v ROGAŠKI SLATINI BODO LETOS DO­ KONČALI DELA NA DVAINTRIDESET- STANOVANJSKEM BLOKU, KI GA GRA­ DIJO ZA POTREBE STEKLARNE IN DVANAJSTSTANOVANJSKEM BLOKU ZDRAVILIŠČA. TAKO BODO LETOS IZ­ ROČILI STANOVALCEM BLIZU 70 STA­ NOVANJ DRUŽBENEGA SEKTORJA. ZA GRADNJO NOVIH STANOVANJ JE OB­ ČINA PREDVIDELA 363 MILIJONOV DI­ NARJEV, POLEG TEGA BODO ZASEB­ NIKI IN KMETJE — BORCI VLOŽILI V STANOVANJSKO IZGRADNJO OKROG 124 MILIJONOV DINARJEV. POSNETEK PRIKAZUJE STANOVANJSKI BLOK NAD ZDRAVILIŠČEM PRED DOGRADITVIJO. KAJ JE Z DRUŠTVOM Nedaleč od Šmarja je na majhni vzpetini prijazna vasica Kristan vrh. Res je, majhna je, kar pa ni vzrok, da ne bi imela tudi svojega gledališča v malem. V gasilskem domu so si vaščani uredili dvora­ no z odrom, kjer lahko ob raznih priložnostih marsikaj pokažejo. Prosvetno društvo je letos uprizo­ rilo res samo eno igro, in to kome­ dijo »Priložnostni zdravnik«; v njej so večinoma igrali mladi ljudje, ki so bili prvič na odru. Komedijo so si ljudje iz vasi in bližnje okolice kaj radi ogledovali; zdaj pa se boje, da je društvo zaspalo in da se jih s čim podobnim to sezono ne bo teč spomnilo. Strinjajo se, da čla- . nom v društvu primanjkuje proste­ ga časa — je pa dejstvo, da je ta dejavnost v vasi edina, ob kateri se lahko razvedrijo. F. K. KIRIRČKOVA POŠTA »Ku.rirčkova pošta je vsako leto j.a nas po- *sebrfb doživetje,« pravijo pionirji odreda i,»Viktorja Šosterja« z vranske osnovne šole. ,,Letos so jo organizirali še posebno svečano in skrbno. V okolici Vranskega je mnogo •spomenikov padlim borcem, ki so jih letos iprav lepo uredili. Na Gorici, majhni vzpeti­ ni, oddaljeni nekako 15 minut iz Vranskega, je lep spomenik v spomin na ustreljene bor- ;Ce štirinajste divizije, ki so jih Nemci ujete 'mučili v zaporih n jih nato, rekoč, da so ;svobodni, izpustili. Ko so izmučeni in pre- ;tepeni hoteli oditi, so jih v hrbet postrelili. Ob tem spomeniku so pionirji kurirji spre- *geli kurirsko torbo s pismom tovarišu Titu \m jo prenesli do prostora pred šolo. Pismo, ki vsebuje najlepše želje ob rojstnem dnevu .na^^ga Tita, je prebral in podpisal Zmago Jš(»ter,.;sia\Viktorja Šosterja — legendamc- f ga Dobrovoljskega Mihe, po katerem nosi pionirski odred tudi svoje ime. Dva dni ka J sneje so mladi pionirji pripravili zelo slo­ vesno tud Titovo štafeto, katere začetna pot je bila od spomenika padlih borcev na^Creti. Os. S. ŠTAFETA V lAŠKEM Sprejema letošnje Titove štafe­ te v Laškem se je udeležilo znatno več občanov kot pretekla leta. Že uro pred prihodom štafete so se pričele zbirati na prireditvenem prostoru številne skupine občanov; malo pred prihodom zvezne štafete je pri"spelo iz raznih smeri občine še 22 lokalnih štafet. Nosilce teh štafet in malo kasneje tudi zvezne »štafete je množica pozdravljala z burnimi vzkliki in jih obsula s spo­ mladanskim cvetjem. Po kulturnem ])rog4;amu, ki so ga izvedli pevski zbori in godba na pihala, so štafeto prevzeli v varstvo mladinci tekstil­ ne tovarne »Volna.<, kjer je štafe­ ta tudi prenočila. Naslednji dan pa so jo člani avtomoto zveze ponesli dalje preko Rimskih Toplic v Brez­ no, kjer so jo prevzeli mladinci ob­ čine Hrastnik. V NEKAJ VRSTAH I PRIZORITEV IN GOSTOVANJE Gornjegrajsko kulturno prosvet­ no društvo je pred dnevi v Ljubnem v Savinjski dolini gostovalo s Can­ karjevo igro Pohujšanje v dolini Šentflorjauski. Igro so uprizorili tu­ di v Gornjem Gradu. Režiral jo je doktor Franc Urlep. ; ŠTAFETA V RADEČAH IZ Radeč je letos odšla na pot republiška štafeta, ki so jo kljub zgodnjim uram pričakali mnogi Ra- dečani. Izvedli so lep kulturni program. USPEH ŽENSKE EKIPE ŠOLSKEGA CENTRA BORISA KIDRIČA ZOPET PRVE ŽENSKA EKIPA VAJENK - FRIZERK ŠOLSKE"- GA CENTRA BORIS KIDRIČ IZ CELJA JE PRED DNEVI NA REKI OSVOJILA PRVO MESTO. TEK­ MOVANJE JE BILO ORGANIZIRANO V POČASTI­ TEV PROSLAVE 20-LETNICE OSVOBODITVE RE­ KE. PO TREH LETIH SO CELJANKE IZTRGALE PRVO MESTO MARIBORČANKAM, KI SO TRI LE- TA ZAPOVRSTJO OSVAJALE PRVO MESTO. CE- LJANKE SO BILE 3 LETA ZAPOVRSTJO DRUGE. Tekmovanje vsako leto organizi­ ra tovarna Ilirija iz Ljubljane. Le­ tos je bilo tekmovanje v sindikal­ ni dvorani doma Djuro Salaj na Reki. Udeležilo se ga je več ekip iz Zagreba, Maribora, Ljubljane, Beograda, Karlovca, Splita, Reke Opatije in Celja. Tekmovale so moške in ženske ekipe učencev va­ jeniških šol frizerske stroke. Prvo tovrstno tekmovanje je bilo leta 1961 v Kamniku. Na tem tek­ movanju so bile najuspešnejše Ce- Ijanke, saj so osvojile prvo mesto in prehodni pokal. Naslednje leto je bilo tekmovanje v Celju, kjer so Mariberčanke prevzele vodstvo in prehodni pokal. 1963. leta je bilo tekmovanje v Mariboru, kjer so zmagale Mariborčanke in dobile prehodni pokal v trajno last. V vseh teh letih je bila ženska ekipa celjskega šolskega centra druga, šele letos ji je znova uspelo Mariborčankam iztrgati prvo mesto in priznanje. Osvojeno ])rvo mesto je nedvomno velik us- i)eh in priznanje ekipi, strokovne­ mu učitelju in vzgojitelju FERDU I ORBEKU, ki jih vzgajja in uči ter šolskemu centru Borisa Kidriča v Celju. -ez IZOBRAŽEVALNI TEČAJ Na nedavnem razgovoru konjiške (l( liuske univerze in gospodarskih organizacij kovinske stroke v Vi­ tanju so razpravljali predvsem o organiziranju strokovnega izobraže­ vanja kovinskih delavcev. Kovinski jjodjetji, ki sta v tem kraju, za­ poslil jeta okrog 180 delavcev, od ka- icrili je precej takih, ki jim pri- 111,1 njkuje teoretičnega znanja. Zato konjiška delavska univerza še v tem letu pripravila poseben tečaj. V. L. ^ VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE V MOZIRSKI OBČINI ZAMUJENI ROKI Nekaj gospodarskih organiza­ cij je zamudilo roke za razpis volitev v samoupravne organe. V minulih dneh so bile volitve v vseh večjih gospodarskih orga­ nizacijah. Po dosedanjih podat­ kih je v novih samoupravnih or­ ganih več mladine in žena. Do sedaj so bile že volitve v organe samoupravljanja v vseh večjih gospodarskih organizaci­ jah, kot so lesno industrijski kombinat, gozdno gospodarstvo, zgornje savinjska kmetijska zad­ ruga, obrat Konusa v Spodnji Rečici in drugi. V vseh gospodar­ skih organizacijah na področju mozirske občine so že razpisane volitve v organe samoupravlja­ nja. ZLATA POROKA V Vitanju sta konec prejšnjega meseca praznovala zlato poroko zakonca Martin in Marija Pogladičeva, ki sta srednja kmeta v vasi Paki pri Vitanju. Oče Martin je znan kot dober sadjar in napreden kmetovalec in je najstarejši član vitanjske gasilske čete. Ob njuni jubilejni proslavi jima je priredila občinska skupščina Slov. Konjice sprejem in ju obdarila. JAKA SLOKAN: OD ŽALCA DO CELJA, PA ŠE KAJ DLJE! Nikoli V življenju se mi ni ni­ ti sanjalo, da bom kakorkoli ozi­ roma kdajkoli moral poseči v za­ pisovanje popravkov glede na »zgodovino« naselja Žalec. Zad­ nja leta pa se vrste dogodki in ustrezne objave v časnikih o teh dogodkih — ali še bolje dogaja­ njih — tako na gosto, da moram na plan nolens — volens (nočeš — hočeš). Navajam samo tri primere, takšne, o katerih so bralkam in bralcem CT dokazi prav lahko dosegljivi. 1. Po naključju domala natanč­ no pred 5 leti me je Karel (Kar­ la) STRAHOVNIK, mizarski obrtnik v Žalcu, kaj hitro »pre­ pričal«, da ne bi bilo prav nič napak, čc bi »spisal kaj primer­ nega« o zgodovini žalskega Pro­ stovoljnega gasilskega društva, ki bi rado priredilo čim bolj »imenitno« proslavo 80. obletnice ustanovitve »Požarne hrambe«, zakaj njegova proslava naj bi bi­ la prva v vrsti prireditev za po­ častitev 20. obletnice vseljudske vstaje 1941. Htel ne htel sem pristal in v »okroglih« 14 dneh »uredil« 44 strani žepnega formata veliko brošurico. Izredno kratko ome­ njen rok in sam namen, to je, za mobilizacijo množic, sta bila vzrok, da sem "zares na hitro roko zbral nekaj zgodovinskih dejstev, ki sicer veščemu očesu takoj spregovore o nepopolnosti, ki pa so vendar le — dejstva; tam, kjer stvari nisem še mogel — kakor pravimo — »do dna«, pa sem poudaril, da gre samo za domneve! Mimogrede! Kolikor vem, ima POD Žalec na voljo še nekaj iz­ vodov teh brošuric. To je bilo le­ ta 1961. 2. Pred mesecem sem prejel od Vyzkumny ustav chmelarsky v Žalcu (ČSSR) ^smo, v kate­ rem so mi mimo odgovora na moje predhodno pismo v zvezi s preučevanjem zgodovine hme­ ljarstva priložili dvoje jubilejnih znamkic »Žatec — 700 let« in Ža- tec — 700 let : 1265 — 1965«, ki ju prikazuje spodnja slika. žatec je osredek čehoslovaške- ga hmeljarstva, nekako enako kot Žalec slovenskega; seveda s pristavkom, da je treba ustrezno pač spremeniti. Bodite prepričani, da je ko­ lega v žateškem Hmeljarskern znanstvenem zavodu s priloži- tvijo znamk' hotel le dobro oziroma da me je želel ta­ kole mimogrede opozoriti na njihov redek jubilej, na katere­ ga so se znova na moč in vse­ stransko pripravili. Cehoslovaška književnost premore namreč že na ducate knjig o njihovem in o svetovnem hmeljarstvu in prav- tako monografij o večjih pride­ lovalnih centrih, zlasti kajpak v Žatcu. Posredovali so mi na pri­ mer tudi eno zadnjih publikacij: ŽATEC — Arhitetski in urbani­ stični razvoj — 1958. Mene je ta »priloga« zadela v živo, še posebno zdaj, ko znova in znova ugotavljam — neobsta- janje monografije o Žalcu. 3. Tretji primer pa me je tako razhudil, da sem končno zares moral »prijeti za pero«. LEPO MESTO, glasilo Olepševalnega in turističnega društva Celje, je namreč na 15. strani svoje zadnje številke (št. 1 — V. letnik z dne 25. aprila 1965) objavilo nepod­ pisan prispevek »Žalec je postal mesto«. Pričakujem, da je tega LEPE­ GA MESTA še dovolj na voljo, tako, da lahko sleherni takoj pre­ veri moja izvajanja. '>ek,-^ katerem podčrtujem me- ^sta v tekstu, ki jih želim osve- mesta v tekstu, ki jih želim osve­ tliti. » ... Začetek Žalca sega v sred­ nji vek, že leta 1426 je postal trg prvi v Savinjski dolini. Žalec be­ leži tudi več pomembnih dogod­ kov. Leta 1426 je bil priča spo­ pada med vojsko celjskega gro­ fa Ulrika II. in nemškega cesarja Friderika IV., nekaj desetletij po­ zneje pa turških napadov. Grado­ vi po samotnih vzpetinah so po­ stali v 16. stoletju trdnjave pro­ testantizma, v istem času pa so sezidali tudi protestantsko cer­ kev s šolo na Govčah. 17. stolet­ je je rodilo kmečke upore savinj­ skih podložnikov. Omeniti mora­ mo tudi žalski tabor 1868. leta, ki. se je izrekel za Zedinjeno Slo­ venijo. Posebno obdobje se je pričelo v preteklem stoletju, ko se je pojavil hmelj. Pa tudi na- rodnostna borba vse do leta 1918 je Zalčanom samo v ponos. Ne moremo tudi mimo obdobja NOB in povojnega gospodarskega raz- voja z nastankom žalske komune, ki je dala gospodarsko homoge- nost zahodnemu de^lu celjske do- line...« Prvih dveh in zadnjih dveh od­ stavkov v zadevnem članku »Ža­ lec je postal mesto« ne citiram, priporočam pa bralkam oz. bral­ cem, da jih prebero v navedeni publikaciji. I. Da se povsem izognemo zelo verjetnim očitkom, češ »zase de­ la reklamo«, svetujem piscu citiranega stavka o »začetku trga Žalca«, naj si kakorkoli preskrbi Gruden-Malovo Zgodo­ vino slovenskega naroda ali Ser- geja Vilfana Pravno zgodovino Slovencev ali (predelano izdajo) Milka Kosa Zgodovino Slovencev! Ali sploh katerokoli zgodovino! Za danes citiram odlomek iz Milka Kosa Zgodovina Slovencev na 232. strani. Takole ^ravi: »... Vrsta manjših štajerskih krajev, na pol vaškega značaja, se pojavi z označbo TRG prvič v 13. stoletju. Laško 1227, Konji­ ce 1251, Ljutomer 1265, ŽALEC 1265, Marenberg pred 1268, Ro­ gatec 1283, Vuzenica 1288....« »Po bogu brate!« Odkod potemtakem — 1426!? (Se nadaljuje)