-—     123   ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 89. Koliko staro drevje se da še pre-cepiti, in ali se dobe cepiči pri kmetijski družbi v Ljubljani? (Fr. P. v Č. Vrhu.)
Odgovor : Sadno drevje se da precepiti, če je uže 20 ali več let staro. To je zavisno od tega, če je drevo še rastno ali mladikavo. Drevesa, ki narede še vsako leto lepe in dolge poganjke, še vedno lahko z uspehom precepite, in to tem bolj, ker se tako drevo mora močno porezati, to ga pa pomladi. Čepičev doboste na vrtu kmetijske družbe zastonj. Ker pa vrtnarsko osobje ima toliko posla, da se ne more s pošiljanjam cepičev ukvarjati, zato pa morete osebno priti po nje, ali pa si jih po kakem znanci v Ljubljani naročiti.
Vprašanje 90. Zasadil bodem pašnik s sadnim drevjem. Prosim pouka, ali naj ob saditvi kaj gnojim ali ne? (Fr. P. v Č. v.)
Odgovor: Ako sta svet in prst primerna za sadno drevje, bode gotovo dobro raslo brez gnoja, v nasprotnem slučaji pa gnoj ne bo veliko ali pa nič pomagal. Gnojiti je še pozneje čas sadnemu drevju. Navadno je pa svet po pašnikih zelo spočit, ker nikdar ni raslo kako drevo, zato pa   tam drevje   navadno prav dobro uspeva.
Vprašanje 91. Imam veliko hosto, ki je vsa izmerjena in razdeljena na parcele. Ker pa mejnikov nimamo postavljenih in tudi še ne vemo za svoje meje, zato prosim pouka, kako naj to zvršimo, da nas ne bode preveč stalo? (J. Š. v S. pri Raki.)
Odgovor: Ako imate svojo hosto šele samo na papirji (na mapi) razdeljeno, odkazati Vam mor.e mejnike le mereč (geometer). Mejnike je najbolje narediti iz kamenja, ki naj se kolikor mogoče globoko v zemljo vlože. Nikakor pa ni treba, da bi bili mejniki lepo iz kamenja rezani. Po hostah delajo meje tudi s presekami in jarki, a zaradi prepirov je najboljše postaviti kamenene mejnike.
Vprašanje 92. Imam panje s premičnimi satniki, a nimam klešč za napravo satnikov. Kje jih lahko dobim ? (J. T. v M.)
Odgovor: Ne razumemo Vas, kakšne klešče hočete imeti za napravo satnikov, menda želite le klešč, s katerimi se satniki iz panja snemljejo. Take klešče Vam preskrbi   gospod M. Ambrožič v Mojstrani   pri   Dovjem.
Vprašanje 93. Prosim razjasnila, kje se dobi tisti prah, ki se rabi namesto navadnega gnoja za gnojenje fižolu, krompirju, trtam itd. Kje se dobi ta prah po najnižji ceni, ali je za vsako gnojenje itd.? Prosim zato pouka, da ne pridem jaz in tudi kateri drug kmet v škodo. (J. P. v D. pri Trstu.)
Odgovor: Vi menda menite umetna gnojila, kakor na pr. razne vrste koščenih mok, gvano, solitar itd. Umetna gnojila prav za prav nikakor ne nadomeščajo hlevskega gnoja, pač pa podpirajo njega učinek prav izdatno. Umetna gnojila delujejo, v zemlji enostransko, ona hlevski gnoj takorekoč popolnujejo. Naše mnenje je to le: Kmetovalec naj takrat rabi umetnih gnojil, kadar jo
svoje zemljišče z dobrm obdelovanjem in gnojenjem v tak stan spravil, da se samo s tem večih in boljših pridelkov ne more več nadejati ; z umetnimi gnojili lahko potem še več pridela. Koliko pa imamo med Slovenci takih kmetovalcev? Zelo malo, skoraj nič ne, in zato te reči le malo kedaj omenjamo. Ne tajimo pa, da uže sedaj marsikedo umetna gnojila lahko 8 pridom rabi, in zato bodemo o priliki kaj več o tem pisali.
Vprašanje 94. Kaue vrste biki bi bili za nas najbolj pripravni, ker se pase pri nas živina po grdih in strmih pašnikih. Do mlesa nam ni mnogo, ker ga ne moremo prodati. Želeli bi si živine, katera bi se dobro redila, ki naj bi bila težka ter paše vajena. Ali bi mogli dobiti v našo občino dva taka bika, kakeršne priporočate in sicer po Vaši družbi. Cena bi ne smela biti previsoka, ker bi pri plačevanji občani preveč godrnjali, ker oni ie menijo, da je vse to moja sitnost, in ne verja mejo v novi zakon. (J. T. župan v Č. v.)
Odgovor: Za Vaše kraje je odločno najboljša goved siva štajarska, to je pleme, katero imenujemo murice-dolsko. Priti pa morajo biki iz krajev, koder se živina vzreja po pašnikih, ker živina, v hlevih vzrejena, bode v Vaših krajih medlela. Iz tega vzroka so za Vas posebno primerni biki, katere daje naša družba, ker so nakupljeni po štajarskih planinah. Oddaja bikov potom dražbe bode drugi mesec razpisana, a najprvo pridejo na vrsto cikasti biki za Gorenjsko. Da Vam do mleka nič ni, to nikakor ni prav. Ako bi naredili sirarske zadruge, kakeršne imajo Bohinjci, neslo bi Va m mleko čistega najmanj toliko, kolikor dajete za davke. Ako Vaši občani ne verjamejo v novi zakon, nič ne de, okrajno glavarstvo jih bo uže poučilo. Ako občani niso še toliko napredovali, da ne spoznajo velike vrednosti dobre živinske pasme, naj pa gledajo, da doma vzrede bike, ki naj bodo vsaj takšni, da jih bode mogla komisija potrditi. To jih bode sicer veliko manj stalo, prihranili pa ne bodo nič, ker bo ž ivina toliko manj vredna.