOVENIJA - Zaradi dogajanj v predoru Šentvid Minister za promet Žerjav in uprava Darsa ponudila odstop LJUBLJANA - Glede na zadnja dogajanja, povezana predvsem z dogodki okoli odpadanja protipožarne zaščite v predoru Šentvid, je minister za promet Radovan Žerjav predsedniku vlade Janezu Janši včeraj ponudil odstop. Do odločitve premiera bo še naprej delal vestno in odgovorno kot do zdaj, je povedal na novinarski konferenci v Ljubljani. "Sam sem trdno prepričan, da sem v zvezi s tem projektom naredil vse in še več, da bi predor bil predan v varno uporabo v dogovorjenem roku. Vsa namigovanja okrog prehitrega odpiranja v smislu predvolilnih potez se mi zdijo nesmiselna," je poudaril. "Roki za odpiranje tega predora pa so bili, kot verjetno veste, postavljeni že pred mojim prehodom," je minister zapisal v pismu premieru. Kot je poudaril Žerjav, je ob nastopu mandata dobil na voljo le eno leto časa za svoje delo. Ob tem je dodal, da je od predhodnikov podedoval tudi probleme, eden takšnih je gotovo predor Šentvid. Kot minister se je čutil odgovornega, da obljubljene roke, ki so bili postavljeni veliko pred njegovim nastopom mandata, tudi zagotovi, je dejal. Tako je novembra uprava Družbe za avtoceste v RS (Dars) sklenila, da se predor konča do 30. junija in to je bilo tudi narejeno. Ob sklenjenem dogovoru, torej potrjenem pogodbenem roku in potrjeno pogodbeno ceno, se seveda Dars ni dogovoril, da bo predor kakovostno in predvsem varnostno vprašljiv, je poudaril in dodal, da bi se lahko dogovorili za kakšen drug rok, če bi takrat izvajalec ta rok zavrnil. "Po mojem trdnem osebnem prepričanju je za to šlamparijo odgovoren izključno izvajalec," je dejal in dodal, da od predsednika uprave SCT Ivana Zidarja pričakuje, da se bo tokrat pojavil pred kamerami in pred slovensko javnostjo ter "povedal kak stavek ali dva in se vsem opravičil za storjeno napako." Minister je tudi potrdil, da je dobil pismo celotne uprave Darsa, ki prav tako ponuja odstop v celoti. "Sam bom v Radovan Žerjav zvezi s tem in z ukrepanjem zoper upravo Darsa počakal do obravnave s strani premiera zahtevanega poročila o dogodkih v predoru, ki se s strani Dar-sa že pripravlja, in bo obravnavano na naslednji seji vlade, predvidoma v četrtek prihodnji teden," je dejal. Na ponujena odstopa uprave Družbe za avtoceste v RS ter ministra za promet Radovana Žerjava so se odzvale parlamentarne stranke. SDS pričakuje preiskavo, SLS odločitev razume, za DeSUS je odstop prelomnica, SD zanima predvsem varnost predora. Medtem ko LDS, SNS, Zares in Lipa odstop pozdravljajo, pa NSi meni, da ne rešuje težav. (STA) LJUTOMER - Ob 140-letnici tabora Simpozij v znamenju skrbi za slovenski jezik LJUTOMER- Na včeraj končanem simpoziju ob 140. obletnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru so udeleženci ugotovili, da se je ideja Zedinjene Slovenije iz 19. stoletja uresničila v 20. stoletju, vendar le v političnem pogledu, ne pa tudi v jezikovnem. Zato so javnosti poslali poziv za oblikovanje strategije slovenskega naroda.Udeleženci simpozija pozivajo vse, ki so zainteresirani, da ohranijo slovenstvo, od političnih strank prek skupščine do Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da se zavzame za oblikovanje in izvajanje strategije identitete slovenskega naroda v družbi evropskih narodov. Ugotavljajo namreč, da delajo to danes že vsi veliki evropski narodi, mi pa mislimo in se zaslepljujemo, da tega ne potrebujemo, ker smo prav zdaj dobili svojo nacionalno državo, dejansko pa lezemo v globalizaci-jo in pri tem izgubljamo svoj jezik v gospodarstvu, kulturi in znanosti. Izziv simpozija je bil po besedah njegovega vodje, dekana mariborske Filozofske fakultete Marka Jesenška na novo osvetliti dogodke izpred 140 let in jih tu- di aktualizirati, kar jim je uspelo z dveh vidikov. Eno je bilo spoznanje, da se je ideja Zedinjene Slovenije iz 19. stoletja uresničila z vstopom v Evropsko unijo, vendar samo v političnem pogledu. Pri vlogi jezika, o katerem so taboriti tudi veliko razmišljali, pa so udeleženci ugotavljali, da ideja o slovenščini kot jeziku, ki bi moral obstajati tako, kot so si ga zamislili v 19. stoletju, v Sloveniji ne živi. Slovenščina je vse preveč izpodriva-na z globalno angleščino.To, da se pojavljajo v Sloveniji ideje o angleščini kot učnem jeziku tako v srednjih šolah kot na univerzah, je skrb vzbujajoča stvar, ki smo se je tukaj resno lotili in rekli, da je potrebno javnost na to opozoriti. Danes smo v položaju, ko se z jezikom zelo mačehovsko dela, tako da jezikoslovci in zgodovinarji s simpozija pozivamo k večji skrbi za slovenski jezik, je dodal Jesenšek. Na koncu simpozija so predstavili posebno številko Časopisa za zgodovino in narodopisje z naslovom 140 let prvega slovenskega tabora, v njem pa so referati s simpozija. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Dostojanstvo drugačnih Nihče ne sme biti zapostavljen zaradi svojega duševnega ali telesnega umanjkljaja trdijo mnoge listine človekovih pravic, vpete v državne ustave. Drža razumnega človeka nasproti kakorkoli prizadetim ljudem naj bi bila značilno obarvana z medčloveškim pozitivnim čutenjem in strpnostjo, namesto da bi razmišljal o kakršnem koli ocenjevanju drugačnih ljudi. Tako naj bi si ne več prizadevali, naj bodo prizadeti tiho in naj ne bodo moteči, pač pa jim bomo ostali znali prisluhniti, kljub še tako nebla-gozvenečemu komuniciranju. Zakoni v korist »drugače obdarjenih«, (evfemizem, ki ga poslušamo vsak dan), so lepo napisani in zgledno sestavljeni, odlični, če bi bili dan za dnem upoštevani tudi v vsakdanjem življenju. Premnogi drugačni pa so še zmeraj preveč drugačni. Doživljanje z njimi v zvezi je predvsem odvisno od naravnanosti ljudi. Nekaterim je ob neizogibni navzočnosti prizadetega predvsem nerodno. Nikakor ne najdejo pravega načina pristno človeškega odnosa. Drugi so cinični -vzvišeno gledajo, se obnašajo in komentirajo iz svojega »privilegiranega« položaja. Prizadeti naj bi živeli v nekem svojem rezervatu, skriti pogledom. Večina ljudi nima o prizadetosti nobenega pravega znanja. Mnogi se odzivajo neumno - s preveliko naklonjenostjo, ki že meji na nenaravnost ali tako, da vsak pristen odnos zatrejo s pretirano solidarnostjo. Pri osebi z umanjkljajem pa ni bistveno to, da bi živela »normalno«, pač pa da bi lahko bila to, kar je. Kdor se odloči, da se bo neposredno ukvarjal z vzgojo in oskrbo ljudi z umanjkljajem, ni vedno izšolan za ta poklic. Mnogi izberejo to službo iz neke srčne naklonjenosti do takih dejavnosti, drugi pač zato, ker jim je nujna alternativa (druge zaposlitve ne najdejo). Morali pa bi si najprej zastaviti nekaj temeljnih vprašanj. Ali je njihova naravnanost do službe, ki jo nameravajo opravljati, dovolj zavestna? Delo s prizadetimi otroki in mladostniki namreč zahteva za razliko od mnogih drugih poklicev posebno etičnost. Naravnanost osebe, ki se ukvarja s prizadetimi, je pogosto globok odraz njenih lastnih izkušenj s tega področja. Delo z osebami, ki so sicer za nekaj prikrajšane, če jih primerjamo z drugimi, je po zaslugi njihove značilne iskrenosti in neposrednosti ter nasprotujočih si značilnosti in nagnjenj dovolj pestro, da ne more postati rutinsko, vsaj za tistega vzgojitelja ne, ki ima dovolj čuta za odgovornost. Poleg osebne naravnanosti za tako delo je seveda potrebna tudi neka zadostna strokovna usmerjenost, ki omogoča dosegati pri prizadetih tisto, kar je v danih okoliščinah in ob danih osebni značilnostih dosegljivo. Tako se morata teorija in praksa uravnovešeno prepletati. Pri tem ne gre le za to, da bomo prizadetim omogočali, da bodo varni pred seboj in pred drugimi in da ne bodo drugih motili, pač pa gre zlasti za to, da bo tudi družba sprejela dejstvo, da so tudi prizadeti del vsega človeškega: tako rekoč ena od človekovih stanj bivanja, ki jo mora človek nujno sprejeti. Za to, da bi to dosegli pa je potrebno prerasti strah pred nenavadnostjo. Prav tako morajo pre-rasti strah pred nenavadnimi situacijami tisti, ki sodelujejo pri vzgoji otrok in na splošno oseb s posebnimi potrebami. Potrebni so seveda tudi vzgojni načrt in poznavanje tehnik, s katerimi si lahko oseba, ki se posveča vzgoji in oskrbovanju oseb s posebni potrebami, lahko koristno pomaga. Strokovno znanje brez ustrezne metode podajanja in obravnavanja tistih, ki so človeku zaupani, ne more biti uspešno. Tako ni dovolj, kaj taki osebi damo, pač pa kako to počnemo. To pa hkrati odkriva staro resnico, da vzgojitelj veliko več doseže preko tistega, kar sam dejansko je (kar ima v sebi), kot pa preko tistega, kar počenja. Ker so vse strokovne značilnosti, ki so potrebne pri vsakdanjem ukvarjanju s prizadetimi osebami, preobsežne in jih je preveč za enega samega človeka, se danes govori o interdisciplinarnem pristopu in o interdisciplinarnih komisijah, ki naj bi neposrednemu vzgojitelju dajale prave odgovore in podporo. Zaradi raznih zapletov birokratskega, finančnega ali zgolj organizacijskega značaja, pa se največkrat lepo zastavljen potek dela ne izide vselej tako, kakor je bilo načrtovano. Mnogokrat se vzgojitelj, ki je v neposrednem stiku s prizadetimi, znajde v okoliščinah, v katerih si mora po svojih najboljših močeh pomagati sam. Pri tem ne sme nikoli zapostavljati dostojanstva posebnega človeka, s katerim ima opravka. Tudi ko nastopijo problematične situacije, je potrebno položaj dobro oceniti, pristopiti čustveno dovolj toplo-emfati-čno, iskreno in pristno ter z veliko mero razumevanja. Ohraniti je treba primerno vzajemno naravnanost in pomisliti na v prihodnost zastavljene cilje. To bo vzgojitelju približalo ne le otroka ali mladoletnika, ki potrebuje njegovo pomoč, pač pa tudi njegove starše, njegovo družino, saj je tisti otrok nekomu hči ali sin in nikakor ne le predmet preučevanja in vodenja. Nekateri, ki morebiti nimajo priložnosti, da bi se z od njih drugačnimi srečevali pogosto, z nekakšnim (samobraniteljskim) cinizmom odrekajo kakorkoli prizadetim človeško dostojanstvo. Pri tem jim tudi osebno versko prepričanje prepogostokrat ni v pomoč. Kakor če ne bi bilo že potrjeno dejstvo, da je biti prizadet ali ne biti prizadet samo taka ali drugačna oblika biti. Mnogi gledajo (mogoče tudi v razoru novih genetskih odkritij, prenatalne diagnostike in manipulacije genov) na tako ali drugačno situacijo bivanja kot na vredno ali nevredno življenja. S takim načinom gledanja na človeka (ki je ali ni popoln, ki je ali ni normalen) se ne moremo strinjati. Tudi tisti, ki ni tako nadarjen kot drugi ali je celo za nekaj prikrajšan, si želi živeti in ima pravico do svojega dostojanstva. Če je oseba potrebna pomoči, ji moramo pomagati le toliko, dokler si lahko sama pomaga. Dovoliti ji moramo, da izraža svoje želje. Če ji že porivamo voziček, se ji tudi pokažimo v obraz, da ne bo v naših rokah le kot nekakšen predmet. Pogovarjajmo se s prizadeto osebo povsem naravno, kakor z vsemi ostalimi. Ne bodimo preveč pokroviteljski, dopustljivi, ali se iz njih ne brijmo norca z nekega vzvišenega položaja. Dovolimo, da to, kar znajo početi, naredijo sami, četudi bo trajalo več časa kot sicer, če bi to storili mi sami. Včasih se jim opravičimo, če je to potrebno, se jim zahvalimo, vljudno pridrži-mo vrata, kakor to storimo s tistimi, ki jim nič ne manjka. Tako bomo pokazali, da osebo sprejemamo tako kot je, z vsemi njenimi pomanjkljivostmi in okrnjenimi sposobnostmi. Včasih pomeni biti prizadet le hoditi počasneje, počasneje loviti »normalni« čas, ne imeti občutka zanj, kasneje priti do cilja. Počasnost je namreč ena od značilnosti oseb z umanjkljajem. Nikakor se o tem ne smemo izražati kot ocenjevalci, pač pa moramo to danost sprejeti in v skladu z njo reagirati s svojim obnašanjem. (jec) / DNEVNE NOVICE Sobota, 9. avgusta 2008 3 JUŽNA OSETIJA - Več kot tisoč žrtev v silovitih spopadih Po gruzijski ofenzivi v regijo vdrli ruski tanki Mednarodna skupnost pozvala sprte strani k takojšnjemu končanju spopadov TBILISI/CHINVALI - Gruzijska vojska je v noči na petek sprožila ofenzivo na separatistično gruzijsko pokrajino Južna Osetija, ki jo močno podpira Rusija. Slednja je nato na območje poslala svoje okrepitve in pregnala gruzijske sile iz okolice južnoosetijskega glavnega mesta Chinvali ter bombardirala gruzijsko ozemlje. Žrtev spopadov naj bi bilo že več kot tisoč. Gruzijska vojska je po navedbah gruzijskega predsednika Mihaila Sakaš-vilija v nočni operaciji "osvobodila" večji del separatistične pokrajine Južna Ose-tija, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja razglasila neodvisnost. Toda medtem so nad Gruzijo že letela ruska letala. Po navedbah Sakašvilija naj bi bombardirala miroljubna gruzijska mesta, zaradi česar je Sakašvili pozval k splošni mobilizaciji. "Stotisoči Gruzijcev bi se morali postaviti skupaj in rešiti Gruzijo," je dejal. Kasneje so v Južno Osetijo že začeli prihajati ruski tanki. Kot so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva, so ruski tanki in topništvo "uničili" gruzijske položaje okoli Chinvalija, dodatne enote, ki so jih poslali v Južno Osetijo, pa bodo pomagale zaščititi ruske mirovne sile in lokalno prebivalstvo v Južni Osetiji, kjer ima večina prebivalcev rusko državljanstvo. V spopadih, ki so se vneli med gru-zijskimi in ruskimi silami, je po navedbah gruzijskega zunanjega ministrstva padlo več žrtev. Ruska letala naj bi bombardirala tudi gruzijska vojaška letališča, so še sporočili iz Tbilisija. Po poročanju ruskih virov pa je bilo tudi na ruski strani ubitih že najmanj deset vojakov. Kot je povedal južnoosetijski predsednik Edvard Kokojti, je bilo v Chinva-liju ubitih tudi več kot tisoč civilistov. "To je že tretji genocid nad osetijskim ljudstvom, ki ga je zagrešila Gruzija," je dejal in za neposredno odgovornost označil Sakašvilija. Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da obstajajo dokazi o etničnemu čiščenju v južnoosetijskih vaseh. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev pa je v svoji prvi izjavi po zaostritvi nasilja sporočil, da bo Rusija zaščitila svoje državljane in ne bo dovolila, da bi številni smrtni primeri ostali nekaznovani. Tudi ruski premier Vladimir Putin je obsodil "agresivna dejanja" gruzijskih sil v Južni Osetiji in dejal, da bo Rusija prisiljena v povračilne ukrepe. "Obžalovanja vredno je, da so gruzijske oblasti dan pred odprtjem olimpijskih iger sprožile agresivne akcije v Južni Osetiji," je dejal Pu- Gruzijski vojaki v bližini glavnega mesta Chinvali ansa tin v Pekingu pred otvoritveno slovesnostjo olimpijskih iger. Rusija je napovedala tudi, da bo opolnoči po krajevnem času (ob 22. uri po srednjeevropskem času) prekinila letalsko povezavo z Gruzijo. Moskva se je za podoben korak odločila že oktobra 2006, ko je uvedla prekinitev zračnih, kopenskih in pomorskih povezav med Rusijo in Gruzijo po aretaciji štirih ruskih častnikov, obtoženih vohunjenja v Gruziji. Sakašvili je vojaško ofenzivo proti Južni Osetiji na drugi strani utemeljil z obvarovanjem ozemeljske celovitosti Gruzije. Kot je še dodal, se bo svet znašel "v težavah", če se bo Rusija zaradi napadov v njegovi državi izognila posledicam. Rusijo je obtožil tudi, da je napade na Gruzijo namerno časovno usklajevala z olimpijskimi igrami na Kitajskem in da je napade pripravljala več let. Tbilisi se je odločil, da zaradi hudih spopadov v Južni Osetiji odpokliče polovico svojih vojakov iz Iraka. Gruzija ima trenutno v Iraku 2000 vojakov, kar je tretji največji kontingent po ameriškem in britanskem. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, je tovrstna poteza Tbilisija lahko znak za še večjo okrepitev spopadov. Mednarodna skupnost je takoj pozvala sprte strani v Gruziji h končanju spo- padov. Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku nadaljuje nujno zasedanje, ki je na zahtevo Rusije potekalo že v noči na petek. EU je pozvala k takojšnjem končanju sovražnosti v Južni Osetiji in izrazila "izjemno zaskrbljenost" nad dogodki v tej pokrajini. Bela hiša pa je vse vpletene strani v konflikt v Gruziji pozvala, naj krizo rešijo na miren način. Tudi generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je vpletene strani pozval h končanju spopadov in neposrednim pogovorom. Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis je pozval k zaščiti civilistov v Gruziji. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) pa je posvarila, da je Južna Osetija na pragu totalne vojne in sklicala posebno zasedanje o dogajanju v Južni Osetiji. Evropska unija, Organizacija za varnost in sodelovanje (Ovse) in ZDA so napovedale, da bodo v Gruzijo poslale skupno misijo, ki naj bi skušala doseči premirje, je sinoči sporočilo francosko predsedstvo EU. "Glede na resnost položaja v Južni Osetiji in glede na številne stike od sinoči, ki jih je imel francoski zunanji minister Bernard Kouchner, je bilo odločeno, da odposlanci Ovseja, EU in ZDA odidejo v Gruzijo čimprej," je v izjavi za javnost zapisalo francosko predsedstvo. (STA) ITALIJA Na robu recesije Nična gospodarska rast v primerjavi z letom 2007 RIM - V drugem letošnjem trimesečju je bila gospodarska rast v Italiji nična v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ter za 0,3% nižja v primerjavi s prvim letošnjim trimesečjem. Tako je včeraj sporočil osrednji statistični zavod ISTAT, po oceni katerega je to najslabši rezultat po tretjem trimesečju 2003, ko je italijanski bruto domači proizvod (BDP) padel za 0,1%. Če se bo to stanje nadaljevalo še v tretjem in četrtem trimesečju, bo gospodarska rast v Italiji to leto znašala 0,1%, kar je precej manj od napovedi vlade in raznih mednarodnih organizacij. Za primerjavo naj omenimo, da trenutno znaša letna gospodarska rast ZDA 1,8%, Velike Britanije pa 1,6%. »Smo na robu recesije,« je včeraj komentirala zveza industrijcev Confin-dustria. »Obnova rasti bo v drugi polovici leta mogoča le, če jo bodo spodbudili trije dejavniki, in sicer nižje cene nafte, okrepitev vrednosti ameriškega dolarja in nižje obrestne mere Evropske centralne banke,« je še zapisala v svoji noti za tisk. KITAJSKA Bush odprl novo ameriško veleposlaništvo PEKING - Ameriški predsednik George Bush je včeraj v Pekingu odprl novo ameriško veleposlaništvo. Gre za eno največjih ameriških veleposlaništev in simbol rastočega pomena odnosov med Kitajsko in ZDA. "Brez dvoma je to impresiven kompleks," je ob otvoritvi dejal Bush. Bush je novo veleposlaništvo iz betona in stekla v severovzhodnem diplomatskem predelu kitajske prestolnice odprl le nekaj dni po slovesnem odprtju povsem novega kitajskega veleposlaništva v Washingtonu, v Peking pa je prišel na slovesno odprtje olimpijskih iger. Novo veleposlaništvo "govori o pomenu naših odnosov s Kitajsko. Odseva trdne temelje, ki podpirajo naše odnose. Je obveza za krepitev teh temeljev v prihodnji letih," je poudaril Bush. Slovesnosti sta se udeležila tudi George Bush starejši in Henry Kissinger. Faymann predsednik socialdemokratov DUNAJ - Werner Faymann je bil na kongresu socialdemokratov (SPO) v Linzu z 98,36-odstotno podporo delegatov včeraj izvoljen za novega predsednika SPO. Delegati so soglasno potrdili volilni program stranke, z veliko večino pa so potrdili tudi listo strankarskih kandidatov za septembrske predčasne parlamentarne volitve. Faymann je tudi glavni kandidat SPO za kanclerja na prihajajočih volitvah. Ključne točke volilnega programa SPO so zmanjšanje davkov na plače prihodnje leto, odprava šolnine in ugodnejše zvišanje pokojnin. 48-letni Faymann je že pred izvolitvijo na položaj predsednika stranke za leto 2009 napovedal zmanjšanje davkov, skušal pa je pridobiti tudi podporo delavskih sindikatov. "Socialdemokratski model pravične in poštene družbe je učinkovit tako, kot je bil v preteklosti," je povedal Faymann. Bin Ladnov šofer obsojen na 5 let NEW YORK - Porota posebnega vojaškega sodišča v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi je nekdanjega šoferja voditelja teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna Salima Hamdana obsodila na pet let in pol zaporne kazni, potem ko je bil v sredo spoznan za krivega podpore terorizmu. Hamdan je v zaporu preživel že sedem let in bi ga morali sedaj nemudoma izpustiti, vendar pa ameriška pravica računa dneve nekoliko drugače, zato naj bi ga morda izpustili šele decembra. Umrl Antonio Gava RIM - Včeraj ob zori je na svojem domu v Rimu umrl Antonio Gava, eden izmed veljakov nekdanje Krščanske demokracije, sicer po rodu iz Neaplja. Star je bil 78 let, zdravje pa mu je pešalo vse od leta 1990, ko ga je zadela možganska kap. Gava je bil večkratni minister, sicer pa je veljal predvsem za spretnega političnega posrednika oz. mešetarja. Znan je kot oče dogovora med Craxijem, An-dreottijem in Forlanijem, ki je zaznamoval zadnje obdobje prve italijanske republike. Leta 1993 je bil obtožen sodelovanja s kamoro in priprt, po 13 letih sodne obravnave pa je bil oproščen. EVRO 1,5074 $ -2,57 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. avgusta 2008 evro (povprečni tečaj) 8.8. 7.8. valute ameriški dolar japonski jen 1,5074 1,5471 165,61 169,16 in33tm in^ii;^ kitajski juan ruski rubel 36,4515 7,4601 36,4730 7,4609 UC1I IJKCI M Ul la britanski funt 0,78410 9,3945 0,79255 94127 JVCUJi\O MUiio norveška krona 7,9915 ")1 1 7,9970 i nç LOKa mui la švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,6238 1,6322 15,6466 15,6466 236,08 234,20 3 1Ç 3 "MÇQ UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6075 1 6885 1,6201 1 6986 aVjUaDM UUIC1I bolgarski lev ir\mi m^ki 1,9558 3,5050 1,9558 3,4805 iui i IUI IJM ICTV slovaška krona lii"/*\\/cki ifac 30,346 3,4528 30,363 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7048 a 0,7051 uio ¿.IN o M i cai islandska krona ti lira 125,21 123,88 1 7QQ3 1 onçn LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2172 7,2126 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 8. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46063 LIBOR (EUR) 4,47813 LIBOR (CHF) 2,26 EURIBOR (EUR) 4,486 2,80375 3,09125 4,96063 5,15125 2,74833 2,89667 4,966 5,149 3,23063 5,31188 3,19 5,313 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ ■ 18.368,12 € -293,09 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. avgusta 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,59 IMTCDCI IDr»DA ->« fin -1,13 -1 03 KRKA 11IKA KOPER 94,08 5719 -0,10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 229,71 -0,14 -0,96 +0 54 TELEKOM SLOVENIJE 543,20 239,13 -0,18 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 82,63 DELO PRODAJA 26,20 rrm 1 os m -0,05 -6,43 O") ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 7Û7Û /1Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR 26,84 h/ll imntcct -0,33 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA cai i k i ii idi ia m a 81,77 28,12 +3,14 +0,43 SAVA ' - - tcdh/ic r atc7 ŽITO 214,98 +0,08 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 8. avgusta 2008 -0,45 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,223 6,576 18117 -0,40 +0,17 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 12,768 +0,30 +0,06 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,914 6,785 1 292 -0,73 -0,19 -0 15 EDISON ENEL ENI 6,385 2109 +0,79 FIAT FINMECCANICA 11,502 19613 -2,36 +2,12 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GEMIERAM 21,44 +2,91 +4,43 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 22,89 4,398 -0,65 +0,53 LOTTOMATICA \ MYOTTICA 3,840 21,21 17815 -0,36 +1,24 LUXO I IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,792 +8,83 +1,31 PARMALAT PIREMI e C 9,555 1,832 04331 -0,97 +3,91 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,63 4 158 -0,28 -2,72 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,18 1135 -0,02 +2,47 TENARIS TERNA 18,247 +3,09 -4,54 UBI BANCA unicredito 2,658 16,204 3 927 -0,56 +1,28 -1 65 UNICREDMO UNIPOL 1,729 +0,58 SOD NAFTE (159 litrov) 114,84 $ -0,31 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.772,39 +0,00 sbiiop, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.743,62 116,46 +0,03 +0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq r-mialiiua 3.631,83 -0,24 FIRS,' Banjaluka - - rolvt: r^z-iraz-j 1 /1*)^ q1 -h/iet SRX, Beograd BIFX Sarajevo 832,97 3.690,82 -0,19 -1 45 Dir/\, saiajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 19.145,40 5.360,46 +1,41 -0,27 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCc inn 1 nnrlnn 11.734,32 2.414,10 1.296,31 1.352,235 6.561,65 +2,65 +2,48 +2,39 -1,24 +0,28 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.489.20 4.491,85 3.638.21 +0,21 +0,77 -0,82 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.453,5 3.408,48 +0,20 +0,33 EUROSi OXX 50 Nikkei, iokio STI Smnaruir 13.168,41 +0,33 Sil, Sil îgapui Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 21.885,21 2.605,72 15.167,82 -0,99 -4,47 +0,33 4 Sobota, 9. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / SLOVENSKA MANJŠINA - Izjava na srečanju z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem Predsednik Tondo za podpis odloka o vidni dvojezičnosti čaka na stališče nekaterih občin Na srečanju govor tudi o posvetovalni komisiji, Primorskem dnevniku, SSG in razvoju Krasa TRST - Zavlačevanje s podpisom odloka, ki potrjuje območje vidne dvoje-zičnosti, usoda Primorskega dnevnika, vprašanje financiranja SSG in politika do teritorija so bile glavne teme na sestanku med deželnim svetnikom Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem in predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom. Srečanje, na katerem je predsednika Dežele spremljal odbornik za kulturo Roberto Molinaro, je bilo priložnost za koristno izmenjavo mnenj in za obračun stanja pred poletnim premorom, je dejal Ga-brovec. Svojima sogovornikoma je poklonil izvod Pahorjeve Nekropole, ki še vedno zaseda vrh najbolj prodanih knjig na italijanskem tržišču. Dekret o vidni dvojezičnosti mora na osnovi zaščitnega zakona za našo manjšino podpisati predsednik deželnega odbora. Ukrep določi območje, na katerem je predvidena raba slovenščine na dokumentih in na splošno vseh javnih napisih, kot tudi na praporih (ista določila se nato uveljavljajo tudi pri cestnih oznakah). Tondo je zagotovil, da glede podpisa ni ovir političnega značaja. Dejstvo je, da je po določitvi območja s strani paritetnega odbora že prejšnji predsednik Riccardo Illy 8. februarja letos naslovil na zainteresirane uprave pismo s prošnjo, da potrdijo izbiro. Predsednik je sporočil, da se številne občine (med temi jih je kar nekaj na Tržaškem in Goriškem) niso odzvale na pismo, ki mu bo zato sledil nov dopis s točno določnim terminom za odgovor. »Tondo naj bi zato podpisal odlok že v prihodnjih tednih in vsekakor pred jesenjo, čeprav se takoj zatem postavi vprašanje širitve določenega območja, ki za enkrat še vedno izključuje središči Trsta in Gorice,« je po srečanju poudaril Gabro-vec. Deželni svetnik SSk je odborniku kroma Molinaru iznesel nujo, da že septembra skliče posvetovalno komisijo za slovensko manjšino, ki jo sestavljajo predstavniki krovnih organizacij, javnih upraviteljev in šolstva. Glede kulture je odborniku izne-sel zapleteno vprašanje financiranja Slovenskega stalnega gledališča, ki je kljub številnim posegom še vedno deležno finančne dotacije, ki je daleč pod zakonsko predvidenim pragom. »Za to so odgovorne tri javne ustanove, se pravi Občina in Pokrajina Trst ter sama Dežela, ki so po zakonu dolžne prispevati vsaj toliko, kolikor prispeva ministrstvo za kulturne dobrine v Rimu, To pa se še zdaleč ne dogaja,« je dejal Gabrovec. Govor je bil tudi o vstopu predstavnika javnih ustanov v upravni svet SSG, saj je isto potrebo že večkrat iz-nesla tudi Občina Trst. Gabrovec je predstavnikoma deželne vlade izrazil zaskrbljenost zaradi stanja Primorskega dnevnika, ki ga je zadnji državni finančni manever hudo prizadel. »Ta- Deželni svetnik Igor Gabrovec kroma ko predsedniku Tondu kot odborniku Mo-linaru sem izpostavil pomen, ki ga vse povojno obdobje odigrava dnevnik v življenju slovenske manjšine in dejstvo, da se zaradi objektivnih razlogov časopis ohranja z odločilno podporo javnih skladov,« je dejal Gabrovec. Slovenski svetnik je Tondu orisal pomen novoustanovljene Lokalne akcijske skupine, ki predstavlja dragoceno priložnost za vsestranski razvoj kraškega območja na Tržaškem in Goriškem. Pogovor je nanesel tudi na tehnične detajle, kot je tesen termin (do 1. septembra) za predstavitev načrta, na osnovi katerega bo LAS deležna deželne finančne dotacije. »Predsednika Tonda sem prosil za podaljšanje zapadlosti tako kot sta že zaprosili pokrajinski upravi,« je povedal Gabrovec, ki je v tem smislu prejel neuradna okvirna zagotovila, da bodo pristojni uradi vendarle upoštevali specifiko in odredili podaljšanje terminov za vsaj mesec dni. VOLITVE - Italijani v Sloveniji V manjšini se obeta dvoboj Battelli-Juri KOPER - V italijanski manjšini v Sloveniji potekajo burne predvolilne priprave, tako da se bosta 21. septembra za parlamentarni mandat morda potegovala dva kandidata, in sicer Roberto Battelli in Aurelio Juri. Slednji je sicer že napovedoval, da ne bo več kandidiral za državni zbor (če bo Borut Pahor izvoljen v državni parlament, ga bo zamenjal v evropskem parlamentu), sedaj pa Juri razmišlja o kandidaturi za manjšinski mandat. Juri, ki pripada Socialdemokratski stranki (SD), se je vključil v volilno igro italijanske manjšine, ko je kazalo, da bo dosedanji poslanec Battelli spet edini kandidat za zajamčen parlamentarni sedež. Nekdanji koprski župan je v odprtem pismu pozval pripadnike italijanske skupnosti, naj namesto Battellija poiščejo nov obraz, ki bi v manjšinske vrste vnesel več dinamike. »Če nihče od mlajših ne bo vložil kandidature, bom to naredil jaz,« napoveduje Juri, ki bo o tem odločal v prihodnjih dneh. Za kandidaturo mora kandidat italijanske narodnosti zbrati najmanj 30 podpisov podpore. Battelli, ki sedi v slovenskem parlamentu že 18 let, se zaradi možne konkurence ne vznemirja preveč, poroča Delo. Pravi, da ustava Roberto Battelli (desno) in Aurelio Juri vsem omogoča pravico do kandidature. Organizacije italijanske manjšine se ne želijo vpletati v predvolilna dogajanja. Predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Flavio Forlani pravi, da se manjšina že dolgo časa ubada s težavo s kandidaturami. »Ljudi pozivamo, naj kandidirajo, a odziva ni, ker so ali razočarani nad politiko ali se zanjo ne čutijo dovolj izkušene,« je za Delo povedal Forlani. URNIK: PONEDELJEK 1/1:30-21:00 OD TORKA DO SOBOTE 9 00 - 21:00 40 TRGOVIN Ihr HIPERMARKET MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRZIC (GO) -ULICA POCAR Sobota, 9. avgusta 2008 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it APrimorski ~ dnevnik OPČINE - Namesto ureditve spominskega parka Strelišče: vojaška uprava namerava razlastiti območje Namero je sporočila openski srenji in jusarskemu odboru - Mnenji Dipiazze in Premolinove Vojaška uprava si namerava prilastiti območje openskega strelišča in je v ta namen začela razlastitveni postopek. Openski srenji Jus Opčine, open-skemu odboru za ločeno upravljanje ju-sarske lastnine in službi za državno domeno pri tržaški občini je 31. julija naslovila sporočilo o svoji nameri na podlagi 43. člena poenotenega besedila odloka predsednika republike št. 327 z dne 8. junija 2001. V sporočilu 12. oddelka infrastruktur (Urad za domeno in vojaške služnosti) je zapisano, da zadeva razlastitveni postopek območje, ki ga je »vojaška uprava zasedla z urgentnim odlokom leta 1931.« To območje je vknji-ženo na ime »La Comune di Optschi-na« in zadeva sedem zemljišč za skupnih 24.028 kvadratnih metrov. Sporočilo o začetku razlastitvenega postopka je vročilo openski srenji in jusarske-mu odboru kot »zainteresiranim subjektom in potencialnim upravičencem.« Vojaška uprava je utemeljila začetek razlastitvenega postopka na podlagi določila 43. člena odloka predsednika republike št. 327/2001. Ta predvideva »uporabo brez naslova neke dobrine za namene javnega interesa«. V prvem odstavku je zapisano, da »oblast, ki ima v uporabi nepremičnino za namene javnega interesa, v primeru konflikta med zainteresiranimi, lahko odredi pridobitev le-te k svojemu premoženju, a mora lastniku poravnati odškodnino.« Ali z drugimi besedami: ker ni bilo še razrešeno vprašanje lastništva zemljišča openskega strelišča (konflikt), si lahko vojaška oblast (ki že od leta 1931 uporablja nepremičnino) prilasti nepremičnino z razlastitvijo. Pismo vojaške uprave z dne 31. julija je spet krvavo zarezalo v vprašanje preureditve območja openskega strelišča v spominski park, ki se vleče že celo povojno obdobje. Upati je bilo, da bo zadeva vendarle rešena, potem ko je prišlo pred leti na tržaški prefekturi do dogovora, ki je po eni strani predvideval prenovo fojbe pri Bazovici in gradnjo tamkajšnjega dokumentacijskega centra, po drugi pa »zagotovil« ureditev spominskega parka na območju strelišča na Pikelcu. Prvi del dogovora (foj-ba) je bil uresničen, drugi (spominski Kdaj bo na območju openskega strelišča urejen spominski park? park na strelišču) pa ne. Tržaška občina je sicer že leta 2005 odobrila načrt spominskega parka, ki ga je izdelal arh. Andrej Križnič, zatem pa se je vsa zadeva »ustavila«. Dolinska županja Fulvia Premolin je lani posredovala tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu zahtevo po predaji ključev openskega strelišča predstavnikom krajevne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije, da bi se lahko začela dela za ureditev spominskega parka. Obenem je zahtevala preselitev strelišča s sedanje na drugo bolj primerno lokacijo, saj je res nezaslišano, da se med komemoracijami žrtev drugega tržaškega procesa in drugih tam ustreljenih slišijo streli s poligona. Sredi maja lani je tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar v resoluciji zahteval ureditev območja v spominski park. V dokumentu je zapisal, da strelišče že več kot desetletje ne služi za vojaške namene, temveč izključno za civilne in športne dejavnosti. Občinska skupščina je resolucijo zavrnila z glasovi desnosredinske večine. Ko je izvedel za začetek razlastit- venega postopka, se je Ukmar obrnil na tržaškega župana Roberta Dipiazzo in zahteval pojasnila. Ta mu je odgovoril, da je »vse v najlepšem redu, ker se zadeva premika.« Scenarij naj bi bil sledeč: vojaška oblast naj bi si z razlastitvijo prilastila območje strelišča in naj bi ga nato predala tržaški občini. Ta naj bi potem en del območja dodelila za ureditev spominskega parka, en del območja naj bi služil za novo strelišče, preostalo pa za kake druge dejavnosti. Di-piazza je včeraj popoldne potrdil: »Postorili smo vse, kar je bilo treba. Dolinska županja bi morala še doseči dogovor med opensko srenjo in jusarskim odborom, ker tako predvideva postopek. Vojaška domena bi si prilastila vse območje, jusarski odbor bi pri tem prejel 230 tisoč evrov. Potem bi predala nepremičnino tržaški občini, ki naj bi omogočila ureditev spominskega parka in novega strelišča. Zadeva je sicer zapletena, a vsi se strinjajo, zato se postopek nadaljuje.« Dolinska županja Fulvia Premolin je poudarila, da se je že sestala s predstavniki openske srenje in openskega ju-sarskega odbora. »Na občini pripra- vljamo predlog o transakciji, ki bi zadostila tako pričakovanjem srenje kot jusarskega odbora. Predlog še ni dokončno izdelan. Po 20. avgustu se bomo spet skupno sestali, da bi se dogovorili o dokončnem predlogu, ki ga bomo nato predložili tržaškemu prefektu.« Premolinova je zavrnila očitek, češ da naj bi zadeva zastala, ker še ni prišlo do dogovora med srenjo in jusom. »Predstavniki srenje in jusarskega odbora sodelujejo, da bi dobili zadovoljivo rešitev, oboji pa nasprotujejo, da bi o zadevi odločali drugi. Do dogovora ne more priti, če drugi zasežejo vse. Temu se bomo zoperstavili,« je poudarila. Ukmar je Dipiazzi iznesel pomislek: ko bi vojaška domena res razlastila jusarsko (ali srenjsko) zemljišče, kdo bi potem jamčil, da ga bo le-ta res predala tržaški občini? Država, se je glasil odgovor. Torej spet tržaška prefektura. Prav zato je slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina že zahtevala srečanje s tržaškim pre-fektom Balsamom. Sestala se bosta 27. avgusta. M.K. TRG SV. ANTONA - V četrtek, na predvečer odprtja kitajskih olimpijskih iger Sveče za svobodni Tibet Z mislijo, besedo in glasbo so Tržačani podprli prizadevanja Tibetancev - Včeraj je na Vejni gorela protestna rdeča bakla V četrtek, na predvečer olimpijskih iger v Pekingu, so se na Trgu sv. Antona zbrali mirovniki, ki so želeli izraziti podporo Tibetu. Pokrajina se kot znano že dolgo bori za svobodo, v zadnjih mesecih pa napore Tibe-tancev podpira vse več ljudi po vsem svetu. Srečanje je priredilo združenje Penombre, mreža umetnikov proti vojnam ter koordinacija Wesak-Itali-ja. Na trgu so se zbrali člani in članice tržaške skupine Madre Terra, ki so se prisotnim predstavili z izborom spiritualnih pesmi. Ob molitvah in meditacijah so udeleženci prižgali bakle in svečke. Včeraj ob 13. uri, natanko eno uro pred pričetkom olimpijskih iger, pa je na Vejni zagorela rdeča bakla. Tudi v tem primeru je šlo za simbolno dejanje v podporo svobodnemu Tibetu, ki se je istočasno odvijala v pre-Glasba, ples in ko sto dvajsetih svetovnih mestih, a sveče za Tibet tudi na vrhovih nekaterih gor (na pri- mer italijanske Cervino in ameriške kroma Grand Teton). Zelenjavna tržnica v soboto zaprta Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča, da bo, po županovi odločbi, tržaška zelenjavna tržnica na debelo v soboto, 16. avgusta, zaprta. Urniki ostajajo sicer nespremenjeni in so dostopni na spletni strani http://www.retecivica.trieste.it/ procedimenti/pub/esamina. Prijava zalog vina 2008 Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija (ob polnoči). Rok za predstavitev prijave letos zapade 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na leto proizvodnje. Tudi letos se bodo prijave izpolnjevale direktno na spletni strani SIAN-a (www.sian.it). Prijavo se lahko vloži pri poblaščenih centrih za strokovno pomoč v kmetijstvu (CAA) ali direktno po pošti na AGEA (s priporočenim pismom). Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav vse do 8. septembra. Vložitev prošenj za štipendije Erdisu Dne 5. septembra zapade rok za vložitev prošenj za študijske štipendije, za dodelitev mest v študentskem domu in za porazdelitev finančne podpore v višini 1.200 evrov za leto 2008/2009, ki jih razpisuje univerzitetna ustanova Erdisu. Poletno zaprtje deželnega sedeža Arci Tajništvo deželnega sedeža civilne službe Arci, ki ima sedež v Ul. Fabio SEvero 31 (040/761683, trieste@arciser-viziocivile.it), bo zaprto od vključno torka, 12. do nedelje, 17. avgusta. Za nujna sporočila je na razpolago številka 3355279319. Priletni sodelavci mestnih redarjev Tržaška občinska policija bo od torka dalje zbirala prošnje priletnih občanov, ki bi radi nadzorovali promet pred osnovnimi šolami. Obrazci so na razpolago na spletni strani www.poliziamunicipaletrie-ste.it. in v Ul. Genova 6 (2. nadstropje, soba 223), kjer jih je treba izpolnjene tudi oddati. Prijave bodo začeli zbirati v torek, 12. avgusta, rok bo potekel 4. septembra. Prijavljeni morajo imeti več kot 50 let in stalno bivališče v tržaški občini, poleg tega pa ne smejo biti zaposleni. »Poštni telepass« na voljo do 31. avgusta Do 31. avgusta bo mogoče aktivirati ponudbo italijanskih pošt Telepass Family, ki je namenjena uporabnikom tekočih računov ali kreditnih kartic Ban-coPosta. Obrazci za aktivacijo storitve, ki omogoča vožnjo po italijanskih avtocestah brez cestninskih postankov, so na voljo v poštnih uradih. 9 Nedelja, 10. avgusta 2008 TRST / NABREŽINA - Praznik sv. Roka - Okusi tradicije od 13. do 1 7. avgusta V imenu sodelovanja s slovenskimi sosedi Razstave, predstave in glasbena doživetja - Ponudba slastnih domačih dobrot Praznik nabrežinskega zavetnika sv. Roka bo tudi letos zaživel v duhu tradicije in spoštovanja domače kulture. »Devinsko nabrežinska občina velja za eno izmed najbolj aktivnih v naši pokrajini na številnih ravneh. Uspešna je predvsem na področju ovrednotenja našega prostora in njegovih tipičnih proizvodov,« je na včerajšnji predstavitveni konferenci opozoril odbornik Pokrajine Trst (ki je z Deželo FJK, Trgovinsko zbornico in Zadružno kraško banko pokrovitelj praznovanja) Walter Godina. Da je nabre-žinska prireditev vabilo k odkrivanju zgodovine in kulture ter hkrati spoznavanja drugega, je prepričan župan Giorgio Ret. »Po večletnem premoru bo letošnji praznik tudi priložnost za ponovno spletanje tesnejših prijateljskih vezi s pobrateno občino Ilirska Bistrica in sosedi iz Komna. Srečanje v Nabrežini bo imelo torej letos priokus nove Evrope brez meja.« Sam program enajste izvedbe Praznika sv. Roka -Okusi tradicije (od 13. do 17. avgusta) je predstavil podžupan Massimo Romita. Nabrežinski trg bo ob velikem šmarnu zaživel v duhu domačnosti in sodelovanja v sklopu praznovanja, ki ga prirejajo občinska uprava, domača društva Igo Gruden in SK Devin ter nabrežinska župnija. Pestro dogajanje na nabrežinskem »placu« se bo začelo v sredo, 13. avgusta, ob 18. uri; ob 21. uri bo na odru, ki bo postavljen ob vhodu v vas, zaživela gledališka predstava »Vdova Rošlinka« v slovenskem jeziku, ob 22.30 pa bo na sporedu koncert dua Veselko (oba dogodka prireja Občina Komen). Slovensko obarvan pa bo tudi četrtek, saj bo v celoti v režiji Občine Ilirska Bistrica: od 19. ure bodo kulturni program oblikovali folklorna skupina Gradina, skupina Kalina, Vasovalci in društvo Tušak Bač, ob 21. uri pa bo že čas za zabavni program z ansamblom Snežnik. Na veliki šmaren, v petek, 15. avgusta, bo ob 19. uri kavarna Igo Gruden gostila predstavitev knjige Prerokuj mi še enkrat Jasne Jurečič, v priredbi SKD Igo Gruden; za glasbeno kuliso bo ob 21. uri poskrbel ansambel Souvenir, ob 22.30 pa bo SK Devin priredil priljubljeno tombolo. Sobotni večer bo minil v družbi ansambla Čuki. Nedeljski dopoldan bo versko obarvan, saj bo ob 10. uri sveta maša v domači cerkvi, nato pa še procesija po vaškem jedru. Ob 21. uri bodo nastopili KETŠD Alojzij Mihelčič z Brštulin bando in igro, nato pa bo nastopila nabrežinska godba na pihala. V sredo bodo ob 18.30 odprli tudi razstavo miniatur Umberta Radiva in Milana Pernarčiča v Grudnovi hiši, slikarsko razstavo Kreativna prepletanja v dvorani Igo Gruden, na kateri se bodo predstavili Mirta Čok, Katerina Kalc, Rado Jagodic, Jana Pečar, Štefan Turk, Robin Soa-ve, Robi in Karin Lavin, Peter Abram, Metka Erzar, Mi-lenko Kočevar in Radivoj Mulič; v dvorani Igo Gruden bo na ogled razstava antičnih fotografij občine Ilirska Bistrica, v župnijski dvorani pa bo razstava Etnografskega muzeja iz Škednja. Na »placu« bo zraslo 16 hišic, kjer bodo obiskovalcem vsak dan od 17. ure dalje postregli s slastnimi dobrotami oziroma z »okusi tradicije«. (sas) Od leve, devinsko nabrežinski župan Giorgio Ret, pokrajinski podpredsednik Walter Godina in devinsko nabrežinski podžupan oz. odbornik za kulturo Massimo Romita kroma KOPALIŠČE AUSONIA - Poletni koncerti Ras Dumisani in Afrikhaya band lepo zaključila festival Stradasuona Z afriškim reggae roots se je v četrtek zaključil minifestival Stradasuona, ki se je dogajal na prijetnem poletnem prizorišču kopališča Ausonia. Sklepni koncert je vodil eden najbolj cenjenih predstavnikov te zvrsti, in sicer Juž-noafričan Ras Dumisani, ki ga je spremljal Afrikhaya band. Trenutno je glasbenik, ki že dalj časa živi v Parizu, na evropski turneji z novim delom »Resistence«, ki ga je ustvaril v sodelovanju z glasbeniki iz Francije, Afrike in s Karibov. Tržaški koncert se je pričel z več kot enourno zamudo, kljub čakanju pa je nastop skupine razveselil oboževalce tovrstnega žanra tudi na tržaškem prizorišču. Glasba se je z odra med občinstvo prelivala kot med in mleko, predvsem gibanja željnim poslušalcem, ki so se odzivali na vsak Dumisanijev znak. Nesporno dejstvo je tudi, da je ta glasba prepita s toploto karibskih ritmov in opojno melo-dioznostjo afriškega kontinenta, zato zna pritegniti na plesno ploščad res vsakogar. Dinamična umirjenost lah-kodobnih ritmov in polnozvočje petčlanske skupine sta lepo izoblikovala koncertno atmosfero, k temu je obenem pripomoglo izra- zito interpretiranje samega Dumi-sanija, kar je uokvirilo vsako predstavljeno skladbo. Z odra so to atmosfero prenašale pristne, neizu-metičene skladbe, tako komadi, počasnega, skoraj hipnotičnega reggae žanra, kot tudi hitrejši, ki se še bolj nagibajo k prvobitni obliki ska glasbe. Seveda pa je v skladbah izredno važno tudi sporočilo, ki ga v besedilih upošteva ta glasbeni slog. Pesmi pojejo o strpnosti, miru in bratski ljubezni med vsemi narodi, kar je dandanes tudi iz- redno sodobna tematika. Končni občutek na tem barvitem koncertu pa je bil ta, da je odlično zaključil raznoliko izbrano glasbeno kuliso dogodkov ter seveda s tem zadovoljil tudi navdušeno občinstvo. (Pan) Filmska glasba v bivšem kamnolomu Bogato prireditveno poletje, ki ga prireja Občina Zgonik s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, bo v ponedeljek, 11. avgusta, ponudilo koncert filmske glasbe v opuščenem kamnolomu pri Repniču (začetek ob 21.uri). V sklopu niza Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev bo nastopil Ensemble Duo-mo. Sestav je leta 1996 ustanovil Roberto Porroni. Sestavljajo ga že uveljavljeni solisti z željo po izvedbi manj znanih repertorijev in predstavitvijo inovativnih glasbenih predlogov. Izvajajo programe kot so "Kitara za Vivaldi-ja', "Neizdani Haydn", "Glasba v kinu" in "Dve Ameriki v glasbi', ki so jih izdali tudi na CD-jih, ki so poželi uspeh tako pri kritikih kot pri publiki. Ansambel koncertira v različnih evropskih državah, pa tudi v Turčiji, na Srednjem Vzhodu, po Afriki, Centralni in Latinski Ameriki ter Avstraliji. Večkrat je zelo uspešno nastopil na Dalj-njem Vzhodu, med drugim je septembra 2001 predstavljal Italijo na daljši turneji po Japonski. Od decembra 2006 sodeluje z ba-roitonistom Renatom Brusonom, s katerim pogosto nastopa na zelo cenjenih koncertih v čast Lori-nu Maazelu in Joseju Carrerasu. Ensemble Duomo sestavljajo Roberto Porroni, kiatara, Luigi Ar-ciuli, flavta, Silvia Pauselli, violina, Flavio Ghilardi, viola, Marcella Schiavelli, čelo. V Repniču bodo nastopili s projektom "Glasba v kinu" in izvajali bodo svetovno znane skladbe iz filmskih uspešnic, ki so jih napisali: A. Lloyd Webber, J. Corner, C. Chaplin, E. Morricone. Koncerta na Velikem trgu V okviru poletnega niza prireditev Serestate 2008 se bosta v ponedeljek in torek odvijala zanimiva koncerta. Na Velikem trgu se bo v ponedeljek predstavila rock skupina Creedence Clear-water "Revided" ki nadaljuje tradicijo slavnega benda bratov Fo-gerty iz 60. in 70. let. Na sporedu bodo zimzelene uspešnice Have you ever seen the rain, Proud Mary, Suzi Q, I put a spell on you in številne druge. V torek pa bodo prišli na svoj račun ljubitelji tradicionalne judovske glasbe, saj bo na oder stopil The Oroginal Klezmer Ensemble, ki ga vodi Davide Casali. Oba koncerta se bosta pričela ob 21. uri. Voden ogled V miljskem muzeju Cara se uspešno nadaljuje razstava Circus Meme umetnice Fabiole Faidiga. Njen protagonist je slon Sony, ki ga je Indira Gandhi leta 1972 podarila maršalu Titu. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada za razstavo, bo muzej danes odprt do 23. ure. Ob 20. uri je predviden voden ogled, ki ga bo vodila kustosinja razstave Maria Campi-telli, ob 21. pa predvajanje krajših filmov, ki so nastali v sodelovanju z Enniom Guerratom. Rzstava bo na ogled do 12. avgusta. ■ .1 •••■••v* Zaprti muzeji in knjižnice Tržaška občina obvešča, da bodo v soboto, 16. avgusta, zaprte knjižnice Gambini, Mattioni in tisti na Trgu Hortis ter v Ul. Madonna del Mare. Zaprti bodo tudi muzeji, posvečeni Svevu, Joy-cu in Petrarki. Poklon Marii Callas Ob trideseti obletnici smrti grške operne zvezde Marie Callas so pred mesecem dni v tržaški palači Gopčevič (kjer ima svoj sedež gledališki muzej Schmidl) postavili njej posvečeno razstavo. Jutri bo ob 11. uri poskrbljeno tudi za vodeni ogled z izvedenko Erico Culiat. / TRST Sobota, 9. avgusta 2008 7 BORZNI TRG - Brusače so pričakale tudi slovenske narodne noše »Remo damu« ali dolga pot rezijanskih brusačev iz Rima v domačo Solbico ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni DANES9.1H>^UVGUSTA Za zabavo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ansambla WPPV m rn OM Delovali bodo dobro založeni kioski! Včeraj danes PRIREDITVE - Festival morja Zakonske zdrahe vabijo v Križ Na Očarjevem borjaču v Križu bo drevi ob 21. uri premiera (vstop z vabili) komedije v domačem narečju "Zakonske zdrahe: štorja ljubjezni j'nu ruagou". Predstave bodo od jutri do nedelje vedno z začetkom ob 21. uri. Komedijo je dramaturško priredil in režiral Mario Uršič, v njej nastopajo Andrej Rismondo, Miranda Caharija in Livio Bogatec (na sliki v veseloigri Čarobna noč). Komedija sodi v četrti festival morja, ki ga Združenje za Križ in Kriški teater prireja v sodelovanju z vaškimi društvi in organizacijami. Prva uspešna prireditev festivala je bila opera Fi-garova svatba v izvedbi domače Mednarodne akademije petja, ki jo vodi basist Alessandro Švab. Brusilni kamni so se včeraj zavrteli v tržaškem mestnem središču, danes in jutri pa se v Solbici odvija 11. praznik brusačev kroma Brusači iz Rezije so včeraj obiskali Trst. S svojimi tradicionalnimi brusilnimi napravami, predpasniki in klobuki so se ustavili na Borznem trgu, kjer so jih pričakale slovenske narodne noše, harmonike ...in ple-tenke domače kapljice. Brusači so sedli na svoja tradicionalna kolesa in radovednežem predstavili starodavni poklic brušenja nožev, škarij in drugih rezil. Tržaški obisk je spadal v večji projekt, ki so ga poimenovali »Remo damu«: skupina brusačev je namreč druegega avgusta začela svojevrstno potovanje iz Rima proti Solbici. Med enotedenskim potovanjem po Apeninskem polotoku so se brusači ustavili v Firencah, Bologni, Milanu, Pa-dovi, Benetkah, Trevisu in Pordeno-nu. Po včerajšnjem postanku v Trstu so se odpeljali proti Gorici, danes pa brusače pričakujejo v Solbici. V tej re-zijanski vasici, v kateri stojita muzej in spomenik, posvečena brusačem, se je namreč včeraj začela enajsta izvedba brusaškega praznika, ki se bo zaključil v nedeljo. Prihod brusačev je predviden danes ob 17. uri, enoga-stronomski praznik pa se bo s kioski in glasbo nadaljeval pozno v noč. Jutri bo ob vodenih ogledih muzeja in vasi na sporedu tudi nastop Pihalnega orkestra Salonit Anhovo in Rezi-janske folklorne skupine. [1] Lekarne Od ponedeljka, 4. avgusta, do sobote, 9. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040 390898), Largo Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 1, Ošiek Osoppo 1, Ul Cavana 11. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Kam po bencin H Šolske vesti Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Op-čine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je v poletnih mesecih tajništvo odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šo- li pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. Danes, SOBOTA, 9. avgusta 2008 ROMAN Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.24 - Luna vzide ob 15.06 in zatone ob 23.38. Jutri, NEDELJA, 10. avgusta 2008 LOVRENC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,3 stopinje C, zračni tlak 1008,8 mb ustaljen, veter 8 km na uro severo-zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,5 stopinje C. Prispevki Namesto cvetja na grob Bogdana Bernetiča daruje Ivanka iz Gročane 20,00 evrov za ŠD Zarja Gaja. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič daruje Miljo Gregori (Padriče 10) 15,00 evrov za KD Slovan in 15,00 evrov za popravilo cerkve na Pa-dričah. Ob 100. obletnici rojstva mame Ma-ričke (8.8.1908) daruje sin Zmago 50,00 evrov za kriški cerkveni pevski zbor in 50,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič daruje Luciano Puric z družino 100,00 evrov za Onkološki center v Avianu. V spomin na mamo Slavico daruje hči Sonja 50,00 evrov za Agmen. ^ Mirno je zaspala Valeria Boneta vd. Pernarčič Žalostno vest sporočajo svojci Pogreb bo v sredo, 13. avgusta ob 10.00 uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v štivansko cerkev. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen spomin. Štivan, 9. avgusta 2008 V 100. letu starosti je prenehalo biti srce naše ljubljene Rožice Ferluga roj. Košuta Devanerjeva Njeni sin Dušan in hči Vesna z družinama, vnuk Igor z Ireno, pravnuka Rafael in Gabrijel, brat Srečko z družino ter družine Ferluga, Košuta, Kralj, Nolimal, Merku in drugo sorodstvo K zadnjemu počitku jo bomo spremili v ponedeljek, 11. avgusta 2008, ob 16. uri iz vežice sv. Nikolaja na Plečnikovih Žalah. Duhovno bo za vedno ostala z nami. Ljubljana, Križ pri Trstu, 9. avgusta 2008 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Alberte Kralj vd. Merkuža Svojci 8 Sobota, 9. avgusta 2008 -Vn- (rilt'U^H v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primoija In s slovenskim KD VESNA vljudno vabita na IV. Festival Moija s komedijo: Zakonske zdrahe: storja ljubjaznt j'nu ruagou... Režija: Mario Uršič ,' Igrajo: '« Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo DanDremiaV9U^ «"> 21.00 Preniera z vabilom od 10. do 17. avgusta ob 21.00 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" Nona Dora je vesela, ker Mateja je končno zapela. Odbornici mami Jani in očku Tomu iskreno čestitamo, mali deklici pa želimo veliko sreče v življenju prav vsi od SKD Lipa iz Bazovice Na neomajnem hrastu I je vzklila brhka veja, seje Jam in Tomu rodila mala Mateja Naj ti vsa življenjska neurja kraška burja pomete, obilo sreče in zdravja voščijo strici in tete Alan, Sanja, Dean, Andrej, Alja M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Po JEZERSKI PLANINSKI POTI v soboto 16., in nedeljo 17. avgusta. Vzponi na Virnikov Grintovec (1654 m), Kozji vrh (1628 m), Veliki vrh (1696 m), Goli vrh (1787 m), Vratca in Veliko Babo. Tura je kondicijsko zahtevna. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 14. avgusta, ob 18.30. Vodi Simon Gorjup. SPDT NA PLANINO PRI JEZERU (1453M) SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta 2008 avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah, od tu se bodo odpeljali proti Bledu in Bohinju v Stare Fužine. Od tu se bodo povzpeli, preko planine Vogar, na Planino pri Jezeru (tri ure hoje). Za tiste, ki ne bi zmogli tri ure hoje je poskrbljen prevoz z društvenim kombi-jem do Planine Blato, od koder je le tričetrt ure hoje po zložni poti do Planine pri Jezeru. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 3335994450. (M.P.) LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljo-ša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Pohitite, saj je še malo prostih mest. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Tržačani. Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. ut Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Alla scoperta di Charlie«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ombre dal passato«; 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hellboy: The Golden Army«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart -Casino totale«; 16.05 »Ken il guer-riero: La leggenda di Hokuto«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Piacere Dave«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.45 »Impy e il mistero dell'isola magica; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00 »Caravaggio«; 19.20,21.45 »12«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Piacere Dave«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.40, 20.00 »Iskan«; 15.00, 17.10, 19.20 »Kung fu Panda«; 21.30, 0.00 »Zohan je zakon«; 22.15 »The X-Files: Hočem verjeti«; 15.20, 18.10, 21.00, 23.50 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.30, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Che la fine abbia ini-zio«; 18.15, 20.15 »Il divo«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Wanted - sce-gli il tuo destino«; 16.30 »Underdog«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«; 18.20 »L'in-credibile Hulk«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 19.20, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »Hellboy 2: The Golden Army«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Non pensarci«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Ken il guerriero: la leg-genda di Hokuto«. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 320-4511592 ali na www.ri-cmanje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25.av-gusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 11.avgusta odprta, od 13.avgusta do 1.septembra (vključno) pa bo knjižnica zaprta zaradi letnega dopusta. TPK SIRENA prireja tradicionalno KA-RAMALADO. Danes, 9. avgusta, ples z ansamblom »Roby & Daniela«; v nedeljo, 10. avgusta, ples z ansamblom »Happy Day«; v ponedeljek, 11. av- TRST TPK SIRENA prireja tradicionalno KARANALADO •d 8. do II. avgusta Danes, 9. avgusta: ples z ansamblom Roby & Daniela Jutri, 10. avgusta: ples z ansamblom HAPPY DAY V ponedeljek, 11. avgusta: ples z ansamblom OLD STARS Odprtje kioskov ob 19. uri, _ples začne ob 20.30_ gusta, ples z ansamblom »Old Stars«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. VERSKA SKUPNOST NA JEZERU vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Lovrenca, ki bo v nedeljo, 10. avgusta, ob 18. uri. Slovesno somaše-vanje bo vodil Mons. Franc Vončina. Sledila bo družabnost. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA TRST IN GORICA TER PATRONAT INAC obveščajo svoje člane, da bodo uradi zaprti od 11. do 14. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da bo tržaška pisarna zaprta od 11. do 15. avgusta 2008. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo v ulici Ginnastica 72 zaprto od 11. do 14.avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15.av-gusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA 13. avgust: začetek praznovanja. Ob 20. uri bo otvoritev razstave Sive Bogatez in Laure Stor. Prva bo razstavljala ikone kot »Podoba nevidnega », druga pa bo v tehniki graverstva podala kraško tematiko. 14. avgust: na predvečer praznika v torek, 14. avgusta, ob 21. uri, bo klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repentabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schu-berta, F. Chopina in C. Debussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebov-zete je posvečen izključno verskim po-božnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob somaševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in repen-taborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Bajzek. Ob 20.30 bo koncert na-brežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. ŽUPNIJA SVETEGA JANEZA KRSTNI-KA V BOLJUNCU obvešča, da bo 14.avgusta, ob 17.uri, sveta maša na Pe-čah. Maševal bo gospod Bogdan Vidmar, župnik iz Pod Drage. Vabljeni. KRUT obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta do četrtka, 14. avgusta. PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA V DOLINI GLINŠČICE Romarska cerkvica na Pečah v dolini Glinščice s svojo obnovljeno lopo se pripravlja na praznovanje svoje zavetnice Marije Vnebovzete. Zato župnija Boljunec prireja v četrtek, 14. avgusta, kratko romanje k Mariji na Pečah, kjer bo ob 17. uri slovesna sv maša. Prav vsi lepo vabljeni. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo od 11. do 15. avgusta uradi zaprti. SKD IGO GRUDEN prireja v okviru praznika sv. Roka v nabrežinskem vaškem jedru »geomantično delavnico« za odrasle, 17.avgusta, ob 16.uri. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 v večernih urah. Mesta so omejena. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040299409 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« v dveh terminih: od 18. do 22.avgusta ali od 25. do 29.avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12.ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. Prireditve OBČINA ZGONIK IN DRUŠTVO MERLINO MULTIVISIONI s pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabita danes, 9. avgusta, z začetkom ob 21.30, na prireditveni prostor pred Županstvom na »Potovanje z multivizijo«. Na sporedu bo predvajanje kratkih dokumentarnih filmov in diapozitivov ter koncert skupine Barbapedana (TV). ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Ur-šiča. Uprizoritve bodo od nedelje, 10., do nedelje, 17.avgusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem bor-jaču pri Očarjevih« v Križu. OBČINA ZGONIK vabi v ponedeljek, 11.avgusta, ob 21. uri, v opuščeni kamnolom pri Repniču na koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«. Nastopil bo Duomo Ensamble s filmsko glasbo (A.Lloyd Weber, J.Horner, C.Chaplin, E.Mor-ricone). V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Kulturno-ri-kreacijskega društva Dom Briščiki v Briščikih. Pokrovitelj koncerta: Pokrajina Trst. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 10. avgusta Paolo Pas-cutto (slike), Claudia Raza (slike), Franca Kovačič (slike) in Bogomila Doljak (kamen in les). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer -/ vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še številni drugi umetniki. 0 Mali oglasi 5 PSIČKOV mešančkov, majhne rasti (3 samčki in 2 samički) iščejo dobrega gospodarja. Telefonirati na št. 048178154 (ob večernih urah) ali na 3471243400. DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, restavrirani, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144. IŠČEM zazidljiv teren na Opčinah ali na Kontovelu. Tel. 347-7334742. KUPIM KNJIGE za 5.razred znanstvenega liceja. Klicati na tel. št.: 3400030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dva simpatična, enomesečna mlada psička. Tel.: 040-229224. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-ve-rando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PRODAM knjige za bienij in trienij znanstvenega liceja. Tel. na št.: 3398503606. PRODAM AVTODOM elnagh magnum 4, ducato 2500 TD, letnik '96, prevoženih 70.000 km, v odličnem stanju. Klicati v večernih urah na tel. št. 040220284. PRODAM KNJIGE za znanstveni licej (nekatere knjige so skupne za vse li-ceje). Klicati na tel. št.: 340-0030154. PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 4.000 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 333-4872311. PRODAM RABLJENE KNJIGE liceja Prešeren (vse smeri). Tel. 040-38 2810 v večernih urah, od ponedeljka do četrtka tudi št. 340-6880119. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole Srečko Kosovel. tel.: 339-3280638 ali 040-213011. PRODAM ročni malen in prešo. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. S Poslovni oglasi GOSTILNA Z RIBAMI na Konto- velu išče osebo za delo v kuhinji. Zaprto ob ponedeljkih. Tel. 347-8878193 ŠPEDITERSKO PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. Turistične kmetije AGRITURIZEM GRGIČ - PADRI- ČE 193 - Odprt vsak petek, soboto in nedeljo. 338-8804089 HI Osmice BERTO je v Trnovci odprl osmico. MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. NA KONTOVELU v »Bkdjezji« je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. 040225305. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Slovesno odprtje očaralo tudi naše gledalce z umetniško žilico / 13 BIL SEM TAM: Ivan Peterlin o svoji izkušnji na OI v Munchnu leta 1972 Med 347 italijanskimi (22 jih je iz naše dežele) in 62 slovenskimi olimpijci je tudi precej favoritov za kolajne ^14 ODPRTJE 29. POLETNIH IGER Pekinški ogenj gori Slovesno prireditev niso skazili ne slabo vreme, ne težave v zvezi z varnostjo PRVI DAN Presenčenja v ritmu bobnarejv Včerajšnje odprtje 29. olimpijskih iger je bilo predvidljivo ravno v tem, da je bilo nepredvidljivo.Uvedlo ga je udri-hanje po dvatisočosmih bobnih. Nas Ne-kitajce, ki smo neizbežno ujeti v stereotip o svileno tihi in orientalsko umirjeni Kitajski, je bobnanje presunilo. Presenečenja so se včeraj vrstila ravno v ritmu razbijanja po bobnu. Publika v pekinškem stadionu je Združenim državam Amerike namenila gromek aplavz, še glasnejše pa je bilo ploskanje za Tajvan. Razblinila so se še druga stereotipna pričakovanja. Norveška, dežela postavnih plavolascev, je za zastavonošo izbrala Ruth Kasirye, temnopolto dvigo-valko uteži ugandskega rodu. Iranci, jekleni zagovorniki moške večvrednosti, so prikorakali v stadion za žensko, dvigo-valko uteži Homo Hosseini. Nizozemci na sebi niso imeli nič oranžnega, pregovorno številni Indijci pa so se predstavili v skromni zasedbi. In še dekleta: kdor je mislil, da bodo tako kot vselej blestele Skandinavke, je najbrž začudeno dognal, da so se najbolj brhko odpravile Afričanke. Redke, a čedne Sudanke, so pokazale lepše nasmehe in poglede od Carle Bruni. Spet presenečenje. Francoske prve dame včeraj ni bilo na tribuni ob gospodu Sarkozyju. Če se dan pozna po jutru, letošnja olimpiada dobro obeta. Napovedovali so nam stroge ukrepe kitajskih oblasti in številne zalotitve pri dopingu. Če so napovedi te, naj se tako kot včeraj presenečenja vrstijo v ritmu kitajskih bobnarjev. Peter Verč Andrea Baldini Italijanski sabljač je najprej padel na kontroli dopinga, nato je zvalil krivdo na sotekmovalca Cassaraja, končno je najel razvpito odvetnico in parlamentarko Giulio Bongirno, ta pa je ugotovila, da je prepovedano sredstvo verjetno vsebovala pitna voda, ki jo je Baldini pil med evropskim prvenstvom v Kijevu. Smešno, če ne bi bilo žalostno i Maja Tvrdy Slovenska badminton- ska igralka se je že pred začetkom olimpijskega turnirja v Pekingu uvrstila v drugi krog in tako izpolnila svoj osnovni cilj. Ljubljančanka je imela srečo z žrebom in v prvem krogu ni dobile nasprotnice. PEKING - »En svet, ene sanje«, to je geslo 29. poletnih olimpijskih iger, ki so se začele včeraj v Pekingu. Prireditev se je začela v znamenju samih osmic, za Kitajce srečne številke; torej 8. avgusta ob osmi uri zvečer. Očitno je bila sreča kitajskim prirediteljem iger naklonjena, saj prireditev ni skazilo slabo vreme ali dež, ki je bil, poleg varnosti, največja skrb organizatorjev. PEKINSKI DNEVNIK Režiserka jih je oštela kot šolarčke Medtem ko se je Peking že navsezgodaj zjutraj začel pripravljati na veličastno otvoritev, je Italija še mirno spala. Na drugi strani sveta pa so že vrele priprave. Kdor prenočuje v hotelih pred olimpijskim kampusom, je povedal, da so kitajski strokovnjaki testirali luči in električne naprave skozi celo noč. Avtomobili in statisti pa so vstopali v Ptičje gnezdo že ob četrti uri zjutraj. Pekinške restavracije in večerna zabavišča so se ves dan pripravljala na sprejem gledalcev, ki niso mogli vstopiti na olimpijski stadion. Vsak nudi ve-le-ekrane, zakuske, brezplačne pijače. Več tujih državljanov, ki so lastniki lo- kalov, so organizirali zbirališča za sodržavljane, ki bodo odprta ves čas poteka iger. Najbolj dejavni so novinarji in radijski sodelovalci v Domu Italija. Borijo se proti legalni uri in časovni razliki, da se najboljše pripravijo za vsako situacijo, ki bi se lahko pojavila med olimpijskimi igrami. Najtežje je bilo zanje preveriti, ali so vsi kitajski sodelovalci pravilno razumeli, katere so njihove vloge. Ker je komunikacija težavna zaradi jezika, snemanje v živo pa zahteva hitre reakcije, je Dom Italija sklical manjše sestanke, med katerimi smo prevajalke obnovile vsem, kaj od njih zahtevajo. Končno, je ob osmi uri napočil čas slovesnosti. Ceste v Pekingu so se izpraznile. Ni bilo žive duše in po avtocestah bi se lahko ljudje sprehajali, ko ne bi prav vsi doma pred ekrani sledili dogajanju v Ptičjem gnezdu. V Domu Italija so gostje poseda- li že uro pred začetkom sporeda. V režiji RAI so telefoni stalno brneli, tako da nismo imeli niti minute miru, kar je veljalo tudi zame. Prizadevala sem si prevajati navodila kitajskim sodelavcem RAI, vendar se oni niso prav nič trudili in so se nenehno igrali z mobilniki, celo še 20 minut pred začetkom slovesnosti. .Stari so pač v povprečju 22 let. Italijanska režiserka jih je oštela kot šo-larčke, bila pa je tako glasna, da so se gostje prestrašili. Odtlej je bila pozornost na višku. Ko je zadonela himna, so vsi »naši« Kitajci vstali, peli in ploskali. Nato smo bili vsi očarani, slišalo se je le še uuuuuuu in aaaaahhh. Kljub temu, da večina ni razumela simbolike prizorov, kakor npr. zgodovinske povezave s slavnimi pesniki, ki jih kitajska kultura ima za nesmrtne ali prisotnost številnih otrok, ki podčrtujejo še danes vkoreninjeno konfucijsko filozofijo, za katero je družina na prvem mestu, so se Brunej Na OI ne bo nastopilo 205 držav, ampak ena manj. Ker Bru-neju ni uspelo prijaviti niti enega svojega športnika, je Mednarodni olimpijski komite to državo z azijskega jugovzhoda izločil z OI.»Ve-lika sramota in žalost za športnike je, da se je vodstvo brunejske reprezentance odločilo, da ne prijavi nobenega svojega športnika. vsi strinjali, da je bila slovesnost izvrstna. Sama sem poteku slovesnosti sledila v družbi novinarke in nekdanje plavalke Novelle Calligaris, ki je v živo po telefonu opisovale dogajanje, ki so bili vidnipo televiziji. Hitro sem se zato seznanila z novico o novi invaziji Gruzije. Novica se je tako hitro razširila, da ko so vstopili v stadijon gruzijski športniki, so jim vsi zaploskali v podporo. Nataša Gombač Kuba Italijanska od-bojkarica kubanskega rodu Taismary Aguero - kot kaže - ne bo še zadnjič videla svoje hudo bolne mame. Kubanske oblasti niso popustile in so ji prepovedale vstop v državo. Aguerova je namreč pred leti zbežala z otoka. Že danes naj bi se v Pekingu znova pridružila reprezentanci. Zadnji Bettinijev trening Skupina kitajskih prostovoljcev pred olimpijskim Ptičjim gnezdom ansa Srečni navijač z mnogimi vstopnicami SPORED TEKMOVANJ legenda: R - rezervni dan, G - gala AVGUST 2008 Dnevi Panoge Odprtje Zaključna slovesnost Atletika Veslanje Badminton Baseball Košarka Boks Kajak/Kanu - mirne vode Kajak/Kanu - slalom Kolesarstvo na stezi Cestno kolesarstvo Gorsko kolo Kolesarstvo BMX Konjski športi - Preskakovanje ovir Konjski športi - Dresura Konjski športi-Vsestranskost Sabljanje Nogomet Gimnastika Gimnastika kanvas Ritmična gimnastika Dvigovanje uteži Rokomet Hokej na travi Judo Rokoborba - Grško/rimski slog Rokoborba - Prosti slog Plavanje Sinhronizirano plavanje Skoki v vodo i Vaterpolo Moderni peteroboj Softball Taekwondo Tenis Namizni tenis Streljanje Lokostrelstvo Triathlon ! Jadranje Odbojka Odbojka na mivki Sr Če Pe So 7 10 Ne 4 14 11 Po 4 13 1T To 4 19 13 Sr 4 17 14 Če 4 17 15 Pe 4 16 16 So 4 4 30 17 Ne 4 4 34 18 Po 1s 19 To 20 T0 Sr G 11 T1 Če 23 TT Pe 20 T3 So 31 T4 Ne 4 12 47 14 2 11 12 10 2 2 2 2 2 10 2 14 2 2 15 2 2 14 7 11 34 2 2 2 15 2 11 2 2 302 Današnji spored Končne odločitve (7): Sabljanje -13.00 sablja, posamično, ženske - polfinale, za 3. mesto, finale __Dviganje uteži - 4.00 do 48 kg, XIAA ženske Judo - 12.00 do 48 kg, ženske; do 60 kg, moški Kolesarstvo - 5.00 cestna dirka, moški Strelstvo - 2.30 zračna puška 10 m, ženske, zračna pištola 10 m, moški Ostala tekmovanja: Badminton - 3.00 posamično, ženske 1. krog posamično, moški -1. krog Košarka - ženske - kvalifikacije, skupina A: 3.00 Belorusija - Avstralija, 10.45 Brazilija - Južna Koreja, 16.15 Rusija - Latvija; skupina B: 5.15 Mali -Nova Zelandija, 8.30 Španija -Kitajska, 14.00 ZDA - Češka Odbojka na mivki - kvalifikacije 3.00 moški - 4. skupina, ženske - 2. skupina, 12.00 moški - 2. skupina, ženske - 4. skupina Lokostrelstvo - 6.00 posamično, ženske - kvalifikacije; 9.00 posamično, moški - kvalifikacije Boks - 7.30 srednja in poltežka kategorija - 1. krog Sabljanje - 4.00 sablja - posamično, ženske - 1. in 2. krog, osmina finala in četrtfinale Nogomet - ženske - kvalifikacije, skupina E: 11.00 Švedska - Argentina, 13.45 Kanada - Kitajska; skupina F: 11.00 Nigerija - Nemčija, 13.45 Brazilija - Severna Koreja; skupina G: 11.00 ZDA - Japonska, 13.45 Nova Zelandija - Norveška Rokomet - ženske - kvalifikacije, skupina A: 3.00 Francija - Angola, 8.00 Romunija - Kazahstan, 13.00 Norveška - Kitajska; skupina B: 4.45 Madžarska - Švedska, 9.45 Rusija -Južna Koreja, 14.45 Nemčija - Brazilija Judo - 6.00 do 48 kg, ženske -predtekmovanja do 60 kg, moški - predtekmovanja Konjeništvo - 0.30 posamično, ekipno, dresura, 1. dan Veslanje - predtekmovanja 7.50 moški: enojec, dvojec brez krmarja, dvojni dvojec, četverec brez krmarja; ženske: enojec, dvojec brez krmarja, dvojni dvojec Strelstvo - 2.30 zračna puška 10 m, ženske trap, moški - kvalifikacije; zračna pištola 10 m, moški -kvalifikacije Plavanje - predtekmovanja 12.30 moški: 400 m mešano, 400 m prosto; 100 m prsno; ženske: 100 m delfin; 400 m mešano; 4 x 100 m prosto 3 Jadranje - 7.00 finn, yngling plov 1./T. Gimnastika kvalifikacije 6.00 moški Odbojka - ženske - kvalifikacije, skupina A: 8.30 Poljska - Kuba, 14.00 Venezuela Kitajska, 16.00 Japonska - ZDA; skupina B: 4.00 Italija - Rusija, 6.00 Srbija - Kazahstan, 6.30 Alžirija -Brazilija 6 7 8 9 T 6 6 5 3 6 7 7 R 7 7 1 T T 5 R R 1 1 1 1 5 6 6 6 T T 4 1 3 1 T 3 1 1 T 4 1 1 T R R R R 1 1 1 R 1 R T 1 1 1 1 T 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 3 3 1 1 1 1 1 T T T T T 1 1 1 1 1 1 1 1 T T T T T T T T T 3 T T T T 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 s 1 1 1 1 R 1 1 T T T T 5 T T 4 1 1 1 1 4 T T T T 1 T 1 T 1 1 1 1 1 4 1 1 T 1 T T T T R R R 1 1 1 1 Italijanke med mimohodom športnikov Slovenci z zastavonošo Urško Žolnir SLOVESNO ODPRTJE NA STADIONU PTIČJE GNEZDO »En svet, ene sanje« Veličasten prikaz bogatega kulturnega izročila Kitajske - Olimpijski ogenj je prižgal telovadec Li Ning PEKING - Slovesnost ob odprtju 29. iger je potekala v znamenju presežnikov. Prireditev se je začela in končala z ognjemetom, potekala pa je v znamenju kitajskega zgodovinskega in starodavnega kulturnega izročila ter kazanja dosežkov azijske velesile. V šti-riurno prireditvi se je gostiteljica olimpijskih iger pokazala svetu kot gospodarska in politična svetovna velesila. Udeležence, številne športnike, je nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge. Kitajski predsednik Hu Jintao pa je uradno razglasil začetek 29. olimpijskih iger, ki tokrat potekajo z geslom »En svet, ene sanje«. Do začetka same prireditve so prireditelji kot najbolj skrbno varovano skrivnost skrivali ime zadnjega nosilca olimpijske bakle, ki je ob poostrenem varovanju v 137 dneh prepotovala številne države, vključno s postankom na Everestu. Čast prižgati olimpijski ogenj, ki bo gorel ves čas iger do zaključka 24. avgusta, je pripadla kitajskemu telovadcu Li Ningu, nosilcu treh zlatih odličij na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu. Telovadec je zadnjo pot s plamenico naredil po zraku, pripet le z vrvjo. Udeležencem prireditve in svetovni javnosti so nastopajoči prikazali bogato kulturno in večtisočletno zgodovinsko izročilo Kitajske od preteklosti do sodobnosti, ki je v zadnjih letih zaznamovala precejšnjo gospodarsko rast in se je velesilama ZDA in Rusiji pridružila tudi v vesoljski tekmi. Izročilo Kitajske tako zajema med drugim starodaven kitajski rokopis ter iznajdbe, kot so tisk, papir, kompas in smodnik, gledalci in udeleženci prireditve pa so lahko uživali tudi ob poslušanju kitajske tradicionalne glasbe, pekinške opere ter ob ogledu plesa in starodavne kitajske borilne veščine in modrosti taj či. Poleg tega si je bilo možno ogledati izjemno usklajen ter slikovit in dovršen nastop ob številnih svetlobnih in zvočnih učinkih. Tudi mimohod udeležencev je bil v znamenju presežnikov. Po prizorišču se je sprehodilo rekordnih 204 ekip držav udeleženk olimpijskih iger, ki so pozdravili kar 90 državnikov, med drugimi ameriškega predsednika Georgea W. Busha in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Prva med državami, katere športniki so se sprehodili po prizorišču osrednjega stadiona, je bila v skladu s tradicijo Grčija kot država zibelka olimpizma in država, kjer so v Atenah leta 1896 pripravili prve olimpijske igre moderne dobe. Kot zadnja pa je na stadion prišla številčna, 600-članska ekipa države gostiteljice Kitajske z zastavonošo kitajskim košarkarskim zvezdnikom Yao Mingom. Odprtje iger je potekalo ob precejšnjih varnostnih ukrepih, za varnost je skrbelo več kot 150.000 osebja, policistov, varnostnikov in drugih, zaradi zadnjih groženj kitajskih islamskih skrajnežev pa so začasno zaprli tudi pekinško letališče. V času slovesnosti ob odprtju iger so po svetu potekali tudi številni protikitajski protesti oz. protesti v podporo zagovornikom in borcem za izboljšanje položaja človekovih pravic na Kitajskem ter mirno rešitev vprašanja Tibeta. Uro pred začetkom slovesnosti pa so pred stadionom v Pekingu protestirali tudi trije aktivisti za pravice Tibeta, ki pa jih je varnostno osebje že po 40 sekundah pridržalo. Telovadec Li Ning, nosilec treh zlatih odličij na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu, je zadnjo pot s plamenico naredil po zraku, pripet le z vrvjo ansa Kitajska je morala pred dodelitvijo olimpijskih iger Pekingu 2008 opraviti dolgo pot: 1932 - Republika Kitajska z lastno reprezentanco debitira na poletnih igrah v Los Angelesu. 1952 - Po ustanovitvi komunistične ljudske republike leta 1949 so na OI v Helsinkih sodelovali le redki športniki s Kitajske in Tajvana. V naslednjih letih je Peking bojkotiral olimpijske igre, ker je Mednarodni olimpijski komite še vedno priznaval kitajsko narodno vlado, ki je prebegnila na Tajvan. 1979 - MOK Ljudsko republiko Kitajsko sprejme kot polnopravno članico, medtem ko sme Tajvan nastopati le kot »Kitajski Taipei«. 1980 - Ljudska republika Kitajska sodeluje na zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu, a se na poletnih olimpijskih igrah v Moskvi pridruži delnemu bojkotu zahodnih držav. 1984 - Ljudska republika Kitajska znova pošlje reprezentanco na poletne igre v Los Angeles. 1993 - Pekingu v borbi za organizacijo poletnih iger 2000 spodleti le za nekaj glasov proti Sydney-ju. 2001 - Z vnovično kandidaturo za organizacijo OI 2008 se Peking postavi ob bok Torontu, Parizu, Carigradu in Osaki ter kandidaturo dobi. 2003 - Začne se gradnja Ptičjega gnezda, osrednjega olimpijskega tekmovalnega stadiona. 2005 - Organizatorji predstavijo reklo iger »One World, One Dream« (En svet, ene sanje). NAŠI O ODPRTJU - Kitajska koreografija jih je očarala Same pohvalne besede Le malenkostne kritike - Kdo je bil elegantnejši? Italijani ali Slovenci Svečana otvoritev olimpijskih iger? »Zelo lepa,« je bila enoglasna ocena naših umetniško občutljivih sogovornikov. Plesalko in koreografko Dašo Grgič sta presunili celovita koreografija in plesne vaje v slogu tai čija. »Tai či je tradicionalna borilna veščina Kitajcev,« nam je povedala, »ki je postopoma prerasla v obliko gibanja. Kar sem videla po TV, se mi je zdelo krasno. Zaporedje vaj, natančnost v prostoru, občutek moči in intenzivnosti vse je bilo perfektno.« Po mnenju plesalke iz Padrič je bila torej izbira plesa najbolj posrečena poteza režiserja Džanga Jimouija. »Kaj mi ni bilo všeč? Bi rekla, da je prav ni bilo reči, ki mi ne bi bila všeč,« je dodala. »Odprtju nisem sledila v celoti, ampak kar sem vi- dela, se mi je zdelo zelo lepo. Nastopilo je ogromno število ljudi, kljub temu pa je bila koordinacija izjemna. In ne samo to: tudi simboli so bili krasni. Uporaba otrok za simbolizacijo onesnaževanja sveta, se mi je zdela zelo posrečena.« Med včerajšnjo svečanostjo se je nenadoma odprlo okrog 50 dežnikov, na njih pa so se prikazale slike otrok raznih ras. Ta prizor se je najbolj vtisnil v spomin Borove telovadke Katje Starec. »Olimpijske igre rada gledam,« nam je Štefan Turk Nikol Križmančič Katja Starec povedala, »ker so izredni dogodek in na njih je govor o vseh športih. Rada gledam tudi odprtje.« Starčevo smo tudi vprašali za oceno odprav. »Italijani so bili elegantni, Slovenci pa so bili pač oblečeni po slovensko.« Kaj bi to pomenilo? »Da njihove obleke niso bile nič posebnega.« Drugačnega mnenja je Nikol Križmančič, članica plesne skupine Cheer-dance Millenium. »Slovenci so bili elegantnejši,« je ocenila Gropajka, ki je obleki Italijanov namenila same kritike. »Čevlji, telovadne copate, se niso ujemale z ostalim. Suknjič se mi je zdel, da je vsem prevelik.« Pohvalne besede pa je športna plesalka namenila celotni svečanosti. »Mimohod je bil sicer dolgočasen, ampak koreografije pred njim so bile zelo v redu. Figure so bile zelo dinamične in zelo skladne. Splet oblačil je bil krasen in luči so s svojim efektom dale poseben pečat.« Križmančičeva je cenila tudi upri- Daša Grgič zoritev kitajske kulture, edino prehod iz starega v sodobno se ji zdel preizrazit. »Moral bi iskati dlako v jajcu, če bi želel najti, kar mi ni všeč,« je ocenil likovni umetnik Štefan Turk. »Kostimi so bili scenografsko zelo učinkoviti, tako kot celotna koreografija,« nam je povedal Barkovljan. »Užival sem, ko je bil ritem visok, malo manj, ko je bil počasen. A to je stvar okusa, ne morem reči, da gre za negativno plat. Vse je bilo zelo skladno.« Ritem je omenila tudi gledališka igralka Vesna Hrovatin, ki se ji obeta nova turneja po celi Italiji. Najbolj ji je bil všeč uvod, ko je okrog tisoč Kitajcev koordinirano udrihalo po bobnih. Dekle od Briščikov pa nas je presenetilo s pričevanjem: »Poznam Kitajca, ki si je odprtje ogledal v živo. Imenuje se Chi Yang in je letos nastopal z mano. Poslal mi je sms, v katerem je napisal, da se je spomnil name, ko je šla mimo Slovenija.« -.'Ji" Kje pa so tla? Kitajka Cao Lei brez večjih težav dvigne 75 kg ansa Bo Ronaldinho dovolj za prvo olimpijsko zlato Brazilcev? BOJ ZA KOLAJNE - Med favoriti več Italijanov in Slovencev Italija računa na 30 kolajn Slovenija ima adute v veslanju, plavanju, strelstvu, atletiki in jadranju - Italija lahko prvo kolajno osvoji že danes z Bettinijem Po včerajšnjem uradnem odprtju olimpijskih iger v Pekingu se bo do 24. avgusta na raznih tekmovalnih prizoriščih zvrstilo kar 10.500 športnikov iz 205 držav (nogometaši in nogometašice so sicer s kvalifikacijami začeli že v sredo oziroma četrtek). Med temi bo tudi precej italijanskih in slovenskih športnikov, ki se lahko v določenih panogah potegujejo za sam vrh. Iz Italije je v Peking odpotovalo 347 športnikov, med temi pa jih je 22 iz naše dežele. Furlanija Julijska krajina je tako sedma italijanska dežela po številu športnikov na olimpijskih igrah v Pekingu, prva pa po razmerju med olimpijci in številom prebivalcev (1 olimpijec vsakih 58.000 prebivalcev). Dokaj številna je za dvomiljonski narod tudi slovenska odprava, saj bo v Pekingu nastopilo kar 62 športnikov. Italijani računajo na približno trideset medalj (v Atenah so jih italijanski športniki osvojili 32). Za zlato kolajno bodo italijanski športniki prejeli nagrado 140.000 evrov, za srebrno 75.000, za bronasto pa 50.000. Največ možnosti v boju za kolajne imajo Italijani v sabljanju, saj sodijo še posebno v ženskem floretu v sam vrh, tako da bi bilo veliko presenečenje, če bi ostale brez kolajne v individualni in ekipni konkurenci. Med najboljše sabljačice sodi tudi Trža-čanka Margherita Granbassi, ob njej pa bosta gotovo izstopali tudi Vezzalijeva in Tril-linijeva. Tudi moški sabljači ciljajo na kolajne: Montano z mečem, ter Cassarà, ki na OI nadomešča zaradi dopinga suspendiranega Baldinija, in Salvatore Sanzo s floretom. Za nekaj kolajn bi lahko poskrbeli plavalci. Glavni aduti so v tej panogi Filip-po Magnini, Luca Marin, Alessia Filippi in Federica Pellegrini, dobre možnosti za kolajno pa ima tudi štafeta 4x200 m prosto, v kateri je tudi Tržačan Cassio. Ob njih dobre rezultate v italijanskem taboru pričakujejo tudi v ženskem vaterpolu. Na zlato kolajno cilja olimpijski prvak iz leta 2004 v kolesarstvu Paolo Bettini, ki je na današnji cestni dirki glavni favorit. Med atleti lahko kolajne osvojijo predvsem hitrohodec Alex Schwarzer, skakalec v daljino Andrew Howe, skakalka v višino Antonietta Di Martino in aktualni olimpijski prvak maratonec Stefano Baldini. V lokostrelstvu med boljše sodita Marco Galiazzo in Natalia Va-leeva, po najvišjih mestih pa lahko poseže tudi Tržačan Ilario Di Buo, ki na olimpija-di nastopa že sedmič. Kolajne lahko Italijani osvojijo tudi v strelstvu (Tržačanka Tu-risini je bila na primer na zadnjih OI srebrna), boksu (Russo in Cammarelle), judu (Lucia Morico), gimnastiki (glavni adut Vanessa Ferrari ima sicer nekaj težav zaradi poškodbe) in ritmiki. Med favorite sodita tudi Giulia Conti in Tržačanka Giovanna Micol (jadranje razred 470), Alessandra Sensini (windsurf), v razredu 470 pa lahko vidnejšo uvrstietv doseže tudi jadralec Andrea Trani, ki zdaj živi v Doberdobu, 43-letna Josefa Idem pa bi lahko v kajaku (K1 500 m) prav tako spet osvojila kolajno. Med najboljše ekipe na svetu sodijo tudi italijanske odbojkarice, ki pa bodo v Pekingu igrale brez Antonelle Del Core, kvalifikacije pa tudi brez najboljše igralke Tai Aguero, ki skuša v teh dneh dobiti vizum za Kubo, da bi lahko šla k svoji umirajoči mami. Njihove možnosti v boju za kolajno so zato manjše. Za Slovence so to četrte olimpijske igre odkar nastopajo pod samostojno zastavo. Na prvih v Barceloni (1992) so osvojili dve bronasti kolajni, štiri leta kasneje v Atlanti so osvojili dve srebrni kolajni, v Sydneyju (2000) dve zlati, na zadnjih igrah v Atenah pa eno srebrno in tri bronaste. Slovenci športniki kako kolajno seveda lahko osvojijo tudi letos, saj sodijo nekateri med njimi v svojih disciplinah v svetovni vrh, dobro formo pa so nekateri med njimi pokazali tudi na svojih zadnjih nastopih pred olimpijskimi igrami. Slovenski navijači bi bili verjetno še najbolj razočarani, če kolajne ne bi osvojila veslača Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu. Čop in Špik sta bila leta 2000 zlata, v Atenah pa srebrna, letos pa sta imela zaradi Špikove poškodbe okrnjen trening in nekaj težav z usklajenostjo. Kljub težavam med sezono pa so njune ambicije še vedno zelo visoke, njuna forma pa se stopnjuje, tako da gotovo lahko ciljata na sam vrh. Veslači, ki bodo nastopili v dvojnem četvercu in četvercu brez krmarja pa ciljajo na uvrstitev med Na sliki zgoraj slovenska plavalka Sara Isakovič, desno tržaška sabljačica Margherita Granbassi, spodaj pa italijanski boksar Clemente Russo. Vsi trije sodijo v ožji krog favoritov za kolajne pa lahko navsezadnje spodleti tudi največjim favoritom Med slovenskimi atleti ima verjetno največ možnosti metalec kladiva Primož Kozmus, čeprav je imel v letošnji sezoni precej težav zaradi vnetja tetive. Precej visoko cilja tudi Marija Šestak v tro- ansa, sta osmerico najboljših, realnih možnosti za kolajne pa verjetno nimajo. Slovenskega aduta imamo tudi v strelstvu, kjer bo skušal Rajmond Debevec ponoviti vrhunski nastop z olimpijskih iger v Sydneyju, kjer je z malokalibrskim orožjem v trojnem položaju osvojil zlato kolajno. Ob normalnem streljanju bi se moral Debevec, ki bo za ogrevanje streljal tudi z zračno puško in malokalibrsko puško 60 metrov leže. Med slovenske kandidate za kolajno sodi gotovo plavalka Sara Isakovič, ki bo nastopila na 100 in 200 m delfin ter na 200 m prosto, kar je njena paradna disciplina (letos je na 200 m prosto dosegla tudi drugi najboljši rezultat na svetu). Isakovičeva bo s svojimi nastopi začela že danes, ko bodo na sporedu kvalifikacije na 100 metrov delfin. Zelo visoko lahko ciljata tudi jadralca Gašper Vinčec in Vasilij Žbogar, ki sta z medaljami z največjih tekmovanj že razvadi-la slovensko javnost. Žbogar je bil v kategoriji laser bronast že v Atenah, Vinčec, ki bo prvič nastopil v nedeljo, pa je v kategoriji finn med peterico najboljših na svetu, tako da lahko v Pekingu oba posežeta po kolajni. Na olimpijskih igrah bo vendarle nastopil tudi Mitja Petkovšek (v kvalifikacijah bo nastopil že danes), ki lahko na bradlji preseneti, čeprav sam ocenjuje, da so vaje azijskih tekmovalcev zanj pretežke. Kljub temu pa bi bil lahko z res uspešno vajo zelo blizu kolajne, na olimpijskih igrah skoku, za ostale atlete pa bi bil velik uspeh že uvrstitev v finale. To še najbolj velja za škofjeloškega šprinterja Matica Osovni-karja, ki bo zelo težko ponovil uspeh z lanskega svetovnega prvenstva na Japonskem, ko se je uvrstil med osem najboljših. Danes bo na cestni dirki nastopil tudi kolesar Tadej Valjavec, ki bo verjetno med boljšimi (nastopa 135 kolesarjev), osvojitev medalje pa je verjetno kljub temu skoraj nemogoča. Na zmagovalni oder pa po kolajni iz Aten cilja tudi slovenska zastavonoša judoistka Urška Žolnir. KOLESARSTVO - Kako se bo uvrstil Italijan Paolo Bettini? ŽENSKA ODBOJKA- Napovej izid tekme med Italijo in Rusijo! STRELSTVO - Kako se bo uvrstila Tržačanka Valentina Turisini? Pravilnik: Pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja tri točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove le interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta; od 4. do 8. mesta; slabše od 8. mesta) DO 20 LETW DIEGO GERI Navijal bom za italijanske lokostrelce Diego Geri bo na letošnjih OI sledil predvsem lokostrelstvu. »Lani sem se namreč začel ukvarjati s to panogo in sem se zelo navdušil. Navijal bom za italijanske lokostrelce. V prvi vrsti za Galiazza in Tržačana Di Buoja, ki sta favorita v boju za medalje,« je poudaril 17-letni mladenič (letnik 1991) iz Gročane, ki je do pred kratkim igral nogomet pri Pomladi. »24. avgusta bom nastopil na svoji drugi lokostrelski tekmi, sicer prvič na razdalji 50 m. Tekmovali bomo v Tol-meču. Upam, da bom do tokrat okreval, saj sem poškodovan (zvin zapestja).« Diego obiskuje tržaški znanstveni licej France Prešeren (končal je 3. A razred). Med poletjem pa je bil na praksi pri Ljubljanski banki. Današnja napoved: 1. Kolesarstvo: Paolo Bettini 3. mesto 2. Ženska odbojka: Italija -Rusija 3:2 3. Strelstvo: Valentina Turisini 7. mesto DNEVNI IZID SKUPNO DO 50 LETW SILVA MEULJA Škoda, da ni kotalkanja in Tanje Romano Pred dvema sezonama je trenirala žensko odbojkarsko člansko ekipo Bora, letos pa... »sem počivala,« nam je povedala trenerka Silva Meulja, ki bo počitek podaljšala še za eno sezono. »Vsekakor še vedno treniram mini-volley, vodim otroško telovadbo in se ukvarjam z mladimi. Tudi v prihodnji sezoni bo tako.« Silva Meulja je tudi odlična nogome-tašica in na OI bo seveda sledila ženskemu nogometu. »Kvaliteta je vedno boljša. Vse ekipe so zelo napredovale,« je ocenila Silva, ki bo na OI sledila še predvsem atletiki in ekipnim športom. »Škoda, da ni kotalkanja, tako bi lahko gledali in navijali za našo Tanjo Romano. Prav gotovo ne bom gledala borilnih športov, ki bi jih enostavno črtala z olimpijskega seznama panog. DO 35 LET ROBERT RENČELJ V ospredju atletika in ekipne panoge Robert Renčelj (letnik 1974) je odličen smučar. Najbolj mu leži disciplina carving, v kateri tekmuje tudi za FIS točke. »Za FIS točke tekmujem za slovensko smučarsko zvezo, medtem ko sem drugače član italijanske ekipe MTS Carving Team,« nam je obrazložil 34-letni Bazovc, ki poleti teče, kolesari, plava in planinari. »Septembra bom najbrž odšel na treninge na ledenike v Dolino Aoste. Letos pa še ne vem, koliko bom tekmoval. Odvisno bo pač od časa, ki ga imam na razpolago,« je še dodal Robert. Ali bo Robert sledil olimpijskim igram? »Seveda bom. Všeč mi je atletika, predvsem kratke proge. Zanimivi pa bodo dvoboji pri ekipnih športih: vaterpolo, nogomet, košarka in odbojka.« Današnja napoved 1. Kolesarstvo: Paolo Bettini 1. mesto 2. Ženska odbojka: Italija -Rusija 2:3 3. Strelstvo: Valentina Turisini 3. mesto DNEVNI IZID SKUPNO SILVANO KURET Paolo Bettini ne bo olimpijski prvak Silvano Kuret (letnik 1951) bo na olimpijskih igrah sledil predvsem kraljici športov, atletiki. »Sicer v glavnem finalne odločitve, kvalifikacije me ne zanimajo,« je povedal Silvano, ki živi v Za-brežcu in je po poklicu voznik avtobusov pri tržaškem podjetju Trieste Tra-sporti. Silvano je bil letos odbornik pri tržaški mladinski nogometni ekipi Pomlad. »Tudi v prihodnji sezoni bom še opravljal to funkcijo. Spremljal bom ekipo naraščajnikov, ki bo igrala v deželnem prvenstvu. Kuret je napovedal, da bo ruska odbojkarska ženska reprezentanca premagala Italijo s 3:1. Italijanski kolesar Paolo Bettini se bo moral zadovoljiti z 9. mestom, Tržačanka Valentina Turisini pa prav tako naj ne bi stopil na zmagovalni oder. Uvrstila naj bi se na 8. mesto. Današnja napoved 1. Kolesarstvo: Paolo Bettini 1. mesto 2. Ženska odbojka: Italija -Rusija 1:3 3. Strelstvo: Valentina Turisini 6. mesto DNEVNI IZID 0 Današnja napoved 1. Kolesarstvo: Paolo Bettini 9. mesto 2. Ženska odbojka: Italija -Rusija 1:3 3. Strelstvo: Valentina Turisini 8. mesto DNEVNI IZID 0 SKUPNO 0 SKUPNO 0 Sobota, 9. avgusta 2008 1 5 Ivan Peterlin (desno) pred olimpijskim stadionom, (spodaj) predsednik MOK Brundage na slovesnosti ob smrti izraelskih športnikov napoveduje nadaljevanje iger združenje Italijansko-nemško prijateljstvo, z žrebanjem razdelili med posameznike. »Z Ingrid sva pa potrebovala za vsako tekmo dve vstopnici, kar ni bilo vedno lahko. Tudi kupiti vstopnice za odbojko ni bilo enostavno. Spominjam se, da so na primer Japonci pred finalno tekmo spali pred blagajnami, da bi bili zjutraj prvi v vrsti in bi si tako brez težav zagotovili vstopnice za finale. Na koncu nama je z Ingrid vseeno uspelo dobiti dve vstopnici za finalno odbojkarsko tekmo. Eno sva že imela, drugo sva pa dobila od nekega Azijca. Imela sva namreč tudi vstopnico za finale dvigovanja uteži. Naju to res ni zanimalo, tako da sva na glavnem trgu Marienplatzu zabarantala najino vstopnico za tisto za finale v odbojki. Tako sva bila na koncu zadovoljna midva, prav tako pa Azijec, ki ga je dvigovanje uteži veliko bolj zanimalo kot odbojka. Kot zanimivost lahko še povem, da je na odbojkarskih tekmah v Munch-nu sodil tudi Tržačan Gino Caputo.« Sicer pa sta takrat zelo mlada Ivan Peterlin in Ingrid Kalan, ki je bila celo še najstnica, sledila tudi ostalim športnim panogam. Ogledovala si nista le tekmovalnih nastopov, temveč tudi treninge in si skušala zagotoviti čim več značk tekmovalcev. »Takrat smo namesto avto-gramov zbirali značke. Prav s tem v zvezi lahko povem zanimivo anekdoto. Na stadionu sva z Ingrid stala za nekim afriškim športnikom. Bil je pravi velikan, z Ingrid pa nisva vedela, če bi ga prosila za značko ali ne. Bila je velika in rdeča, podobna je bila tistim, ki so bile pripete na titovkah. Jaz sem Ingrid prepričeval, naj ga ona prosi za značko, češ, da imajo ženske gotovo več možnosti, ona pa se je temu upirala. Takrat se je velikan obrnil in naju z ljubljanskim naglasom vprašal, kaj želiva. Oba sva obnemela, saj nikakor nisva pričakovala, da bi lahko razumel, kaj govoriva. Izkazalo se je, da je afriški tekmovalec že več let študiral na ljubljanski univerzi, tako da je slovenščino Na dan odprtja je bilo veliko porok Strokovnjaki so imeli veliko dela tudi s pripravami za ognjemete, ki so jih sprožili po vsem Pekingu BIL SEM TAM - Ivan Peterlin je bil leta 1972 na OI v Münchnu Kontrol ni bilo nobenih Uboj Izraelcev je njega in zaročenko Ingrid Kalan prizadel - Afričan ju je nagovoril po... ljubljansko Septembra 1972 se je pred 900 milijoni televizijskih gledalcev po vsem svetu odvijal dotlej še neviden teroristični napad. Drugi teden poletne olimpijade v Münchnu se je začel z navdušenjem nad uspehi Marka Spitza in Olge Korbut. Nenadoma, brez opozorila, pa je skupina palestinskih ekstremistov, imenovana Črni september, vdrla v olimpijsko vas, ubila dva izraelska športnika in ugrabila devet drugih. Drama se je odvijala na očeh svetovne javnosti in se 21 ur kasneje tragično končala, saj so bili pobiti vsi ugrabljeni izraelski športniki. Na olimpijskih igrah, kjer sta lahko v živo spremljala tudi pogajanja med policisti in fedajini, sta po srečnem spletu okoliščin bila tudi Ivan Peterlin in Ingrid Ka-lan. »Stala sva za mrežo in opazovala policiste in fedajine, ki so stali na balkonih. Atentat naju je seveda močno pretresel. V Münchnu je bilo od terorističnega napada naprej vse drugače. Prej kontrol v bistvu sploh ni bilo. Turisti in gledalci smo se lahko mirno sprehajali po vseh športnih prizoriščih in smo lahko brez težav prišli do posameznih športnikov, tako da me ne čudi, da so teroristi lahko povsem nemoteno z v torbah skritimi mitraljezi prišli v olimpijsko vas. Po napadu so seveda kontrole poostrili,« je tragične dogodke povzel Peterlin. Sicer pa je bil ogled olimpijskih iger v Münchnu za Ivana Peterlina in kasnejšo soprogo Ingrid Kalan nepozabna izkušnja. Slogin trener je takrat študiral na fakulteti za šport (ISEF) v Rimu, predsednik odbojkarskega kluba La Secura Roma Roberto Vianello (brat televizijskega zvezdnika Raimonda, pri katerem je bil Peterlin nekoč tudi na obisku, tako da je spoznal njega in njegovo ženo Sandro Mondaini) in profesor s fakultete za šport Roberto Piervergili pa sta v sodelovanju z združenjem Italijansko-nemško prijateljstvo organizirala izlet v München, da bi si vsi skupaj ogledali olimpijske igre. »Za dva tedna v Münchnu sem plačal samo 80.000 lir, kar je bilo takrat zelo malo. Cena pa je vključevala bivanje, kosila in večerje, tri vstopnice na dan za olimpijske igre ter pot z vlakom. Spali smo sicer na blazinah v neki gimnaziji. Z Ingrid sva nato v Münch-nu ostala še teden dni po koncu olimpi-jade,« je povedal Peterlin, ki je prav na olimpijskih igrah med drugim spoznal tudi Simonetto Avalle, ki je zdaj ena izmed najbolj znanih odbojkarskih trenerk. »Takrat je bila Simonetta mlado dekle in je seveda navijala za Italijo ter si je italijanske odbojkarje želela ogledati v živo. Ze takrat je sicer trenirala mladinsko ekipo. Izlet v München pa je dobila kot nagrado. Ob njej pa sva z Ingrid spoznala tudi tekačico Gabriello Dorio, ki je nato leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu celo postala olimpijska prvakinja na razdalji 1500 metrov. Ko sva jo spoznala, je bila še petnajstletno dekle.« Odbojkarska privrženca Ivan Pe-terlin in Ingrid Kalan sta si seveda skušala ogledati čim več odbojkarskih tekem, to pa ni bilo vedno lahko, saj so vstopnice, ki jih je imelo na razpolago Jutri se bodo začela tudi tekmovanja v jadranju dobro obvladal. Svoje lepe značke pa nama ni dal.« Peterlin pa na olimpijskih igrah v Münchnu ni bil samo gledalec, saj je tudi sodeloval z Radiom Trst A. Za slovenski tržaški radio je pisal o vzdušju in občutkih na olimpijskih igrah, dvakrat na teden pa so ga iz Trsta snemali. Takrat je moral seveda na sedež Raia. »V Münchnu sta bila takrat poklicno Danilo Lovrečič za Radio Trst A in Saša Rudolf za Rai 3. Sam nisem bil novinar, tako da seveda nisem imel dovoljenja za vstop na sedež Raia. Zato me je Rudolf vsakič počakal pred vhodom in mi posodil svojo jakno z napisom RAI. Bila je seveda prevelika, saj je Rudolf precej višji od mene, kljub temu pa me nihče ni ustavil in nikoli nisem imel težav. Za varnost takrat res ni bilo primerno poskrbljeno, zdaj bi bilo to nemogoče,« je o svoji novinarski izkušnji na olimpijadi povedal Peterlin, ki ima še vedno doma na podstrešju spravljeno vse, kar ga spominja na enkratno potovanje v München. (T.G.) DOPING Ruski atlet padel na testiranju PEKING - Rusko olimpijsko delegacijo še naprej krčijo dopinški prekrški. Zadnji, ki je moral zapustiti vrste reprezentance in tako ne bo nastopil na olimpijskih igrah v Pekingu, je tekmovalec v teku na 3000 metrov z zaprekami Roman Usov. Slednjega so pri jemanju prepovedanih poživil ujeli na državnem prvenstvu v Kazanu minuli mesec. V telesu 30-letnega Usova so našli sledi prepovedanega carphe-dona. Predstavniki ruske atletske zveze o tem ne bodo dajali izjav, dokler ne bodo opravili tudi testa B. Gneča pred matičnimi uradi Osmica je na Kitajskem srečna številka, vraževerni Kitajci pa so se odločili, da včerajšnjinašnji dan v znamenju osmic izkoristijo v največji možni meri. Po poročanju ¡kitajske tiskovne agencije Xinhua se je na dan odprtja poletnih olimpijskih iger za sklenitev zakonske zveze le v Pekingu prijavilo kar16.400parov, nekoliko manjše številke pa prihajajo iz drugih kitajskih velikanskih mest. V Šanghaju bo denimo usodni da dahnilo 5000parov. Ali vidite kakšno meglico? »Ali vidite kakšno meglico? Tukaj je ni?« S temi besedami se je na račun onesnaženega zraka, najbolj perečega problema kitajske prestolnice, hudomušno pošalil izvršni direktor Mednarodne plavalne zveze (FINA) Cornel Marculuescu. Omeniti velja, da je te besede izustil v času, ko je bil globoko v notranjosti futurističnega plavalnega objekta Vodna kocka. Gneča na pekinškem nebu Mednarodno letališče v kitajski prestolnici na dan odprtja poletnih olimpijskih iger dela s polno paro. Predstavniki kitajske uprave za civilno letalstvo navajajo, da bo na pekinškem letališču danes pristalo kar1400letal, najbolj kritične trenutke pa bo imelo, ko bo v eni uri letališko stezo dotaknilo kar 87 letal. Kopanje v sodu z ledom Slovenski atleti in atletinje, razen redkih izjem, ki so še v domovini, nadaljujejo s pripravami na olimpijske igre v pripravljalni bazi reprezentance v Jantaju, nekoliko pa jih motijo visoke temperature, ki presežejo 35 stopinj Celzija. Prav zato so si v slovenskem taboru priskrbeli sod, v katerem sta voda in ledene kocke, da se mišice hitreje ohladijo. Pretakniti so morali skoraj ves več kot šest milijonski Jantaj, preden so s pomočjo prevajalca našli manjši sod, potem pa še večjega, da so vse noge v ledeni kopeli. Slovenski tekmovalci z veseljem brez izjeme uporabljajo ta sod, posojajo pa ga tudi Belgijcem. Guangzhou brez elektrike Med otvoritveno in zaključno slo-vensnostjo so bili prebivalci Guangz-houa brez elektrike, tako da uradnega začetka olimpijskih iger ne bodo mogli videti niti po televiziji. Enaka usoda bi lahko ob uradnem začetku in zaključku iger doletela približno pol Kitajske. Grki znova povzročajo težave Makedoncem Grčija je na naslov Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) znova poslala oster protest zaradi nastopa nekdanje jugoslovanske republike Makedonija pod imenom Makedonija. V protestnem pismu so zapisali, da ime Makedonija, rojstni kraj velikega vojskovodje Aleksandra Makedonskega, lahko uporablja le njena pokrajina na severu države, medtem ko raba tega imena s strani nekdanje jugoslovanske republike, ki se je osamosvojila leta 1991, nazorno kaže njene teritorialni ambiciji po tem delu grškega ozemlja. 1 6 Sobota, 9. avgusta 2008 ŠPORT / KOLESARSTVO - Pred proti dopinško komisijo CONI Tudi Sella priznal, da je jemal nedovoljena sredstva Izdal je tudi ime dobavitelja - Upa, da bi mu lahko dveletno kazen razpolovili Emanuele Sella je na zadnjem Giru osvojil tri gorske etape ansa RIM - Tako kot Riccardo Ricco' je krivdo priznal tudi Emanuele Sella. Italijanski kolesar, ki so mu dokazali jemanje poživil med nenapovedano kontrolo 23. julija letos, je na srečanju s šefom protidopinške komisije CONI Ettorejem Torri-jem, priznal jemanje tako imenovanega EPO tretje generacije, poleg tega pa naj bi tudi povedal, kdo mu je priskrbel prepovedano sredstvo. Če je to res, lahko pričakujemo, da bo Tor-ri v naslednjih dneh pozval na zagovor še marsikoga, saj naj bi zbral dovolj dokaznega gradiva. Sella, ki je na zadnji dirki po Italiji osvojil tri gorske etape in bil prvi na skupni lestvici hri-bolzacev, je po pričevanju izdal sporočilo, v katerem obžaluje, da se je prekršil. »Sella je brezpogojno sodeloval s preiskovalci«, je poudaril njegov zagovornik Claudio Pasqualin. Selli, ki je star 27 let, grozi najmanj dveletna prepoved nastopanja, zdaj pa najbrž upa, da bi mu kazen lahko skrajšali (oziroma celo razpolovili), ker je krivdno priznal in sodeloval s preiskovalci. To je sicer zadnji »modni trik« kolesarjev, ki jim dokažejo jemanje poživil, najbrž pa je hkrati tudi to edina pot, da se z odkrivanjem dobaviteljev, pride zadevi do dna. CHELSEA - Vodstvo angleškega nogometnega prvoliga-ša Chelseaja je potrdilo, da je madridskemu Realu poslalo ponudbo za brazilskega reprezentanta Robinha. Londončani, ki so v tem prestopnem roku kupili že Deca in Joseja Bosingwo, si Robinha zelo želijo, saj naj bi Realu za 24-letnega napadalca ponudili 25,4 milijona evrov. Robinho, ki je v Real prestopil leta 2005 iz Santosa, je doslej zbral 50 nastopov v dresu brazilske izbrane vrste. V Chelseaju bi se pridružil rojakom De-cu (sicer portugalskemu reprezentantu), Alexu in trenerju Lui-zu Felipeju Scolariju. NOGOMET - Selitev v Ronchi Napadalec in 40 golih Satti po treh letih zapušča Zarjo Gajo □ Obvestila AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libe-ro.it, oz. ales.stefancic@libero.it. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK sporoča, da bo prvi trening in sestanek v ponedeljek, 11. avgusta ob 18.00 v zgoniški telovadnici. Vsi zainteresirani bodo tu dobili vse info o začetku dejavnosti in bodočih treningih. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15.avgu-sta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25 do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yccupa.org. AŠD SOKOL organizira v sodelovanju z ZSŠDI poletni športni kamp (moto-rika, košarka, odbojka) letnik 1996-2003. Prvi teden od 18. avgusta do 22. avgusta, drugi teden od 25. avgusta do 29. avgusta. Urnik: prihod od 7.30 do 9.00, odhod od 16.00 do 16.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Informacije A. Vremec tel. 3385889958 ali C. Kralj tel. 335-5313253. ŠZ MLADOST vabi na Coerverjevo nogometno šolo, ki bo v Doberdobu od 25. do 29. avgusta. Poletni kamp je namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Vodil bo strokovnjak Dario Frandolič. Ob zadostni udeležbi otrok iz različno oddaljenih krajev bomo skušali organizirati prevoz. Predvpis in informacije: tel. +393356041844 ali info@juren.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici na Opčinah v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. Manuel Satti (letnik 1984), ki je v zadnjih treh sezonah v 2. amaterski ligi zabil za Zarjo Gajo 40 golov, od teh 33 v prvenstvu in 15 v minuli sezoni, bo v prihodnjem prvenstvu branil barve Ronchija v 1. amaterski ligi. »Manuel je izrazil željo, da se preizkusi v višji ligi in smo mu seveda ugodili, saj se je v tem času zelo izboljšal. K nam je prišel kot vezist in se prelevil v odličnega napadalca, ki pa lahko še precej napreduje. Prepričan sem, da se bo k nam prej ali slej tudi vrnil,« je povedal predsednik Robert Kalc. Kljub težkemu odhodu in kljub dejstvu, da si je premislil tudi Davide Candotti in bo igral za Primorje, je Kalc prepričan, da bo Zarja Gaja imela v prihodnji sezoni konkurenčno ekipo. Na zboru, ki bo v ponedeljek, 18. tm. (ob 19. uri), naj bi se zbralo kar nekaj novih obrazov, Kalc pravi, da tudi nekaj takih, ki so že igrali v elitni ligi. DRŽAVNI IN DEŽELNI POKAL Derbija Juventina - Vesna in Breg - Zarja Gaja Državni in deželni nogometni amaterski pokal se bo začel 31. avgusta. DRŽAVNI POKAL - Skupina M: Juventina, Pro Gorizia, San Luigi, Vesna. 1. krog (31.8.): Vesna - San Luigi; Juventina - Pro Gorizia; 2. krog (7.9.): S. Luigi - Juventina, Pro Go-rizia - Vesna, 3. krog (14.9.): Juventina - Vesna, S. Luigi - Pro Gorizia. Skupina N: Mug-gia, Kras Koimpex, Ponziana, Trieste calcio. 1. krog: Kras - Trieste calcio, Ponziana - Mug-gia; 2. krog: Muggia - Kras; 3. krog: Ponziana - Kras. DEŽELNI POKAL - Za 1. AL, skupina H: Medea - Sovodnje, San Lorenzo, Var-mo. 1. krog (31.8.): Sovodnje - S. Lorenzo; 2. krog (7.9.): Medea - Sovodnje; 3. krog (14.9.): Sovodnje - Varmo. Skupina N: Costalunga, Domio, Primorec, San Giovanni. 1. krog: Do-mio - Primorec; 2. krog: Primorec - Costa-lunga; S. Giovanni - Primorec. 2. AL, skupina Q: Opicina, Primorje, Zaule. 1. krog (31.8.): Opicina - Primorje; 2. krog (7.9.): Primorje bo prosto; 3. krog (14.9.): Primorje - Zaule. Skupina R: Breg, Chiarbo-la, Esperia, Zarja Gaja. 1. krog: Esperia - Zarja Gaja, Breg - Chiarbola; 2. krog: Breg - Zarja Gaja; 3. krog: Breg - Esperia, Zarja Gaja -Chiarbola. 3. AL, skupina P: Mladost, Poggio, Pro Farra, Sagrado. 1. krog: Mladost - Pro Farra; 2. krog: Poggio - Mladost, 3. krog: Mladost -Sagrado. SKIROLL Svetovni pokal: Bogatčeva danes na Hrvaškem ODBOJKA - Hit Za kondicijo bo skrbel Marko Kalc Ženski Odbojkarski klub HIT Nova Gorica, ki bo tekmoval v In-terligi, evropskem pokalu Challenge in v play offu domačega državnega prvenstva, je sporočil, da bosta za kondicijsko vadbo v novi sezoni skrbela prof. Marko Kalc in nekdanja slovenska atletinja Saša Pro-kofjev. Do dogovora z predsednikom OK Hit Nova Gorica Zvonkom Šu-larjev ter Kalcem in Prokovjevo je prišlo pred nekaj dnevi. Ekipa bo sicer pričela s pripravami v ponedeljek, 11. avgusta, a bo kar nekaj časa odsotnih kar pet re-prezentantk Slovenije, ki se v Planici pričenjajo pripravljati na odločilni tekmi kvalifikacji za nastop na EP 2009 proti Belorusiji. V primeru uspeha bi to bila prva uvrstitev ženske reprezentance na sklepno fazo evropsko prvenstvo. Prvi tuji kapetan Bayerna MÜNCHEN - Nizozemski nogometaš Mark van Bommel bo po letu 1965 prvi tuji nogometaš s kapetanskim trakom pri nemškem velikanu Bayernu iz Münch-na. Dva dneva pred začetkom nove sezone je naslednika Oliverja Kahna obelodanil trener Bavarcev Jürgen Klinsmann. »Mark van Bommel je pravi človek za kape-tana. Govori več jezikov in tako lahko komunicira z vsemi v ekipi,« je pojasnil Klinsmann. Enaintridesetletni van Bommel bo sicer 14. kapetan Bayerna. Slovenec 1. v Verzegnisu VIDEM - Slovenski kolesar Luka Mezgec je zmagovalec 3. etape mednarodne krožne dirke UDA-CE po Furlaniji. Po 100 km od Buie do Verzegnisa je bil na končnem vzponu hitrejši od vseh tekmecev. Slovak v Novi Gorici NOVA GORICA - Slovenski nogometni prvoligaš HIT Gorica se je okrepil s slovaškim branilcem Michalom Drahno. Drahna, ki je bil nazadnje kapetan Seneca, pred tem pa je branil barve Košic in In-terja iz Bratislave, je s štirikratnimi slovenskimi prvaki podpisal enoletno pogodbo.Sicer pa je 29-letni Drahna dobrodošla okrepitev za sicer neizkušeno obrambo trenerja Primoža Glihe. Rok Zaccaria danes v paradni disciplini RIM - Slovenski plavalec tržiške-ga kluba Adria Rok Zaccaria je včeraj na državnem mladinskem prvenstvu v 50 metrskem bazenu nastopil na razdalji 50 m delfin. S časom 26.35 je izenačil osebni rekord in med kadeti pristal na končnem 24. mestu. Danes ga čaka nastop na 200 m delfin, kar je njegova paradna disciplina. »Moj cilj je uvrstitev v finale, če ga bom dosegel pa je seveda odvisno tudi od konkurence. Jaz se počutim dobro,« je povedal kadet. Lignano M. Leghisse ne gre v play-off LATINA - Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju državne A-lige v nogometu na mivki je Lignano Friulpesca, za katerega igra tudi Michele Leghissa iz Medje vasi, s 4:7 izgubil proti Milanu in tako zapravil še zadnjo možnost, da bi se uvrstil v finalni osmeroboj, ki bo konec meseca. Mateja Bogatec Mladinina rolkarica Mateja Boga-tec bo danes in jutri v Oroslavju na Hrvaškem nastopila na 3. preizkušnji za svetovni pokal v skirollu. Križanka, trenutno vodilna na skupni lestvici, bo danes dopoldan najprej nastopila na 23 km dolgi progi z višinsko razliko 800 m in ciljem na višini 1007 m, jutri pa bo na vrsti še 250 m dolgi šprint na isti progi, na kateri je bilo lani svetovno prvenstvo. Bogatčeva je v tem času redno trenirala vsak dan (tudi dvakrat na dan), saj želi obdržati vodstvo na skupni lestvici svetovnega pokala. Najbolj jo skrbi to, da bo tokrat daljša preizkušnja na sporedu pred šprintom, kar je nenavadno. »Sobotni (današnji, op. ur) tek je dolg, višinska razlika je precejšnja, k sreči pa proga ni tako strma, tako da upam, da bom ohranila dovolj moči za šprint naslednjega dne,« je povedala Bogatčeva, sicer pa pristavila, da so razmere za vse enake. Na skupni lestvici kriška tekmovalka vodi pred Rusinjo Vedenejevo s 15 točkami prednosti, tretja je njena rojakinja Hertova, četrta pa »azzurra« Anna Rosa. Četrta preizkušnja bo že prihodnji konec tedna v nemškem Schmal-lenbergu. BALINANJE - Zamejsko prvenstvo Sokol in Kras zdaj za polfinale V prvem povratnem kolu A skupine je nepremagana Gaja kar doma klonila proti na-brežinskemu Sokolu. Guštinovi varovanci so se na Padričah predstavili z osmimi, vsemi najboljšimi člani. O zmagovalcu je odločal obračun v bližanju in obveznem zbijanju. Po vrhunski predstavi, ki jo je domačin Bonin pokazal v Samatorci, tokrat mu ni šlo vse zlahka od rok. V izenačenem srečanju proti sokolovcu Micheliju je celo tvegal poraz, saj je imel Nabrežinec dve zaključni krogli za zmago, ki jih je, kot že proti Krasu, žal zapravil, tako da sta si nasprotnika točki razdelila (20:20). Med posamezniki je D. Calzi suvereno opravil s sicer zelo zanesljivim G. Negrinijem 13:5 (vodil je že z 10:0). Po gladkem porazu domače dvojice Milcovich, (nadomestil ga je Smid) in Bonin, ki je bila za razred slabša od V. Pertota in P. Negrinija (13:4), je bila usoda Gaje odvisna od končnega razpleta v trojkah. Čeprav Bagozzi ni naletel na srečen dan, ga je pri stanju pri 6:8 za Gaje uspešno nadomestil Milani in prav njegova je največja zasluga, da je Sokol (nastopila sta še Lorenzi in Micheli) na koncu tesno slavi tako v trojkah z 9:11, kot v končnem rezultatu 5:3. Zgoniški Kras je imel na domačem terenu veliko lažjo nalogo proti Poletu, ki je že obsojen na izpad. izkazalo se je, da brez Capitania Openci nikakor niso konkurenčni, saj so iztržili le dva remija. Kramar je prav v zadnjem hipu dohitel Tence-ja pri izidu 12:12. Nekaj podobnega je uspelo tudi trojki (Štoka, Visintin in Obad), ki je prav v zadnjem lučaju na tridesetih centimetrih dosegla kar 4 točke in dohitela Kraševce (Živec, Mi-lič in Doljak) isto tako pri 12 točkah. Ostali dve zmagi je za svojo ekipo priboril Skupek, ki je najprej v igri v krog premagal Rabuzina z 21:14, nato pa je skupno z Marvicem bil boljši od nedoraslih Viscontija in Marie z rezultatom 13:4. Nabrežinci in Kraševci se bodo prav do zadnjega borili za mesto v polfinalu in tako bo tudi letos, saj se bodo prihodnji četrtek v Nabre-žini pomerili med seboj za 2. mesto v polfinalu. Prvo, razen velikih presenečenj, je oddano Gaji. IZIDI SKUPINE A: Kras - Polet 6:2; Gaja - Sokol 3:5. VRSTNI RED: Gaja 6; Kras 5; Sokol 4 in Polet 1. 14. 8.: Sokol - Kras, Polet - Gaja. IZIDI SKUPINE B: Mak - Nabrežina 5:3; Kraški dom - Primorje 3:5; prosta Zarja. VRSTNI RED: Mak 11; Zarja 9; Primorje 5; Kraški dom 4 in Nabrežina 3. 14. 8: Zarja - Mak, Nabrežina - Kraški dom; prosto bo Primorje. (ZS) Sobota, 9. avgusta 2008 1 "J O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Predel Travnika pred prefekturo, ki so ga včeraj vrnili Goričanom (desno), Andrej Kosič reže trak, ki so ga potegnili travniški trgovci foto balbi GORICA - Dela na Travniku se bodo nadaljevala brez počitniškega premora Odprli širši hodnik skozi trg Trgovci: »Premalo zelenja« Romoli: Dela potekajo s pospeškom - Kosič: Nerešena problema sta predor Bombi in pomanjkanje parkirišč Obnavljanje Travnika napreduje sredi j odobravanja Goričanov in še zlasti tamkajš- "" - njih trgovcev. Začetne napetosti zaradi zavlačevanja in zamud so arhivirane, trgovci pa so vsekakor previdni in nadzirajo potek del, saj so nekateri med njim zaprtje mestnega jedra že drago plačali. Predvsem njim je bila zato namenjena včerajšnja uradna predaja območja trga, in sicer od stopnišča pred prefekturo do podstavka, ki čaka na kip sv. Ignacija. Gre za širši hodnik, ki omogoča prečkanje trga in nadaljevanje poti po Raštelu ali v nasprotno smer proti Gosposki ulici. »Pričakoval sem, da bodo mestu vrnili večji predel trga, a gre vsekakor za pomemben premik, saj lahko ugotavljamo, da dela potekajo s pospeškom in da bo Travnik nazadnje lep,« je izjavil župan Ettore Romoli in držal rob oranžnega traku, ki so ga pod stopniščem pred prefekturo potegnili trgovci in ga je v njihovem imenu prerezal Andrej Kosič. Na traku je bil zgovoren (italijanski) napis: »08.08.2008 - drugi rok je bil spoštovan, hvala. Če bo šlo tako naprej, bomo leto 2009 praznovali na trgu«. Želji trgovcev so pritrdili gradbeniki, ki so včeraj zagotovili, da zanje ne bo dopusta in da bodo dela na Travniku napredovala brez premora, čeprav bo na gradbišču nekoliko manj delavcev. Ob robu trga se je včeraj ob predstavnikih mestne uprave, občinskih služb in gradbenega podjetja zbrala tudi skupina Goriča-nov, za katere je bilo odprtje predela trga prav tako praznična priložnost. Ker pa je bil trenutek uraden, je direktor del Vittorio Ran-nalletta javno prebral in podpisal zapisnik predaje območja trga; ob njem sta bila pravni predstavnik gradbincev iz podjetja Luci Costruzioni Pietro Gorlato in občinski arhitekt Diego Kuzmin. Gradbišče so z območja umaknili le začasno; že res, da je pretla-kovano, a še ni dokončano v vseh podrobnostih. Na primer v stopnicah pred prefek-turo so vidne luknje, kamor bodo namestili označevalna in dekorativna led svetila; to bo storjeno v končni fazi, ko bo ves trg pretla-kovan in se bodo lotili detajlov in olepšav. Arhitekt Kuzmin je včeraj potrdil, da naj bi prva faza - torej pretlakovanje Travnika - bila dokončana pred koncem leta. Andrej Kosič soglaša, da bo Travnik po obnovi lep, skrbi pa ga pomanjkanje zelenja in sence za pešce, ki jim bo prehod trga po razbeljenem kamnu kot hoja skozi puščavo na udaru sonca. Romoli mu je odvrnil, da zelenje bo pred prefekturo in pred palačo za- MARINA JULIA Po dežju voda ni v v — vec cista Morska voda je v Marini Julii čista, vendar se po močnejših nalivih njena kakovost občuteno poslabša in zato ni več primerna za kopanje. Deželna agencija za okolje ARPA je vodo analizirala 28. julija, to se pravi po več dneh deževnega vremena, in v njej ugotovila previsoko stopnjo fekalnih bakterij; v analizah, ki so jih opravili 5. avgusta, je bila stopnja onesnaženosti spet pod mejno vrednostjo in voda je bila torej povsem primerna za kopanje. Tržiški občinski odbornik Paolo Frittita pojasnjuje, da so spomladi prenovili greznični sistem v turističnih naseljih Albatross in Venuss. Zaradi tega se je kakovost vode v Marini Julii občuteno zvišala, vendar je ob večjih nalivih ves vloženi trud zaman, saj Tržiški zalivi onesnažujeta Soča in z njo povezan kanal De Dottori. Tokovi naplavljajo nesnago ravno v Marino Julio, kjer se pa morska voda po nekaj dneh lepega vremena tako premeša, da je spet primerna za kopanje. voda INPS, da pa se bodo lahko v končni fazi odločili še za dodatno zelenje, kar bodo financirali z denarjem, ki ga je olepšavam mestnega središča namenila Trgovinska zbornica. Kosič pa opozarja na še nekatere nedorečenosti. Ni še znan prometni režim skozi predor Bombi, ki ga bodo po sedanjem načrtu zaprli, a bodo tako tudi onemogočili di- rekten dostop v mestno središče, pravi znani slovenski trgovec. Na obzorju ni niti novih parkirišč v neposredni bližini Travnika, namenjenih obiskovalcem mestnega jedra. Če teh vprašanj ne bodo primerno rešili, opozarja Kosič, trg ne bo zares zaživel, tamkajšnji trgovci pa bodo še naprej hirali ter zapirali rešetke in jih ne odpirali več. (ide) GORICA - Menze Modreci odločajo Odbor modrecev se bo do 18. avgusta izrekel o referendumu, ki ga starši iz odbora »Mangiar sano« zahtevajo za preklic sklepa o krčenju kuhinj v občinskih vrtcih. Včeraj so se namreč starši srečali z modreci, ki so jim potrdili, da bodo v kratkem zaključili preverjanje njihove zahteve, vendar niso dali razumeti, ali bodo dali zeleno luč ljudskemu glasovanju. Starši se medtem pripravljajo na nove pobude, sicer pa so povedali, da so njihove nadaljnje poteze v veliki meri odvisne od odločitve modrecev glede referenduma. Zato bodo počakali še nekaj dni, zatem pa bodo odločili, kako naprej. Ne glede na referendum so vsekakor starši skupaj z občinskimi svetniki opozicije že vložili priziv na deželno upravno sodišče. Potrebno dokumentacijo bo odvetnik Ottavio Romano predstavil do 24. avgusta; deželno upravno sodišče bo priziv obravnavalo 28. avgusta in se bo še isti dan odločilo za morebitno zamrznitev sklepa o krčenju kuhinj. APrimrski ~ dnevnik GORICA - Pokrajina Gherghetta: »Montažne verige ni več« Sara Vito foto balbi 0 Pokrajinski uradi bodo s septembrom spremenili svojo notranjo organizacijo in sistem dela. »Zapuščamo montažno verigo, v kateri je imel vsak uslužbenec svoje omejene pristojnosti, in uvajamo timsko delo, ki bo temeljilo na sodelovanju in izmenjavi mnenj,« je včeraj s prispodobo iz teorije organizacije pojasnil pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta, ki je novost predstavil v družbi večine svojih odbornikov. Po besedah pokrajinske odbornice Sare Vito ima pokrajina nove pristojnosti, saj je pred kratkim prevzela odgovornost za civilno mo-torizacijo in za urade za delo. Na ta način je pridobila približno 50 novih uslužbencev, tako da jih je skupno 194. »Računamo, da bomo v prihodnjih mesecih zaposlili dvajset novih uslužbencev; med njimi bo dvanajst prekernih delavcev, s katerimi bomo podpisali pogodbo za nedoločen čas. Ob tem bomo imenovali novega vodilnega funkcionarja in štiri organizacijske uslužbence,« je pojasnila pokrajinska odbornica Sara Vito in razložila, da bodo preuredili tudi direkcije, ki jih bo po novem pet. »Novi sta direkciji za kulturo in kreativnost oz. za delo in wel-fare,« je povedala Vitova; ostale tri direkcije se bodo ukvarjale s teritorialnem razvojem in okoljem, z javnimi deli in mobilnostjo ter s proračunom in programiranjem. Gherghetta je še pojasnil, da bo vsak vodilni funkcionar lahko računal na dva organizacijska uslužbenca; le-teh bo skupno enajst, vodili pa bodo delovne skupine, v katerih bo od 15 do 20 pokrajinskih uslužbencev. »Doslej smo imeli na pokrajini celo urade z enim samim uslužbencem; ko je zbolel, se je dejavnost določenega sektorja blokirala. Po novem se to ne bo več dogajalo, saj bo delo potekalo po skupinah,« je povedal Gherghetta. (dr) JAMLJE - Včeraj navsezgodaj prometna nesreča pri karabinjerski kasarni Goričan trčil v cipreso 61-letnega Giorgia Silvestrija so s helikopterjem prepeljali v katinarsko bolnišnico - Utrpel je hude poškodbe V katinarsko bolnišnico so včeraj dopoldne prepeljali s helikopterjem 61-letnega Giorgia Silvestrija iz Gorice, ki je doživel prometno nesrečo na državni cesti št. 55 pri Jamljah. Njegovo zdravstveno stanje je hudo, je sporočilo osebje službe 118, saj je zadobil močan udarec v prsni koš in si pri tem poškodoval pljuča, obenem pa je utrpel zlome na obeh nogah. Nesreča se je pripetila okrog 7.50 nedaleč od jameljske karabinjerske kasarne. Moški je sedel za volanom avtomobila tipa toyota in je bil namenjen iz Trsta proti Gorici. Iz še nepojasnjenih razlogov je moški takoj ob izhodu iz vasi izgubil nadzor nad svojim vozilom, ki je zdrsnilo po cestišču in silovito trčilo v visoko cipreso. Nesrečo je opazilo več avtomobilistov, saj je v jutranjih urah promet po državni cesti št. 55 zelo gost. Moškemu so skušali nuditi pomoč, vendar je bilo jasno, da potrebuje poseg reševalcev. Osebje službe 118 je prihitelo iz Tržiča po nekaj minutah in takoj ugotovilo, da je ponesrečenec zadobil hude poškodbe. Zaradi tega so klicali na pomoč helikopter reševalne službe, ki je pristal na travniku sredi Jamelj. Potem ko so reševalci nudili moškemu nujno zdravniško oskrbo, so ga s helikopterjem prepeljali v katinarsko bolnišnico. Na kraju nesreče so posredovali tudi gasilci, ki so počistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje, in agenti goriškega letečega oddelka, ki so uredili obvoz po cesti ob jezeru, saj je bila državna cesta št. 55 nekaj časa zaprta prometu. Policisti vodijo preiskavo o vzrokih nesreče, v kateri po njihovih besedah ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo. GRADEŽ - Uspešna preiskava finančne straže Utajevalec z jahto Prijavil je zelo nizke dohodke, kljub temu pa je imel tri avtomobile in luksuzno ladjo Goričan je imel v Gradežu privezano več deset tisoč evrov vredno jahto, vendar je davčni službi prijavil le nekaj evrski letni dohodek. Uta-jevalca so odkrili agenti finančne straže iz Gorice, ki so preiskavo začeli ravno, potem ko so v gradeški luki opazili luksuzno jahto. V registrih so poiskali ime njenega lastnika in v nadaljnjem preverjanju ugotovili, da je imel moški v lasti tudi več nepremičnin in tri avtomobile; na njegovo ime je bilo napisanih tudi več zavarovalnin. Agenti so obenem ugotovili, da je moški v zadnjih letih prijavil zelo nizke dohodke, eno leto niti evra, zato pa so posumili, da nekaj ni bilo v redu. S tako nizkimi dohodki je namreč nemogoče kupiti in vzdrževati luksuzno jahto ter se voziti s avtomobili prestižnih znamk. Goriški finančni stražniki so zato opravili potrebna fiskalna preverjanja in ugotovili, da je moški utajil več sto tisoč evrov davkov. Davčna služba bo zdaj od utajevalca zahtevala poravnavo neplačanih davkov; če se bo moški skušal izneveriti plačilu, pa mu bodo odvzeli jahto oz. avtomobile, ki jih je itak kupil z utajenim denarjem. Preiskavo sta skupaj vodila oddelka finančne straže, ki sta odgovorna za nadzorovanje kopnega oz. morja. V poletnih mesecih so agenti finančne straže posebno dejavni prav na morju, saj je v tem času največ plovil. Ko naletijo na posebno sumljive primere, se finančni stražniki lotijo fiskalnih preverjanj, s katerimi skušajo razkrinkati morebitne utajevalce. 1 8 Sobota, 9. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Deželna odbornica Alessia Rosolen na pogovorih o univerzitetnem polu Sodelovanje univerz ■ • • • • edini pogoj za razvoj Nicold Fornasir zahteval ovrednotenje in okrepitev akademskih dejavnosti Za razvoj goriškega univerzitetnega pola je potrebno sodelovanje akademskih institucij in krajevnih uprav, svoje pa mora pristaviti tudi deželna vlada, ki lahko odigra vlogo posrednika med različnimi sogovorniki. V to je prepričana deželna odbornica Alessia Rosolen, ki se je včeraj na sedežu Fundacije Goriške hranilnice srečala s predsednikom konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola Nicolojem Fornasirjem, goriškim županom Ettorejem Romolijem, predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto in predsednikom Trgovinske zbornice Emiliom Sgarlato. Srečanje je uvedel predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi, nato je Fornasir predstavil perspektive goriškega univerzitetnega pola. Po njegovih besedah so krajevne uprave v zadnjih letih veliko vložile v razvoj univerze, zato je treba na tej poti tudi nadaljevati. Fornasir je poudaril, da je treba okrepiti že obstoječe tečaje, in sicer diplomatske vede Tržaške univerze ter stike z javnostjo in smer DAMS Videmske univerze. Po njegovih besedah je treba pri razvoju goriškega univerzitetnega pola upoštevati tudi družbene in zgodovinske značilnosti Gorice, seveda pa tudi njeno lego, zaradi katere lahko odigra pomembno mednarodno vlogo. Fornasir je poudaril, da bo treba najbolje izkoristi možnosti, ki jih bo nudil nov konferenčni center, pomemben pa bo tudi nov inštitut za pogajanje. Rosolenova je potrdila, da bo dežela še naprej podpirala razvoj goriškega univerzitetnega pola, hkrati pa je poudarila, da bosta morali obe univerzi združiti moči in stopiti na pot sodelovanja. Glede okrepitve mednarodne vloge Gorice je Rosolenova zagotovila, da bosta deželna in državna vlada držali dano besedo, saj si bosta skupaj z drugimi institucijami prizadevali za okrepitev smeri diplomatskih ved Tržaške univerze. »V Gorici bi lahko uresničili evropski univerzitetni pol, kot je svojčas predlagal zunanji minister Franco Frattini,« je poudarila Rosolenova. Na srečanju so spregovorili tudi o morebitni selitvi fakultete za arhitekturo iz Trsta v Gorico. Rosolenova je poudarila, da bo Tržaška univerza povsem svobodno odločala o selitvi, vendar bi lahko uresničitev arhitekturne fakultete v Gorici pomenila začetek sodelovanja med univerzama iz Trsta in Odbornica Alessia Rosolen s sogovorniki na sedežu Fundacije Goriške hranilnice (zgoraj), Nicold Fornasir in Franco Obizzi (spodaj) foto balbi Vidma. Rosolenova je pri tem tudi opozorila, da so v Furlaniji-Julijski krajini, deželi z 1.200.000 prebivalci, dve univerzi, dva deželna zavoda za pravico do študija ERDISU, štiri univerzitetni konzorciji in več raziskovalnih središč. »Zaradi tolikšnega števila institucij je treba njihovo delovanje usklajevati in celoten sistem racionalizirati. Prizade- vati si je treba za kakovostno univerzitetno ponudbo, saj bosta drugače naši univerzi izgubili bitko s konkurenco iz drugih italijanskih dežel in sosednjih držav,« je povedala Rosolenova. Ob zaključku srečanja si je od-bornica ogledala razstavo beneških slikarjev iz 18. stoletja, ki bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice na ogled do 31. avgusta. (dr) GORICA - Sgarlata Denar za sklad in uravnovešen razvoj Goriške Goriška Trgovinska zbornica je posredovala predsedniku državne vlade Silviu Berlusconi-ju zahtevo po ponovnem financiranju sklada za Gorico za triletje 2009-2011. Na podlagi zakona 26 iz leta 1986 je Trgovinska zbornica zahtevala trideset milijonov evrov oz. deset milijonov evrov na leto za prihodnja tri leta, ki bi jih v goriški pokrajini namenili različnim razvojnim projektom, s katerimi bi podprli krajevna podjetja in okrepili prepotrebne prometne infrastrukture. Državna vlada je namreč za obdobje 2007-2013 goriško pokrajino vključila med območja s statusom 87.3.C, kar pomeni, da bi lahko koristila posebna finančna sredstva. Ta bi bila posebno dobrodošla tudi zaradi širitve Evropske unije proti vzhodu, ki je med drugim omogočila tudi Sloveniji, da koristi prispevke iz posebnih evropskih razvojnih skladov. »Prepričan sem, da je treba zagotoviti goriškemu prostoru homogen in uravnovešen razvoj,« pravi predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki je prepričan, da bi se brez denarja iz sklada za Gorico prelomilo občutljivo ravnovesje med sosednjima območjema. Zaradi tega predsednik Sgarlata poziva deželno vlado in parlamentarce iz goriške pokrajine, da naj po svojih močeh posežejo v Rimu, saj je ponovno financiranje sklada za Gorico predpogoj za nadaljnji gospodarski razvoj goriške pokrajine. Policija išče priče nezgode Zaradi nesreče, ki se je včeraj zjutraj zgodila na križišču med Ulicama Faiti in Fabiani v Gorici, prometna policija poziva morebitne priče, da se pri njih zglasijo. Dinamiko namreč še vedno ugotavljajo, zdi pa se, da se je ravno v času nezgode na kraju zadrževala kolesarka, modrolasa ženska srednjih let, ki bi lahko pojasnila, kaj se je zgodilo. Znano je le, da je ob 8.15 na tamkajšnjem križišču 39-letni S.P. iz Gorice izgubil nadzor nad motorjem tipa bmw 650 in z 8-letnim sinčkom vred padel. Obema so nudili pomoč in ju odpeljali v goriško bolniš- Z motociklom v avtomobil V četrtek okrog 22.30 se je 31-letni Goričan S.N. ponesrečil v Ulici Leoni. S svojim motociklom znamke peugeot se je peljal v smeri Ulice Lungo Isonzo Argentina, ko vozila ni več obvladal, zavozil je na levi cestni pas in se zaletel v parkirani avtomobil tipa fiat 500. Na njem so opravili alkotest in ga odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Zvezdnate čaše na gradu V Gorici bodo danes in jutri prišli na svoj račun vinski navdušenci ter ljubitelji žganja, sira in drugih domačih proizvodov. Na gradu bo namreč potekala pobuda Zvezdnate čaše (»Calici di stelle«), v okviru katere bodo od 19.30 dalje potekale degustacije žlahtnih vin in drugih dobrot. Goriška občina bo v sodelovanju z glasbeno fundacijo mesta Gorice in s prirediteljem večera -združenjem Turismo del vino - poklonila obiskovalcem dvojno glasbeno popestritev. Nocoj ob 20.30 bo nastopil poljski kitarist Andrzej Heimowski, jutri ob isti uri pa skupina I virtuosi di Vivaldi. Za degustacijo treh sort vin iz vseh vinorodnih okolišev FJK bodo udeleženci odšteli pet evrov, lahko pa si bodo tudi ogledali razstavo Gorica in Fur-lanija med Benetkami in Dunajem; na ogled je preko sto knjig in drugih tiskovin iz 18. stoletja. Med eksponati so tudi dragocene litografije Rodolfa Coroninija, Antonia Marie Zanettija in Giacoma Casanove. Glasbeni spektakel v Gradišču V okviru festivala dvorne glasbe bo nocoj ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču glasbeni spektakel, na katerem bodo nastopili člani centra za antično glasbo in vokalne kapele akademije J. Rudel; vstop bo prost. V Šlovrencu hrvaški pianist Glasbeni festival Med zvoki krajev bo ponudil drevi ob 21. uri v cerkvi v Šlovrencu koncert hrvaškega pianističnega virtuoza Gorana Filipca; tudi v tem primeru bo vstop prost. GORICA - Sproščeni in bogati kulturni večeri v ljudskem vrtu presegli pričakovanja pobudnikov Tudi Kapljice širijo obzorja Med četrtkovim večerom se je pet jezikov prepletalo s havajskimi ritmi, hip-hop plesom in prikazom neapeljske kulinarike v barvitem narečju Kapljice kulture v goriškem ljudskem vrtu po štirih večerih niso zmanjšale svoje sporočilnosti. Lahko bi celo rekli, da se je »kapljanje« kulturnih sporočil stopnjevalo iz dneva v dan. Z utrinki kulturne ustvarjalnosti se je večalo tudi število ljudi, ki so si želeli ogledati novost v dokaj usahli poletni ponudbi Gorice. Prisotnost na tovrstnih pobudah je tudi znamenje, da dobromisleči ljudje želijo širiti svoja obzorja. Po drugi strani pa gre zabeležiti, da nikakor ni bilo na spregled zlasti tistih krogov, ki radi krojijo svoj politični kapital na dotrajanih kalupih razdvojenosti in nasprotovanja sosedu. Namen kulturnih drobcev, v tem primeru »kapljic«, je ravno sprožiti v človekovi intimi naboj, ki bo prispe- val k upoštevanju izročila soseda ob istočasnem posredovanju lepot lastne kulturne ustvarjalnosti. Tudi četrtkov večer v ljudskem vrtu je potekal po teh tirnicah. Po štirijezičnem pozdravu predstavnic goriške Zveze slovenskih kulturnih društev, ki stoji za pobudo, je v večer uvedel glasbeni trio z desnega brega Soče. Boris, Manuel in Vili so ob spremljavi harmonike, kitare in bas kitare predstavili znamenito Lennonovo pesem »Imagine«. Sledila je pripoved Nicoline Dragonetto, ki je v italijanščini opisala pomen ptičjih vrst med plemeni južnoameriških Indijancev. Na prizorišče je stopila mlada Marlene Vittor, ki je v furlanskem jeziku postregla z ljubezensko zgodbo iz goriških srednjeveških ča- Z leve Antonio Menella, dekliški zbor Bodeča neža z Vrha in otroci iz Sovodenj, ki so zaplesali v havajskih nošah foto balbi sov. Bučne aplavze so doživeli otroci iz Sovodenj, ki so se predstavili v havajskih nošah in zaplesali ob pesmi, kako bo na morju luštno. Iz Jamelj je prišla skupina deklet, ki se z raznimi plesnimi zvrstmi ukvarja pri društvu Kremenjak; Martina, Mateja, Jasmin, Sara in njihova voditeljica Jelka so se predstavile s hip-hop točko. Na svoj račun je prišla tudi kulinarika. Antonio Menella je deloma v italijanščini in deloma v barvitem neapeljskem narečju povedal, kako se pripravi paradižnikova mezga, ki je osnova za marsikatero okusno jed. Na prizorišče je nato stopila Elisabeth Bach, ki je po rodu Nemka in že več let živi v Gorici; v nemščini je izrazila nekaj misli o mejah, ki so na različne načine pogojevale življenje ljudi in netile razhajanja med narodi. Zapreke v glavah bo težje odpraviti od onih, ki ograjujejo posamezne države, je še poudarila Elisabeth. Večer je zaključil dekliški zbor Bodeča neža z Vrha, ki je pod vodstvom Mateje Černic ubrano zapel tri skladbe. Na koncu velja omeniti še res prisrčen način prihajanja nastopajočih na prizorišče: ustvarjalci Kapljic kulture stopijo v center pozornosti po rdeči preprogi v spremstvu brhkih deklet, svojo točko pa predstavijo sami. O sinočnjem zaključnem večeru bomo poročali jutri, vendar nam je že danes jasno, da je pobuda ZSKD-ja zadela v polno in presegla vsa pričakovanja. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 9. avgusta 2008 19 BRDA - Župan Mužič išče pravico na upravnem sodišču NOVA GORICA - Sindikat Vrba proti upravi Sadilnih pravic Zaposlenim ne bo odkupil v HIT-u zavrelo Grozijo s stavko na praznik 1S. avgusta Veliko briških vinogradnikov ima zemljišča tudi na italijanski strani meje. Sredi 80. let je Evropska skupnost določila območje, znotraj katerega je bilo treba urediti kvote za različne kmetijske proizvode, med njimi tudi za vino. Zato je bilo treba registrirati vse vinograde in te kvote določiti. Vsi lastniki vinogradov jih niso registrirali v zakonsko določenem roku. Evropska unija in dežela FJK sta takšno stanje tolerirali približno desetletje, ob koncu 90. let pa je dežela za neprijavljene vinograde določila rok, v katerem morajo slovenski lastniki vinograde legalizirati oz. odkupiti njihove sadilne pravice. Slovenija jih ima dovolj, zato jih ni potrebno plačati. Italija pa ne, torej morajo slovenski lastniki zanje plačati 6.000 evrov na hektar, poleg tega pa jim je bila naložena še kazen za preteklo obdobje v višini 50 odstotkov cene sadilnih pravic za hektar, se pravi 3.000 evrov, skupaj torej 9.000 evrov na hektar vinograda. Nekateri vinogradniki so že plačali, nekateri pa ne. Med njimi je tudi briški župan Franc Mužič, tudi sam vinogradnik in dvo-lastnik 0,4 hektarja vinograda na italijanski strani. Tistim, ki v zakonskem roku obveznosti niso poravnali, sedaj grozi uničenje vinograda in plačilo kazni. Mužič je prepričan v svoj prav. Zato, da bi pomagali tudi drugim slovenskim dvo-lastnikom, so na briški občini tako na slovenski kot na italijanski strani najeli pravno pomoč. »Italijanom dvolastnikom na slovenski strani ni treba odkupiti teh pravic, niti plačati pe-nalov, od naše države dobijo celo subvencije. Mi pa bi morali na italijanski strani te sadilne pravice odkupiti, a za nas ni niti evra subvencij,« opozarja Mužič. Še pred desetimi leti je bilo takšnih dvolastnikov, kot je on, okoli 80; šlo je za prav tolikšno število hektarjev. Sedaj jih je le še 45, večina pa je zagroženo denarno kazen v strahu pred uničenjem vinograda plačala. Mužič opozarja, da je pred leti tedanji slovenski minister Ciril Smrkolj potrdil, da dotične kvote ne bremenijo Italije, temveč Slovenijo. Sedanji kmetijski minister Iztok Jarc pa je briškemu županu obljubil, da se bo iskanje rešitve nadaljevalo v mešani komisiji za kmetijstvo med Slovenijo in FJK. Pomoč obljublja tudi Smrkolj, sedaj predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki pravi, da bo na Jarca naslovil zahtevo, naj poskuša z italijanskim kolegom doseči dogovor. Paolo Vizintin bumbaca Zadeva se torej skuša reševati tako po politični kot po pravni poti. Na tržaškem deželnem upravnem sodišču Mužiča zastopa njegov županski kolega iz Doberdoba in odvetnik Paolo Vizintin. »Mužič kot slovenski dvolastnik, ki ima vinograd v Italiji, ves pridelek predela in proda v Sloveniji, kjer je vinograd tudi registriran v smislu, da vpliva na slovensko nacionalno proizvodnjo. Potemtakem ne more hkrati vplivati ne na italijansko ne na evropsko tržišče in na njihove kvote, temveč le na slovenske. Plačilo sadilnih pravic je torej neupravičeno. Medtem pa ni nobenega državnega, deželnega ali krajevnega dokumenta na italijanski strani, ki bi pričal o tem, da proizvod Mužičevega vinograda v Italiji vpliva na italijansko proizvodnjo,« pojasnjuje Vizintin, ki še dodaja, da je prekršek, ki bremeni Mu-žiča, medtem tudi že zastaral. Če bo upravno sodišče te argumente priznalo, bodo od tega imeli korist tudi italijanski pridelovalci in dežela. Če te »sporne« kvote namreč priznajo Sloveniji, se ta isti del kvot v Italiji sprosti. Torej bi jih lahko izkoristili italijanski pridelovalci za svojo proizvodnjo. Vizintin zastopa zaenkrat le Mužiča, vsakdo, ki je zainteresiran, pa se lahko pridruži tej tožbi v zakonsko predvidenem roku. Katja Munih GORICA - Varen avtobus in še marsikaj Overnight z rekordnimi deset tisoč potniki Na goriški pokrajini so včeraj predstavili obračun dosedanje uporabe avtobusne proge Overnight. Sobotnega nočnega avtobusa, ki brezplačno in varno vozi mladino iz Gorice, Tržiča in Trsta na zabavišča v Sesljan in nazaj, se je od polovice junija do konca minulega tedna poslužilo skupno 10.053 mladih. Goričanov je bilo 1.829, Trži-čanov 3.184, Tržačanov pa kar 5.040. Rekordno število potnikov so pri APT-ju, ki je z goriško pokrajino in zdravstvenim podjetjem pobudnik proge, zabeležili v soboto, 2. avgusta, ko se je za brezplačni avtobusni prevoz odločilo skupno 1.517 oseb. Odbornica za mlade pri pokrajini Licia Rita Morsolin je včeraj izrazila navdušenje nad obračunom. »Letošnje številke dokazujejo, da doživlja Overnight vedno večji uspeh in zaradi tega bomo mladim namenjene pobude prihodnje leto nadgradili. Za to bo potrebno najti dodaten denar, a sem glede tega optimistična. Ze letos namreč so se pobudi pridružile razne ustanove, med katerim tudi Lions Club iz Gorice, ki je prispeval 1.500 evrov za nove projekte,« je povedala Morsoli-nova in se zahvalila združenju upokojenih karabinjerjev, ki pomaga pri urejanju prometa v Sesljanu. Z odbornico je soglašal direktor APT-ja Giuseppe Zampieri, ki je zagotovil tesno sodelovanje s pokrajinsko upravo tudi v prihodnjih letih. Dejal je še, da se je projekt Overnight odlično prijel med goriško mladino, zato želi v bodoče dodati vsaj še en avtobus, saj so sedanji avtobusi vsakič nabito polni. Predstavnik goriškega zdravstvenega podjetja Andrea Fiore je včeraj poudaril socialni pomen vseh pobud, ki so povezane s projektom Overnight. Zdrav- stveno podjetje daje namreč mladim na razpolago tudi usposobljene operaterje tako na avtobusih kot v Sesljanu. Leti nudijo mladini napotke in nasvete zlasti glede spolne vzgoje in prekomernega uživanja alkohola. Ravno v tem okviru poteka projekt pod naslovom Ne za-pijmo si življenja; eden izmed glavnih pobudnikov zanj je bil pokrajinski odbornik za prevoze Maurizio Di Matteo. V sklopu projekta Overnight skrbijo namreč tudi za mlade, ki se z lastnimi prevoznimi sredstvi pripeljejo v Sesljan. Njim je namenjena nagradna igra, ki predvideva dvakratni alkotest, in sicer enega ob prihodu v Sesljan, drugega pa ob odhodu. Če je vrednost alkohola v krvi obakrat nižja od dovoljenih 0,5 promila, prejme voznik nagrado, saj bo varno pripeljal domov prijatelje. Nagrade so majice, brezplačne vstopnice za ogled filma v Kinemaxu in tudi ljubljanski zrezek v znani goriški oštariji Da Gianni. Naj dodamo, da se je o projektu Overnight pohvalno izrazil deželni odbornik za zdravstvo in socialo Vladimir Kosic, ki je poudaril, da bi bilo lepo, ko bi tudi druge pokrajine v Fur-laniji-Julijski krajini organizirale podobno avtobusno progo. Sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim vsako soboto do vključno 6. septembra. S ploščadi pri Rdeči hiši v Gorici bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v Ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 pa v Ulici Valentinis; v Sesljan bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v smeri Tržiča bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. Albert Voncina HIT-ovi varnostniki, receptorji, blagajniki, zaposleni pri avtomatih in vzdrževalci igralniške opreme, ki so vključeni v sindikat Vrba, naj bi na praznik 15. avgusta stavkali. Zaposlenim na teh delovnih mestih je med drugim zavrelo zaradi ustavljenih pogajanj o kolektivni pogodbi, izdajanja nepopolnih in nepreglednih plačilnih list in maja znižanih osebnih dohodkov na določenih delovnih mestih znotraj sindikata. Uprava HIT-a pa po drugi strani odgovarja, da dosledno spoštuje panožno kolektivno pogodbo. Kljub obsežni racionalizaciji, s katero naj bi v družbi omilili zaostrene tržne razmere in izpad dohodka, zagotavljajo, da niso posegali v temelje plačnega sistema, temveč da so le koregirali variabilne dele plač. Uprava družbe je že napovedala sestanek s predstavniki sindikata. Predstavniki sindikata Vrba in HIT-ove uprave so se sicer sestali že pred enim tednom. Ker pa pogovori z upravo niso prinesli želenih rezultatov, so v sindikatu oblikovali sedem stavkovnih zahtev; med zahtevami je še vrnitev plač na stanje pred znižanjem oziroma izplačilo razlike vsem upravičencem, zahtevajo pa še dvig osnovnih plač vsem zaposlenim v družbi za deset odstotkov od 1. septembra dalje. Uprava po besedah vodje stavkovnega odbora v HIT-u Primoža Gulina znižanje plač pojasnjuje z neizpolnjeno realizacijo za minulo polletje, ki je po mnenju zaposlenih previsoko zastavljena, vzrok za izpad dohodka pa bolj kot v protikadilski zakonodaji, kar navajajo v upravi družbe, vidijo v obsežnih investicijah, ki jih je družba v preteklosti tudi pod vodstvom prejšnje uprave izvajala v tujini in ki ne prinašajo pričakovanega dobička. Zato so zahteve po realizaciji v matičnem podjetju toliko višje. V HIT-u opozarjajo še, da so njihovi zaposleni deležni socialne varnosti, ki daleč presega državno povprečje. S tem se predsednica sindikata Maja Burnik le delno strinja, saj opozarja na velike razlike med zaposlenimi v HIT-u, tako pri plačah kot glede socialne varnosti. Če vodstvo zaposlenim ne bo prisluhnilo, bodo ti 15. avgusta ob 7. uri začeli s stavko, ki bi v času povečanega obiska zaradi praznika podjetju povzročila velik izpad dohodka. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 2: 19.20 - 22.00 »Il cavaliere oscuro«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »Hellboy II: The Golden Army«. Dvorana 4: 20.10 - 22.10 »Non pen- sarci«. Dvorana 5: 19.50 - 22.00 »La sposa fantasma«. GORICA KINEMAX zaprto. H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU bo potekalo od 18. avgusta do 5. septembra v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec in bo delovalo med 8. in 13. uro. Sprejeli bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet mladih med 14. in 18. letom starosti. Mladi ani-matorji iz štandreških društev bodo poskrbeli za zabavo, igre in ekskurzije, učitelji pa bodo otroke pripravili na ponoven povratek v šolo; vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 048121849 med 8.30 in 10. uro). DVOTEDENSKA PREŠOLA V ROM-JANU za otroke, ki so obiskovali zadnji letnik vrtca in vse razrede osnovne šole bo začela 25. avgusta v prostorih šole v Ulici Capitello. Igre, prepevanje, gledališče, šport in razne aktiv- nosti v slovenskem jeziku bodo otroke od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30 pripravile na vstop v šolo; informacije in vpisovanje do 12. avgusta na tel. 334-6060899 (tudi s sms sporočili) ali na zs.romjan@libero.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj na Goriškem v četrtek, 28. avgusta, ob 9. uri na licejskem polu Trubar-Gregorčič v slovenskem šolskem centru v Ul. Puccini, 14 v Gorici. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. M Izleti AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 334-2400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). PD RUPA PEČ obvešča izletnike v Rusijo, da bo odhod avtobusov št. 1 in št. 2 iz Rupe 21. avgusta ob 3. zjutraj s postankoma v Sovodnjah (na križišču pri lekarni) in Štandrežu (pred cerkvijo). Organizatorji priporočajo točnost; informacije pri Ivu Kovicu (tel. 0481-882285). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 5-dnevni izlet »na mandarine« in v Črno goro od 15. do 19. oktobra; vpisujeta do zasedbe mest na avtobusu Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) za Sovodnje in Goriško, Ana Kuzmin (tel. 0481-78061) ob večernih urah za kraško območje; na račun 150 evrov. KD SOVODNJE organizira avtobus za ogled opere Aida v nedeljo, 31. avgusta, v areni v Veroni; odhod iz Sovo-denj ob 14. uri, vrnitev pozno v noči; informacije in vpis do 12. avgusta na tel. 349-3666161 (Erik). 13 Obvestila V RONKAH poteka praznovanje ob 40-le-tnici pobratenja z Metliko in Wagno; danes ob 10. uri na štadionu Lucca turnir nogometa, sledijo ob 11. uri pri jezerih v Romansu tekmovalni robolov, ob 16. uri v Romjanu teniški turnir, ob 18. uri nastop bande v Palarollerju, ob 18.30 nastop gasilcev iz Gorice in Nove Gorice, ob 19. uri tekmovanje ekip civilne zaščite iz Ronk, Metlike in Wagne, ob 21.30 pobratenju posvečeno slavje z nastopon folklornih skupin in godbe. ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU je v teku do 17. avgusta; danes, 9. avgusta, ob 20. uri ples s skupino Novanta in ob 22.30 tombola, v nedeljo, 10. avgusta, ob 16. uri tekma pritrkovalcev, ob 20. uri »...Notte delle stelle« in ples s skupino Stefano e i Nevada. V CENTRU GRADINA v Doberdobu: v ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri projekcija filma Petelinji zajtrk. NA VRHU bodo v domači cerkvi v nedeljo, 10. avgusta, ob 10. uri ob praznovanju zavetnika sv. Lovrenca slovesna maša, procesija in družabnost. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta zaprt. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaprta do 16. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ spo- roča, da bo goriški urad zaprt od 11. do 14. avgusta, do 31. avgusta bo urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra odprt od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. 0 Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 3. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel. 340-2581017. KUPIM knjige za 5. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. PRODAM knjige za 1., 2., 3. in 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM popolno opremo za trgatev in dva jeklena soda po 5 hl vsak; tel. 0481-32365 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Anna Cristina Ga-brijelcic vd. Buiatti iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V MOŠU: 9.00, Marina Deros vd. Castellano (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Ennio Caiffa (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) v cerkvi Device Marcelliane in v Trst za upepelitev; 11.50, Libera Ca-stellarin vd. Di Nardo s pokopališča v cerkev Sv. Ambroža in v Trst za upe-pelitev; 12.50, Anita Clara Mania vd. Zanolla iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. 2 0 Sobota, 9. avgusta 2008 PRIREDITVE / ŠEMPETER Plesno poletje, šestdnevni staž za vse okuse Christofer Huggins Zadnji avgustovski teden bo v Šempetru posvečen plesu. V prostorih tamkajšnje srednje šole bo na sporedu Plesno poletje, ki je namenjeno članom plesnih skupin, mentorjem oz. ostalim ljubiteljem plesne umetnosti. Na sporedu so številne delavnice za udeležence z osnovnim, srednjim ali zelo dobrim plesnim predznanjem: od klasičnega baleta do sodobne plesne tehnike, od hip hopa do orientalskih plesov, salse in jazza. Slednjega bo poučeval Christofer Huggins iz New Yorka, prava zvezda letošnje izvedbe Plesnega poletja. Hug-gins se je izobraževal na priznani šoli Julliard School v New Yorku, medtem pa plesal v ansamblu Al-vin Ailley American dance Theatre, kjer je nato delal sedem let kot pedagog in koreograf. Ostali mentorji prihajajo v glavnem iz Italije in Slovenije, med njimi pa je tudi Tržačanka Daša Grgič, ki bo vodila otroško delavnico, v kateri bodo otroci, stari od sedem do deset let, spoznali svet giba in plesa. V času šestdnevnega plesnega izpopolnjevanja (udeležencem je na voljo tudi bivanje v šempetr-skem dijaškem domu) se bodo na različnih lokacijah odvijale tudi razne večerne plesne predstave. Več informacij in prijave na spletni strani www.klub-terpsihora.si. LJUBLJANA - Nekonvencionalni festival Mladi levi '08 Med 17. in 27. avgustom dogodki za vse okuse - Vezna nit je reciklaža Festival Mladi levi, ki ga pripravlja zavod Bunker, se tudi v svoji 11. izdaji drži preverjenih smernic: to so nekonvencio-nalni, komunikativni dogodki, s katerimi umetniki pogosto posegajo v mestni vsakdan, druženje in angažiranost. Mladi levi bodo med 17. in 27. avgustom stavili na temo recikliranja in na neuveljavljene umetnike. Direktorica festivala Mladi levi Nevenka Koprivšek je na novinarski konferenci poudarila, da z ekipo pogreša več vsebinskega tveganja, ki je bilo lastno prvim letom festivala. Mladi levi so bili namreč sprva koncipirani kot festival mladih, nepriznanih umetnikov, kasneje so v Ljubljani že gostovala tudi velika imena sodobne scenske umetnosti. Zdaj so se na festivalu odločili, da bodo eno leto gostili mlajšo, ne nujno svetovno znano generacijo, sledila bo etabli-rana scena. Letos je torej čas za izvorne »mlade leve«. Večina letošnjih predstav se spogleduje s podobo; od inštalacije, videov, filma do animacije, še pomembnejša pa je krovna tema - reciklaža. Festival namreč nadaljuje s svojo angažirano noto, tokrat je ta naravnana na recikliranje in okoljske spremembe. Kot je dejala Koprivškova, z ustvarjalci ne nameravajo žugati in moralizirati, temveč le deliti mnenja, povedati svojo zgodbo in vanjo vključiti čim več ljudi. Veliko projektov je ponovno interaktivnih. Umetniki se bodo pomešali med ljudi, gledalci bodo postali ustvarjalci, na koncu pa se lahko vsak dan vsi skupaj družijo v lokalu Druga pomoč. Omeniti velja le nekaj predstav. Festival bo v Stari elektrarni odprl francoski sodobni cirkusant Mathurin Bolze, čigar medij je trampolin. Predstava »Fenetres« je gibalna meditacija, daleč od spektakla klovnov in ukročenih tigrov. Le Petit cafe bo med 18. in 21. avgustom eno mizo odstopil britanskemu kolektivu Rotozaza oziroma njihovi predstavi »za dva« Etiquette. Obiskovalca za mizo si natakneta slušalke in prisluhneta glasu mladega dekleta in filozofa, ki jo vodi skozi pol ure scen: miza je oder, pred- meti na mizi rekviziti in scenografija, obiskovalca igralca. Francoz Camille Boitel se bo posvetil smetem. Po Ljubljani bo nabiral odpadke in iz njih na koncu ustvaril scenografijo, ki bo na ogled v Gledališču Glej. Slovenska umetnica Elena Fajt bo reciklirala nekoliko drugače: ostrižene lase bo vračala na telo, lahko tudi v obliki obleke. Tako preobražen akter se bo lahko, kot je povedala producentka Alma Selimovic, pojavil pri zdravniku ali pa na kakšnem od festivalskih dogodkov. Med zanimivejšimi dogodki bo tudi projekt »Some things happen all at on-ce« Španke Rose Casado in Britanca Mi-kea Brookesa, ki se lotevata klimatskih sprememb. Iz ledu bosta v Železniškem muzeju 21. avgusta ob 21. uri postavila inštalacijo urejenega naselja z gozdom. Inštalacija se topi, a obstaja možnost rešitve: obiskovalci lahko gonijo kolesa, ki stojijo poleg, in poskusijo preprečiti katastrofo. Na svoji delavnici bosta reciklirala, tokrat ideje performativnosti, tudi Mala Kline in Max Cuccaro. Na desetdnevni delavnici bodo sodelovali umetniki, ki že imajo izkušnjo z odrom in kreacijo. Omeniti velja še koncert bosanske zasedbe Zoster, ki slovi po izraziti samoironiji, okroglo mizo o okoljskih spremembah, festivalsko revijo Arena in - majice. Mladi levi so z zbiralno akcijo majic, ki ne služijo več svojemu namenu, sprožili tudi tovrstno reciklažo. Oblikovalka Tanja Radež je majice reciklirala, nastale so nove, festivalske, ki jih bodo obiskovalci lahko kupili za tri žetone. Menjalni tečaj poteka po jasnih pravilih: za vsako kupljeno vstopnico en žeton. Več o predstavah v festivalski knjižici, ki je na poti. Sicer pa bodo pomembno vlogo na festivalu ponovno odigrali številni prostovoljci. Ti in preverjena ekipa v sestavi Nevenka Koprivšek, Mojca Jug, Tamara Bračič, Alma Selimovic, Katarina Slukan, Maja Vižin in Brina Pun-gerčič, kot pravijo, iz dozdevnega in dejanskega festivalskega kaosa vedno naredijo red. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Od jutri, 10. do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja lju-bljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Uršiča. _SLOVENIJA_ PLISKOVICA Pod Latnikom evropskega prijateljstva Jutri, 10. avgusta ob 18.00 / Veseloigra dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA REPNIČ Opuščeni kamnolom V ponedeljek 11. augusta / Koncert iz niza »Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev«, nastopil bo Duomo Ensamble s filmsko glasbo.V slučaju slabega vremena bo koncert v dvorani društva Dom Briščiki v Briščikih. TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 12. avgusta / The Original Klezmer Ensemble, koncert. 13. avgusta / Koncert ansambla Dik Dik, posvečen Luciju Battistiju. 15. avgusta / Koncert: Nuova Orchestra da camera Ferruccio Busoni. Trg Verdi Danes, 9. avgusta / Twins Club - pripovedni večer, nato koncert skupine Bogie Nites ter akademski športni plesi. Jutri, 10. avgusta / Gledališka skupina San giovanni, »Canta canta che te da-ro' el pignol«. Trg Hortis Danes, 9. avgusta / LArgante - zgodovina Trsta, gledališka predstava. 15. avgusta / Quartetto di sassofoni Ac-cademia, koncert. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smolar. Tartinijev trg Jutri, 9. in v nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij Danes, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Cubismo, hrvaški ansambel, ki izvaja kubanske ritme. V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Zimski vrt vile Revoltella: do 10. avgusta so na ogled instalacije Giuliane Balbi iz Trsta, Ande Klančič iz Kopra, Elene Silvio Sperandio iz Trevisa in Cri-stine Treppo iz Vidma pod naslovom »Duša in telo«. Ogled je možen od torka do nedelje od 16.30 do 19.00, ob ponedeljkih je zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. SKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: jutri, 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu, razstavlja ikone do 17. avgusta, tržaška umetnica Carolina Franza. Odprto vsak dan razen torka od 9.30 do 17.30. Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo danes, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; na ogled bo do 7. septembra od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / KULTURA Sobota, 9. avgusta 2008 21 TOMIZZOV DUH Alajo Milan Rakovac Co muoj, iz porta Komoše-ve, Malega Iža, proti Velen Ižu gre mladost na revanš vaterpola. Tre-šti mužika iz črne gaete, vežije se brod na brod, brod uz brod, bok uz bok - ALAJO, se reče po do-macu! Alajo, ili Alaik. Na vaterpolu, sudac krede Maloižane na Velon Ižu, e ala Ma-loižani suca tumba u more, pre-kid utakmice. No fuckin' problem, ala jopet ALAJO svih devet brodi, ala udri u tambure i tamburine, i uz gromku muziku par-tenca proti Malen Ižu sve u pismi veselja i dišpeta dalmatinskega. Pak sprid porta svojega ala mirkaul svita de novo; devet brodi bok-na-bok, tutti ALAJO, diri-vaju na moru kako niki munjeni dirašol, kako nika huncutska ro-sa-dei-venti, kako niki ringišpil na moru, kako niko velo kolo nei-grano; igra kolo devet brodi i na njimin stotinu mladicoh i divojak, trišti pisma, a na molu Komoše-ve mi drugi skandiramo našima, i pale se crvene rakete na »Crve-nom Ižu«: Crveni Iž: Moj dragi Ervin Hladnik Milharčič je doša h meni na Iž, hoce razgovor na naše paranoje, ojo de ričino e fojbe e i družeti e Zucchero in concerto a Abbazia sabato scorso. Ghe digo, pošluš' mulo, che ti son El Mejor dornališta de no-štre parti, a to se ne more biti, zato ča san JA najbolji, ma indiferente (by Carpinteri & Faraguna), ghe digo al bon Ervin H.M. me par da smo ti i ja kako dva diva Dragonje, ma div Dragonja je samo jedan, pak budi ti Dragonja, daj, ma samo zato ča si u tilu du-pli nego ja - u višinu i u širinu i u težinu! Pero, digo al mio bon IEj-čEm, solamente con una condission: Da mene Istrijana ti Primorec (cio e Ljubljančan Tomaž Skale) fotografaš za svoj ljubljanski dornal u Dalmaciji u dva li-trata na ižuli Iž; prvi, sprid spomenika u portu Knež da ljudi vide deboto dvi stotine pobijenih partizani mrež njih deboto četiri stotine (od 1300 stanovnika!), antifašišti u vajk u borbi od Sut-jeske i Nerteve priko Knina do Trsta, a drugih njih pet stotin ci-vili, starci, žene i dica, zaprtih po talijanskih logori na Molatu, u Fraschette (Lazio) i na Sardegni; i deboto osandesiet nažganih hiž na Malen Ižu - da ljudi zapošta-ju na Tržaškem. Di su fašištoni delali štrade kako i po Istri, od squadristi 1919. do kokošari re-pubblichini« još maja 1945. I me par da san samo u Dolini vidija vec poginulih naših za- pišenih na spomeniku, koliko ja znan. Tuote nan je misto Ervin, tebi i meni, mrež naših pobijenih težaki i vogadori i narodnjaki i partizani. Pak mi povida Ervin da je pita barbu ča je bija u IX Korpusu; barba Mario, da je li koje-ga neprijatelja ubija. Da ni, a ča da je dela, donke. Barba Mario je reka da je bija diverzant, miner. In Mario uzame malega ne-vuoda na Soču - poglej tam dol nekaj črnega, to je vlak, to je b'lo moje delo. Potem pa pred razrušeni fašistički spomenik v Gorici (Gorizia), ki so ga ostavili ker tko porušenega; in to tudi je moje delo... A druga muoja fotografija spod ulike, muoj Ervin, neka bude; ulika je sve, jiena jedina starinska ulika, kad je rodna, kvin-tal ulik, dvajset litri ulja, dosti za škrbnega čovika. I jiena uovca, kvartin mlika na dan, dosti za težaka. Tomaž Skele me litrativa najprija kako cu ja, potle kako ce uon; co muoj, koji sritni ljudi, Ervin i Tomaž. Su bili skupa svade-ri; Iran via Bugarska i Turska. Bosna nakon hapšenja onog koljača. Evo ih sad na Ižu. Pravi Ervin; povej kaj je to Mediteran. Ola, mulo, kaj se ti je poslabšalo, pravim, povej ti meni kaj je Mediteran. Podarsi che xe un pochetin strambo, scriver ghe per un gior-nal sloven de qualcossa che sara publicado stesso giorno sul altro giornal sloven? Moram, jer Ervin H.M. je jedan od ljudi koje uvijek možeš či-tati; kao što je bio Albert Londre, ili Ilja Erenburg, ili Zuko Džum-hur, i kao što su Giorgio Bocca ili Poalo Rumiz. Posve smo suglasni Ervin i ja; američki model fiction-faction pomaknuo je granice i razbio kanone i stereotipe: Jed-nostavno, najbolje pisani žurna-lizam je literatura, a najbolje pisana literatura je žurnalizam. Seveda, akademiki in kritiki, esteti in raziskovalci ne mislijo tako. No, kaj je je i kaj bo bo (jer nigdar ni bilo da ni nekak bilo, i nigdar ne bu da nekak ne bu!, by M. Krleža), Ervin končuje lastno knjigo reportaž, in upam da se bo enkrat lotil čiste literature. Intanto, gente mia, girando alajo propio cussi per vitz, diria che questo xe Mediteraneo. No, upam da bom uspel napisat vokabular in običaje jadranske, iz vsih entosov in dijalektov, ot Gra-deža do Drača, in vem da to ne bo teško; eno morje, oljka in ovca, nepozabljena ena lingua franca; veneto dei remadori e vogadori e pescadori e zapadori. GRADEŽ - LagunaMovies 2008 Veliko zanimanje za nemški film Olympia režiserke Leni Riefenstahl V noči med sredo in četrtkom (konec nekaj po 1. uri) se je v Gradežu zaključil pravi olimpijski maraton, ki je vseboval slovit film »Olympia« - delo nemške režiserke Leni Riefenstahl -, ki je edinstven dokumentarec olimpijskih iger v Berlinu leta 1936. Posebno zanimivo je, da je kopijo filma gradeški občini leta 1970 darovala sama režiserka, ki je letoviščarski kraj obiskala ob priliki nekega filmskega festivala. Leni Riefenstahl je umrla leta 2003, ko je bila stara 101 leto! Še do svojih 95 let se je ukvarjala s potapljaštvom in podvodnim filmanjem in fotografijo. Leto 1936 in Berlin pomenita popoln razcvet nacistične Nemčije in film v medijih redno uvrščajo med propagandni material tedanjih tam prevladujočih idej. Ogled je skoraj v celoti oprostil zlonamerne namene Leni Riefenstahl, ki ni sicer nikoli zanikala svojih simpatij do tiste dobe. Gre za zelo vesten dokumentarec, ki v razširjenem obsegu (traja tri ure in pol) vsebuje skoraj vse športne panoge in jih bogati s številnimi očitno študijskimi dodatki, kot so podvodni posnetki plavalcev, pogledi z jadrnic, portreti športnikov iz neposredne bližine med najhujšimi napori itd. Za vse te dodatke je bilo potrebno ogromno delo, ki jo je tedanji nemški stroj zmogel. Nemška zastava s kljukastim križem plapola samo v istitucionalnih prilikah (mimohod reprezentance, nagrajevanja), nacistični pozdrav pa je široko prisoten tako med gledalci otvoritve iger, kot med športniki (ne samo nemškimi) med raznimi nagrajevanji. Hitler nastopa večkrat. Najprej v vlogi »Ich erklaere die Spiele der 11. Olympiade als eroeffnet«, nato pa kot zelo zain- teresiran gledalec atletskih tekmovanj. Drugje ga v filmu ni. Nastopa predvsem kot navijač! Vneto gleda zalet skakalca Lut-za Longa, ki se bori z Owensom, dobrohotno sprejme izgubo palice nemške ženske štafete, ki je bila 100 metrov pred koncem teka v veliki prednosti. Ko pride do dobrega dosežka nemškega atleta, vstaja in izraža zadovoljstvo. Tisto, da je ob skoku Owensa do 8,06 m vstal in jezen zapustil stadion ni zabeleženo. Morda do takega dogodka niti ni prišlo in je nastal kasneje, ker zgodovino seveda pišejo zmagovalci. Olimpijski nastopi Hitlerja, nikakor niso podobni vlogi »fuehrerja«. Nemci bi jih dobrohotno ocenili za posege strica Predvajanje filma je priklicalo številno občinstvo Adija (Adolfa). Znaten del filma je posvečen konjski dirki čez drn in strn, kjer so nastopali samo častniki raznih vojsk. Slučajno (morda pa tudi ne) je Leni Riefenstahl postavila v smešen položaj italijanskega tekmovalca, ki je, kot večina ostalih, po zelo nevarni pregradi skupaj s konjem padel v veliko lužo. Vrli oficir se je hitro izmotal iz zagate in začel vleči konja na drugi breg, štirinožec pa ni in ni hotel iz vode. Film, ki spada med velike dosežke kinematografije, je že velika redkost, ogled pa je razblinil dvome, da gre za propagandno delo. V njem obilno nastopajo vsi športniki in navijači drugih narodnosti. B. Križman SALZBURG - Festival 2008 Ljubezen je močna kot smrt Superintendant Jürgen Flimm je v verzih Visoke pesmi našel navdih za letošnjo temo »Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, ljubosumnost pa kruta kakor grob«- so verzi Salomonove Visoke pesmi v Stari zavezi, v katerih je superintendant Jürgen Flimm dobil navdih za letošnjo vezno temo Salzburškega festivala. Po lanski, bolj intelektualistično zastavljeni temi »Senčna plat razuma«, s katero je debitiral v novi funkciji kot glavni akter enega od najbolj prestižnih poletnih festivalov na svetu, je Flimm izbral za drugo leto umetniškega vodstva temeljni binom Ljubezni in Smrti, kar lahko zveni bolj konvencionalno, a nič manj prikupno. Večina, tragičnih opernih in dramskih zgodb sloni na neločljivi povezavi nesrečne ljubezni z neizbežno usodo, zato je bogat festivalski program lahko črpal iz široke palete velikega repertoarja, kar je tudi letos zagotovilo ob umetniškem tudi nezanemarljiv tržni uspeh s skoraj v celoti razprodanimi ponovitvami. »Ljubezen se ne boji smrti, vsaj v bajeslovju, poeziji in glasbi, kjer je polno ljubezenskih mučenikov« - pojasnjuje književnik Dieter Borchmeyer v uvodnem prispevku programske knjižice. Vrsto romantičnih »žrtev« je odprla kontroverzna, nova uprizoritev Mozartove opere Don Giovanni, ki jo je režiser Claus Guth postavil v živalsko razsežnost gozda, kjer se odvija nagonski »lov na žensko«. V festivalu o Smrti in Ljubezni je bila skoraj obvezna izbira Verdijevega Otella, v katerem protagonist ubije pre-ljubljeno Desdemono in si pred lastno samomorilsko smrtjo zaželi poljub slovesa. Vodstvo temperamentnega Riccarda Muti-ja je postalo najmočnejši element izvedbe in je zahtevalo tudi od režije najprej spoštovanje potreb pevcev. V teh dneh je doživela premiero v tradicionalni postavitvi tudi Gounodova opera Romeo in Julija, v kateri je gruzijska sopranistka Nino Mac-haidze nadomestila Netrebkovo kot odrska partnerka tenorista Rolanda Villazona. 6.avgusta so se pričele ponovitve Bartokove opere Grad vojvode Sinjebradca, kateri bodo sledile reprize Mozartove Čarobne piščali, medtem ko velja še veliko pričakovanje za uprizoritev Dvoräkove Rusalke. Dramski program se je pričel s peturno uprizoritvijo priredbe romana Zločin in kazen, kateri je naslednji dan, po festivalski tradiciji, sledil vsakoletni Slehernik, v katerem se je vsa pozornost usmerila v novo interpretko vloge Naslade, to je nemška igralka Sophie von Kessel, ki je dala Slehernikovi ljubici (po navodilih režiserja Christiana Stückla v simbolično modri obleki, namesto bolj običajne rdeče barve) veliko ekspresivnih odtenkov v bolj psihološko poglobljeni kot alegorično zaznamovani kreaciji, pri kateri je marsikdo pogrešal večjo mero strasti (avstrijska publika je zelo občutljiva do izvedbe dramskega simbola festivala). V naslovni vlogi že sedmič kraljuje pristni Peter Simonischek. »Smrt, kje je tvoja bodica? Pekel, kje je tvoja zmaga?«- spra- šuje tekst Nemškega rekvijema Johannesa Brahmsa, ki bo kot eden od najbolj pričakovanih dogodkov zazvenel od 15. do 18. avgusta na slovesnem koncertu v spomin na dirigenta Herberta von Karajana ob stoletnici rojstva. Med izstopajočimi dogodki koncertnega programa je vreden omembe vsaj recital, s katerim se je pianist Alfred Brendel poslovil od salzburškega festivala, seveda z glasbo Haydna, Mozarta, Beethovna in Schuberta. Se-deminsedemdesetletni mojster zapušča namreč koncertne odre in bo izvedel decembra na Dunaju zadnji koncert svoje kariere. V Salzburgu se kultura ne more odpovedati glemurju; parada zvezdnikov popestri tudi letos festivalske večere in lov na svetovno priznane umetnike napolnjuje strani časnikov in revij. Avstrijci so še zmeraj zaljubljeni v svojo očarljivo pepelko, sopranistko Anno Netrebko, kateri posvečajo osladno pozornost, kljub temu, da je letos zaradi nosečnosti odpovedala svoj nastop v operi Romeo in Julija in se je prikazala v parterju le kot zaljubljena gledalka svojega prikupnega partnerja Erwina Schrotta (Leporello v operi Don Giovanni). Ambasadorka Unicefa, igralka Vanessa Redgrave se ob nastopu v britanski dramski produkciji The Year of Magical Thinking pojavlja tudi na srečanjih s publiko, Gérard Depardieu pa si je ob gastronomskih etapah privoščil premiero Otella. Prihod igralca Klausa Marie Brandauerja, večkratnega festivalskega Slehernika pa je vzbudil rahlo nelagodje na premieri Slehernika, saj je njegova prisotnost delovala precej moteče in s polemičnim predznakom na počutje sedanjega nositelja te vloge. Izbira nove barve za obleko Slehernikove ljubice je narekovala trend prvih premier festivala, kjer so najbolj elegantne gospe razkazovale večerne toalete pretežno v odtenkih modre barve. Frivolne note spadajo v folkoro festivala, kjer so kulturne vsebine vsekakor vedno na prvem mestu tudi v spremnih pobudah, kot je nov Projekt za mlade pevce, ki ga vodita Barbara Bonney in Michael Schade in v sklopu katerega se pevci s celega sveta lahko izpopolnjujejo s priznanimi mojstri. Pozornost do mladih se izraža tudi z delom gostujočega mladinskega orkestra Simon Bolivar iz Venezuele, ki vadi in nastopa pod vodstvom Gustava Dudamela. O večno fascinantni temi Ljubezni in Smrti bo festivalska publika razmišljala do 31. avgusta, ko bo celotni niz predstav in koncertov sklenil nastop Berlinskih filharmonikov, ki jih bo taktirka stalnega dirigenta Simona Rattleja vodila skozi sugestije najbolj emblematične zgodbe o usodni ljubezenski zvezi v nemški literaturi in glasbi z izvedbo znanega Preludija in Izoldine ljubezenske smrti iz Wagnerjeve opere Tristan und Isolde. Rossana Paliaga 22 Sobota, 9. avgusta 2008 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Bralec Edinosti je v teh dneh poslal pismo uredništvu, v katerem je komentiral italijansko veselico, ki se je te dni vršila na Rocolu. Bralec se namreč ne zgraža nad veselico kot tako, ampak nad postavljanjem 'trikolore' na samem kraju prireditve... »Minolo nedeljo priredili so bil regnicoli (Italijani iz kraljestva) neko veselico na vrtu restavracije 'Nic-hetto' v Rocolu, kjer je bilo obilo 'prisrčnega' rajanja in kričanja 'milih' nam gostov od onkraj velike luže. To rajanje bi nas ne bil prav nič motilo, ker smo svobodoljubni in pripuščamo rade volje, naj se vsak veseli po - svoje. Ali nekaj druzega je bilo na tej re-gnicolski veselici, česar ne moremo zamolčati. Na veseličnem prostoru sta v pričo policijskih organov (videli smo enega službujočega oficijala in več stražarjev) na zelo vidnem mestu plapolale dve po tri metre dolgi italijanski trikolori, a vrt je bil ves prepreden z malimi laškimi trobojnicami in to sre- di slovenskega Rocola. Nikakor nismo napisali teh vrstic z namenom, da bi morda hujskali proti italijanski trikolori. - O ne! - Ako je razobešanje isti policiji prav (kakor se je to videlo v Rocolu) in slavni vladi, nam je tudi prav. Samo na nekaj bi 'slavno isto' upozorili, namreč: da v bodoče pušča na miru tudi našo trobojnico; kajti še nam je v živem spominu, na kak netakten način so se hoteli 1. majnika policijski organi polastiti naše trobojnice pred 'Narodnim domom'. Ako se ne bo vpoštevalo tega, potem pa naj slavna policija v bodoče italijansko trikoloro malo bolj zavaruje, nego minole nedelje v Rocolu. Kajti vašega 'schonnendes Vorgehen' (po dunajskih ukazih) proti regnicolom, še ne priznavamo kakor vzrok, da se z nami - avstrijskimi državljani in na lastni zemlji netaktno in brezobzirno postopa. - Toliko v 'rahel opomin' onim, katerih se to tiče.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DMEVNIK Ravnateljstvo velikega ladjedelniškega kompleksa CRDA, ki ima svoje ladjedelnice in razne druge velike industrijske obrate v Trstu, Tržiču in Miljah, je pripravilo načrt za odpust okrog tisoč "starih" delavcev, ki niso še dopolnili petinšestdesetega leta starosti. Vest je zbudila med vsemi uslužbenci CRDA in med prebivalstvom veliko zaskrbljenosti, saj je to začetek krize proizvodnje v največji tržaški, tržiški in miljski industriji. »Vesti o odpustih so se že pred časom razširile med javnostjo. Sedaj pa je ravnateljstvo CRDA sklenilo odpustiti prve skupine starih delavcev v tržaških in tržiških obratih. V Trstu so sklenili najprej odpustiti osemintrideset delavcev, v Tržiču pa sedeminštirideset delavcev. To sta samo prvi dve skupini, ki jima bodo v najkrajšem času sledile še druge do skupno okrog tisoč delavcev. Obenem pa ne bodo na njihovih mestih zaposlili niti enega mladega delavca, kar pomeni, da ti odpusti niso bili sprejeti v okviru pomlajevanja delovne sile v obratih CRDA, ampak so posledica nove velike krize tržaških, tržiških in miljskih industrijskih obratov CRDA.« Z odpusti delavcev, ki imajo manj kot petinšestdeset let, je ravnateljstvo CRDA enostransko razveljavilo sporazum iz oktobra leta 1953, ki ga je podpisalo s sindikalnimi organizacijami, da ne bodo odpuščali z dela delavcev, ki niso še presegli petinšestdeset let starosti. To je zagotovil tudi bivši minister za državne udeležbe Bo, ko je med zadnjo volilno kampanjo govoril na Trgu Goldoni. Tudi sedanji minister za državne udeležbe Lami Starnuti je nedavno zagotovil predstavnikom vsedržavnega vodstva FIOM, da v podjetjih IRI ne bodo odpustili »nobenega delavca pred koncem letošnjega leta«. »Vprašanje je tako resno, da je tukajšnja FIOM takoj protestirala pri zvezi podjetij IRI Intersind in zahtevala takojšnje sklicanje sestanka med ravnateljstvom CRDA ter sindikalnimi organizacijami,« je zaključil PD. FILMI PO TV Sobota, 9. avgusta, Rai 3, ob 20.30 C'era una volta in America Režija: Sergio Leone Igrajo: Robert De Niro, James Woods, Joe Pesci Veliki italijanski režiser je svoje tretje oko uprl v življenje Noodlessa, židovskega veljaka, ki je v East Si-deu odločal o življenju in smrti marsikaterega so-narodnjaka, a je naposled postal tudi sam žrtev svojega nasilja. Film, ki je hkrati tudi zadnje Leoneje-vo delo, je svojevrstni prikaz petih desetletji ameriškega vsakdana, od leta 1920, pa vse do začetka sedemdesetih let. Od trenutka, ko sta Max in Noodles še zelo mlada pričela svoje sodelovanje s krajevno tolpo nepridipravov, mimo njune aretacije pa do dokončne vrnitve na prostost, ko pa se prijateljska vez, ki ju je do takrat združevala, vidno skrha. Film so delno posneli na beneškem Lidu, v hotelu Excelsior, ki letos praznuje 100 letnico obstoja. Nedelja, 10. avgusta, Rai 3, 23.30 Grbavica Režija: Jasmila Zbanic Igrajo: Mirjana Karanovic, Luna Mijovic, Kenan Catic in Leon Lucev Zlati lev na berlinskem festivalu in obžalovanje selektorjev beneške Mostre, ki so samo nekaj mesecev prej prav ta film zavrnili. Režiserka dela je mlada sarajevska avtorica Jasmila Zbanic, ki je filmski prvenec posvetila pripovedi o množičnem posiljevanju bosanskih žensk. Njena trpka, žensko obarvana pripoved opisuje življenje mame Esme in njene dvanajstletne hčerke Sare. Junakinji preživljata svoj vsakdan v sarajevskem predelu Grbavica. ki je v času vojne utrpel nadvse hudo nasilje. Sara, tipično dvanajstletno dekle se seveda trudi, da bi izvedela kaj več o očetu, ki ga ni nikoli spoznala in verjame, da je umrl kot vojni heroj. Esma pa prikriva hčerki neizrekljivo resnico o očetovi identiteti, saj je bil dekličin oče srbski vojak, ki je sodeloval pri posiljevanju bosanskih žensk. Ponedeljek, 11. avgusta, canale 5, ob 23.30 Litigi d'amore Režija: Mike Binder Igrajo: Kevin Costner, Joan Allen, Erika Christensen, Keri Russell in Evan Rachel Wood Terry dobro ve, kaj je trdo življenje. Odločna in prikupna žena se mora sprijazniti z vlogo matere samohranilke, ko njen dragi nekega dne izgine nezna- * ' * * * ^ no kam. Naporna vzgoja štirih hčera postane še bolj zapletena, ko se Terry zaplete v ljubezensko zvezo s simpatičnim sosedom, bivšim igralcem bezbola in radijskim did-žejem. To pa je tudi priložnost, da s svojimi odraščajočimi hčerami podoživi romantične trenutke in jim istočasno pomaga razrešiti tudi njihove ljubezenske teaave. Petek, 15. avgusta, Rai 1, ob 21.20 Sabrina Režija: Billy Wilder Igrata: Audrey Hepburn in Humphrey Bogart Tistim, ki radi sanjajo, se nikoli ne udajo in verjamejo v moč ljubezni, bo Wilderjeva ljubezenska zgodba nedvomno všeč. Na Long Islandu se odvija življenje sramežljive Sabrine, ki se je zaljubila v bogatega sina premožne družine, pri kateri je njen oče zaposlen kot šofer. Ko se oče zave hčerkinih čustev, jo nemudoma pošlje v tujino, da bi v Parizu pozabila na bogatega dediča. Ob Sabrinini vrnitvi domov pa se marsikaj spremeni in v Franciji pridobljeni čar prevzame tudi Davida, sina očetovega delodajalca. Petek, 15. avgusta, canale 5, ob 21.20 Mediterraneo Režija: Gabriele Salvatores Igrajo: Diego Abatantuomo, Claudio Bisio, Skupina italijanskih vojakov, tovarištvo, prijateljstvo in nadvse očarljivo Sredozemlje so osrednje sestavine celovečerca, s katerim si je Gabriele Salvatores že pred sedemnajstimi leti prislužil oskarja za najboljši tuji film. Dogajanje je postavljeno v Grčijo, v čas druge svetovne vojne, ko se skupina italijanskih vojakov znajde na pozabljenem otoku, kjer naj bi stražili eno od italijanskih postojank na Egejskem morju. Šestim mladeničem je kaj kmalu jasno, da je njihova prisotnost povsem brezvezna in se zato odločijo, da si privoščijo drugačne zabave. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV TRAVA DRUGE KOŠNJE LOUIS EISENMANN STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO MAJHEN DIRKALNI AVTOMOBIL ZAGANJALNIK PRI AVTOMOBILU FOTO KROMA PERZIJSKA SVETA KNJIGA BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO KRAJ V ITALIJI, JU2NO OD BOCNA NEMŠKI FIZIK, NOBELOVEC (MAX VON) NEDELAVNOST, NEGIBNOST SAMODRŽEC, TRINOG PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC TROPSKI KUŠČARJI DUHOVNIK (SLABS.) SLOVENSKI PESNIK (NIKO) NOVA VRSTA ZAČRTANA POT JADRANSKI OTOK DALJŠE OBDOBJE KRSTA HROŠČ VINORODNE RASTLINE CRISTOFORO NEGRI LOJZE UDE VRSTA GOSP. DEJAVNSOTI REKA V FRANCIJI TRAKULJAVA BOLEZEN LETOPIS, KRONIKA HALOGEN PLIN NIKOLA TESLA KRAJŠA LITERARNA RAZPRAVA OPICA Z DOLGIM GOBCEM ODRASLA SAMICA KONJA TO2ENCEVA NASPROTNA TRDITEV SEMENIŠČE OKENSKA NAVOJNICA KRAŠKA ČRNINA VELIKO FINSKO JEZERO CIGARETNI OSTANEK PIJAČA STAR. SLOVANOV TROPSKA VODNA RASTLINA ORIENTALSKA RIŽEVA ZGANJA KONCI POLOTOKOV STARA JAP. PRESTOLNICA NIZOZEMSKI TEOLOG (CORNELIS) TERMIN ŽENSKO IME ITALIJANSKA PRITRDILNICA PRETEPAČ BEOT1JCI ABELOV BRAT SLOVARČEK - ANGREN = mesto v Uzbekistanu • INARI = finsko jezero • ISLE = reka v Franciji * JANSEN = nizozemski teolog * LAUE = nemški fizik • NARA = stara japonska prestolnica • ORA = kraj ju2no od Bocna / RADIO IN TV SPORED Sobota, 9. avgusta 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2008: MlPZ Kraški cvet - Trebče 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.15 Aktualno: Settegiorni 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.45 Nan.: Lady Cop 12.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Dok.: Overland 7 - Ritorno in Siberia 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Speciale Easy Driver 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Senza zucchero (komedija Indija, '07, r. R. Balki, igra Amitabh Bachchan) 23.20 Nočni dnevnik 23.35 Variete: Premio Roma - mednarodno tekmovanje plesa 0.30 Aktualno: Appuntamento Rai Due 6.05 Poletne Olimijske igre Peking 2008 8.00 9.00 Dnevnik 8.20 10.00, 12.15, 15.30, 17.300limpij- ski dnevnik 9.05 Random 10.05 Kolesartvo - cesta (M) 10.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 11.30 Veslanje 12.30 Plavanje 13.00 Dnevnik 15.35 Beach volley 17.35 Šport: Olimia magazine 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Šport: Olimpiche emozioni 23.25 Nočni dnevnik 1.00 Šport: Buongiorno Pecchino V" Rai Tre 7.00 8.00 8.30 9.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 15.15 Aktualno: Magazzini Einstein Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli Aktualno: Explora Science Now! Film: Non stuzzicare la zanzara (glasbeni, It, '67, r. L. Wertmuller, i. R. Pavone, G. Giannini) 11.45 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike Dok.: Correv L7anno Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Dok.: Toto ospite a »Studio Uno 1966« 15.35 Film: Rugantino (kom, It, '73, r. P. F. Campanile, i. A. Celentano) 17.20 Film: Tolgo il disturbo (dram, It, '90, r. D. Risi, i. V. Gas-sman) 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.30 Film: C'era una volta in America (dram, ZDA, '83, r. S. Leone, i. R. De Niro, J. Woods) 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 0.40 Vremenska napoved ! Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan: Robinsonovi Nan.: T.J. Hooker Film: Un amore in prima classe (kom, It, '80, r. S. Samperi, i. E. Montesano) 14.50 Dnevnik in prometne vesti Aktualno: Fornelli d'Italia Nan.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Film: Nero Wolfe: Delitti d'amore (srh., ZDA '01, i. T. Hutton) Nan.: Psych Aktualno: Donnavventura Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Nan.: Criminal Intent Nan.: Il commissario Moulin 11.30 11.40 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 18.55 19.35 21.30 23.30 6.00 8.00 8.50 9.30 10.30 13.00 13.40 15.40 17.40 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 Canale S Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Circle of Life Film: Mariti in affitto (kom, It, '03, r. I. Borrelli, i. M. G. Cucinotta) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Beach Girls - Tutto in un'esta-te Nan.: E po c'e' Filippo Film: Poliziotto superpiu (Fant, It, '80, i. T. Hill) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: Ciao Darwin - L'anello mancante (vodi P. Bonolis) Nan.: Angela's Eyes Nočni dnevnik O Italia 1 6.20 6.55 7.50 10.45 11.15 12.25 13.40 14.05 16.00 17.50 18.30 19.00 Nan.: Zanzibar Nan.: Le nuove avventure di Flipper Risanke Nan.: H2O Nan.: Piu' forte ragazzi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Rtv - La tv della realta Film: La principssa e il marine (dram, ZDA, '01, r. C. Shapiro, i. A. Olsen) Film: Due gemelle on the road (kom., ZDA, '02, i. A. Olsen) Nan.: A casa di Fran 22.00 Dnevnik in vremenska napoved Film: Mowgli - Il libro della giun-gla (akc, ZDA, '94, r. S. Sommers, i. J. S. Lee, C. Elwes, Lena Headey) 20.45 Rtv - La tv della realtà 21.10 Film: Jumanji (fant, ZDA, r. J. Johnston, i. R. Williams) 23.20 Film: Global Effect (akc, ZDA, '02, r. T. Cunningham, i. D. Bernhardt) 1.10 Dnevnik - Studio sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.20 Dokumentarec o naravi 10.25 Nan.: Cristoforo Colombo 12.35 Proza: L'Inferno 12.45 Aktualno: L'ape regina 13.30 Aktualno: Viva le vacanze 13.50 Aktualno: Mosaico 14.10 Aktualno: Qui Cortina 15.20 Il meglio di 1 x 1 Giovani a Confronto 19.00 Aktualno: A.com Automobilissima 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: La taverna della Giamaica (r. A. Hitchock) 22.40 Klasična glasba 23.30 Inf. odd.: Incontri al caffe de la Ver-siliana LA 7.25 8.25 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 La 7 Variete: The Best Nan.: Professione avvocati Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: L'arte di arrangiarsi (kom, It, '54, r. L. Zampa, i. A. Sordi) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Film: La donna scimmia (kom, It/Fr, '63, r. M. Ferreri, i. U. To-gnazzi) Nan.: The Hustle Film: High Spirits - fantasmi da legare (fant, ZDA/VB, '88, r. N. Jordan, i. P. O'Toole, Daryl Hannah) 20.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Doctorology 21.10 Nan.: Jack Frost 23.05 Film: Capricorn One (tril, ZDA, '78, r. P. Hyams, i. E. Gould) {p Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 RISANKA 7.45 Igrana nan.. Podstrešje (pon.) 8.00 Pod klobukom (pon.) 8.35 Risana nan.: Smrkci 9.00 Slike iz Sečuana: Svila (pon.) 9.10 Kino Kekec: Ofsajd 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.50 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 14.25 Ljutomer: Prireditev ob 140-letni- ci prvega slovenskega tabora 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 17.50 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 21.20, 22.35, 1.55 50 let televizije 20.50 Poletna potepanja (o turizmu) 22.05 Poročila, vrem. napoved in športne vesti 23.30 Nad.: Lepa za umret 0.35 Film: Zbiralka (pon.) {T Slovenija 2 6.30 2.25 Zabavni infokanal 7.00 Peking: Olimpijske igre 2008 7.10 Kolesarstvo 10.55 Veslanje - predtekmovanja (prenos) 12.00 Odbojka (Ž): Italija - Rusija 14.00 Gimnastika - predtekmovanja in plavanje - kvalifikacije (prenos) 16.00 Judo - finale 17.35 Otvoritev POI 2008 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Slovenski magazin 22.25 Film: luna nad Karolino 0.10 Nad.. Elvis - zgodnja leta 1.30 Nad.: Vse po predalčkih Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.30 21.30 22.00 22.15 0.15 1.20 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja 21.10 Avtomobilizem Globus Vesolje je... Fuori servizio (glasbena oddaja) Brez meje (v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Verska odd.: Jutri je nedelja Peking: Olimpijske igre, dnevni povzetek Potopis 0.45 Vsedanes - Tv dnevnik Športna oddaja Slovenski magazin Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 Mladi @-a+e (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Primorski pili 2. del 21.25 Fens festival 22.25 Dogodivščine mame Manke, 2. del (pon.) 23.00 Settimana Friuli RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vsaka vas ima svoj glas; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Valentin Mandelc: Lornjon; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-20.00 Oglašanja z nogometne tekme Koper-Hit Gorica; 20.30 Legende; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodi-stria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glas- beni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 11.00 OI Veslanje; 11.35 Obvestila; 12.00 Tekma dneva: Lj - Peking; 13.00 OI plavanje; 13.30 Napoved sporeda; 14.40 OI pregled; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 16.20 (Ne)olimpijski Peking; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Pojemo in igramo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Festival Radovljica; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 9. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež g nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , srediste a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA MARIBOR O 15/25 PTUJ O M. SOBOTA O 15/25 ZAGREB 16/25 O ^NAPOVED ZA DANES Padavine bodo zjutraj večinoma ponehale. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, možne bodo še kakšne kratkotrajne plohe. Burja na Primorskem bo čez dan slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, v alpskih dolinah okoli 10, najvišje dnevne od 22 do 25, na Primorskem okoli 28 stopinj C. Nad deželo pritekajo bolj suhi in stabilni tokovi z juga. Za hladno fronto se je nad srednjo Evropo zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22 Dolžina dneva 14.24 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.06 in zatone ob 23.38 A BIOPROGNOZA Danes vreme na splošno počutje in razpoloženje ne bo opazno vplivalo, le pri najbolj občutljivih bodo prehodno možne manjše težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 16.00 najvišje 22 cm. Jutri: ob 1.39 najnižje -31 cm, ob 9.21 najvišje 11 cm, ob 13.05 najnižje 8 cm, ob 18.37 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........23 2000 m............9 1000 m ..........17 2500 m............5 1500 m...........12 2864 m............3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER CELOVEC O 12/26 TRBIŽ O 10/25 O 9/24 KRANJSKA G. O GRADEC 12/27 O 10/25 S. GRADEC MARIBOR 012/26. M. SOBOTA O 11/26 VIDEM O 17/31 O PORDENON 18/30 ČEDAD O 18/30 GORICA O in/i i O N. GORICA 1Í/OJI O TRŽIČ 12/25 O KRANJ O - LJUBLJANA 15/26 POSTOJNA O 12/24 KOČEVJE CELJE 12/26 O PTUJ O N. MESTO 14/26 O ^ ZAGREB 15/27 O -N REKA 17/28 _ O ČRNOMELJ Na območju celotne dežele bo jasno, z izjemo kakšnega manjšega popoldanskega oblaka v hribih. Pihal bo zmorec. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo večinoma sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. V ponedeljek bo pretežno jasno in spet topleje, proti večeru bo ponekod zapihal jugozahodnik. SEVERNA KOREJA - Nemška državljanka Po 47 letih ponovno srečala svojega moža Renate Hong kaže sliko iz leta 1961 z možem in prvim sinom ansa SEUL - 71-letni Nemki Renate Hong se je izpolnila dolgoletna želja, da bi se po 47 letih ponovno srečala s svojim soprogom Ok Geunom, ki se je moral leto dni po njuni poroki vrniti domov v Severno Korejo. Zakonca se vse od takrat nista več videla. Renate Hong in sinova, stara 47 in 48 let, ki sta očeta videla samo na dveh starih fotografijah, so s frankfurtskega letališča odpotovali v to izolirano komunistično državo, potem ko so severnokorejske oblasti prvič po dolgih letih dovolile vstop v državo nekomu, ki ni državljan Južne Koreje, da se lahko sreča s svojo družino. Par je sicer prvič vzbudil pozornost medijev že pred dvema letoma, ko jima je pomoč ponudil južnokorejski Rdeči križ. Nemški Rdeči križ in zunanje ministrstvo v Berlinu sta nato ugotovila, da je soprog Hongove še živ in si je v Severni Koreji ustvaril novo družino. Ko je Hongova lani obiskala Južno Korejo, je tako severnokorejske kot južnoko-rejske voditelje zaprosila, naj ji omogočijo srečanje z izgubljenim možem. Leta 2007 je nato prvič po dolgih letih prejela njegovo pismo. (STA) Nemci se pritožujejo nad vsiljivimi ruskimi turisti BERLIN - Prepiri z Britanci o tem, komu bodo pripadla mesta najbliže bazenom, so preteklost. Nemški turisti se soočajo z novo grožnjo: invazijo ruskih turistov na "njihova" letovišča v Turčiji, je pisal nemški dnevnik Bild. "Rusi zavzemajo naš počitniški paradiž ... še hujši so od Britancev," je v petek pisal dnevnik Bild in nadaljeval z besedami Ulrike in Tonija iz nemškega Freiberga: "Pazite se! Izrivajo vas v restavracijah ... si polnijo krožnike do roba, ob osmih zjutraj smrdijo po alkoholu in se ne znajo obnašati." Časnik je nadaljeval z zgodbo nekega drugega nemškega para, ki je moral na počitnicah v Turčiji zaradi "nadležnih" Rusov zamenjati svoj hotel, in besedami Emse iz Bodruma, da je obnašanje Rusov "nezaslišano". Piše tudi o "na tisoče ruskih kurbah ... tako imenovanih Natašah", ki vsako leto priletijo v Turčijo in "visijo v hotelskih preddverjih" ter čakajo na bogate ruske turiste. V tujino se letno odpravi okoli sedem milijonov ruskih turistov, najhujše med njimi pa bi lahko po pisanju Bilda uvrstili v dve kategoriji: "1. Povsod kosmati, velik trebuh, majcene kopalke, debela žena. 2. Nepobriti, plešasti, brez srajce, ogromno nakita. Žena v tangicah in visokih petah. Umetne prsi, pobarvana blondinka." (STA)