135. ttrillta. I Utf M i prt* ti. jnlji M7. t. ino. .Slovenski Narod- v*lfa p* poMIg z* Avstro-Ogreko: stlo lete »kupaj niprej . K 28*— I poJ leta M «... 14*— I četrt leta „ m . . . 7*— I ;a mesec «, „ . . . 2-50 f za NemČfjo: Icdo leto naprej . . . . K 33*— za Ameriko in vn (fruee đežele: ec!o leto naprej . . . . K 38.— rpraSanjcm gtede iaiefttov se naj prflori za odgovor dopisnica ali znamka. PfrmTBiAtTO (*»o*l dvorile fcvo). Esaflora mile* *L S, toUfon *t ti. life^a mk is« s?*4tr litifil a*itl|« ia prainlkt. Inserati se raćnnajo po puiabipfciiiii prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 nm Urok prostor: enkrat f» S vin.f dvrakrat po 7 vln., trikrat po 6 v. Podano (enak prostor) 16 vin., partc in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjita inserdjah po dogovoru. Na pismena naročita brex Istodobne vpostatve na ročni ne se ne ozira. Jtmr+tmm H»fr«rma« t*l*f#>a *L ti. Upravntftvu na} se poiiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d., to je administrativne stvari .Slovenski Narod" velja v Izubijani dostavljen na dom ali če se hod i ponj : ćelo leto" naprej . . . . K 2iV40 pol leta .......13-20 I četrt leta „ ..... 6*60 na mesec „ ..... 2*20 Posamesna itevllka velfa 10 vlnarfe*. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Ensflov* ulica st S (v pritličju levo.) telefon ŠU 34. Proračunska debata. Poljaki proti vladi. — Posl. Marckhl denuncira Jugoslovane. (Od našega posebnega poročeralca.) D u n a j. 13. juni ja. Danes se je podrl ogelni kamen Clam - Martiničeve eksistence. Mi-nistrsJci predsednik. v spoznanui. da je njegov poraz neizogiben, ako si v parlamentu ne dobi se moćne podpo-re. se Je že nekai dni sem prav živahno trudil. da pridobi Poljake. Gotovi krojji so razširjali o teh pogaja-njih kar najoptimističnejse vesti za grofa Clama in v slovanskih krogih se je pojavilo resno vz-nemirjenjc. ali bodo Poljaki res podpirali vlado, ki je po svojih osebah, po svojem programu, po svojem sistemu sovražni-ca enakopravnosti in naj primiti vnej-še nacijonalne svobode v državi. To-da v Poljskem klubu je premagala poštenost vse vabe oportunistične politike in danes popoldue je Poljski klub z ogromno večinoskle-n i 1. da ostane v opoziciji. Zbornica je s $ krajno napetostjo pri-čakovalc govora načelnika Poljske-ga kluba dr, Lazarskega. ki je prišel proti večeru na vrsto. V gosiih gru-čah so obdaiali posianci vseh strank poljskega voditelja, katerega besede so bile tako oštre in pikre. da jih iz ust načelnika Poljskega kluba še menda sploh ni siišala nobena av-strijska vlada. Zadržanje poljskih poslancev je tuđi pokazalo, da grofu Clamu — o katerem pripovedujejo. da še vedno upa premagati poljake pomisleke — vsekakor ne bo lahko spraviti Poljake iz opozicije v svoj jarem. Vtis v slovanskih krogih je ta, *da so Poljaki trdno odločeni. vztra-jati na svojem danes odobrcnem in proglašenem staiišču: dokier viada ne odpravi vseh gravanrn glede Galicije, dokle r ne soremeni svojega sistema, tako do\%o Poljski Jvlub vlade ne more p o d p i -r a t i. To izjavo so pozdravni Poljari s frenetičnim aplavzom in iz njihovih .vrst so zagrme!! klici a b c u £ vlada. Kar je na>lr k Poljskega kluba povedal o razmerar. v Oalicjj, o trpljenju in bedi naroJa. ki ga je slikat v živih lu ry}*Y,. spremljanih od opetovanih pravvatih i/ivuhov ogorčenja -— to poznamo deioma iz lastne izkušnje. Kot posebno zanimi-vo pa moramo zarcleziti Ja je vladalo posebno ogorčen:*, ko je dr LazsLT-sn omenial j e 7 i k p v n e naredbe železrrš!\e*;a ministra ^ar^-na Forsterja. Viharnim klicem ab:ug Forsterl so se pridrvi/ili Tudi .Fn^o-Slovani, Cc'n n Rusini. 13aronu For-sterju se pač ni sanjalo, da mu baš Poljaki priprava v zbornici prav-. cato moralično just fikacijo. Saj dr. Lazarski ni !e povetliU. kako je nem-ščina povsodi Tiregnali dcinači jezik, kako je tu-, i u radnik povsod; i^nod-rinil domaćega, tcmvcč Je tudi z oštro besedo označi! naloge, ki jo vršijo mnogi v deželo importirani tujc'u Svoj govor je priče] načelnik Poljskega kluba z znano izjavo o poljskem narodnem idejalu ter se je tako tudi.na pozitivni podlagi pridiu-žil Jugoslovanom in Cehoi.i. Jugoslovanske in Češke poslan-ce je napolnil govor voditelja Poljskega kluba z odkritim zadosčeniem in z burnim odobravanjem so pozdravili prizor, ki se je odigrai neposredno po Lazarskega govoru. K poljskemu načelniku sta stopila predsednik Ceškega Svaza poslanec Stanek in načelnik Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Korošec ter mu kot prva čestitala. Ostala debata je potekla danes mirno in nemoteno. Netnci so poslali v boj proti jugoslovanski deklaraciji svojega znanega Marckla, katerega metode so našim poslancem že prc-yeč znane, da bi se zaradi njih raz- burjali ali se jim čudili. Zato so s hladnim prezirom prešli tuđi danes preko Marcklovih đenuncijacij na dnevni red. Poslanec Marckl je -dokazoval-, da je jugoslovanska deklaracija državi nevarna, da nara vnost veleizdainiška! Citiral je neke manifeste jugoslovanskega lon-donskega komiteja franeoskemu narodu z dne hl. maja 1915.. ki zahteva Tijedinjenje in neodvisnost vseh SIo-vence^'. Srbov in Hrvatov ter ne-kega dnigega komiteja v Zenevi, ki hoće unijo vseh Jugoslovanov v srb-ski državi ter je trdil, da so ti manifesti in jugoslovanska deklaracija z ane Ml maja po svojem bistvu identični, ćeš. da plašč lojalnosti, ki so ga ogrnili jugosiovanski posianci v avstrijskem parlamentu, nikogar ne prevara! Isti Marckl je tudi trdil, da jugoslovanska misel nima nobene etične upravicenosti in se je kakor rajni Pon Ouichote boril proti hrvat-skemu državnemu pravu. Obtožbe proti nemški birokraciji je z ogorčenjem kot neosnovane za vrača 1 — menirno, da prenagljeno, ker mu je poslanec dr. Rvbar obljubil, da jih bodo naši posianci tudi dokazali! Končr.o je naznanil >boj do zadnje kaplje krvi^ proti uresničenju naših narodnih strcmljenj. V govoru po-sianca Marckla se je zrcalila vsa na-^c-utost. vsa negativnost tistega radi-*kafncga duha. ki je postal pravi zloduh naše države. Med Nemci se je nasel danes pošrenejši in trezneiši mož, poslanec Zenker. ki je izhajajoč sicer z dru-* gega stališca. prišel do istega zaključka kakor slovanske stranke, da je vlada gr^.fa Clam-Martinica orod-je istega starega nesrečnega duha, ki je triurnfiral v grofu Stiirgkhu. Poslanec Zenker (nemški naprednjak) je vastl z duhovito logiko do-kazai. da je »avstriianstvo*, ki ga je rroglasil grof Clam kot svoj program. Ie fraza, za katero se skriva ubožnost duha in nezmožnost do vsakega pozitivnega dela za obno-vitev države. Opozoril je tudi na nezmiselnost in .škodljivost tC2:a >-šla-Kerja-. \'se naše vlade so avstrijske in njih program ne more biti druga-čen kakor avstriiski. Ako pa se to z aplomboirt. nekako ostentativno po-udarja, ali se s tem ne vzbuja v inozemstvu domnevanje, da morajo biti v parlamentu stranke in skupine, ka-terih program je z Avstrijo v na-sprotju? Ali se s tem ne vzbuja vtis, kakor da bi biia država danes še bolj razdvojena, kakor pred vojno? Jutri prideta na vrsto dva jugoslovanska govornika, dr. Laginja in dr. Ravnihar, katerih izvajanja bojo no\' dokaz, kako upravičeno je sta-lišče Jugoslov. kluba napram vladi. Jugoslovanski klub je imel danes dopoldne interesantno politično debato. Tz Zagreba sta namreč do-spela hrvatska poslanca Marko Požcn in Cezar A k a č i ć. ki sta prisostvovala obšimi razpravi o po-litičnem položaju na jugu monarhije. Podrobnosti še ne sodijo v javnost, reci pa se more. da gre za korake, ki so posledica enotnosti stremljenj našega naroda. Z veliko pozornostjo je bila v jugoslovanskih krogih sprejeta iz madj2rskega vira vest, da hoče novi ogrski ministrski predsednik grof Esterhazv ^korigirati* tudi doseda-nji sistem na Hr\Tatskem. Ban Skcr-lecz naj sicer ostane, toda njegov kurz naj dobi bolj »hrvatsko« smer. Kaj to pomeni. o tem so si jugoslovanski posianci popolnoma na jasnem. • Imunitetni odsek bo jutri znova razpravljal o Klofačevi aferi. Oba referenta dr. Baxa in dr. Mataja sta bila danes večkrat pri divizij-skem sodišču, da studirata materijal. Zdi se, da si ništa povsem edina in tako pač zadeva tudi jutri še ne bo Dopolnoma rešena. Poslanska zbornica. V seji dne 14. t. m. je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o budgetnem provizoriiu. Prvi je govoril finančni minister dr. Sp i t z m ii 11 e r. Ta je najprej zagotovil, da so se vsa prizadevanja sovražnega atentata na državo po-iiesrečUa in zlasti da smo v gospo-darskem oziru vzdržali tako. da so prekošena vsa upanja najboljših pa-trijotov. Naši davčni dohodki so za-dovoljivi. vojne stroške pokrivamo iz lastnega in nam je samo Nemčija pomagala, dobiti inozemska plačilna sredstva, zlasti marke. Zdaj gre za to, da se dobe novi dohodki, v kateri namen je ciavčne uredbe postaviti na novo podlago. Na drugi strani pa je treba brezobzirno preprečiti nove izdatke. Fiskus je med vojno mnogo storil za prebivalstvo. Podpore so znašale dokonča aprila 1917. leta 3'5 milijarde kron in bodo ietos znašale še 2*1 milijardo, za oskrbo beguncem pa se je izdalo okroglo 600 milijo-nov, za preskrbo živil ubožnim slojem se je izdalo 300 milijonov. Za uradnike in sluge, vojaške osebe in njih svojce. za ranjence in penzijoni-ste se je izdalo 400 milijonov, torej več kakor 25 odstotkov vseh državnih dohodkov. Vsi ti izdatki so drž. stroške silno povećali. Nove finančne uredbe je tako konstruirati, da bodo nesle ne samo več davkov, nego omogočile tudi uredbo valute. Državni dolgovi so vsled vojaških iz-datkov zelo narasli: zdaj smo že pri 34 milijardi vojnih dolgov. Glede davka na premoženje je minister re-kel, da še ne more nič gotovega po-vedati. Rekel je le, da svari pred geslom o enkratni veliki, radikalni progresivni oddaji premoženja, dasi načeloma ni proti taki oddaji. Napo-vedal je končno, da bo vzel državni zbor na jesen v pretres novi finančni iiojčrt. Češki poslanec S t f i b r n y je razpravijal o postopanju z vojnimi vjetniki ter internirane^" ** iKalerhofu pri Gradca » Nemški poslanec Pachf r je razpravijal o zahtevah Jusrosiova-nov. Nemogoča Je enotna država Avstrija, kakor jo žele vladni program in Nemci. Treba je dati vsaki narodnosti popolno samostojnost pod žezlom sedanje dinastije. Nemskim in italijanskim manjšinam v jugoslovan-skem ozemlju bi dali Jugoslovani. če bi se njih želja izpolnila, veliko av-tonomijo. Češki poslanec V i š k o v s k y je izjavi], da češki posianci na svoji deklaraciji nimajo ničesar pretneniti in da se ves češki narod drži zahtev, ki so jih oglasili. Nemški poslanec U a r 11 je povedal, da je vsaka dosedanja seja poslanske zborflice prinesla za Nem-ce novo izzivanje in da ne bodo več trpeli takih stvari, kakor lex Franta in Stanekova interpelacija, niti takih govorov, kakor sta bila govora dr. Stranskega in dr. Korošca. Poslanec dr. R a v n i h a r je iz-javil, da podpišejo Jugoslovani be-sede v prestolnem ogovoru o enako-sti in svobodi vseh narodov. Polno- vrednost Jugoslovanov so dokazali njih vojaki, ki so si na bojiščih pridobili prvo mesto. Nemški poslanec NeunteufeI se je razburjal nad izjavo dr. Lagi-nje, da se hrvatski vojak ne bori za skupno monarhijo, nego za hrvatsko domovino. Vojaštvo ne hrepeni samo po miru s sovražnikom, nego tudi po notranjem miru in hočejo v notra-njosti zadušiti sovraštvo. Sovraž-nost, s katero je poslanec Korošec napadel nemške oficirje* je neosnovana in krivična in je dr. Korošec z njimi omazal svojo duhovsko obleko. Končno se je govornik bavil z gali-škimi razmerami. Končno je še celjski poslanec M a r k h 1 polemiziral proti dr. Ko-rošcu, branil nemški birokratizem in seveda sploh odklonil slovenske »a-hteve. Dogodki na bojiščih. Raše uradno porodio. Dunaj, 14. junija. (Kor. urad.) L-radno se razglaša: VZHODNO IN JUGOVZHODNO BO.JIŠCE. Neizpremenjeno. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Na visoki planoti Sette Commu-ni včeraj samo topovski boi. Sicer ničesar poročatl. šef generalnega štaba. Hemško uradno poroalo. Đerolin, 14. junija. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta Ba^ varskega. Tako na Flandrskem, kakor v Artoisu ie bil artilierijski boj samo v nekaterlh odsekih močnejši. — Vzhodno od Ypresa smo razstrelUi mine, ki so napravile v angleški poziciji silno škodo. Do malih bojev v predpolju je prišlo južno od Douva. Položaj je ostal neizpremenjen. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Pri Vauxaillonu, severo - vzhodno od Soissonsa, so napadli Francozi po večurnem ognju. Zavrnili smo jih. Sicer je ostalo artiljerijsko delo-vanie iz većine slabotno. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode A?-brehta Wiirtemberškega. Ničesar novega, Flotilja naših velikih ietal je do-spela včeraj opoldne nad London, vrgla na trdnjavo bombe ter opazo-vala pri jasnem razgledu, da je dobro zadela. Kljub močnemu obramb-nemu ognju in več bojem v zraku, pri katerih je padel en angleški letalec iznad Themse, so se vrnila vsa leta. la nepoškodovana. VZHODNO BOJIŠČE. Bojno delovanje je ostalo v na-vadnth mejah. Ruski letalci v zadnjem času zopet več de1u]ejo. Od začetka junija smo ffli zbili S. Metanie bomb na Tuckum smo včeraj ma-sčevali z napadom iz zraka na ŠIok. MAKEDONSKO BOJlSCE. Nobenih bistvenih dogodkov. Prvi generalni kvartirni raojster v. Ludendorff. Vojna z Italijo. Krivi so Rusi. Vojaško raz-motrivanje o soški bitki naznanja, da se je i talijansko armadno vodstvo bridko pritožilo pri skupnem vojnom svetu entente radi nedelavnosti ruske armade tekom soške bitke in je pripisalo poraz pri Jamljah v glav-nem tej okolisčini ali se je hotelo oprati s to utemeljkvijo. Rusko armadno vodstvo pa je moglo napram temu izgovoru ugotoviti, da niti av-stro - oerske niti nemške čete nišo bile odtegnjene z vzhodrre fronte za. drugo vporabo v zadnjem času. Bošnjak i pri Štivanu. Poroča se, da pri napadu 4. t. m. metf . Tržičem in Stivanom Devinskim so zopet pokazali Bošnjaki, kako se juriša. Neki hrabri bosanski bataljon je prvi jurišal in vzel i talijansko pozicijo. Žal, da sta padla pri napadu nad-poročnik Marković in poročnik Košuta, več oficirjev in mož je bilo ranjenih, ali svrha je bila dosežena. Na pritisk Anglije. Uve-Ijavlja se vtisk, da novo itaiijansko napadanje na planoti Sette Communi je samo delo zadrege, v kateri se na-haja italijanski generalissimus. Udal se je pritisku Anglije za na'ialjevanje ofenzive. »Ako že ne dobimo Trsta, pa dobimo Triđent!« je morda vskliknil Cadonia in nakazal sur.ek tja proti mestu, ki pa je 35 km odda-Ijeno od bojne fronte in ki še vedno caka »odresitve« že po dveh letih i talijanske ofenzive. Pot v Trident pa zapira visoko gorovje: Zebio-1778, Jorno 1912, Chiesa 1961 in ob-mejni greben Lesinskih alp južno Su-ganske doline z višinami do 2200 m. Tako-le gorovje zavzeti, za to nišo sposobni Cadornovi alpini in berza-Ijeri. Kdo jih more držati in jemati, se je pa zadosti pokazalo baš pred jednim letom na tirolski fronti. V vednem trepetu pred avstro - ogrsko ofenzivo. *Secolo« poroča, da italijanska ar-mada redno pričakuje novih avstro-ogrskih napadov in da največji napori še le priđe jo. Epizoda s tirolske fron-t e. Poročevalec »Pest. Uoyda« opisuje nastopno epizodo s tirolske fronte: Sredi živahnega artiljerfjskega ognja na visoki planoti Sette Communi se je pripetila prav posebna epizoda. Halijani so neposredno nted artiljerijskim ognjem izvršili r a z -s t r e 1 i t v e . da bi mogli na to na razstreljene točke pognati infante-rijo. V to svrho so delali na prostoru hriba Zebio pol leta predor za mine in so ga izdelali precej ^loboko pod našo pozicijo. Predor j3 bi! založen z 11 tonami razstrelilnih :,novi. Na do-tičnem delu naše crte je bilo okoli 20 mož. Sredi artiljerijskega ognja pa Stran 2. .SLOVENSKI NAROD«, ane lo. jumja 1917. 13 j. Stev. je 9. t m. slučajno v hudem vremenu treščilo prav v to slirambo min. Blisk je švignil in shramba s pozicijo je šla v zrak. Nastale? ogromno rupo so naši strelci tak oj zasedlt. Italijan-ska infanterija, ki je priiiajala. ie bila pregnana z ročni mi grana tami in artiljerijskim zapornim ogrjem. Seveda je bilo vseh dvajset mo'\ ki so blH prvotno v oni poziciji, raztrganih na tisoc kosov. AH občutnej*e se bilo izgube napadajočih in zavrojenih Itali-janov. Mrtvih je bilo: d\a majoria. osem ofleirjev, 120 mož, poleic tega so imeli polno ranjencev. Vjeti itali-janski oficirji so izpovedaii, da na ita-Hjanski strani so menili, da'^mo "ml satni razstreliH predor. Sfcer je vsled eksplozije takoj po tem zletelo v zrak tuđi i talijansko municijsko skla-dišce v blizini. Zcfernefnu zboru. Dvmaj, 14. junija. Nemoći štajerski poslinci nemškega Nati »nalver-banda in kr«čansK"^~^ ialnega zdru-ženja so po^i ; :štvu 3. ar- madnega zbora zahvalno brzojavko. Demisija itali>anskega kabineta? Bern, 14. juni ja. (Kor. ur.V časnički brzojav naznanja demisijo ita-lijanskega kabineta. (Opomba: To poročilo treba sprejeti s pre vidno« tfo.) Budimpešta, 14. iunija. »Az Est« poroča iz Lugana: Po včeraišnjem ministrskem svetu je italijanska vlada po daljšem BoselHjem govoru sklenila, da poda svojo demisijo. Rim, 13. junija. (Kor. urad.) »Agenzia Stefanir poroča: V včeraj-šnjem ministrskem svetu je obrazlo-žil ministrsk? preclsednik Boselli splošrri politični položaj, tuđi glede bližnje otvoritve parlamenta. Slede-Ča razprava je potrdila sporazum vseh ministrov na ta način, da je splošna kabinetna kriza izključena, vendar pa se stavlja vsak minister na razpolago ministrskega predsed-nika v desego onih namenov. ki se nasvetujejo najboli po trenotnih potre b ah. Bitka na zapadu. NEMSKO VEĆERNO POROĆTLO. Berolin, 14. junija. (Kor. urad.) VVoIff^v urad noroča: Veliki glavni stan 14. junija zvečer: Zapadno od Scarpe smo iopoldne v bližinskem boju zavrnili močen napad Angležev, ki je prodrl v i h n d n o od Monchvja. S i -cer ražen bojev izvidnikov na nobeni fronti ničesar bistvenega. • • • FRANCOSKO URADNO POROCILO. 10. J u n i f a. O r i j e n t s k a a r-m a d a. Sovražni nenadni napad v okolici jezer se je ponesrečil. Artiljerijsko delovanje v loku Crne. 12. junija z v e č e r. Srednje delovanje obeh artiljerii na večjem delu fronte. Pri vdrtiih v nemške I Jarke v smeri Butte de Mesnil in v okolici Chevaucheeja smo izvršili več razdirani. Belgijsko poročUo. 11. Junija, Precej živahno artiljerijsko delovanje po noći proti Iiet Sasu. po dnevu proti Ramscapella in Het Sasu. 12. junija, Včeraj pod roč je napade! sovražni oddelek neki naš eksponirani jarek južno od Dixmu-idna. Z ognjem pušk in ročnih granat smo ga popolnoma zavrnili. Da-nes navadno delovanje artiljerije, zlasti v odseku Steenstraete-Hetsas. ANGLESKO URADNO POROCILO 13. junija p o p o 1 d n e. Izvršili srno uspešne pohode ter zavrnili sovražni sunek severovzhodno od Richebourg - Avoueja. Zadnjo noč izvršeni sovražni protinapad na naše nove. včeraj zavzete pozicije ra obeh straneh Soucheza smo z artiljerijskim ofrnjem m ognjem strojnih pušk zavrnili. Pri Messinesn. London, 12. junija. (Kor. urad.) Zastopnik lista »Times* v angleškem giavnem stanu, poroča, da je b:l» /.a. lazstrelitev nemških pozicij pri Mes-sinesu razdeljenega 6000 ton razstre-liva v 20 rovih na 10 angleških milj. Strašni prizor je bil podoben izbruhu vulkanov. Daleč naokrog se je tresla zemlja. General Plumer. Poveljnik anglešk'h čet, ki so izvršile ofenzivo pri Vpresu. general Plumer. je izšel iz infanterije. V Bur-ski vojni je bil poveljnik kolone, ki je zasedla Mafeking. Od leta 1915 že deluje na tem delu fronte. Velika nesreća na Francoskem. Pariz, 13. junija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Danes zjutraj se je 5"sul en del poslopij Renauitovih tcv-n v '"■Ir::.- ':rui. V b~Tnišnice ie trii^ nrinftlHruh wtMMZ& canieo^ok Pariz, 13. junija. (Kor. urad.) »Agence Ha vas«: Nesreća v R©-naultovih tovarnah se je zgodila v 150 metrov dolgem, 3 nadstropja vi-sokeni postopju, v katerem so bili veliki stroji. Ob 10. dopoldne se je čulo prvo pokanje, nakmr je bilo dano znamenje »alarm« in je mnogo de-lavcev zapustilo poslopje, Kakih deset minut pozneje se je sesulo ćelo poslopje. Reševalna dela se nadalju-jejo; 18 oseb je bilo ubltih, 60 pa ranjenih. LelalsM napad u LoytL Berolin, 14. junija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Dne 13. junija ob 1. opoldne (nemski čas) je napadla v najlcpš^m vremenu strnjena flotilia nemških velikih letal pod useDnim vodstvom povelinika stotnika Branden-burga trdnjavo London. Cilj napadov so bile ladjedeln?ce, dvigalnice in že-lezniške napravt sredi mesta ter državna skladišča ob obeh bregovih Themse. Izbruhnilo je veČ požarov, ki so unićili zaloee. Več kakor četrt ure je ostala flotilja nad svojim ciljem. Kljub angleški obrambi so se vrnila vsa letala nepoškodovana v domaća pristanišča. Eno sovražno letalo smo nad Themso zbili ter je padlo goreče na tla. London, 13. junija. K napadu na London poročajo, da je štela flotilja 12 ali 15 sovražnih letal, ki so poletela preko North Orelanda in Essexa direktno čez London. Prve bombe so padle na London ob 11. uri 25 minut. Ubitih je bilo 27 mo-ških, 16 žen in 26 otrok, ranjenih pa 225 moskih, 122 žen in 94 otrok. Vo-jaške in mornariške naprave nišo bile poškodovane v neki soli na vzhodu Londona je bilo ubitih 10 otrok, ranjenih pa 45 otrok. Ena bomba je zadela vlak, ko je ravno zapeljal v postajališče; 7 oseb je bilo ubitih, 16 ranjenih. Več skladišč je bilo poško-dovanih ter so izbruhnili požari. Z gotovostjo se poroča, da je bilo eno letalo zbito. London, 14. junija. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je izjavil zakladni kancler Bonar Law, da se ce-ni število ubitih na 80 do 90, število ranjenih pa na 400. Dasiravno se go- ivori, da je bilo več letal zbitih. je uradno znano samo za eno letalo. — Bonar Law je dostavil. da je prišlo pri Manchestru do resne eksplozije municije. Več oseb je mrtvih ali ranjenih. Eksplozija je bila v zvezi z napadom. Dogodkl na morju. Delo podmorskih čolnov. Madrid, 10. junija. (Kor. urad.) Glasom poročil je v blizini izliva Ebra neki podmorski čoln potopil armirani italijanski parnik »Fer« (3548 ton) na poti iz Amerike v Genovo. VVashingtoo, 12. junija. (Kor. ur.) Neki nemški podmorski čoln je poto-Pil oboroženi ameriški parnik »Pe-trolite« (3710 ton); 20 maž ie bilo iz-krcanih, dva zasedena col na pogre-šajo. Berolin. 13. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: V zapadnem okolišu okrog .\n-glije so naši podmorski čolni potopili ladje z 20,100 tonami bruto. Med ladjami je bil oboroženi angleški parnik Phemius 6699 ton bruto z 9700 tonami kosovnega blaga iz An-glije v Tndijo, franeoska jadrnica »Saint Hubert« s premogom na Francosko, angleška ribiška parnika *Golden Hope<- in »Virgilia«. Kapitan zadnjega je bil vjet. Med tovorom ostalih potopljenih ladij je bil v po-glavitncm les, kosovno Mago, ribje olje in rihja kost za Anglijo. Neki naš podmorski čoln je imel pri Hebridih boj s pastjo za podmorske čolne. v katerem je podmorski Čoln past naj-manj štirikrat zadel. Sef admiral, štaba mornarice. Amerika v vojni. Arneriske čete v Brestu. Zeneva, 13. junija. »Temps* poroča, da je bil v Brestu izkrcan večji kontingent ameriških čet. Dvesto zdravnikav in strežnikov iz Amerike je dospelo v Boulogne. General Pershing. Pariz, 13. junija. (Kor. ur.) General Pershing s svojim štabom je do-spel v Boulo^rne ter se odpeljal v Pariz. Američki vojn! proračun. VVashingtOfi, 13. junija. (Kor. u.) Zbornica reprezentantov ie sprejela poroci io o vojn em proračunu, ki ob-šega 32S1 milijonov dolariev. Pritr-dite-v senata je zagotovljena. Nemške ladje t BraziliJL Amsterdam. 13. junija. (Kor. u.) Neki tukajšnji list poroča iz Pariza: Iz Rio de Janiera prihaja v^st, da bodo \TxirabfIi male ner^-.c lidje za vožnjo ob obali. Dobile bodo m^iltvo '-■; ilr-Kegj v^ .:^a \ rod.A}a iu naj- Odstup giikega kralja. 1 Mirni, 13. iuniia. (Kor. urad.) Iz Rima datirana brzojavka Reuter-jevega urada poroča tx A ten: Kralj Konstantin se je 12. junija ob 5. popoldne odpeljal iz A ten v Tato i. Kralj Aleksander je priscgcl. Mcsto je mirno, Odttavljenie kralja Konstantina •klen eno v Londonu. Berolin, 14. junija. „Tageblarf poroča iz Curina: Grški poslanik v Bernu smatra odstop kralja Konstantina za provizorij in sodi, da sprejme zopet vlado, ako dobi možnost za to. „Vossische Zeitung* poroča iz Žene-ve : Odstavljenje kralja Konstantina je bilo sklenjeno na lond*--n>ki enlcntni konferenci 28. in 29. ma a in Jonmrtu je bila poverjena izvedba razsodbe. Jonnart je šel nato v London, kjer je dobil natanćnejša navodila za to misijo. Na dogodke so bili pripravljeni v Londonu in Parizu že 12. junija. Isti list poroča iz Berna: Venizelos se vrne v Atene v vai^tvu entente. — .Petit Parisien" poroča, da so vedeli v Parizu že v soboto, da odstopi kralj Konstantin. Pred odstavitvtfo. Berolin, 14. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Odstavltenje grškega kralja Konstantina se je posrećilo ententi na podlaci prave vojaške operacije izvršene zadnji teden po dolr^enem nacrtu. Francoske Čete v Solunu, ki so imele poleg tega še nalog, da za-plenijo za prehrano grškega naroda velevažno tesalsko žito, so vkoraka-le v Tesalijo. Italijani so korakali skozi Epir in zasedli Janino. Iz vseh ententnih čet šestavljen zbor se je iz-kical pri Atenah na severni strani Korintskesra zaliva, zasedel Korint in odrezal taka Peloponez od ostale Grške. Vrhovni komisar entente Jonnart pa je stal pred Pirejem z moč-nim zborom za izkrcanje pripravljen, da zasede glavno mesto. Te operacije so se izvršile proti državi, ki je ostala do sedaj striktno nevtralna in je poznala Ie željo, ostati Še nadalje nevtralna. Prvič je to, da se je ententi posrečila enotna vojaška operacija. V splošnem pa se je izvršila proti armadi, ki je prej oddala vse orožje, in proti narodu, ki je bil vsled lakote omehčan. Poslovilno na znan Ho. Lugano, 13. junija. (Kor. urad.^ Po porocilu »Agenzie Stefani« iz Aten je ministrski predsednik Z a i -m i s pisal nadkomisarju Jonnartu naslednje pismo: »Ker ste s svojim včerajšnjim pismom z a h t e v a 1 i odstop Nj. Veličanstva kralja Konstanti na in od-ločili njegovega nasled-.n i k a, imam narocilo, sporočiti Vaši ekscelenci, da je Nj. Veličanstvo kralj, misleč, kakor vedno. Ie samo in edino na korist Grške s k 1 e n i 1 s prestolonaslednikom zapustiti deželo in je določil za svojega naslednika princa Aleksandra.« Mir v Atenah. Atene, 13. junija. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Kljub trudu skupin rezervistov, izzvati nemire, se zdi. da vest o odstopu kralja v Atenah ni provzročila posebne-ga gibania. Tekom ponedelika zve-čer se je zbralo 2000 rezervistov okrog palače, da ščitijo kralja. Od-poslanstvo pod vodstvom fregatnega kapitana Matiromichallisa je odšlo v £rad. da zacrotovi kralja vdanosti armade in ljudstva. Namesto odgovora jih je kralj pozval, da naj bodo mirni. Castniki so izjavili, da je vojska pripravljena ubogati. Z? enkrat se ne poroča o nikakem resnem do-godku. Zasedenje Tesallje. Zadnji pogovori angleških in fran-coskih ministrov v Londonu so se ti-kalt nameravanep:a zasedenja Korinta, Tesalije in Aten. Lvonski listi poro-čajo, da so se dne 12. junija izkrcale v Korin*u entenfne čete. Močne kolone angleških in franeoskih čet so zasedle že velik del Tesalije. .Progres" poroča, da je žetev v Tesaliji določena v glavnem za preskrbo Sarrailove armade in si to žetev želijo zlasti glede na težkoče s strani podmorskih čolnov napram preskrbi ententne armade. Italijani pred Prevezo. Ženeva, 13. junija. .Dailv Tele-jzjaph* poročajo, da so Italijani že blizu Preveze. Oni hočejo v najkraj-šem času zasesti ves južni Epir. Posledice itafljanskega protektorata nad Alhantfo. Parfz. 13. junija, V Parizu je iz- zval proglas italijan^1 ega protekto- ; r:ta ^ad A'h^n'jo zl ";li v sr^ "■ :h Ikrorrih "iraTrrost ogornenfe. Crn-gorski uiinistri so podali ~ \o demi- odposlal čestitko k proglašenemu protektoratu. Francoski diplomatič-ni krogi so iako nevoljni, ker Argy-rokastro se je hotelo odstopiti bodo* či venizelistični republiki. O posto-panju Italije vlada vedno večje raz-burjenje in so odnošaji do Italije že tako hladni, da se oficijozni listi italijanski, kakor »Corriere«, bridko pritožujejo radi izolacije Italije. — Iz tega sledi, da je tuđi Sonninovo sta-lišČe vedno bolj omajano. Ententne čete v Pireju. London, 14. junija. (Kor. urad.) Jonnart je dal s privoljenjein helenske vlade iz krca ti čete v Pireju. Izprememba na grškem prestolu in AngležL London, 13. junija. Zakladni kancler Bonar Law je v poslanski zbornici izrekel upanje, da s? bodo sedaj na Grškem vniile ustavne razmere in da se bo zopet zedinila vsa Grška. Povedal pa je tuđi, da so oni v zrno-ti, ki trde, da je kralj sam imenoval svojega naslednika. Glasovi listov. Bern, 14. junija. Vsi nemški švicarski listi soglasno obsojajo odslav-Ijenje grškega kralja ter '"menuiejo to sramoto in teptanje svobode. Svo-boda malih narodov je sedaj v kar največji meri ogrrožena. Prva je prišla na vrsto Grška. Stockholm, 14. junija. »Afton-bladet ^ označuje korak entente proti Grški kot eno največjih sramot zgo-dovine. Da se državnik! entente še vedno unajo nastopati kakor da dela-jo samo iz idealnih in moralilno visoko stojećih najrlbov. je skrunjenje božjih in človeških zakonov. Položaj na Suskern. RUSKO URADNO POROCILO. 10. junija. Zapadna fron-t a. Oddelek izvidnikov in prosto-voljcevr pod vodstvom praporščaka Kurkovskega je izvršil po noči sija-jen izvidni pohod. Kljub eksploziji sovražnih min je prekoračil oddelek sovražne žične ovire. napadel sovražno stražo z bajonetom ter jo vr-gel nazaj. Hrabri praporščak je bil ranjen. — Romunska fronta. Navadni ogenj pušk. — Kavkaska fronta. Nobene izpre-membe. 11. junija. Na zapadni romun-ski in kavkaski fronti je poležaj ne-izpremenjen. Razpad Rusije v posamezne republike. Berolin, 14. junija. Iz Berna po-ročajo: Kakor Kronštat, se je guber-nija Kostroma proglasila za neodvisno republiko. London, 14. junija. (Kor. urad.) „Daily Mail* poroča iz Petrograda: Samostojne republike so se razglasile v Zarizinu, Chersonu in Kirmanovu (?). — V Zarizinu je prišlo d6 prelivanja krvi. Proti kronštatskini revolucijonarfem. Petrograd, \Z. junija. (Kor. ur.) Kongres kmetskih zastopnikov iz ćele Rusije se je v posebni seji bavil z dogodki v Kronštatu ter je storil s 1000 glasovi proti 4 glasovom tale sklep: Kmetski kongres naznanja prebivalstvu Kronštata, da bodo kmetje takoj ustavili vsako pošiljanje živil v Kronštat, če mesto ne združi takoj svojih revolucijonarnih sil z onimi ruske demokracije in če ne prizna provizorične vlade. Obenem se pozivlja vlada, da naj zahteva brezpogojno podvrženje in Če se to odkloni, da naj stori energične korake za udušenje separatističnih stremljenj. Kongres je obljubil vladi podporo vseh kmetov v boju proti Kronštatu. Zelezničarska stavka na Ruskem. Petrograd, 13. junija. (Kor. ur.) Stavko železničarjev v Petrogradu je smatrati v tem trenotku za kon-čano. Vse organizacije železniških nastavljencev važnih križišč Petro-grada in Moskve so se izrekle od-ločno proti stavki z motivacijo, da smatrajo tako gibanje v vojnem času za zločin proti domovini in državi. Prebiranja na Ruskem. Petrograd, 12. junija. (Kor. ur.) Vlada je odredila, da se preberejo vsi sedaj vojaške službe oprošteni. Za prognanstvo earja, Stockholm, 13. junija. (Kor. ur.) Listi iz Helsingforsa poročajo: Po-sadke križark »Dlana« in »Rossija« ter linijske ladje »Republika« groze s silo, če se Nikolaj Romanov z vso rodbino ne prepelje v kronštatsko trnjavo. Ruski socijalisti zahtevajo prognanje bivšega carja v sibirske rudnike. PoreFiva carice. Zencva, 13. junija. »Agcnriira [v»u"o p< 7CL3, i,: Pein^raca: Pi\ivi-znrična vlada je konfiscirala vsa po-sestva carice vdove na Krimu, da Zlato romunske državne banke Ženeva, 13. Junija. Iz Odese poročajo, da je romunska državna banka spravila svoje zlato — 30 milijonov frankov — v Rusija Nemiri v Pekingu. Amsterdam, 13. junija. »Times« poroćajo iz Pekinga 5. junija: Skoro vsi vojaški gubernatori i severno od Jangceja podpirajo protivladno gibanje. Podpredsednik v Nankingu je izjavil, da ostane nevtralen. Čete v Pekingu so vladi zveste. Zatrjuje se, da se bo nredsednik republike pre-selil v Tiencin. Južne provincije stoje na strani parlamenta. SocijoKstična {rcnferenca v Stochholmu. Stockholm, 14. junija. Zastopnl-ki socijalnoMdemokratične stranke in strokovnih organizacij iz Nemčije so 11. in 12. razpravljali z nizozemsko-skandinavskim odsekam o vpraša-njih, ki jih je predložil odbor socija-lističnim strankam posameznih de-žel. Zlasti temeljito se je razpravljalo o stališču glede Alzacije - Lotarin-gije in Belgije. Nemška socijalna demokracija je svoje stališče označila v posebni spomenici, ki se v kratkem razglasi, pojasnila svoje stališče tuđi glede raznih drugih vprašanj in se izrekla v zmislu že prej storjenih sklepov za brezpogoino udeležbo na splošni socijalistični mirovni konferenci. češ. da je dolžnost vsakega socijalista, delatt za trajen mir. Dozelno nnmnzno društvo za fiolne na pliiiOli oa Usku. (Konec.) Oskrbovalnice. Oiede vprašanja ustanovitve oskrbovalnic za tuberkulozne je društvo spreielo to-le resolucijo: Društvo je pripravljeno ustanoviti v Ljubljani tako oskrbovalnico ter v to svrho preurediti svojo že od leta 1907. obstoječo oskrbovalnico v zmislu določbe c. kr. notranjega mi-nistrstva. To stori društvo tem lažje, ker noben drug faktor ne namerava ustanoviti take oskrbovalnice in ker se je zadeva na konferenci, sklicani od župana g. dr. Tavčarja, resila. Obljubljenih je v to svrho poleg se-danje podpore deželnemn društvu od mestne občine 5000 K na leto ter enak znesek na leto od dcželnega in gospenic^a društva Rdečega križa, okrajna bolniška blagama pa bo dala na razpolago ordinacijsko sobo ter bo prišlo tuđi do dogovora glede subvencije za ordiniranje članov blagajne, toda najbrže sele po vojni. V to svrho je poslalo društvo tri strežnice na Dtmaj. da se tam praktično izvežbajo in dovrše od ministr* stva prepisani kurs. Nadalje pa je obljubilo ministmvo tuđi subvencijo, ki bo dosegala visino plač tem strežnicam. Treba bo dobiti posebnega zdravnika. dokier pa takega ne bo, so se zavezali dr. Mahr. dr. Robida in vitez dr. Bleiweis prevzeti to službo. V glavnem pa bo obstajalo delovanje poleg zdravniških ordinacij vt nadzorovanju stanovanjskih razmen ogroženin in v izoliranju ter oskrbo-vanju ogroženih. Sanatorij na Golniku. 5e drugo važno nalogo je pre-vzelo društvo. Na Golniku na Go-renjskem se bo otvoril sanatorij s 150 posteljami za bolne na pljučih. Zgradila bo sanatorij deželna komisija za vraČajoče se bojevnike s subvencijo ministrstva za vsako posteljo ter se bo število postelj najbrže zvišalo ćelo na 166. Po dokončani zgradbi pa naj bi društvo pre-vzelo gospodarsko oskrbo sanatorija. V to svrho bo društvo kupilo posestva, oziroma na že kupljenera posestvu omenjene komisije postavi-: lo vzorne hleve in sploh gjspodai-ska poslopja, da bo moglo samostoi-no skrbeti za vse svoje potrebe. Iz-kjučeno tuđi ni, da bo pozneie de-žela ali ćelo ministrstvo prevzelo garancijo za obresti, priča kovati pa je, da bo sanatorij lahko sam kril tuđi te stroške. V ta namen, da se društvu orno-goči ta akcija, sklene občni zbor zaprositi ministrstvo za primerno subvencijo ter se izjavi pripravljeno prevzeti gospodarsko oskrbovanje takega sanatorija. Jutri in v nedeljo darujte robee, platnene in bombalne odpadke v vojne namene! Spo-ml:::3ite se tnvaSidov, ra«»:cneev in njih ^^cHoin dratinJ ijjo. stev. .SLOVENSKI NAROu', dne 15 junija 1917. Stran 3. Notranjepotiiični položaj. Nova ogrska vladi. Dunaj, 14. junija. (Kor. urad.> O sestavi novega ogrskega ministrstva, čigar imenovanje objavi jutrišnji urad-m list, se čuje, kakor poroČa „Unga-rische Post*, v ogrskih političnih kro-gih sledeče: V ministrstvu Esterhazv bodo zastopane vse stranke ogrske poslanske zbornice, izvzemši narodno delavsko stranko (Tiszovo). Posamični porti'elji bodo razdeljeni tako-le: Mi« nistrski predsednik in minister notra-njih del grof Moric Esterhazv, naučni minister grof Albert Apponvi, trgovinski minister grof Bela Sere-nyi, justični minister (provizorično) Viljem Vaszonyi, finančni minister Gustav Gratz, domobranski minister fml. Aleksander pl. Szurmav, minister za Hrvatsko (provizorično) grof Aladar Zichy, minister a latere grof Teod. Batthyanyi. Nova vlada stori jutri dopoldne prisego in se predstavi 19. junija poslanski zbornici. Jugoslovani in ogrska kriza. Zastopniki Hrvatov, Slovencev in Srbov so imeli na Dunaju posveto-vanja o ogrski ministrski krizi. Od strani Starčevfčeve stranke prava sode-luie nri teh konferencah poslanec Cezar Akačič. Gre za določitev^stališca napram ministrstvu Esterhazv. Ce bodo na Hrvatskem nove volitve, nastopi Starčevičeva stranka z geslom .Zedi-njenje vseh južnih S!ovanov v Av-striji, Hrvatski in Ogrski*. Politične veiti. = Svjetski rat i Hrvati. V dru-gem izdanju je izsla v Zagrebu brošura dr. Juričića s tem naslovom, o kateri nimamo povedati drugega, kakor da govori za likvidaciju i za rata konačno politiku hrvatsko-srpskog narodnog jedinstva i da Hrvati ne mogu imati interesa stavljati se u apriostičkom opreku naprama njemačkom narodu, od čiJ2 kulture primaju baš najbolje kulturne utjecaje. To zadostuje. = Podavanje mandatov nern-šfcega državnega zbora. V Berolinu računajo z ^otovostio s rodaljšanjem mandatov drzavnega zbora do 12. ja-nuaria 1019. — Vojna odskodnina potrebna. Fadenski finančni minister je izjavil. da je vsled vojnih posojii blizu ion milijard za Nemčijo nujno potrebna vojna odškodnina. Poles: tega bo trena enkratne davščir.e od premože-ujd. Danes že je treba samo za obre-sri vojnih posojii 3 milijard. = Iz Alzacije \n Lotarinške. Strassburg. 13. junija. (Kor. ur.) Pri zaključenju druge zbornice alza-ško - lotarinskega deželnega zbora je izrekel predsednik v. Rucklin pred r»olnr> zasedeno zbornico, da ga sili vest izjaviti, da alzaško - lotarinsko ljudstvo ne stremi po ničemer dru-eem. kako da si zpsrotovi v neraz-družnosti z Nemčijo svojo kulturno, gospodarsko in državnopravno bo-dočnost pri polnem vzdržanju upra-vičene svoje posebnosti. — V za-kliučni seji prve zbornice pa je izjavil predsednik dr. Hoffel, da aizaško-Irtarinško ljudstvo nima drugega rj-repričanja, kakor to. da je iskati Magor dežele v nadalnjem vztrajanju Pri obstoječem. Mednarodna mirovna pogoiiba leta 1871. je inkorporirala deželi Nemčiii. Ta mir je medna-rcdni akt, ki je končno veljavno ustvaril pravo ter Alzacijo in Lotarinsko trajno združil z Nemčijo. Uradne poizveUbe so dognale, da je v Alzaciji in Lotarin*ki 87% nemško govorečih, 12^ francosko gnvorečih in 1 C1c tujih prebivalcev. Kam graviti-ra narodnostni princip, dokazujejo te številke. = Govor vaškega duhovnika Telasencova na kongresu frootnih delegatov v Minsku- >Neus Ztir. Zei-tung- poroča: Na kongresu delega-tov s fronte v Minsku je napravil govor popa Jelašen.cova, prideljene-ga armadi, silen vtisk. Rekel je. da treba iz vseh cerkva odstraniti zlato posodo, krize in drugo ter nadome-stiti jih z lesenimi. Zlate strehe kate-dral naj se nadome>te s črnimi iz že-leza v znak žalosti za paclimi vo-jaki. Odstraniti bi se moralo tuđi drago kamenje z duhovniškin orna-iov, dragoceni baldahini in relikvije, dragocenosti z zvonika Ivana Veli-kega. \z samostanov naj se vzamejo težke škofove kape. katerih duhov-niki niti vzdigniti ne morejo in isto-tako samostansko premoženje. ki te dalo samo leta 1905. obresti 125 mili jonov rubljev. in 20 odstotkov od -cerkvenih generalove. Vse dragocenosti in denar naj gredo v državno Magajno za označenje Izvojevane svobode in srečni zaključek vojne. Koncem svojega govora je vzel Je-lašencov svoj srebrni križ in ga iz-ročil kongresnemu pređsedništvu. Ta čin je provzročil pri članih kongresa nepopisno navdušenje, na kar je kongres sklenil, da se govor Jelašencova natisne in porazdeli med $&££&$&• w po ysej Kusj& Dan žepnih robeev. Na korist vojnega pomažnega urada c. kr. ministrstva notranjih za-dev avstrijske družbe Rdečega križa in pomožne akcije vojnega pomož-nega urada, prej »Zašćita pred mrazom*. Jutri, v soboto. dne 16. in v ne-deljo. dne 17. junija 1917 bodo dijaki tukaj^njih srednjih icA od hise do hi-še. od stranke do stranke nabirali odpadke platnenih in bombažnih tkanin, ki so brez dvoma v vsaki družini. Nabrane tkanine se unorabijo za vojne invalide in vojaške otroke, za Rdeči križ ter za bombažno centralo, ki stke iz njih nove tkanine. Darujte vsaj po en robec! Darujte perilo. ki ga lahkn potresate ali druge platnene in bombažne odpadke. zaplate, cunje i. dr.! P o i š c i t e že danes, !•; a r morete podariti in pripravite za n a b i r a 1 c e ! Vsako najmanje darilo je dobrodošlo. V isto svrho se sprejemajo tuđi d a r i 1 a y gotovini. Toda denar sprejema izključno le mestni magistrati Naj «c patrijotična vnerna In plemenita pcžrtvovpjnost Uub!?3Rskej;a prebivalstva izkaže tud! pr? tej pri-Hki, kaker se Je ve-Jno đosle]! Župan: dr. Ivan Tavčar. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda praporščak Karei G r u b e 1 in narednik Ivan Cernosek, oba strelskega polka št. 1. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda sta dobila četovodji Ignacij Goriup in Franc Orehek. oba strelskejra polka 43. — Iz seje deželnega odbora kranjskeša, dne 14. junija 1917. Za-stopstvo deželnega odbora v dežeinem šolskera svetu. Prečita se in naznanje vza-rae razsodba upravnega sodišča. s katero je bila pritežba profesorja Bogumila Remeca in Evgena Jarca zo-per sklep dež. odbora o njiju odsta-vitvi kot zastopnika deželnega odbora v dežeinem šclskem svetu, — za-vrnjena. — Centralni odbor zapreskrbo sukna in peri-laza prebivalstvo — imenovanje zastopnika deželnega odbora. Zastopnikom dež. odbora se imenuje dež. odbornik dr. Vladislav Pegan. — Poljska vrana — p r i t e g n i t e v v prehrani t v e n e namene. Predlogu de-želne vlade, da se na podlagi § 3. zakona z dne 20. junija 1910. št. 27 dež. zak. ukazoma sprejme poljska vrana v dodatek k temu zakonu kot Škodljiva ptica, se pritrdi. — Iz Mostarja. Na Telovo je g. Ludvik Kuralt, podpolkovnik c. in kr. pespolka št. 22, po kratki in mučni bolezni v mostarski bolnišnici mirno v Gospodu zasnaL Vsak. ki je tega častnika poznal. njegov odkrit in kremenit značaj, je prej čan, da je domovina, katero je toliko goreče Ijubil. izgubila v njem ne samo izvrst-nega in neustrašenega braniteija-vo-jaka, ampak tuđi odličnega. dobro-hotnega in blagega člana svoje družbe. Rajni se je junaško udeleževal trdih in napornih bojev za cesarji in dom po Srbiji, Bosni, ob Socj ter tuđi v tirolskih snežnih velikanih. Kjer je bila nevarnost naivečja. rja ga je gnalo njegovo junaško srce, da čuva rodno grudo pred grabežijivirni in naše zemlje lačnimi sovragi. Vse napere in težkoče je mirno in samoza-vestno kot vzorvojak prena^al, trd-no prepričan, da nobena žrtev, ki jo prinašamo domovini na oltar, ni prevelika in pretežka. To trdno prepri-čanje mu ni pustilo nikakega obzira do njegovega zdravstvere^a stanja, katero je vsled naporov r>očelo pe-šati. a ni mirovah dokler ga ni kruta usoda z neusmiljeno roko rahnila na bolniško postelj. Sedaj počiva junak, katerega prsa so dičila visoka odlikovanja, daleč od svoje rodne Kranjske, katere ponosnega sina se je ved-no priznaval, v hladni zemlji on tem-nozeleni Neretvi, katere žuboreči valovi m*j s svojim šumljanjem ne bodo motili nevzdramnega spania. — Naj v miru počiva junak! — PlačHa za oddane kovine. Uradno razglašajo: Pri pristojnih oblastvih so bile oglašene pritožbe, da nišo Se izplačnne odškodnine za kovine, ki jih je prevzela pristojna komisija. Izplačila se nakažejo, če se to še ni zgodilo, v najkrajšem času, čim bodo dognana preddela. Politična oblastva so tako obremenjena z delom, da morejo sestaviti le čez ne-kaj časa za izplačilo potrebni materijal. — »Glasbena Matica«. Tri javne produkcije gojencev. l^tlaAbcao Matica ob ski^M šoiskega leta 1916/17 se bodo vršile v torek, sredo in četrtek, dne 19., 20. in 21. juniia v veliki dvorani hotela »Union« vsakokrut ob pol 8. uri zvečer. Prodaja vstopnic se vrši v trafiki v Prcšernovi ulici. — Solskiizpiti gojencev pa se bodo vršili v dneh 25., 26. in 27. junija v »Glasbeni iMatici«. — Lesitunacije zm potovanja. C. kr. policijsko ravnateljstvo razglaša: Legitimacije za potovanje na B 1 e d in v kraje novomeškega okrajnega giavarstva. se bodo izdajaie v prihodnie le na pod-lagi pismenih glede smotra zadosti utemeljenih prošenj, in na podlagi resu ltata tozadevnih poizvedovanj. — Zdravstveno stanje mestne občine Uut-Ijanske. V času od 3. do 9. t. ni. se je rodilo y Ljubljani 15 otrok, 1 je bil mrtvorojen. umrlo pa je 34 oseb. med njimi 13 domačinov. Za ie-tiko je umrlo 5 oseb, med njimi 1 ru-jec. Za infakcijoznimi bolesnimi so obole!«: 2 domaćina za skrlatico. 23 voj?kov za grižo, za vratico I -dojT.a-čin in 1 t-^juc, za trahomo 1 tujec in za pegastim le^arjem 1 vojak. Lov v najem. S tem se daje na občno znanje, da se bo lov krajevnih občin Lož in Stari trg oddal za dobo pet let pocenši s 1. juliiem 1017 v na-iem in sicer potom javne dražbe, ki se vrši dne 23. junija 1917 ob 10. dopoldne v občinski pisarni v Ložu. — Dražbene in najsmne pogoje se zamore vpogledati pri c. k. okraj. glava rstv u v Logatcu. Vpisovanie v 1. razred c. kr. sa-mostojaih gimnazijskih razredov z nemškiin in slovenskim cčnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 2K \v.-nija in 16. septembra 1917 od 8. do 9. dopoldne. Sprejemni izpiti bodo iste. dneve od 9.—1. ure. K^o? Velezanimiva detektivska novela v 3 delih. Njegovo Veličanstvo cesar Karei pri procesiji na Telovo na Dunaju. > Paglavec«, veselo-igra v .3 de;ar;*ih. Lcon Penkert in .Melita Petri v glavnih vlogah. Te tri učinkovitosti proizvaja Kino Ideal od danes do prnedeljka. V torek »Naino-vejša dunajska modna razstava v filmski veseloigri -Cetverovprega*. Oledališčn: orkester igra ob 9. uri na vrtn ob vsak em vremenu. Žrehanje razredne loterite. Dru-gi dan: 20.000 K dobi št. 5206. 5000 kron dobi št. 76.35«. Po 2000 K dobe stev. 70.979, 93.128. Po 1000 K dobe štev. 6S0, 23.936, 40.193, 81.117, 95.646. Uprovizacija. — Oddajja govefega mesa na rumene izkaznice po znižaoi ceni. Mestna aprov izaći ja ljubljanska bo cddajaia v soboto, dne 16. junija po-poldne v cerkvi Sv. Jožefa na rumene izkaznice s črkami A. B in C go- I veje meso po 2 kroni kilogram. Ru- I mene izkaznice s črko A dobe meso od V4L do 1.. rumene izkaznice s črko B dobe meso od 1. do pol 2. št. l__200. od pol 2. do 2. št. 201—400. od 2. do pol 3. št. 401—600. od pol 3. do 3. št. 601—300. od 3. do pol 4. št. 801—1000. od pol 4. do 4. št. 1001 do konca, — Rumene izkaznice s črko C dobe meso od 4. do pol 5. st. 1 do 200, od pol 5. do 5. št. 201—400, od .5. do pol 6. št. 401—600. od pol 6. do 6. št. 601—800, od 6. do pol 7. št. 801 do 1000, od pnl 7. do 7. št. 1001 — 1200 od 7. do pol 8. št. 1201 do konca. — Vsaka stranka mora poleg rumene izkaznice prinesti s seboj tuđi izkaz-nico za meso. Stranke se nujno opo-zarjajo, da se točno drže zgorajsnje-ga reda in ne hodijo ne preje in ne pozneje, kot določeno, na prodajni prostor. Pripraviti js tuđi drobiž. 4- Oddafa špeha za IV. okra|. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v ponedeljek, dne 11. junija ob S. zju-traj oddajala v cerkvi Sv. Jožefa špeh za IV. okraj po 9 kron kilogram. Speh dobe vse stranke, ki dobivajo kruh v prodajalnah TrČek, Zalar, 2abnikar, Beden in v konsumnem društvu v Zvezdi. Na vsako stranko odrade 1 kilogram. Pri nakupu se je izkazati z rodbinsko karto in oddati maščobne karte. Kdor ima količkaj zaloge špeha, naj ne sili na prodajni prostor, ker je odiaja špeha name-njena res najpotrebnejšim. Speh tuđi dobe izključno le stranke iz IV. okra-ja in se naj za to ne nadlegiije apro-vizačnega urada za posebna na-kazila. :- Naj vis je cene za nadrobno prodajo svežlh Črešni in Jagod. f>e-želna vlada je dolocila za to sadje za 1 kg zdravega, za trg sposobnega blaga za višnje s pecljem pri prodaji producentov in na deželi 1 K 24 v, pri trgovcih 1 K 30 v, brez peclja 1 K 10 v, oziroma 1 K 16 v, /a meh-ke sladke črešnje do 30. junija t. I. 1 K, oziroma 1 K 20 v, od 1. juli ja Niši sovri&iki k*m AvstrOo razbiti. Hočcš li k temu pripo-roQ? Ne9 nt, ne! naprej 90 v, oziroma 1 K 04 v, za tr-de sladke čreSnje (hrustavke) 1 K 24 v, oziroma 1 K 40 v, za rdeče jagode 2 K 40 v, oziroma 2 K 60 vin., za maline 2 K 08 v, ozir. 2 K 20 v, za brusnice 1 K 30 v, ozir. 1 K 48 v, za borovnice 90 v, tuđi pri trgovciti, za robidnice 1 K 30 v, ozir. 1 K 42 v, za vrtne jagode: rdeče prvovrstne 2 K 40 v, ozir. 2 K 60 v, druge vrste ! K 30 v, ozir. 1 K 40 v, za ribezelj 1 K 16 v, ozir. 1 K 20 v, za agras 1 K 02 v, ozor. 1 K 08 v in za vrtne maline 2 K 08 v, ozir. 2 K 20 v. Za na-vadne čresnje (drobnice, brez pec-Uev), ki pridejo na ljubljanski trg v kosih ali skloplicah, te cene ne ve-ljajo ter dol oca cene od primera do primera tržna oblast. H- Moščanom na znanje. Bela li-sa med aprovizacijo v včerajŠnjem listu govori o vaših tožbah in željah. + Uravnava prometa z žitom, moko in stroenatino. Ministiska na-rtrciba z dne 2b. maja 1917, drž. zak. št. 2nr> doleča v bis ivu isto, kot toza-devni cesarski ukaz z dne 11. junija Umskcga leta. Spremembc in dodatki so se izvršili v toliko, kolikor so to zahtevale praktične izkušnje in 50 v glavnem sledeče: 2ito in stročnati 1 pridelki ostanejo zaseženi istotako, kot do sedaj. Posebna ministrska naredba bo določala, koliko žita smejo producenti porabiti za krmo. Polučila glede mlačve so pooštrena. Politično oblastvo lahko določi, upošte-vajoč krajevne gospodarske razme-re, rok, do katerega mora biti mlač-va gotova. Oblastvo pa lahko tuđi uredi, ne da bi se preje določil rok mlačve, da se žito omlati s tujimi ljudini in stroji na stroške kmetoval-ca. Strožja so tuđi dolocila glede prisilne oddaje žita. Ce posestnik ne ocida žita v roku, ki ga je đolečilo politično oblastvo, mora oblastvo neposredno in takoj odrediti, da se pred-pisana množina odvzame silomp. Ce priđe do prisilne oddaje, je odtrgati 20% od določene prevzernne cene; poleg tega se morejo zaračunati po-sestniku še stroški prisilnega odvze-ma. Dolocila o mlinih povendo še jas-neje, da so isti dolžni voditi knjige, iz katerih je vsak čas razvidno, koliko žita so prejeli v mletev. koliko moke oddali ter koliko žita imajo na zalogi. Glede uravnave uporabe mlevskih izdelkov je novo to - le: Deželno politično oblastvo. ki uredi uporabo v deželi. ima preie slišati mr.enje deželnega gosoodarskega sveta. Uporabo in razđelitev mlevskih izdelkov in stročnatin politično oblastvo lahko prepusti občini. V tem slučaju ima občinski odbor izročlti te posle gospodarskemu odseku, ka-teremu stoji ob strani občinski gospodarski svet. Važno je tuđi. da vsak, kdor nepostavno kupuje zase-žene stvari, ne priđe vsled svojega Drestopka pred sodišče, amnak Ra kaznuje politično oblastvo z globo do 5000 kron. ali z zaporom do šestih mesecev. Naredba je stopila v velja-vo z dnem razglasitve. ' ----------------------------------------------.» * Ćemu? C. kr. korespondenčni urad je razdal listom izvleček iz članka »Neue Ziiricher Zeitung« o reso-luciji niskih kmetskih delegatov glede miru. Primerjajc ta izvleček z iz-virnikom v »Neue Ziiricher Zeitung«, se takoj spozna, da je korespondenčni urad izpusti ravno kardinalno točko v resoluciji ruskih kmetskih delegatov, ono, v kateri določajo ruski kmetski delegatje kot mirovni pogoj, ki ga je v naprej priznati — pravico do samo-odločbe vsakega naroda. Čemu je bilo to izpuščeno, res ne moremo uvideti. * Konec velikega igrralca. Pred nekaj dne vi je umri v Londonu mož, ki je bil svoje dni eden prvih angle-ških igralcev in uži val sijajne dohod-ke, zdaj je pa zapustil komaj toliko, da ie plačan pogreb. A'lan Kingsley je kot otrok prišel v London in je najprej služil za hlapca pri nekem posestniku dirkalnih konj. Posta! )i potem sam dirkač in končno nasto? 1 kot jezdec tuđi na nekem gledališc.;. Takoj s prvim nastopom je doseg! velikanski uspeh in ta je še naras:! ko se je izvedelo, da ima ijubezenslc > razmerje z lepo ženo nekega lord•>. Gledališka karijera Allana Kingsley 1 je bila sijajna, a mož je vse zapil t i zakvart?.l, kar je zaslužil in je konC-no zaradi uboja v pijanosti prišel ječo. Njegove gledališke karijere j3 bilo s tem konec in padal je od stor-nje do stopnje. vedno v hujšo bedu, dokler ga ni resila smrt. Izdajateij in odgovorni urednik; Valentin Kopitar, I astnina in tisk ^Narodne tiskftrtie* Bo!ečine tolažeča vdrgnjenja in o\ritki so posebno dobrodejni s Fet-lerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa - fluid«. Predvojne cene. 12 steklenic posije franko za 7 kron 32 vin. leknrnar rZ. V. Feller. Stubica. Elsatrjr št. 238 (Hrvatsko). Naj bi bilo vedno pri hiši. Od mnogo zdravnikov priporočeno. Daleč čez stotisoč zahvalnih pišem. (ft) 1946 Opr. st. U 232/16-12 (in m. veiUansfva cesaria! I. Jakob Korcipare, rojen 25. aprila 1876 oženj. mlekar v Krtini. II. Josip Ozbič. samski mlekarnar v Trstu sta kriva in sicer Kompare. da je koncem novembra 1916 oziroma začetkom decembra v Krtini in v Moravski okolici kjer je bilo rnleko do-tlej po 20—30 vin. z razglasitvijo P(> nndil, da nakup;vie liter mhka odslei po 40 vin.. da je torej za neobhodno potrebno stvar namenjeno nadnljni odprodaji, ponudil virjo kot do tedaj v kraju običajno ceno in Josip Ozbič pa, da je v novembru 1916 v Krtini Komraretu naročil to dvignenje cene. S tem sta zae^rešib, Kompare prestopek § 19/1 ces. odr. z dne 21. avgtista 1916. drž. zak. st. 261 in Josip Ozbič po § 5. k. r. in no § 19/1 \cg. cit. in se obsojata po § 19/1 leg. cit. in 5:cer Jak^.h Kompare v 4 dni zapora in Josip Ozbič pa na 14 dni zapora in 200 K globe ozir. za slučaj neizterjivosti v nadal'-n^h 20 dni zapora in po 5 3S9. k. p. r. oba v solidarno povračilo stroškov kazenske-q:a postopanja !ti vsak za se v povra-čilo stroškov izvršitve kazni. Ob enem se v smislu § 23. le?. cit. izreče, da se ima ta sodba objaviti po en-krat v listih »Edinost«, ^Slovenec« in »Slov. Narod« na stroske obdol-žencev. C. kr. okraino sodišče na Brdu odd. II., dne 27. aprila 1917. Lajovic Javljamo tu i no vest, da je gospod Edvard Picek c Icr. deželnosodni svetnik v Senožeteh danes zjutraj ob 6. uri, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospoda zaspal. Pogreb se bo vršil dne 17. junija ob 3. uri popoldne, na pckopališče sv. Jerneja v Senožečah. SENOŽEČE, dne 15. junija 1917. Ter«x!m* WiUk pL eanarolli, soproga, ▼ svojem imenu ter imenu vseh žalujočih ostalih. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 15 jgnija 1917. 195. Stav. Darila. Za „Domovino". Mesto vcnca na krsto gospe Pretnarjeve je darovalo uradništvo mestne hranilnice Ljubljanske znesek 90 K za dijaško podpomo društvo , Domovina •. Podrobni izkaz bo v sobo to. Srčna hvtia. Darfla „Rdećemu križa*. Društvo kranjske hranttoice je vcrtlralo đeželnemu in gospe-jinemu pomožnemu druitvu Rdcčega križa 500 K. Tuđi gospa Helena Suyer - Petfičič, soproga odvetnlkova. je podarila nastanitveni zncsek 110 K 68 h Rdečemu križu. Za obe da-rili izreka, đrnitvo daritcljem najprisrčnej&o zahvalo. Umrli so v Ljubljani: Dne 10. juni ja : Ivan KUer, peiec, Stefan Awakowicz, potočni k v rez., oba v rezervni vojaški bolnici v MarijaniSĆu — Karei Baćnar domobranski pelec. Tomo Rach, topničar, Peter Nowakowski: pešec, Gabriel Hussa, četovodja, vsi štirje v rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 11 junija: Matevž Župan, bivši trgovce in zasebnik, 73 1., Zajoška c. 11 - Ivaua Stropnik, vđova žel. strojevodje, 63 1. Knezova ulica 251. — Venzelj Poturak, predraojster, v rezervni vojaški bolnici na obrtni SolL Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčne^a sočutja povodom smrti našega iskTcnoljubljenega strica m stare^a strica, gospoda izrekamo tem potom nalo najprisrčnej>o zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo si. trgovskemu, bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani, ter vsem, ki so se udeležili pogreba blagega pokojnika. Žalniott ostali. i Nobenena zobobola K ve*. nobmih noči brez spania. „F.des41 pomiri bote'ine v otlih zobeh, pri 3 trdevrr.mih revrr.atičmh zobnih bolecinab, ko so vsa sredstva že odpovedala. 3 Pri rui:sr>ehu denar nazaj. Cera 2— K, 3 zavitki -S K, 6 zavitkov * — K. 3 Nobenega zobnega kamena več, snežnobele zi..bs dobite po uporabi „Xlrf s-» * TClJEa rod??. Tak^-šnji učinek Cena 2 K 3 stekienice 5 K. Ketnenj, Sošice (Raacturo) L Postat predal 12 Z 23, Ogrsko. 3659 Koštani sve in bukove hlode kupi vts?kc*rrsnožino franko vagon 255 Stroj i Ina iovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpOŠteva se le pismene ponudbe z navedbo cea. 4 ^^Ubu^v £bw ^a^G^BrS SRB JB sC^" ^Qk ^^y ^W ?^*iJaaT t&aaV -4JH ^B8 ^L^M ^—^M aaaaaaaaaaa\ prva moČ, samc3tojea delavec, bilanćnik (dopika) j{2e enake ali temu podobne službe. SpriČevala prvih tvrdk Xastop takoi ali po-zneie po dogovoru. Položi tuđi kavcijo. — Ponudbe pod „Z&cpns glazba" na upravn. „Šlov. Naroda*4. 1855 !itE§». 1M1 mk Wm kože, Bak. ifiift UM Usni. turo offine h rane ozdravi hitro in ^i^urnr« ianlarsko mazilo. Ne umaže :n ne diši. Mali lonček 3 1^ veliki iončtlc 5 K, ćružinski loočf k 9 K z navođilom. . K temu spadajoče brinovo milo 4 K. i Gero Sandor, lekarnar, Nagy Koros 30. /UBERDERJ \SAL8E gL Zaupno biagol V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh prioorota trgovln« s posteljnim pmrlmm Ni pifHoia) C. J. HAMANN Liul>li«na9 Mestni trg Itev. 8 Ust^RGvl]aaa 18SC. UftUa»Yl|«aa 18M. FGZOK! Mereema konKarenca prinaia na trg sa nisko etoo aapol ali nić ©^ ićeoo b!atro T«g!i neria se drže ^ogjsta •■iankl tmmmm lueiani, U i?U»lt teto ter Hstveno pHpoaiore, da M ruviiti« UCtmkt bi aioljL PRVA pi HllUii DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oktastvno kncenioriraii iraiiii sIiinv. Ustanovljena krta 1OT7. $nton l^ane ttabllaaa, SlOoraka aura 1. Ceniki na tazpolago. Ccniki na razpolago. Licenca li ««kr« hite, ••ralu« tak«| J«rn«j KuSlan. trtowc _______v KrtiiM. i7i5 mlada deklica k airtlCMI, prednost z oemŠkim zoanjem. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 1928 ££±. oskrbnika na kaki y»ižlni mU vlipis««tvjt Ili«, vejsiiifi« prost •ho»owiki •jradtilk z većietno prakso vešć gozdarstva, poJjedeistva, živinoreje, sadjarstva, trtoreje I. t. d. — Cenjene ponudbe z navedbo plače na upravništvo »Siovenske^a Naroda« pod >tlt«l«w •MkrtMiik 202 t«4*y*. 194U Kontoristinjo samostojna moć, z večletno prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence in sok h v^eh kontoar^kih obra stalna straaka 1939M na upravništvo »SlovensKega Naroda«. 1939 m prsdaiilko popolnoma samostojno v trgovini z mešanim blagom apre|me trrdka Norbert Zatiier A sin. ftt Poter ▼ SaTlajakl dolini. Kislo vodo nam Izbo In zdravilno slatino! ter za brizajane (Spritzer) in vino razpošilfa po poTzetfii 1753 A. OSET9 p. Guštani, Koroško. !#-•»»kS-«*^ vse vrste praxn* ttatk-■VUI9IITI teiuce od kkle vode in sode. Košnja ai bode prodalala na Javni dratU ▼ nedeljo 17. t m. ob 8. uri do-poline ▼ Z§. Šifiki it 114. Po.>ve se „goatilna Kritcs ▼ Z§. Siški. 1949 ■V Priporočam ~N cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec. Naročila ra cikorijo in milo izvršuje j tuđi od 5 kg dalje po post. povzetju tvrdka A. Kušlan Ljubljana, Karlovska cesta št 15. V IcDem trgu na Spodnjem Štajerskcm m% ■prsjnie v dobro vneliano trgovino me5a- ne^a blaga poslovodja samo star^jsa moč, za takojšnji vstop. Interesenti, ki imajo skušnje v ekonomiji in vinogradništvu, imafo prednost. Ker se služba odda event. tud* samo za dobo vojske, se nato opozarjajo gg trgovci iz evikuiranih tužnih krajev. 1878 Obširne ponudbe pod „aealeroeia taTa*0 na upravn. »Slov. Naroda«. Povećane slike do naravne velikostt. kakor tuđi oljute portrete u platio izvrŠaje umetnišlro po vsaki fotograf rp 185 Bavorln Bovsek prvi fotografski in poveće valni zavod v Iiubnar,if 7o!:8vors!j3 ni ik a. dekle za vsa domaća dela, vajena otrok. a# aakai sprefame prati tfoferf plaat. Naslov se izvc v uprav. >Slov. Nar.« 1938 Kuharica vajena tuđi šivanja, ter zna voditi samostojno gospodinjstvo, liče M08ta h kaki aamald oaebl. 1941 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda*. Swte*itoiM P" odjemu večje množine se ceaa zniža. Vsled pomanjkanja prazne posode, prosi se peslati isto franko za napolniter. Blago potuje na vso odgovornost naročnika. Vzorec se posije proti dostavi pisemskih zaamk za 80 vinarjev. Peter Ta v žar, Herpel je-Kozina. ==^== Kneza Auersperga ======= termalno Kopalisče Toplice nn Knmjjkem Zelezni^ka postaja Stražn-Toplice. Sezi]a od 1 ma]a do i. oktobra. Bogati radio akt. vrolCi 37° naravne topline. Izborno učinkujejo pri revini, gihtn, nevralgliata (tacklas), eksudatih Itd. Sasfnt, separatne in lažne kopelji, elektroterapija, masaža J lepa lega, gozdnata okolica, sobe za tujce, restavracija. Prospekte in pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. 1554 I Srbečico, izpuščaje i odpravi kar najhitrejše „Dr. Flescha originalno rujavo 1 mazilo". Mali lonCek K 1 60, veliki K 3-—, družinska 1853 I porcija K 9*—. Dobiva se | j v lekarni »pri ižatem jelenu", Marijin trg, Ljubljana, j i Zdravnikželodca. 61 li\wA 7PlnflfR LUIUlIMIl ICIUUIU je posebnost ielodenega liker ja iz zdravilnih raatlin, kateri izborao vpllva proti alaboatim v želodcu ter radi tega ▼ nobeni drnžini do U amel manfkati. Ha|boll xanlmi¥ fn ra?bol]il slov. Unstrcvanl tednlk soi ^aaaaaaaaaaaas*^ ^ —-------~--------- ™—^■*^^nva*«winMB«niHip^B*«ia^^ ki priohčuiejo vsak teden mnO9O zatiimlvili sllk 1 bofišč fn o drugih v^nih aktualnh domaćih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanlmi¥9 lep detektivski ronta, poučne či.inke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok po!jndnega znanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" "so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen Ie zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brlv-nica, vsako dru5tvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K V— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12'—. Naročniki dobe kot nagrado slike Prešerna, Jurčiča, Ciregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimlve knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" tako]! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vara 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno lti poštnine prosto na ogled. Upravnistvo lista „TEDENSKE SLIKE" Llabljana, Frandfikacska ulica 10 I. Oprav. gtcv. Nd 525/17-2 ProMina sodna đrsžba iiesremiin. Pri c. kr. okrainoin aodišču t Badoljici je po prošnji lastnika aaostBO hraBilnice Ljubljanske na prodaj po javni dražbi vlot. štov. 177. kat. obo. Kropa obstoječe iz slodečih parcel: a) parcela it. 177 (kat. obč. Kropa) hiša št. 28. z droriščem v Kropi a povrsjem 1 a 51 m:; b) parcela it. 170 — *rt s površ-iem 1 a 19 m:; c) parcela it. 173 hlia it. 27. % dvema dvo-riUeava w Kropi, a povrsjem 1 a 70 m2; d) parcela št 174 wrt m povrsjem 1 a 87 m1; e) parcela it. 172 — sklađličo s površ-jem 24 m2; f) parcela it 580 — gozd v Razdrtem potoka a povrsjem 1 ha 90 a 51 m2, tedaj s povrsjem vsega skupai po 1 ha 97 a 02 m2. iEkUcaa ceaa uaia 8000 S. Dražba se bo vršila dao 18 julija 1817 ob 10 ori dopoldae pri c. kr. okraiaem aediioa v Badolliol soba it 26. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajnem sodiščti v Radoljici, kakor tuđi pri prodajalki sami oziroma pri njenem zastopniku g. dr. Ivanu Tavčar, odvetniku v Ljubljani. C. kr. okrajna sodnija v Radoljici oddelek I., dne 13. iuniia 1917.