Štev. 248 iitST, v soboto 4 septembra 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAH — eb »edeljah In praznikih »b 5., ik pemdeljkih ob 9. »Jutra}- FMinilčne Štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stofc.) ▼ mnogih t«k»*karuah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Pečtojai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-$$ini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). 94LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 ko?one. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 mt. mm, samtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pm nt. min. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka **4»|jna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-tuiaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave <££iaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti jo moč I ■■m NAROČNINA ZNAŠA aa vse leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a »- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■areialaa ae a«4«XJako Isđnnj« „EDINOSTI" atan*: letne X 5-30, pol l«ta a SO ■ ▼■i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ae sprejemajo in rokopisi so ne vračaj® Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: slioa Giorgio Galattl 18 (Narodni don) Izdajatelj ia odgovora i urednik ŠTEFAN GODINA. Lastalk konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcQ» lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. POtno-hranUnKnl račun It. 84V652. TELEFON Ji 11-57. Brzojavne vesti. Sklicanje delegacij. DUNAJ, 3. — V par dnevih bo konfo-renca vseh skupnih ministrov, ki določi dobo zasedanja delegacii. Konference se vdeležita tadi oba ministerska predsednika Wekerle in Bieaertb. Moravski deželni sbor. BRNO, 3. — Glasilo češkega ministra kraiana dra. Začka, „Moravska Orlice", javlja, da bo moravski deželni zbor sklican v polovici tega meseca na dal'še zasedanje. Nove protičeske demonstracijo na Dnnajn. DUNAJ, 3. — Sinoči so se vršile ponovne protičeške demonstracije, katerih se je udeležilo okoli 400 oseb. Aretiranih je bilo 32 oseb. Dunajski trgovci proti pouličnim demonstracijam. DUNAJ, 3. — Tnkajšni trgovci in obrtniki nameravajo izdati sknpno izjavo proti pouličnim demonstracijam. V tej izjavi se bo sicer energično povdarjalo nemški značaj Dunaja ia potreba varovanja narodnih interesov, a ob enem se bo povdarjalo, da poulične demonitracije niso primerno sredstvo za narodno obrambo. Mladočehi in Bienerthova češko-nem-ška sporazumna akcija. PRAGA 3. — Parlamentariška kcmisija mladočeškega klnba je imela danes popoludne z miadočeSkimi deželnimi poslanci ikapno posvetovanje glede sporazumne konference. MladočeŠki poslanci bodo na jutršnjem »kupnem posvetovanju predlagali, da se Čehi udeleže konference. Vendar te v mladočeških krogih, z ozirom na dogodke na Dunaju in v Dolnji Avstriji, sodi zelo pesi-mistiški o položaju. Zagotavlja se, da ae gre vladi pred vsem za to, da dobi privoljenje Čehov za predložitev zakona, a katerim bi dovolili Nemcem še enega deželnega odbornika. Jutri pride sem če&ki minister-rojak, da se udeleži posvetovanja čeških poslancev. — Pred posvetovanjem bo konferiral z nekaterimi vodiinimi češkimi politiki Čehi listi o položaju Čehov v Ni^ji Avstriji. PRAGA 3. — Češki listi izjavljajo: Ne samo češke šole v III dunajskem okraju in Poštorni, ampak celo vrsto čeških občintkih mestnih, srednjih in obrtnih šol nam mora ustanoviti vlada na Nižje Avstrijskem, in sicer popolooma zastonj. Mi imamo pravico do čeških šol in vlada nam jih mora dati, a to ne kakor kompenzacijo, auipak zato, ker nam gredo po zakonu in pravici; svoje pravic pa češki narod ne plačuje. 184 poljski šol zaprtih. PRAGA, 3. — „Hlas Naroda" poroča iz Varšave, da so ruske oblasti v ruski Poljski zaprle 184 poljski šol. Peklenski strcj domobranskega stotnika. BUDIMPEŠTA, 2. — V sferi domobranskega stotnika Janga nastal je zanj preobrat Preiskovalni sodnik je dobil pismo od stotnika avditorja Matkvaisi-ja, v katerem pravi, da je živel z Jungom v najboljih od-nošajih. Jun g je torej storil to delo v nerazsodnem stan u, zato ne želi, da bi se ga kaznovalo. BUDIMPEŠTA, 3. — Včeraj so iz Stolnega Belega grada dovedli v tukajšnjo garni- PODLISTEK Iz obličja v obličje smrti, Češki spisal I. S. Macbar. Poslov. T. L. Pokimal je z glavo. In potem je sedil nepremično in držal rok9 vedno na kolenu, obračal samo bfojo veliko glavo, gledal seda-na-me, sedaj na moiega prijatelja s svojim-žalostnimi cčmi in govoril z monotonim glasom, ki me je spominjal mojega bivšega profesorja matematike, suhega pedanta, nekako takole: „Smrt, gospoda, kaj je smrt? Z bogom življenju. To je f.reg, čez katerega stop:mo od tcd, iz svtta, kjer smo živeli tako in tako dolgo, kjer smo se privadili prenašati marsikaj, uživati marsikaj in kjer nam je bilo vse znano, nekam, v nekaj, o čemer ni moglo celo tisočletno raziskovanje cčenjakov in il ozofov podati nobene razrešitve. Kaj je za tem pragom? Kaj je po smiti ?.,. (Neznanec je umolknil za trenutek, kakor bi čfkal odgovora). In sedaj vzemimo življenje I Življenje je vsakemu človeku več ali manje breme, resnično, toda breme, ki se ga je zijsko bolnišnico stoteika Joogs, atentatorja na stotnika avditorja Matthjassi-ja v Ko&ic&b. Na stotniku Jungu se opaiajo jasni znaki blaznosti. ; Lukaoi poklican k cesarju. BUDIMPEŠTA, 3. — J ivlja ae, da bo bivši finančni minister Lukacs dne 27. t. m. vtprejet od cesarja v avdijenci. Ta vest je magjarske politične kroge oaupnila, čeprav je avdijenca že davno določena in je tudi že nekoliko tednov znan dao, kedaj ae bo vršila. Kralj Edvard odpotoval na AnglePr*. MARIJINE LAŽNI, 3. — Kralj Edvard je ob 4. uri 15 min, popoludne preko Heba odpotoval na Angleško. Ob svojem obhodu je obljubil, da se prihodnje leto zopet povrne. K tatvini v „Banoa kooperativa" v Tridentu. TRENT 3. Afera tatvine pri tukajšnji „Banca cooperativa" postaja vedno bolj za motans. Primanjkljaj znaša okcli pol milijona kron. Dva od zaprtih nalužbencev ata baje 2e priznala, da ata denar izgubila v špekulacijah. V zvezi a tatvino je bilo izvršenih v Italiji več aretacij. Na hišni preiskavi ao baje našli v stanovanju enega zaprtih politiške dokumente velike važnosti. Tudi druge osebe so kompromitovane. Praktikant Nardi in oba bacčna sluge so izpuščeni na svobodo, Zato je pa bil aretiran blagajnik Pedrotti iz C;>-logne pri Tridentu. Zdi ae, da ao bile aledi ulojna le fi agi rane. Prestolonaslednik Konstantin pojde na dopust. ATENE, 2. — Prestolonaslednik Konstantin bo prosil za dveletni dopust, da otide v Nemčijo, kjer se posveti vojaškim naukom. Govori se, da ga bo v tem času zamenjal v vrhnem poveljstvu vojske general Smolenski, rojen Poljak. (Prestolonaslednik Konstantin ima za ženo mtajo sestro nemškega cesarja Viljema, princesinio Scfi.o.) Zrakoplovstvo. BRACCIANO, 3. — Vodi iv vejaški ba Ion se je dvignil v zrak 1000 metrov visoko-Pri tem se je pa moral boriti z vetrom v j a-koti 30 do 40 km. na uro. PARIZ, 3. — Vodljiv balon „Republi-qae" ae je ob 7. uri 5 min. zjutraj dvignil v zrak ter pcletel v Lapalieae, kamor namerava dospeti, ne da bi ae mu bilo treba kje ustaviti. Kolera na Nizozemskem. ROTTERDAM, 3. — Viša postrežn'ca ni umrla za kolero, ampak vsled prevelike utrujenosti Bivii nemški poslanski kanoelar Beokert obsojen na smrt. ST. JAGO DE CHILE 3. — Bivši kancelar tukajšnjega nemškega poslaništva Viljem Beckert je bil radi umora, požiga, ponarejala menic, računov poalaništva ter goljufije obsojen na smrt. Konec generalu. štrajka na Švedskem. STOKHoLM, 3. — Govori ae, da konča aplošni štrajk dne 6. t. m. SRBIJA. Ministerska kriza. BFLIGRAD, 3. — Kralj želi, da aeatavi novo koalicijsko ministerstvo dr. Milovanovič, ki bi vodil tudi volitve. V tem slučaju vstopi v kabinet od atrani naprednjakov Marinković, od narodnjakov Velicković. BUDIMPEŠTA, 2. — Ogrski biro pereča iz Belegagrada, da je princ Gjorgje obiskal ministerskega predsednika Novakovića tako privadil, da ga alednjič vendar le nerad odlaga. Ko bi Človek ne imel na avetu niče* sar več, kar bi užival, ničesar, na kar bi npal, česar bi čakal, se mu zdi vendar korak čez oni prag amrti neizrečeno grozen in bolesten. Je to nekak „hcrror vacui". Najstrašnejši pogled v življenju je pogled v obraz smrti... (Tujec je zopet umolknil.) In sedaj, gospoda, pravim, da je bil oni starec junak. Ah, čudita se... Pričakoval sem tega. Prcs m imam dokaze. V novicah stoji beseda „strah". Strah pred smrtjo. Dobro stP, gospod (obrnil te je k meni) pripomnili: strah pred načinom smrti. Ta starec se je bal neznanega načina smrti. Junak ae boji zavratnega napada. Boji ae neznanega smrtnega orožja. Zato je izvolil drugo ceit?. Izzval je, bi rekel, smrt k dvoboju. Poklical jo in jej -po* gledal z obrazom v obraz, ▼ ta strašni grozni obraz. Vrgel je od sebe breme življenja aam, ker ae je bal, da mu ga ne odvzame neznana smrt. Dal je z bogom življenju, ker ae je bal, da ne da življenje njemu z bogom. Analogični slučaj se dogaja včasih med zaljubljenci. O a jej daja s bogom, ker ae boji, da bi mu ona ne rekla z bogom... Ia eedaj priznavata morda, da je treba moči, da je treba junaštva k raztrganju take vezi... Pripomnita morda, da oni starec ni tako filozo- fa ga prosil, naj na vsak način pri kralju prepreči imenovanje staroradikalnega kabineta pod predsedstvom Pasiča, kajti to da želi on in vaa vojska. BELIGRAD, 3. — Sklenjeno je, da se letošnje velike vojaške vaje vršijo ob bosanski meji. V vojaških krogih pripisujejo temu poseben značaj, a od vladne strani zatrjujejo, da je ta odreditev vojaških vaj ob bosanski meji samo alučaj. Srbski princ Jurij. BELIGRAD, 3. — Ker je, kakor znano, list „Zvono" obdolžil bivšega prestolonaslednika Gjorgia, da je pretepel svojega šoferja — nekega Francoza, ki leži sedaj na smrt bolan t bolnišnici, — je včeraj neki prinčev zaupnik v raznih uredništvih predstavljal nekega Francoza, imenom Barbier, kakor onega šoferja, katerega naj bi bil princ Jurij smrtno nevarno ranil. „Zvono" pa izjavlja temu nasprotno, da je omenjeni namišljeni šofer le neki španjolški Žid, ki ga prikazujejo kakor šeferja, da bi s tem oprali princa. List trdi, da pravi francozki Šofer v resnici leži v bolnišnici radi zlostavljanja od atrani princa Jurija. Odbor za narodno obrano se je zopet konstituiral. BELIGRAD, 3. — Odbor za narodno obrano je zopet začel avoje delovanje. Osno vati hoče po vsej Srbiji narodne pomožne skupine, a dopisujoče odbore v vaeh deželah, kjer prebivajo Srbi. Na obnovitvi, oziroma reorganizaciji krajne skupine Kruševac je razvijal vseučiliščni prcfe*or Daš č nov srbfcki narodni program in je pri tem strastno napadal Avstrijo. Dosrdaj se je obnovilo v vsej Sr biji 22 krajnih skupin „Nerodne obrane". GRČKA Upor častnikov na Grškem. ATENE, 3. — Častniški zbor v Lariasi je javil \> jnenou ministra, da odrekajo častniki vsako kiužbj, dokler ne bo prestolonaslednik odatavl;en kakor vrbovni poveljnik. Iz Korinta se ja^a enak slučaj nediscipline. Anglija proti upornim častnikom. LONDON, 3. — V konflikt med grško vlado in vojno stranko je posegla — kakor se javlja od dobro poučene strani — an gleška vlada s teii:, da je dala vodjem uporne vojaške stranke razumeti, da bi v slučaju nevarnosti za kraljevsko rodbino Angjja po magala grški vladi z oboroženo silo. Grška zbornica. ATENE, 3. — Sklicanje zbornice je bile odloženo za 20 dni, da bo mejtem mini strom možno pripraviti zakonike načrte, ki jih predlože zbornici. TURČIJA. CARIGRAD, 3. — Odposlana je v Ameriko posebna komisija, da najme tam posojilo v znesku 6 mil. dolarjev. PETROGRAD, 2. — Na čelu izredne turške misije, ki pozdravi v imenu sultanovem carja Nikolaja v Livadiji, bo minister unanjih stvari Rifat paša. Razun tega bodo v tej misiji dva divizijska generala in prvi pobočnik sultanov Remzi paša. To odposlanatvo bo ata novalo v Jalti. CARIGRAD, 3. — „Tanin" poroča, da je porta atorila korake, da preneha bojkot proti mobamedancem na Kreti. CARIGRAD, 2. — Sultan je imel danea v Bruii selamlik. Popoludae je prisostvoval konjski dirki, nakar je otrorii deželno razstavo. firal, da ni imel razsodaosti, izobraženosti za to, da ni bilo takih in takih okolnostij — in vendar je to junaštvo, junaštvo, recimo, in-stiktivno... Neznanec je umolknil, in molčala sva tudi mi dva. Sicer sem dvomil nekoliko o vsem tem, a nisem mu hotel nasprotovati. Ozrl sem ae po kavarni. Nekateri prejšnji gostje so cdšli in prišli zopet drugi znani na svoja mesta* Kakor če se menjajo atraže. »In nekaj goapoda, če vaju ne zadržujem," je začel tujec zopet. „Ali je že gledal kdo izmed vaju amiti v obraz?" Zmajala ava z glavo. »Ne, aeveda, oba ata še mlada, malo sta Še videla in doživela. Življenje vama je še drago in ljubo, živita rada in po sairti ne hrepenita. Seveda mladost!«.. (tu je vzdihnil globoko.) Vem, da bi se branila smrti s vsemi silami. To je naravno. Ali zanimivo je, da ae ji brani človek, ki je pripravljen umreti in Id že koraka k amrti, ako ae mu prikazuje v dragi podobi, nego si jo želi. Prepričan sem, da bi bil oni starec, ki ae je obesil, klical na pomoč, če bi bil pet minut pred amrtjo, recimo, ko ae je šel na vrt obešat, padel v vodnjak. Zdi ae vama morda, da je to dokaz proti moji prejioji trditvi o Povišanje turških carin. CARIGRAD, 3. — Ministerski svet js sklenil povišati carino za 4 °/0. V ta namen začne v kratkem pogaja na v velesilami. Ob enem uvede nove monopole, da se vzpostavi ravnotežje v bilanci. - Lvov, 3. — Na današnji nadomestni volitvi v mestu Stryj je bil izrol;en minister vitez Dulemba. PABIZ, 3. — Predsednik republike je zopet pomilostil 46 političnih kaznjencev, med temi veliko število antimilitaričnih agitatorjev« Severni tečaj odkrit NEW-YORK 2. Tukaj ao vsprejeli vest o odkritju severnega tečaja zelo skeptično. Pričakuje se pa novih podnohnosti. „New-Jork Herald" je mejtem priobčil brzojavko od samega dr. Cooka (ne Ho oka), v kateri javlja, da je po silni borbi z gladom in vremenom, konečno dospel na severni tečaj, ter da je odkril^velike lovske okraje, a katerimi se bodo zamogli okoristiti Eskimi in Evropejci. On in njegova soproga, da sta popolnoma zdrava. NEW YORK 3. Dr. Ccok je brzojavil „Nevr Jork Herald a s parnika „Hans Egeds* sledeče : Dne 14. aprila 1908 smo ugotovili, da nam ne manika do severnega tečaja več nego sto milj. Temperatura je bila 40 stopinj pod ničlo. Vsa morska pota so bila zmerznjena in to nam je omogočilo lažje prodiranje proti severu. Če tadi je temperatura padala, smo vendar zamogli nadaljevati naše potovanje. Spremljal naa je vedno krasni prizor okolice, ki je z borealno zoro, z nepreglednimi polji leda imela v sebi nekaj čarobnega in tajinstvenega. — Dne 21. aprila smo ugr tovili, da se nahajamo aa 89 stopinji 59' in 46". Severni tečej se je torej za-mogel videti. Radoctao smo torej prekorakali še r ekoliko sekund in pripravili smo ae tu na daljno bivanje, da proučimo to do sedaj še netaknjeno točko. Mi amo torej doaegfi najviši vrhunec zemeljske Skorje.' V znak temu amo dvignili zastavo z znakom c21, aprila 1908u. K>) smo hoteli opoludne ugotoviti svoj položaj, se ni moglo tega izvesti nego problematično, ker so se tu združevali vsi meri-diani. Temperatura je bila tukaj 9S stopinj pod ničlo, a barometer je kazat 29*83. Severa, vstoka, zapada ni bilo, povsod okoln je bil samo jug. Čutili smo vse na okolu veliko samoto. Povsod širok, prostrani horizont, a sredi njega, na točki, katero je hotelo doseči toliko ljudi, nobenega živega bitja. Povsod okolu nas samo sneg in led. Dne 23. aprila smo se vrnili istim potom, po katerem smo bili došli. Dr. Cook potom opisuje, kako so se imeli boriti z mnogoštevilnimi težavami vsled pomanjkanja živeža, mraza in naglih sprememb vremena. Meseca septembra so prišli do Baffinga, a od tod do rta Sparho, kjer je dr. C.ok menil, da je najbolje da tam pre-zimijo. Izkopali so v zemljo jamo in tu so se nastanili ia preživeli mesece dolge noči, dne 8, febra&rija t. 1. so pa odpotovali ter dospeli do Anatoka, od koder so 15. aprila prišli v Gi dnlandijo, kjer so našli Amerikanca Spaldinga in nekoliko prijaznih Eikimov. KODANJ 3. Ravnatelj kolonij Rjdberg izjavlja, da ne more biti sumnje o resničnosti vesti, da je dr. Cook odkril severni tečaj. Prvo brzojavko je prejel od kapetana Egedea, a drugo od ravnatelja Grenlandije. Obe brzojavki soglaano pravite, da je dr, Cook do- junaštvu samome rilcev ? Nikakor. Tako in tako smrt hoče imeti, tako oditi a sveta — vae druge izključuje. Klical bi gotovo na pomoč, potegnili bi ga ven — a on bi si morda pri peči posušil obleko in bi se potem vendar obesil. To je prirojeno..." „Današnjo noč, gospoda, sem gledal smrti v obraz," je pristavil in znižal glas, tako, da je donel kakor iz groba. Ozrla sva se vanj osuplo in vprašujoče. Zvok njegovega glasu in poseben lesk v njegovih žalostnih očeh sta vzbudila najino radovednost. „Da," je dejal, „gledal sem, in sicer grozni smrt v obraz. A vendar sem človek, ki mu ni življenje nič, prav nič več, nego raztrgana suknja, ki jo je pripravljen V8*k trenutek vreči med stare cape." Nasmejal aem ae nekoliko tej primeri. „Dobeaedno, gospod," je trdil neznanec, med stare cape. Ni mi prav nič do njega. Šam sem tam, kjer končujejo mnogi romanopisci avoje romane : oropajo avojega junaka za vae, kar ga more vezati na. življenje in prepuščajo fantaziji čitatelje vi, da ai izmisli konec. Jaz aem junak takega življenskega romana in danaSnja noč je bila zanimiv psi-hologičen kapitelj. (Pride še.) Stran II „EDINOST" St. 248 V Trsta, dne 4. septembra 1909 •pel na severni tečaj. Tudi Raskunen, ki je sodeloval na ekspediciji Etichsena, priob-čuje. da je prejel ^potrdilo rečenih vesti. SKAGEN 3. Okolu 1. in pol ure po-poiudne je priapel v pristanišče parnik „Hans Egede", na katerem se nahaja dr. Cook. — Vkljub vzburkanema morja se je dopisnika biroa Ritzaa posrečilo priti na parnik. Dr. C3ok je izjavil dopisniku, da je z G- onlandije prodiral najprej proti zapada, potem pa proti ■everu. Eo je odhajal iz Gkoolandije, ga je sprem!ja!o 10 Eskimov. Te je dva po dva pošiljal nazaj, tako da sta nazadnje ostala pri njemu samo dva Eskima. Dne 21. aprila 1909 ob 7. uri zjutraj je dosegel severni tečaj, kar je^ ob IS. uri opoludae ugotovil z meranjem. Ž a zadnjih 14 dni, preden je dospel na severni tečaj in tudi o»em dni potem je izvršil razna merjenja. Na severnem tečaju ni našel nikake dežele. Morske globe-čine ni meril, ker so mu manjkali potrebni instrumenti. — Najnižja temperatura za časa njegovega potovanja je znašala 83 stopinj po Fahrenheitu. Na severnem tečaju je razvil amerikansko 2astavo. Vspeh svojega potovanja pripisuje dr. Cook okolnotti, da je uporabljal preskušena pomnežna sredstva, namreč Eskime in njihove pse in da je živel popclcoira kakor Eskim. Ekspedicija je silno trpela in primanjkovalo jej je tudi živeža. Potovanje na severni tečaj je trajalo tri, povratek pa devet mesecev. ,,Veleizdajnik proces" v Zagrebu. (136. dan razprave.) Zagreb. 2. IX. Danes se je nadaljevalo zaslišavanje po br&mbi predloženih in od senata dopuščenih prič. Vse so izpovedale rfezbremenjeraloo za obtožence. Učiteljica Zorka Panićiz Eusonje je odločno izpovedala, da ni nikdar opazila, da bi bili otroci, ki jih je obtoženi učitelj Vukelić poučeval, kazali kako mržnjo do hrvatskih pesmi, kakor to trdi obtožba* Priča Iiija Stojsavljević je izjavil, da včerajšnja priča Muki Freund ni govori! resnice. (O ta — Muki!) — Priča sodni adjunkt Josip Mrnjavčić sicer ni govoril ugodno o obtoženca Kalemberju ter je govoril o mržnji med Hrvati in Srbi v ekraju Brod, vendar je izpovedal tudi on, da ni nikdar čnl, da bi bil narod govoril, da je to srbska zemlja in da pade pod Srbijo. Tudi se ne sponrnja, da bi se bilo v pesmih slavilo kralja Petra. Obtoženec Ealember je obžaloval, da Liso pozvane semkaj priče, ki žirijo tam od mladih nog in ki pozL "o njegovo delovanje, marveč priče, ki so te aj še-le malo časa. S.ično je izpovedala tur priča sodni adjunkt v Grubišncm polju B „ n mi r L a d i k a. Konstatiral je sicer razprtije med Hrrati in S:bi, obenem pa je izpovedal, da je bil z obtožencem tirom. G j u r i ć e m na komisijah, t>ii nikdar ni ta poslednji govoril, da ta de-dežela pada pod Srbijo, da-si so se mnogokrat razgovarjali o političnih dogedkih. Nikdar ni čul iz ust dra. Gjurića kake veleizdajalske opazke. Znamenita priča je bil občintki blagajnik v Pakracu Matija Keielja. Jedna najbolj razgretih prič obtožbe je bil dr. Matije v i ć, ki se jo na svojih izpovedbah posebno skliceval na to, kar mu je povedal sedanja priča Kefelja. — Danes pa je ta i-odedoji o p e t o v a n o in odločno in pod prisego zatrdil, da ni nikoli tako govoril kakor je to dr. Mati-jević zatrdil. IstGtako je nadaljna priča M i j o M a t i-j a š e v i ć zatrdil pod prisego, da ne odgovarja resnici, kar je pod prisego potrdil priča obtožbe Rottgerber (Zopet nekak — Maki!), češ da je bil on Matiji šsvfč v neki noči žnjim, Rottgerberjem, ▼ nekem vinograda. To ni res. Zatem ]e predlagal diž. pravdnik, naj se prečit&jc nekateri članki iz beograjskih novin: „Slov, juga", „Politike" in „Malega žur-nalaw. Ta predlog je dal branitelju dra M e-dakoviću, da je s porazn) argumentacijo ožigosal jednostranik:> postopanje državnega pravdnika. Ta je dosledno odklanjal predloge braniteljev, da bi se čital materijal predlagan od brembe. Sedsj pa naenkrat predlaga sam, naj se čitajo članki vnanjih novin, ki so povsem irelevantni za ta proces. Govornik je na to ojstro obsojal zemnnsko policijo, ki je zaple la dra. Badisavljevica beležke, ki jih je k zor branitelj — torej po svoji sveti dolžnosti — nabral v Belemgradu t obrambo svojih klijentov. To zaplenjene je nezaslišano tem bolj, ker sta se on in dr. Budisavljević, dospevia v Beligrad, najprej predstavila avstrijskemu odposlanca grofu Forgachu in je ta popolnoma odobril njija posto p a t j e. Branitelj dr. Budiaavljevič je na glaial, da bramba stoji na istom stališču, na katerem stoji — zakon. Iakriminirati se sme samo to, kar je pojedinec storil; to pa, kar pišejo vaanje novine, je irelevantno in ne obremenjuje. Pridružuje se predloga dri. pravdnika, naj a-.- tiste njegove zaplenjene beležke preči-tajo, iia se bo videlo, ali eo bile točno prepisane ? Tu se je odigrala grda intriga na Kkodo obtožencev Adama in Valerijana Pribiče* ▼ i ć a. Branitelj dr. Medaković: Predlog drž. pravdnika za čitanje novin ima na sebi zoak slabosti obtožbe. To, kar govori branitelj z obtožencem in kar dela poslednjemu v prilog, mora biti tudi za sodišče sveto. To je svetost branitelj ske tajnosti. Beležke, ki si jih napravlja branitelj v pogovoru z obtožencem, so materijal, katerega se državni pravdaik ne sme posluževati. Kar je torej drž. pravdnik storil^ s spisi, tega po zakona ne bi smelo biti. Ze od prvega momenta te pravde ne bi bilo sm9lo biti razlike med državnim pravdnikom in branitelji. Obtožba in obramba sta enakopravni pred sodiščem. Akti drž. pravdnika niso uradni akti. Sicer pa se govornik Čadi, čemu je drž. pravdnik toliko zavlačeval s to pravdo, ko je drž. pravdnifitvo znalo tako naglo fabricirati dokaze ...! Drž. pravdnik: „To je žaljenje, zahtevam zaščite sodišča0. Predsednik se je seveda nemudoma suženjski pokoril drž. pravdniku, odtegnivši dru. Medakoviću besedo in izjavivši, da bo senat sklepal o tem. (Ia dr. Medaković naj bo le pripravljen na par stotin kronic globe!) Po p^vzi so čitali spise. Bivši češki minister dr. Foršt dunajskim Čehom. Bivši trgovinski minister dr. Foršt je na vprašanje, kako naj se Čehi na Nižje Avstrijskem branijo proti sedanjema režimu, odgovoril sledeče: Vstrajajte neomagljivo na poti zakona, brez provokacij, in branite svoje, po ustavi zajamčene pravice. A najsvetejša dolžnost toliko vseh čeških poslancev, kolikor vse češke javnosti bo, da vas podpira v tem boju, _ Žandarji proti ljudskim šolam. Mi bi umevali moderno državo in bi aplavdirali modernim državnikom, ko bi žandarjem razun naloge, da varujejo človeško družbo pred zločinci, postavili tudi nalogo, da z silo gonijo raztrešene otroke v šolo, da se ti otroci ne pokvarijo v blatu ceste in da se ne odgoje tam za tatove in razbojnike. — Kajti znamo predobro, da pisani zakoni ne veljajo, če se jih v slučaju potrebe ne mora izvajati tudi s silo. »Kaj pomagajo milijoni — bi mogla reči država — ki jih žrtvujem za ljudsko izobrazbo, ko pa imam toliko roditeljev, ki ne marajo pošiljati svojib otrok na vir izobrazbe, in toliko ctrok, ki niso nikogar, otroci ceste ?!" No, potem uporabi silo! — bi rekli mi. Ali v nas ni tako. Naša „moderna" država je celo proti ljudskim šolam, seveda proti slovanskimi Kjer se jej zdi, da je preveč teh slovanskih ljudskih šol, tam država pošilja svoje žandarje, da z bajoneti a u f zapirajo otrokom vhod vanje! Ne verujete ? Bes, malo neverjetno in čudno je to, kar pripovedujemo; in vendar je tako. V PoŠtorni, v tej historični češki Poštorni na Spodaje-Avstrijskem, na meji Moravske, bilo je predvčerajnjim nad sto žandar je v, ki so stali pred češko šolo, da ne bi stopilo vanjo 500 češke dece ! Famozna — avstrijska specijaliteta! Kakor da bi videli tiste drobne češke otro&ča t Petsto jih je. Daklice belo oblečene, dečki zamišljeni, tndi v prazniški obleki: gredo v šolo! Nu, presenečenja ! Na darih jih ne pričakujeta dobri ufiitelj in župnik; svetlijo se žandarski bajoneti...! Halt! Im Namen des Gasetzes 1 V imenu zakona ne smeš otročič avstrijskega državljana — v šolo! Sedaj umevamo vse. „Zatraceni Čehi 1" Da, da — če ne bi bili to „prekleti Čehi potem bi šlo drugače. In v tem je rečeno vse; s tem smo očrtali vso tragiko češkega, torej slovanskega položaja v tej državi, kjer vlada pošilja proti našim otrokom žandarje, da se ne bi približali vira kulture, luči napredka, ker bi Slovan moral še nadalje ostati neizobražen, v tmini neznanja, belot, rob, žival svojemu nemškema gospodarja! Ne, ne nemlki gospodarji, — tako ne poj de naprej 1 Tudi preko bajonet iv pride naš narod do spoznanja, da on tvori večino v tej državi ia da bo v njei — gospodar! Kekaj? To je vprašanje časa. Da ne bomo dolgo čakali dokasojejo naj zgovorne je — žandarski bajoneti. * Zaradi Poštorne bo imela današnja Bienerthova vlada še dosti glavobola. Včeraj •ta posetila miaistra-predsednika češka poslanca Šillinger in Tomašek, da ga vprašata o namerah vlade glede čeških šol na Spodaje-Avstrijskem. Poslanca sta prosila Bienertha, naj bi dovolil vsaj nekako premirje, dokler upravno sodišče ne odloči o sporni zadevi. Čehi so se namreč pritožili na upravno sodišče radi sapretja Šole Komenskega t Poštorni. Kaj je odgovoril Bienerth, nam ni še znano. _ Madjari izganjajo hrvatske učiteljice. V nekaterih ljudskih šolah ▼ Medjumurju (to je hrvatski kraj, ki to ga pa Madjari oteli Hrvatski) so poučevale doslej sestre iz zagrebškega samostana. Sedaj pa so Madjari s silo izgnali te Hrvatice črez Dravo, češ, da ie niso učile v mađ arskih preparandijab. In kje so se učili madjarski učitelji na madjarskih Šolah „Juliana* v Hrvatski ?1 Hrvatska parobrodarska društva prešla v angleške roke. Iz Baenos Ajresa prihaja vest, da je velika parobrodarska drnžba Mihanoviča in dr. prodana nekemu angleškemu sindikatu. Gfosp. M i h a n o v i 6 je doma iz Dubrovnika v Dalmaciji. Kakor mnogi Dalmatinci je prišel v svojih mladih dneh v Boenoi*Ayres, da si zasluži košček kruha. Začel je kakor mornar. Kupil je potem eno ladiio in je prevažal ljudi črez reko Rio della Plata. B I je varčen, inteligenten in podjeten, ter je za par let polagoma kupil večjo ladijo, potem mal parnik, dokler ni ustvaril mogočne paroplovne družbe, ki je imela v svojih rokah ves promet •po Rio dslla Piata in v republikah Argentine, XJrngu*y ia Paragusy. — Sedaj nameruje ta družba prevzeti pomorsko službo na obalih Patagonije in do ožine Magelanos, a za brza proge med Buenos-Ayres in Montevideo se gradijo trije parniki na turbine. Ni znamo statistike Mihanovićeve flote; ali da je velika, razvidno je iz dejstva, da je podjetje prodano za 65 milijonov frankov! A Mihanović — ta nekdanji neznatni veslar — ima tudi druzega premoženja. Tukaj nam je omeniti, da je g. Mihanović tndi v daljni drogi domovini vedno ostal zvest sin svojega rodu. Tudi pred dvemi leti je obiskal svoje rojstno mesto i a tedaj se je mislilo, da AT.hanović uataoovi na Jadranu veliko parobrodarsko podjetje. Vlada j e prekrižala njegove načrte. V Mi-bacovićavi družbi so bili hrvatski mornarji vsikdar dobro došli. Trgovska šola v Dubrovniku. Te dni se odpre v Dubrovnika višja trgovska šola. V istem mesta sta še višja gimnazija in nautika. Tudi se te dni odpra hrvatska realka v Šibeniku, nižja realka z italijanskim učnfm jezikom v Zadru dobi peti razred. _ Dnevne vesti. Češki pesnik Machar — mecen. Češki pesnik Machar — ki je rav&o sedaj zastopan v našem podlistku — je daroval te dni v češke nersdna in kulturne svrhe 2000 K, ki jih je prištedil od svoiih honorarjev. Machar piše v „Času" o svojem darilu med ostalim tudi to-le: „V težki dobi življenja mojega se mi je pomagalo. Nahajal sem se v bed:; ali bilo je ljudi;, ki so bili nabrali par goldinarjev in so mi jih dali.,.. Sadaj sem v ugodnem položaju človeka, ki more povračati..,. Nemec Rossegger je v svojem, z vsem preskrbljenem narodu lahko ustanovil nov bojni fond. Pri nas je to drugača. Mi imamo veliko vrsto potreb in ker jim primanjkuje denarja — dajam jim.... Kolikor jaz stotakov, toliko vi kronic, grošev, drobiža, kolikor kdo more!" Te krasne besede čaškega pesnika si moramo dobro zapnmriti tudi mi Slovenci, ki smo manjši od Č^hov, a imamo ša štenlneje nasprotnike cd njih.... Odlikovanje. Cesar je odlokom od 21. m. podelil fiaanč. svetaiku fiaančne prokura-ture v Trstu dr. Karolu Luke ž u povoiom zaprošenega trajnega umirovljenja naslov višega finančnega svetnika. Na c. kr. učiteljišču v Kopru se bodo vršila vpisovanja za vsprejemae preizkušnje dne 13„ 14. in 15. septembra t. 1. V imenovanih dneh naj pošljejo redni obiskovalci zavoda &voje zadnje izpričevalo ravnatelj*tvu. Morebitne izprememba teh dispozicij se pravočasne objavijo. Eksekutva narodn -radikalnega dijaštva poživlja kakor soprireditel'ica vse svoje nomiš-ljenike, da se v kar največem številu udeleže poučnega tečaja „zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" za učiteljstvo in dijaštvo. Tečaj se bo vrši) od 9.—11. septembra t. I; v Celja v „Narodnem doma. Vspo-red so že objavili časopisi. III. shod narodno-rad kalnega dijaštva v LJubljani. Eksekutiva narodno-r^dikalnega dijaštva opozarja z nova ca svoj III. narodno-radikalni shod, ki se bo vršil od dne 16.—19. septembra v Ljubljani. Shod posetijo v obilnem števila češki, hrvatski in srbiki akademiki in zato je dolžnost vsakega Somišljenika naše stroje, da se shoda udeleži. — Prav uljndno vabimo tudi drago napredno dijaštvo in prijatelje izven dijaških vrst. Prihodnji teden se razpošljejo vabila in naznani natančni vtpored. Vse one tovariše, ki se nameravajo udeležiti shoda, prosimo nujno, da že sedaj naznanijo to Prosveti t Ljubljano. (Mestni dom.) Posebni vlak N. D. 0. v Ajdovščino. Še enkrat opozarjamo dotičnike, ki nameravajo udeležiti se izleta v Ajdovščino, da si preskrbijo na vsak način vozne listke še danes aoboto do 8. ure zvečer v uradu N. D. O., drugače jim ne bo možno udeležiti se tega izleta s posebnim vlakom po znižani ceni K 2.70. Za otroke od 4—10 leta se kupi lahko polovični listek, ki stane tja in nazaj K 9 40. Zaupniki, ki so sprejeli v predprodajo vozne listke, te prosijo, da oddajo neprodane istke na vsak način danes soboto do 8. ure zvečer, kakor tudi denar za prodane listke. Odhod vlaka je z državnega kolodvora točno *ob 6. uri 54 min. zjutraj. V skrajnem slučaju se zamore vstopiti v vlak tudi v Rocolu, Vrdeli ali na Opčinah, do* tičnik naj zahteva listek za posebni vlak v Ajdovščino. Naznanja se nadalje, da imajo za železničarje tudi za posebni vlak veljavo vsi ugod-nostni vozni listki, to so prosti vozni listki, režijski vozni listki, polovični vozni listki in sploh vsi listki, ki se dobijo na podlagi legitimacije. _ Tragedija ljubezni med bratran-eima. Umor in samomor tik pred poroko. Dva mlada človeka v staro j ti, ko človek stopa Še-le v življenje, «ta iz dojedaj še ne prav pojmljivih razlogov sklenila včeraj skupno smrt par dai, predno se je imela vresničiti njiju vroča žJ;s, poroka. Stojimo tu pred v svoji žalosti zanimivim pojavom t. zv, ljubezni, ki je tu ugonobila dve mladi duši, katerima se je kako običajno človeško zlo radi njiju neizkušenosti zdelo nopremagljiva ovira, iz katere je smrt edina rešiteljica. Ruggero Radici. atar 20 let, je stanoval ' na Reki, kjer je bil uslnžben kakor sladšSičar-ski pomočoik. Njegov oče, Dante Radici, mojster teaar, stanuje v Tritu, ul, Ugo Fo-ficolo št. 21. Na svojih večkratnih posetih v našem meitu je Radici imal priliko spoznati gospico Ertilijo Polli, staro 18 let, hčerko lastnika mesnice pri št. 13 v ul. Acquedotto, kateri je že dlje časa bolan. Ruggero Radici so je smrtno zaljubil v v Poliijevo, lepo in čedno dekle, in liubezen je rodila ljubezen na njeni strani. Roditelji dekletca so bili najprej nasprotni poroki med obema, zlasti ozirom na Radici javo nežno mladost; zdi se pa, da so se pozieje premislili, le mati ni bila še vedno nič kaj posebno zadovoljna s to poroko. Včeraj zjutraj ob 6 30 je občinski pometač Andrej Lavrenčič, stanujoč na Katinari, prihajal na delo v mesto, ko je sredi pota zagledal strašen prizor. Tam kjer se nahajajo stopnica, vodeče v Sr. Alojzij, in sicer dvesto metrev uad Dre-herjevo vilo, sta dve mrtri trupli lež*li na golih tleh, moški in ženska. Lavrenčič se je prepričal, da sts bila mrtva in da smrt ]6 morala nastati že dolgo prej, ker trupli sta bili mrzli. Podal se je takoj na Vr dei j ski policijski komijarijat, kjer je sporočil degodsk. Višji komisar dr. Mleknš in drug' fuketjonarji so se takoj podali n& lice mesta. Deklica je ležala vznak na tleh; cčiridno je bilo, da jo je mladenič z dvema streloma iz revolverja ranil v srčno stran, tako, da je morala smrt nastati takoj. N ena obleka ie bila vsa zamazana s krvjo. Tik nje je ležalo naslonjeno na detno stran, truplo mladeniča, ki se je bil z revolverjem ustrelil v demo sence; iz luknjice na sencu se je Š3 izlivala kri, že deloma strnjena. V desnici je še držal revoKer. Iz strnjenosti krvi in ledenosti trnpel se je dalo sklepati, da se je morala tragrdha vršiti v prvih večernib urah prejšnjega dne. V obleki mladeniča so našli listnico, v kateri sa je med drugimi papirji nahajalo odprto pismo, naslovljeno na mater deklice, t katerem je bilo približno rečeno: „Ubila sva se sporazumno. Drevi ob 7. uri ne bova več živela, Tako boste zadovoljna. Na koncu sta se nahajala podpisa : Ruggero Radici, Ersilja Polli." — V listcici je bila tudi izjava tukajšnjega škofijskega ordinarijata, ki je potrdila samski stan deklice; to dokazuje, da sta oba ža napravila potrebne korake za poroko. Bodi tu omenjeno, da sta bila bratranca. Z vso potrebno previdnostjo je policija naznanila žalostni dogodek dotičnima rodbinama. Med tem so prenesli trupli v mrtvašaic) pri sv. Juštu, kjer je brat Pollijeve v trupai ženska spoznal S7ojo sestro. Poizredeli smo nekatere podatke, ki zavijajo vzroke tragedije v taino meglo. Poroka med zaročencema se je imela vršiti ravno včeraj, a bila je potam odkžma na prihodnji torek. GK Polli ]e bii Radiciju tudi obljubil, da mu po porjki izroči potrabni denar, da bi on tu v Tr.ta ustanovil laitno sladči* čarno. Omenjamo tu še, da je deklica imelA pred časom intimno razmerje, ki je imelo tudi posledice. Zdi se pa, da Radici ju ni bilo to neznano. _ Tržaška mala kronika. Samomor. — Iran Thaller, star 54 let, trgovski agent, stanujoč v ul. Sette fontane Št. 855, se je predvčerajšnjem zastrupil v svojem stanovnnju, izpivfii močno dozo ogljikove kisline. Privaten zdravnik, ki je bil poklican, je konstatiral smrt. Truplo so spravili v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Denarne neprilike so ga gnale v smrt. Požarna ladljl. Predvečerajšnjem ob 10. uri zvečer so zapazili, da se je iz L!oydovega parnika „Nadroj. Fran Ferdinand", zasidranega ob nabrežju št. 3 v proiti iuki, dvigal gost dim. Opozorili so moštno raraike. Vnele so se bile saje v ventl .cijski cevi »troja. — 9 pomočjo ogajegiBC2V so kmalu pogaiili poiar. V Trstu, dne 4. septembra 1909 »EDINOST^ čt. 248 Stran III Koledar in vreme. — Dane«: Rozalija [dev. Jutri: 14. Ned. po Bink. Ang. varbi. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 20.° C. — Vreme včeraj : lepo. Vrememka napoved za Primorsko: Sem-tertia oblačno. Hladci vetrovi. Temperatura spremljiva. _ Društvene vesti. Akad. fer. dr. „ Balkan". Danes ob 6. uri pop. odborova seja. Radi važnosti dnevnega reda naj pridejo vsi odborniki. Danes ob 7. uri pop. skupna pevska vaja v Slamniki čitalnici. Pevci naj pri dajo točno in gotovo. Juridični klub. Stari in novi odborniki naj pridejo danes ob 5. uri pop. v „Slafjansko čitalnico", kjer se bo kon&tituiral dO:i odb~r. Telovadno društvo TBŽiŠKI SOKOL v Trstu Bratje Sokol! Poživljamo Va*, da se udeležite v nedeljo 5. t. m. v kolikor mogoče velikem Številu prvega javnega nastopa nišega bratikega dru- fitva „Sokola" na Vrdeli. jrenjih prostorih kavarne „^euurai . ircu-cov-. Sokoli v kroju se zbiramo ▼ „Narodnem ' vali eo stanovcka vprašanja, in govorili tudi! dcmu" odkoder se odpeljemo ob 3. uri k|o splcšnem političnem položaju. Prevladalo je] sv. Ivanu. N» zdar ! Odbor ! mnenje, da treba na vsak način poslati zastop*. Telovadno društvo „Sokol na" VrdelI cik& utffeljstva v deželni zbor. Definitivna od-; proii vsa bratika društva, ki se udeleže prve'ločitev o tem vprašanju se je odložila na poz-j ■lavnost;, da se zberejo v nedeljo popoludae nejši čac. oh 3. uri in pol drevoredu „Rsfuel Sanzio" ; x Zaupni shod kmečke stranke se je vr-j sti, je Se poseben vsrok ta, da Lahi bojkotirajo ravno to kavarno na vse možne načine, kakor bojkotirajo sistematično in dosledno vse druge slov. lokale in to posebno od lanske kolesarske slavnosti naprej. Le povprašajte razne slov. krčmarje, koliko laških gostov so imeli do lanske kolesarske slavnosti in koliko jih imajo danes! Glede na to, se nam je zdelo potrebno, da spravimo to stvar v javnost, in menimo, da se ne bo botel noben zaveden Slovenec še nadalje družiti z Lahi v bojkotu proti slovenskim podjetjam! Če obstoji kak nesporazum med slovenskim podjetjem in gosti, se da to z dobro voljo brez druzega poravnati. Gre za to, da radi naše brezbrižnosti ne irgubime ša ta edini slov. lokal. Učimo se pa narodne odločnosti in zavednosti od Italijanov, ki stavljajo na-rodno-goipcdariki moment nad vse druge malenkosti. z Narodna napredna stranka bode imela v kratkem važoo posvetovanje, ki bo veljalo pred stoječim volitvam v deželni zbor. !— Kandidat e se postavijo najbrže prihodn]i i teden. x Učiteljsko zborovanje se je vršilo, kakor ža naznanjeno, dne 2. septembra v go-j Ceniral". Pretreso-i Pellkl Kinematograf BELVEDERE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od sobote 4. do torka 7. septembra 1900 : Andrej Hofer ffut Projekcija lzgotovljena na Tirolskem s sodelovanjem prebivalcev Passierja Isela, Klinchelberga, Inomosta in Mtrana. — Bitke na Berge Isel, Ino-mostn in Kttnchelbergu bodo spremljane z raznimi instrumenti. SLAVJE ANDREJA HOFEBJA.----H. BORBA ZA DEDČČINO, komično. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in ojaki 10 stol Umetni zobje / Plombinajs zcbov. izdiranje zoisov trgi m m vs%m iioiečiisti v zobo^dravn^iiicai -i-soinet« Sr. 3, Čeraik tu §* 2asckr T HJ& T uNea delta Caaaroa 13, ki, »atftt med Baccbettom in cerkvijo odkoder odkora-: šil, kr.k:r napovedano, v četrtek 2. septembra.; kamo cb 3. uri sn tri četrt z g3dbo na čelu Na shod so prišli odposlanci kmečke stranke? v „Narodni dem". iz alrcro v»eh občin dežele. Posvetovanja so Tržiško vojaško veteransko društvo bo | eo vršila zjutraj in so se nadaljevala tudi slavilo 30 letnico društvenega ustanovljenja v popoludne. V začetku je bilo določeno, da nedeljo, dne 5. sept. 1909 na vrtu restavra- i tega dne zbrani zaupniki postavijo kandidate cije „Boichetto". iza deželni zbor. Vendar, ker je v zadnjem Na vsporedu so mnegs zabsve. Shirali bost1* dve talni ogn^i in razsvetljava. Ples. Začetek ob imenovanje kandidatov, — Prevladalo je na 5. uri pop. Vstopnina 40 stot. ; otroci v j &bcdu mnenje, da bi bilo dobri stvsri samo SLOVENCI! SLOVANI v Trstu! Dolžnost Ja Vaša, da :: se poslužujete edino le v :: i L slovom brivnicl ■ v ulici Saverio Mercadante št. 1 3 9 :: (blizu Slovanske knjigarne :: < yv. GJUR1N ::: BRIVEC. j o o o Svoji k svojim ! o o o J —JS^zJi "a U-IIWIU» kompromisa med vsemi strankam1. Spopola;l «e je osrednji odbor stranke in pa zaupnikov zinajnih občin, ki mu bo naloga, da pretresa in cdločuje ter vodi pogajanja z drugimi strankami. Sklenilo se je, da, ako se pogajanja razbijejo. poitavi kmečka stranka svoje samostojne kandidate v četrtek dne 9. septembra. Mi želimo uspeha tem poga anjem, dovoljujemo si pa prerokovati, da ne bo kruha iz te moke. Iz Krepljen. Pravila tukajšnjega novoustanovljenega „Gospodarskega društva" je c. kr. n&mestništvo potrdilo, društvo bo pervič zborovalo dne 8. septembra t. 1. ob 4 in pol r.ri popoludne ns dvorišču Karoline Godina v Krepi j ah. O moralni odbor postane pravomočen v smislu pravil za dobo 3 let. Društvo bo osobito za našo stran Krasa velike važnosti. D uvažalo bo svojim členom po zmerni ceni umetna gnojila in droge kmetijske potrebščine. Bolj simnašii udje bodo djbivalo blago na izplačilo v dobi 2 let. Večletne cku§o:? so dokazaler da umetna gjiorl * velik » izdajajo, ali jih treb* pravilno ucor*»blj'>ti, Kd>r n»bi um-tna gno;ils, treba, da rsMj d»lomr. poučen v fi«iki in o ke-m čoih spojinah. Društvo ima v t m a»oiega v'fš5ska. in bo podpiralo uda v tem tudi s primernimi knjigami itd. Telovadno društvo „Sokol" v Ajdovščini priredi dne 8. septemb** tsvoio letno veselico Vesti x Goriškim iz Soriške. Rodolphe Haas, Crst • nI. Farueio 38 ~ Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. itd. posebno za žage na paro in mline. m Bombaž za čiščenja strojev. £ m ti T£LEFOV 11-45. s Cement - Portland ■ „SAEiONA" I Družbe „SPALATO" Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA. Letni proizpodl: 10.000 oagon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Slovencem v premislek. — Znano je, da imamo Slovenci v Gorici eno samo iljvensio kavarno. Ker je v mestu nad 8000 Slovencev, in je tu še vaa okolica slo* venska, bi kdo lehko mislil, da mora ta edina slov. kavarna doprin&šati naravnoit krasne dobičke. Temu pa ni tako. Obisk kavarne „Central", ki ttoi na najlepšem pro-Ltoru metta, ua Travnika, }e oiobito zadaje leto tako opešal, da če pojde po tej poti dalje, bo lastnik primoran kavarno zapreti, da se izogne vsak dan rastočemu primanjkljaju. Ni naš namen, da bi delali reklamo tema slov. podjetju, pač pam je za to, da se v«aj ta edina kavarna v Gorici ohrani Še nadalje v slovenskih rokah, da ne bomo kakega lepega dne, — vzlic našemu toliko hvalita-čemu napredku v Gorici, — primorani shajati se pod tujo streho. Cesto je ta slovenski lokal popclnoma prazen; Če pa napravimo par korakov po mestu, vidimo pred to in ono laSko kavarno vse polno slovenskih obrazov, in to iz boljših meščanskih krogov. Čuli smo razne izg^vere, ki naj bi opravičili to postopanje, ki pa so vsi pišksri; med drugim je rekel neki mlad gosp. profesor, da profesorji ne morejo zahajati v s* o vensko kavarno, ker se tam shajajo tudi dijaki. Tndi ta izgovor je ničev, če pomislimo, da dijaki tek. srednjih šol v kasarno sploh ne smejo sahajati. visokošolci pa gosp. profesorjev menda ne bodo motili. Da omenjamo vse te podrobno- Javna zahvala. Podpisana izrekata najpriarčnejo zahvalo vsem sorodnikom in prijateljem za soćutje ob britki izgubi njiju nepozabnega sinčka Dominika ter za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku. RIHEMBERG, 3. sept 1909. Josip in Ivanka Mihelj. Velika zaloga koles RUDOLF RČTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga kolss: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej Pnevmatiki in potrettčine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne. -------- Prilika ugodil, nakupa. Moderne spolne jote iz Mm kuhan, lesa I brez obkUdkov (rimesa) zelo solidno izdelane z garancijo w po izredno nizkih cenah PETER JERflJ, trgovina s pohištvom na vogalu ulice OIncenzo Belllnl ter ulice sv. Katerina. Prilika ugodu, nakupa. Majcen Miloš ... mizar - Trst - ulica Leo Štev. 2 prlptroći m.vmm obči.stvu svojo mizarnico. NAJFIIEJtE PO TVO Stran i V „EDINOST14 St. 248 V Trstu, dne 4 septembra 1909 z ja no telovadbo ■ sledečim raporedom: 1) nastop narašča;a: a) vaje s prapcri; b) vaje ca drcga in bradlji, S) na»top členov : a) proste vaie, b) vaje na drcgu, bradlji in ko-niu, c) sku. ine. 3) javni ples. — Na veselič-nem prostora bodo postavljeni tadi Šotori Ci-ril-Metodcvih podružnic, v katerih se bo dobivelo različna okrepčila za želodec. nanje to raztopino. Lonec naj se preveže nato s papirjem in pottavi v kak kot v hladni kleti. „Prim go>p". _ Razne vesti. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. — Glasom ttatističnih podatkov c. k r. centralne 8 tem svojim prvim samostojnim nasto-»statistične komisije sta koncem let* 1908. psm bo ajdovski „Sokol" ob enem praznoval prvo obletnico svojega obstanka in pokaže aad enoletnega tmda in sokolskega delovanja ▼ telovadnici. Ker ima drc&tvo posebno s predpripravami za naatop naraščaja velike itrcSke, in z orirom na to, da je to zadnja letoinja javna aokolska telovadba na Primer-ekem, nadejamo se, da se ndeleži občinstvo ▼ obslnem Števila te prireditve in « tem pod* pre mlado drnitvo, da bo moglo točno izvrševati svojo vzvišeno nalogo in krepko korakati k ciljn, ki ai ga je postavilo. Začetek vfsalice je ob 4. nri pop. Vstopnina 30 stot, sedeži 40 stot, k plesn 20 stot. komad. Na zdar I x Konvikt za izpuščene kaznjence se je nastanil v četrtek v svojem novem nalašč v ta namen zgrajenem poslopju. Vesti iz Kranjske. Nad trirazredni deški meščanski šoli v Postojni bo vpisovanje učencev v I. razred dne 14. 15. in 16. septembra t. 1. V meščansko šolo se sprejemajo vsi tisti učenci, ki so stari 11 let ter so z zadostnim uspehom dovršili 5. šolsko leto (ni treba 5. razred) ljudske šole. — Meščanska šola daje primerno naobrazbo osobito za trgovski in obrtni stan ter pripravlja učence za vstop v učiteljišča. primerne razrede realk, v trgovske šole in na razne strokovne šole. Vesti iz Štajerske. Slovencem štajerskim I Lanski 20. september je in ostane vsem Slovencem v neizbrisnem spominu. Zakaj, to ve danes že vsak, in ta dan, ta narodni praznik vo si zbraii slovenski akademiki po vaeh krajih naše lepe zelene Štajerske za avoj dan. Ta dan bodo hodili slovenski akademiki po vseh krajih naše; lepe zelene Štajerske z nabiralnimi polarni in nabirali v narodne namene. Že lanska ta zbirska, imenovana „Narodna zbirka", je imela nepričakovano lep vspeh ; blizo 3000 K se je nabralo in razdelilo v narodne namene. — In letos ne smemo zaostati 1 Vsak prispevaj po svojih močeh in a/eta se gotovo podvoji. Lani, ko smo hodili po kmečkih in delavskih hišah, smo opazili, da še tli narodna iskra v teh ljudeh, le vzbuditi jo je treba. Ia da je za to taka narodna zbirka prav pripravna, ko daja priprosti človek narodni davek in pripiše svoje ime, to lahko iz;revidi vsakdc. Da pa, kakor po navadi tudi slovenski inteiigent brez razločka stanu. In tako bomo kakor lani imeli ob sklepu zbirke zopet lov velik imenik narodne-zavedo h Slovencev. Še nekaj I Res je, da so narodni davki ogremni; a kakor drugi, tako tudi slovenski akademiki nočejo zaostati v narodnem delu. Ta dan smo si zbrali mi in ta naj bo naš dijaški dan. Že prihodnjo leto se ustanovi za te zbirke stalen dijaški odsek, sestavi:en iz vseh struj. Štajerski Slovenci ! Dne 20. septembra, ko potrka tudi na Vaša vrata slovenski akademik z nabiralno poio, ▼•prejmite ga prijazno in podpišite se s kakim znerkom; vsak po svojih močeh! Ia čim več ba podpisov in čim večja bo nabrana svota, tem glasnejši bo odgovor tistim, ki ao prelivali slovensko kri na nafti h tleh. Hmeljski trg v Žalcu. — Cene hmelju so bile 1. m.: 340 do 360 K za 100 kg. Gospodarstvo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avgustu 1909 je 177 strank vložilo kron 42573*87, 136 drank vzdignilo K 23437*52, 5 strarkam izplačalo se je hipot. potoni 11.400 K. S;anje hranilnih vlog K 1 851.569*81. — Stanje bipotečnih posojil 1,280.290*26. Denarni promet K 439.447*96. Kako naj se hrani Jajca? Ako premc-trivamo vse dosedanje potkuSnje in rezultate glede J-ran;eDja lajte, pridemo do zaključka, da je i • naibolite hranrti la'ca na nalašč zato napra. kilogr". in zadnji del h I K 20 vin. kilopr. — Za obilen obisk se toplo priporoča KABOL VATTA, lastnik. 1460 V odlik, prodajal. oH „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosuč Carducci 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po naj zmernejših cenah in sicer : 1 Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9 60 - „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9.60 ; „ „ Boxcalf Derbey „ 10.— j „ „ „ Boxcalf zap. Triumph „ 10.— j Ravno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par j je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO. ' iz ulice Nuova v ulico S. Giovanni štv. 8 11 m- Omenjena prodajalnica je bogato založena s kavo, rižen, testeninami, sladkorjem in suhim Sadjem. V nadi, da me slavno občinstvo pr seti z obilnim obiskom, se najtopleje zahva-== ljujem ter beležim udani ANTON GODNIG vulgoKOMENC. ALEKS. FRANC MAYER - TRST žgalnica kave ** TELEFON 1743. Vsjboljil vir za dobivanje pečene kave. Ulica Cavana 4 Trst Ker tem knpll od neke tovarne v likvidaciji en blocemporij gramofonov, zamorem jih prodajati po najzmernejših cenah kakor naprimer: velike gramofone od K 18"— napn. plošče .... h —-70 fine igle (200 kom.) fI —•30 Dnevni dohodi novih plošč. - Samo za malo easa. - Ceniki zastonj. 99 99 -"-—--=- Odlikovana krojačnica August Stular Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. "(ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme« Bogata zaloga tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. NaroCUe se izvršijo tečno in se dostavljajo na flom i DELO SOLIDNO ..!.. Po absolutno ..!.. konkurenčnih cenah se kapi Porcelan, stfkla, kuhinjske potrebščine, navadne in apanfrane šipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike in vse drag* potrebščine v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst. NOVO POGREBNO PODJETJE™^™8 Srar&r^S Co™° «■49 f6uMoni) in prodajalnico mrtvaških __ - .*|Fk JV ^ A. ^^ predmetov in vsakovrstnih * ~ ~ ik? vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana itd. itd. : Velika zaloga : voščenih sveč. Prodaja na deb. in drobno. ■s .t V Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst, ulica Beluedere štev. 19 In ulica del Bosco šteu. 14. 1 aaa KROJAČNICA jhAab Andrej Lazzar Trst, Piazza C. Goldoni 10, Ln. je preskrbljena b pristnim angleškim blagom zadnje mode t Ttliki izberi in izdeluje vsakovrstne oblake po najnovejšem kroju. iv JAKO ZMERNE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- ■II Kdor hoče biti dobro postrežen, naj pride v GOSTILNO Antona lvančič-a9 Trst ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi po zmernih cenah razne gorke in mrzle jedi kakor tndl izborna Tina in vedno sreče —— Dreherjevo pivo. —— -1- giulio Redtieuen -i TRST, ulica Giosue Carducci r. TELEFON Ste v. 813 štev 23 Klrurg-lčno orodje, ortopedični aparati, Moderci, umetne roke in noge, bcrglje, kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapeTtične priprave, aparati *a j^cs^-skskv^vj inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin za kirnrgiona zdravljenja. Potrebščine iz gum?'a ln aenrodlrse|t :::: z. z. z. 1 blaga. :::::::: i Preprodajalci ali agenti :: ki želijo zastopati poznano banko, ter se baviti 9 prodajo zakonito dovoljenih srečk, najdejo proti visoki proviziji atalno slaibo. Z malim trudom se lahko zasluti mesečno 2oo do 5oo kron. fSlo^: "„NEUEFORTUN A", Budimpešta V. — Borse, — Postfach 33 Salona tu- ln lnoism. vin, ipiriti. llltorjsip in razprodaja qu debelo ia drobna Jakob Porhaucj Trst Via del-'« Acqua b, nasproti Caffe Contrab Volik izbor franccskpcra šampanjca, penečih desertnih italijanskih ia avstro-oe^rskih vin. Bordeanjt Burgunder, renskih vin, Moselia in Chianti. Ram, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinoveo •lirovec in brinjevec. Izdflki I. vrste, do^li iz dotičnih krajev. V