\ "Amerikanski Slovenec" DELA tE 53 LET ZA SVOJ NAROD AMEJUKL Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero vn narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDEi 5TEV. (NO.) 14 CHICAGO, ILL., PETEK, 18. FEBRUARJA — FRIDAY, F EBRUARY 18t 1944 LETNIK (VOL.) Lili Novi napadi na oporišče v Italiji NEMCI BI RADI VSAJ LOKALNO ZMAGALI; RUSKI POGOJI ZA NEMCE IN DRUGO Neapelj, Italija. — V sredo in četrtek jutro so Nemci na novo začeli napadati zavezniško oporišče pod Rimom. Radio poročilo omenja, da so Nemci z napadi delno uspeli pri Carrocetti. Druge zavezniške čete pa krepko vstrajajo in odbijajo vse nemške zalete v njihove pozicije.--— Nemci so vrgli proti oporišču žali in da bo Rim Nemcem vzet. nova ojačenja in zgleda, da ho- Javnost pa le še vedno dvom-čejo za vsako ceno potisniti za- ljivo gleda na potek borbe in na veznike nazaj v morje, da bi ta- počasno napredovanje. Nekako pokazali vsaj neki lokalni teri celo dvomijo v Aleksandro-uspeh nemškemu narodu do- vo sposobnost in pravijo, da je ma. Kako bo borba za oporišče bilo preje dokler sta bila na pri Nettuno izpadla še ni jasno, italijanski fronti general Eisen-Zavezniki gojijo upanje, da bo- hower in Montgomery mnogo do istega vzdržali. Nemški pri- bolje. Pri vsem je pa seveda ti9k pa je hud, ker prihaja iz treba razumeti, da operacije v ugodnejših pozicij. hriboviti pokrajini okrog Cassi- Poveljnik zavezniških sil v no niso lahke in v takem terenu Italiji general Aleksander je si- vzame čas, da se pride do uspe-cer dal izjavo Churchillu in po- hov. ročevalcem, da »ni treba imeti Boji v notranjosti Italije div-strahu, da bi zavezniki ne vzdr- (Nadaljevanje na 6. str.) FINCI ŠVIGAJO SEM IN TJA ISKAJOČ MIRU Stockholm, Švedska. — Na rusko-finski fronti je zadnje dva dni vladalo nekako premirje. V švedsko pretsolnico so dospeli, kakor že poročano finski zastopniki, ki so v stiku in pogajanjih z ruskim diplomatskim zastopstvom v Stockhol-mu. Iz zanimanja na obeh straneh je razvidno, da Finci bi radi zvedeli, kaj so ruski pogoji in Rusi bi radi zvedeli kaj Finci pričakujejo iz te godlje, ki so si jo sami skuhali s tem, da so šli s Hitlerjem v vojno proti Rusiji leta 1941. Finci vedo, da jih čaka kazen in zguba in so na to tudi pripravljeni. V kolikor je mogoče čutiti kaj bodo ruski pogoji, bo med njimi prva zahteva brezpogojna predaja in odložitev orožja. Ureditev mej med obema deželama bo odloženo za poznejšo ureditev. Je pa še eno, kar se Finci najbolj bojijo, namreč, da jih Nemci ne bodo pustili iz svojega objema in da bodo vodili vojne operacije proti Rusom na Finskem naprej in da bo z Finsko isto kar je z Italijo, da se bo na njeni zemlji vojska nadaljevala. PSIČEK BO TUDI ŠEL Ž NJIMI NAJVEČJI UDAR NA BERLIN; KAKO PREMAGATI JAPON€E? London, Anglija. — Angleški letalci so zadali v noči med torkom in sredo dosedaj najhujši udarec nemški prestolnici Berlinu. Okrog 900 angleških bombnikov je poletelo nad Berlin in vrglo 2,800 tonov bomb na mesto. Napad je bil spretno organiziran. Tekom 20 minut so bombniki zmetali svoj uničevalni tovor in že bili na potu nazaj proti Angliji. V napadu so Angleži izgubili 43 bombnikov. Učinek napada je želo obsežen. Opazovalna letala so po napadu ugotovila, da so bombe razdejale številne transitne proge in da bo ves promet za dalj časa ustavljen. Poslopja, ki so še ostala po prejšnjih napadih so razdejana in iz številnih krajev so sikali proti nebu plameni, ki so bili vidni daleč na okrog. Dim se je dvigal sko-ro do 4 milje v višave. Berlin je v popolnih razvalinah. Vse kar so barbarski Nemci prizadjali drugim prestolnicam po Evropi, so zdaj v polni meri in z obrest- lavske tabore. Poročila dekleta, ki je vse videla na lastne oči, se posneto iz omenjenega švedskega lista glasi: "Na Dunaju je mnogo tujih delavcev. Težko je popisati, kako izgledajo. Ena srbskih deklet je prišla na Dunaj takole: V uradu za rekrutiranje so ji rekli, naj podpiše formular, kjer ji jamčijo redno službo, dobro plačo v tovarni in stanovanje blizu tovarne. Dogovor je moral biti podpisan za leto dni. Vse obljube so bile zlagane. Dogovor je bil pisan nemško, dekle in njeni tovariši niso razumeli besedila. Dogovor se je glasil na dve leti, služiti je morala v nemški družini s sedmero otrok za štiriindvajset nemških mark mesečno. Čistiti je morala dvanajst sob, prati perilo, paziti na otroke in še kuhati. Prosto je imela samo ob nedeljah popoldne, od treh dalje brez vsake druge razlike. Delala je po petnajst ur na dan." Poročilo mlade Švedinje se glasi dalje: Moškim delavcem se godi še slabše. Težaki dobivajo po štirideset mark mesečno. Ne dobivajo obleke. Dobivajo približno en kilogram kruha na teden, drugo je krompir in voda. Kdor dela pri kmetu, se mu godi bolje, seveda ako je kmet pošten. Delavci žive po lesenih barakah, ki so ne-zakurjene. Delavci so shujšani, bledi in slabe volje. V taboriščih, kjer so bile kuhinje v nem- ških rokah, so postale razmere tako strašne, da so se prestrašile celo oblasti. Izkazalo se je, da so Nemci kradli živež pripravljen za tujce. Nastalo je vprašanje, ne, kako velika naj bo kazen, temveč ali naj se krivci sploh kaznujejo. Kdor ni Nemec in ne član nacijske stranke, nima nobene zaščite." Vkljub takim razmeram pošilja Nedič še dalje srbska dekleta in mladeniče v Nemčijo z izgovorom, da grejo na vaje, da bi se naučili, kako naj obnove Srbijo po nemškem vzgledu. Nedavno je odšel iz Beograda zopet transport takih sužnjev. Nedič je imel govor, v katerem jim je rekel med drugim: "Mladina nove Srbije, najbolji sinovi naše domovine, pošiljam vas v Nemčijo. Videli boste Nemčijo, cel narod na delu za zaščito domovine, njenih zaveznikov in evropskega kontinenta." i Medtem ko je Nedič govoril, kako njega in njemu slične nacije ščitijo, je nemška komanda ukazala vsem državljanom od 16 do 60 let, naj se pripravijo, da bodo izmed njih sposobne izbrali za delavsko službo. Državni monitorji v A-meriki so čuli te vesti preko beograjskega radia. Razen tega so nemške oblasti javile, da se morajo priglasiti tudi dekleta od 19 do 23 let, ker tudi med njimi Nemci iščejo sposobnih rok za suženjsko delo v Nemčiji. NAVODILA ZA CAS KO PRIDE INVAZIJA New York, N. Y. — (telegrafično iz Londona). — Informacijski Urad Združenih Narodov javlja, da zavezniški glavni stan pošilja navodila civilnemu prebivalstvu in podzemeljskim pokretom v zasedenih deželah. Antoin Delfosse, belgijski ---- minister pravde, je pretekli te- Vrstite se v tem delu, in priča-den rekel Belgijcem preko ra- kujte zavezniških navodil. Ena dia sledeče: "Zavezniški glav- vaših največhi dolžnosti je iz-ni stan je apeliral na belgijske trebiti kvizlinge, posebno člane uporne organizacije, za katere (Lavalove milicije. Ko .pride čas, tudi bo zelo koristno, ako po- rabite svoje orožje. Bolje je magajo Britancem in Ameri-; umreti v borbi, nego biti ubit kancem očistiti svojo narodno kot pes." zemljo strupenih sovražnikov. -n i • j- • t * 0 . ... : . Britanski radio je 1. februar- Svari, naj se pazljivo in skri- • • ... ... J,. v _ , ja v svojem prenosu v ciociari, to pripravljajo za odločno delo- j. , , , . , . ,, italijanskem dialektu iz kraja Va"je' i • j i- i • ~ Cassino pod Rimom, dal natan-j Francoski podzemeljski ca- čen is ; katerih sopis Combat je objavi na- do nemške sHe ^ komando tancna navodila za slučaj mva-,Field Marshalla ^sse,ringa u- zije : Takoj zapustite mesta in , mika, ter na)ožn Italjja pojdite na deželo, ah vsaj v i..... ^ , . . . r *, ki živijo v tem kraju, naj ovira- predmestja. Ako ravno ne wio- • Xt -i • 1 i-i , .... . ! jo Nemcem premikanja kolikor rate nikamor oditi, pripravite m0rej0 svoje domove tako, da*postane- * v jo trdnjave. Spravite hrane, vo- "Nemcem je ostalo samo še de~in kuriva za štirinajst dni. nekaj poti, in še te so tako sla-Ko pride obvestilo, da je druga be kot je Mussolinijev gobec," fronta odprta, skrijte se takoj je bilo rečeno v prenosu. BBC za 48 ur, potem se pa pridruži- je za tem svaril rodoljube naj te osvobodilni vojski. se oddaljijo od državne ceste "Ako vas nenadna vest za- št- 6' *lavne poti med Rimom teče v mestu, najdite dobro in Cassinom, radi velikih zavez-skrivališče za čas, ko vas bodo niških napadov, in naj se držijo Nemci iskali. Poslušajte radio. (Nadaljevanje na 6. strani) mi dobili nazaj. Tako je, kakor ti drugim, tako drugi tebi. Iz zavezniškega glavnega stana v južnem Tihem morju poročajo poročevalci, ki so obiskali glavnega poveljnika Dou-glasa MacArthurja, da je ta izjavil, da zračni napadi na Japonce so potrebni. Toda ne bodo pa prinesli samo zračni napadi odločitve. Japonce bo treba srečati s kopno vojsko na kopnem in jih odločilno poraziti tam. Japonci z vsem zasedenim ozemljem v Kitajski, Mandžuriji, Malaji, Indokini in o-točjih predstavljajo silno kontinentalno silo. Do zmage bomo prišli v tesnem sodelovanju med zračno, pomorsko in kopno silo, je dejal MacArthur. TURČIJA SE SKUŠA ODLOČITI, A SE NE MORE ODLOČITI Kairo, Egipt. — Turčija je ena onih dežel, ki nujno čuti, da bo morala biti soudeležena v tej borbi, če bo hotela imeti kako besedo po tej vojni pri mirovni konferenci. Čuti, da je njena vloga na strani Anglije in Amerike. A odločiti se pa ne more, ker jo skrbi rusko stališče napram njej. Z zmagovitim pohodom proti Nemčiji postaja Rusija najvažnejši faktor v vzhodni in južni Evropi. Skoro je gotovo, da bo njen vpliv segel vse skozi na Balkan in da bodo turški interesi tam stopili v ozadje, ali pa popolnoma odrinjeni. Drugo važno vprašanje je za Turčijo, kake načrte ima Rusija napram vprašanju Armenije, kjer je še vedno stari neporavnani spor med Turki in Rusijo. Stalin je baje v Teheranu nekaj namignil Churchillu in Rooseveltu in Turki so bili tedaj hudo nervozni. Nemci ta položaj pridno izrabljajo. Turkom pošiljajo o- \j PRIJAVE ZA DOHODNINSKI ' DAVEK MORAJO BITI VLOŽENE PRED 15. MARCEM j t Chicago, 111. — Zvezni urad za dohodninski davek ponovno apelira na vse davkoplačeval- ■ ce, da izpolnijo svoje prijave in iste vlože pred 15. marcem 1944. Vsakdo, ki je zaslužil tekom lanskega leta 1943 če samec več kakor $500 in če ože-njen več, kakor $1200, ali če ' znašajo drugi njegovi dohodki kot najemnina, ^obresti od denarja toliko, mora izpolniti svojo prijavo. Cas se hitro izmiče in davčni uradi so te zadnje tedne silno obloženi z delom.j Davkoplačevalcem pomagajo tudi mnogi drugi razni uradi ,pri izpolnjevanju letošnjih prijav, ki so letos dokaj komplicirane. Na prijavah je treba napraviti trojni obračun za naknadni davek, za normalni davek in za "victory" davek. Treba je tudi vedeti, kaj je dovoljeno odbiti in kaj ne. Prijate-; ljem našega lista bomo pomagali izpolniti te prijave tudi v . uradu našega lista, a to samo ob večerih, pa v nedeljo dopoldne. -o- NEMCI UTRJUJEJO DANSKO OBREŽJE > London, Anglija. — Nemci gradijo vseskozi od severne točke Danske doli do Holandi-je širok in globok jarek nad 300 milj dolg. V zaledju za globokim jarkom gradijo konkritna zaklonišča in podzemske shrambe za munici-jo. 15 milj širok pas ob obrežju je civilnemu prebivalstvu prepovedan. ČETRTO VOJNO POSOJILO PREKO KVOTE Washington, D. C. — Četrto vojno posojilo, ki mu je bila določena kvota za dobo od 15. januarja do 15. februarja v svoti 14 bilijonov dolarjev, je doseglo 191 milijonov dolarjev preko določene kvote. rož je, ki gotovo ni najnovejše in za istega dobivajo potrebno blago in živež, kar Nemcem vsega že primanjkuje. To turško obnašanje zaveznikom ni po volji. Na drugi strani pa oborožena Turčija bo morda kak adut za zaveznike, če bo Stalin po vojni preveč rogovilil in preveč zahteval. Politika je na eni in drugi strani in z njo se hočejo okoristiti eni in drugi. Prerokuje se, da bo Turčija spomladi stopila v vojno na strani zaveznikov. A to je le prerokovanje. Vse je odvisno, kako se bodo vrstili nadaljni razvoji dogodkov. Pes "Pixen" j« tudi dobil svoj rešilni pas, ko so sc prioravljaU za vpad na italijansko obrežje pod Rimom. Ta dva se ravnokar peljeta tja na ameriški ladjici. Ker smo predstavili Pizna, naj predstavimo tudi njegovega mojstra. Psička ima na skrbi Pfc. Roy Hamili*n iz Kalamazoo, Mich KRIŽEM SVETA j --- — Melbourne, Avstralija. — Blizu Gippsland v Viktorija provinciji, je rsled ognja v prerijskem grmičevju zgorelo 200 domov. Zgorelo je tudi 12 ljudi. V Hallournu je od ognja ! poškodovana tiftR tamkajšna državna elektrarna. — Washington, D. C.—Upravitelj za tujezemske ekonomske zadeve L. T7 Crowley, objavlja da bo iz Amerike v kratkem poslana skupina tehnikov v Etijopijo, da tam razvije proizvodnjo raznih surovin. Crowley pravi, da Etijopija obeta v tem oziru uspehe. — Harrisburg, Pa. — Po državi Pennsylvaniji je zapadlo; zadnje dni precej snega, kar pennsylvanski farmarji z veseljem pozdravljajo. Horst, državni tajnik je izjavil, da je snežena odeja za pennsylvan-ske farmarje "denarna odeja". — London, Anglija. — V Angliji so oranže prava redkost.1 Kadar pridejo na trg je za Anglijo to kar praznik. Predvče-rajšnim je neka deklica prodala v neki ulici par oranž, ko so ljudje zvedeli, so drli v dotično ulico, da so zajezeli ves promet. — Beme, Švica. — Nova fašistična stranka, ki jo je organiziral Mussolini, je sprejela nove zakone, ki določajo, da I morajo industrijski lastniki sprejeti v vodstvo svojih industrij tudi delavce. Z njimi morajo deliti tudi dobiček pri o-bratu. — Washington, D. C. — Ci-. vil Service Commission je objavila te dni statistiko vseh upo- II x slencev v zvezni vladni službi. ^ V vseh 48 državah je bilo v mesecu januarju t. 1. zaposlenih 1 2,811,813 uslužbencev. — Miami Florida. — Cena zemljiščim se tu zopet dviga. Nat Teller je plačal za parcelo ob morju 75 Čevljev široko in 168 čevljev dolgo fl05,000.00. To je skoro $1,400.00 za "front foot". To je najvišja cena za zemljišče v Floridi iz leta 1925. — London, Anglija. — Nem-) ci dovažajo nemške otroke na- - zaj iz Poljskfe. Ko so zavezniki - stalno bombardirali Porenje in i Porurje, so Nemci na sto tisoče - otrok preselili v Poljsko. Zdaj - se bojijo bližajočih se Rusov, pa iste selijo nazaj. —------=r i AMERIŠKI LETALCI IN TOP- * NIČARJI RAZBILI ITALI- 1 JANSKI SAMOSTAN Neapelj, Italija. — Kakor 1 smo že zadnjič poročali, da so 1 Amerikanci zagrozili, da bodo 1 primorani bombardirati bene- ■ diktinsko opatijo na gori nad 1 j m tat o m Cassino, če se Nemci iz iste ne umaknejo, so bili v to 1 primorani vsled nemške trdo- ^ vratnosti. Nemci so mogočen ' samostan utrdili in iz njega od- 1 bijali napade. V torek so Amerikanci poslali 100 svojih "lete- i čih trdnjav" in obenem name- ; rili na samostan svoje topove, 1 ki so istega v nekaj urah popol- 1 noma razrušili. Kjer je bil pre- 1 je mogočen samostan, so zdaj razvaline, izpod katerih se dvi- 1 ga dim. Katoličani po vsem 1 svetu ta napad na samostan ra- 1 zumejo in vedo, da je za razde- ' janje kriva nemška trdovrat- : nost, ker so se v samostan ugne- ^ zdili in iz njega napravili trd- : njavo. Tako je postal zgodovinski samostan čisto vojaška | utrdba, katero je bilo treba razdejati. Opatija na gori Cassino datira daleč nazaj v zgodovino. Samostan je bil na 1700 čevljev visoki točki vrhu gore. Leta 1929 je samostan slavil svojo 1000 letnico. Samostan je imel slovečo knjižnico, kjer so slavni benediktinski knjižničarji i imeli spravljenih do 80.000 zvezkov, do 1200 rokopisov in nad 40,000 zapiskov. -o- OPA URAD OPOZARJA Chicago, 111. — Ako vaši ga-solinski odmerki, to je kuponi za katere dobite gasolin pote-čejo z 1. marcem t. 1., je po-■ trebno da vložite prošnjo za na-daljne kupone takoj. Vsaj 10 dni pred potekom naj se take prošnje vlagajo. To zato, ker od 1. marca naprej bodo mora-i le vse prošnje v glavni osrednji . urad v mestu in se bodo tudi » tam izdajali novi kuponi, i ' -o- POŠTA V OKUPIRANEM DE-j LU ITALIJE DOVOLJENA i Washington, D. C. — Poštni . department je objavil, da je-v - dele zasedenih provinc po za--jveznikih v Italiji, dovoljena pi-i semska pošta. Ti kraji so: Sici-l lija, Sardinija in provincije: i .Bari, Brindisi, Cantanzaro, Co-j senza, Lecce, Matera, Potenza, , Reggio, Calabria, Salerno in 'Taranto. KAKO SE GODI SRBOM POD HAZIJSKO PETO Washington, D. C. — Švedski list Nya Dagligt Allehanda je objavil povest švedske dijakinje, ki se je vrnila iz Dunaja in južne Nemčije. Njeno poročilo popisuje, pod kakšnimi razmerami delajo Srbi, ki jih je izdajalec Nedič poslal v nacijske de- Stran 2 AMERIKANSK1 SLOVENEC Petek, 18. februarja 1944 DOGODKI med Slovenci po Ameriki AMERIKANSKI SLOVENEC I Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. > v Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Izhaja vsak lorek in peiek Issued every Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by , EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto___________________$4.00 For one year —------------------.$4.00 Za pol leta_____________________2.00 For half a year----------------2.00 Za četrt leta-______________________ 1.25 For three months ------------------ 1.25 Za Chicago. Kanado in Erropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_________________$4.50 For one year -----------------------$4.50 Za pol leta______________2.25 For half a year----------------2.25 Za četrt leta_______________________1.50 For three months--------------150 Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure pre dno je lisi »»ključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača._______ POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ VOLITVE IN DRUGO _ ^ r Za ameriško javnost je letošnje leto velike važnosti. ( Narodne volitve, na katere se pripravlja dežela v tem letu, j so tako važne, da na iste zro še z večjo pozornostjo naši zu- t nan ji sovražniki, kakor pa mi sami. Ni izključeno, da bo,s mogoče celo denar naših sovražnikov igral indirektno veli- ( ko vlogo v letošnji volilni borbi. c Oseba, katero osiščne sile najbolj sovražijo, je naš odlični in modri predsednik Franklin D. Roosevelt. Naši zu- ( nan ji sovražniki se predobro zavedajo, da jim je ravno on < prekrižal račune in načrte, s katerimi so mislili, da bodo za- * vojevali ves svet. Zato je pričakovati, da ne bodo štedili z | J nobenimi sredstvi, da bi zmanjšali njegov vpliv med nami. j Takih nakan se morajo ameriški volilci, pa naj pripadajo ] h katerikoli stranki že hočejo, najbolj varovati. i Zakaj pa osiščne sile gledajo s tako pozornostjo na na-1 i še narodne volitve in zakaj naj bi bili pripravljeni tudi 1 žrtvovati vse kar potreba, da bi se zmanjšal vpliv našega ; odličnega predsednika? Vzrok za to lahko vsak vidi, če le hoče. Za Nemce in Japonce bi bil najbrže vsak drug kandidat, če bi zmagal nad Rooseveltom, bolj dobrodošel, kakor on, ker od vsakega bi pričakovali več milosti, kakor od < njega, to je kar se tiče miru, ki se bo sklepal po tej vojni. Prav te točke bi si morali vsi ameriški volilci prav posebno zapomniti. Za slučaj, da bi bil sedanji predsednik poražen, kar je upati da ne bo pri letošnjih volitvah, bi bil to tudi poraz za vse one narodnosti v Evropi, katerih dežele v Evropi je zasedel Hitler s svojimi barbarskimi naziji. Saj je ravno predsednik Roosevelt obljubil vsem zasedenim deželam, da se jim ima vrniti neodvisnost in narodna svoboda. In on je edini, ki se ni bal postaviti se javno za pravice zatiranih narodov izmed premnogih naših državnikov. Če primerjate njega v tem oziru z drugimi, je razlika kakor noč pa dan. On govori neustrašeno in odprto za pravice malih narodov, kate/e so Nemci, Japonci in tudi Italijani zaznamovali, da jih uničijo in iztrebijo s površja zemlje. Drugi politični voditelji hodijo okrog tega vprašanja kakor mačka okrog vrele kaše in se bojijo zameriti se narodnostim osišenih sil. Volilci slovanskega pokolenja bi tega dejstva ne smeli za nobeno ceno prezreti. Ob času volitev prihajajo razni kandidatje kaj radi na naše prireditve, ali pa prirejajo politične shode med nami. Ob takih prilikah prav nič ne škodi, če kandidate vprašamo tudi za njihova mnenja glede ameriške zunanje politike in še posebej, kaj je njihovo mnenje glede povojne Evrope, j Kar se tiče naše zunanje politike, bi morali pač vedeti za j mnenje vsakega našega kongresnika, senatorja in guvernerja vsake naše države. Po njihovih izjavah bomo spoznali, kaj je njihno mnenje napram krivicam, ki so jih in jih še uganjajo osiščne sile po naših slovanskih deželah v Evropi. Pokažimo jim ob takih prilikah, kakor so narodne volitve, da se zanimamo za njihova mnenja o nas in o usodi našega naroda za morjem. Nihče nam ne more zameriti, če se mi zanimamo za one, ki se zanimajo za nas. j Kongres in senat sta najvažnejši instanci v sestavu vlade te demokratične dežele. Sklepi mirovnih pogodb morajo biti potrjeni in odobreni od kongresa in senata, predno morejo postati obvezni in veljavni za to deželo. Zato, če bodo v kongresu in senatu širokogrudni poslanci ljudstva, ki jim bo bodočnost te velike demokratične dežele pri srcu* potem bodo zagovarjali take sklepe in pogodbe, ki bodo koristni za to deželo, pa tudi pravični in pošteni za male narode v Evropi in drugod po svetu. Ako bodo pa I prišli v kongres in senat ljudje takega duha, kakor so prišli leta 1918, ki so pokojnemu predsedniku Wilsonu le nagajali, mesto da bi ga bili podpirali, potem bodo premnoge naše žrtve, ki jih doprinašamo v tej vojni, brez prave koristi, ker s kako izolacijsko politiko bomo uničili veliko prizadevanje našega .velikega demokratičnega predsednika Roosevelta, ki stremi za tem, da odpravi s sveta krute diktatorje, ki so pahnili svet in nas z njim v to nesrečno krvavo vojno številka 2. Dolžnost voiilcev je, da so oprezni pri kandidatih zlasti že sedaj pri nominacijskih volitvah. Zdaj REV. BOGOLIN PIŠE r Los Angeles, Calif. t Iskren pozdrav Vam fara- 1 nom cerkve sv. Štefana v Chi- 1 cagi! < Zdelo se mi je, da Vam mo- : ram zopet napisati par vrstic, s Odkar sem Vam zadnjič pisal 1 je preteklo že mesec dni in od : tedaj se je tukaj zgodilo mar- : sikaj zanimivega. JJekaj teh j dogodkov lahko popišem, dru- < gih pa ne smem, ker smo pač M omejeni pri tem. ji Od zadnjič smo se preselili iz i Camp Young. Sedaj smo precej daleč v notranjosti tega pu-ščanskega okrožja. Cisto gotovo je, da nismo prišli na boljši kraj. Kamorkoli človek pogle-, da, ni drugega, kakor pesek. Nobenega stalnega . poslopja \ nikjer. Tudi nobenega tlaka po šotorih. Puščavski pesek je naš tlak. Tudi sem se navadil ceniti svetlobo, ki mi jo daje — svečka. Nadalje sem se tudi prepričal, da ni posebno pripravno brati brevir pri luči svečke. Do zadnjega tedna mi je bilo precej težko tudi opravljati večerne maše. Drugega nisem imel za razsvetljavo kakor-sVečke in j včasih je bila res težava. Toda American Slovene Servicemen's j Aid v Chicagi mi je pomagal. Obrnil sem se na ta klub, pa so mi poslali ne eno, temveč dve gasolinski svetilki. Sedaj je pri naših mašah vse drugače. Pri tej priliki se zahvaljujem imenovani organizaciji za njen od-jziv na mojo prošnjo in jo priporočam Vam vsem, da ji greste na roke po svojih najboljših močeh, ker je ta organizacija že veliko dobrega naredila in veliko še lahko naredi. Tukaj imam dve kapeli. Ena izmed njih vrši dvojno nalogo, kot urad in kot kapela. Ena in druga kapela ni nič drugega kakor po dva velika šotora zvezana skupaj. Za klopi imamo lesene stolice. Posebnih klečal-nikov ni; za to služi kar puščavski pesek, ki je kapela ž njim potlakana. Mnogokrat se ■ vzdigne notri fini peščeni prah. . Ob nedeljah imam v vsaki ka- ■ peli po eno mašo. Udeležba je . prav dobra. Je pa tudi nekaj takih, ki bi morali priti, pa ne pridejo. Toda prizadevam si,, da bi jih pridobil in z božjo pomočjo bodo prej ali slej prišli ► nazaj kamor spadajo. Ravno ■ zaradi tega Vas vse tako goreče prosim, molite, da bi Bog blagoslovil moje delo. Vsled Vaših ^ molitev se prav lahko zgodi, da | bo eden ali drugi katoliški vo-' jak, ki zdaj zanemarja svoje 'verske dolžnosti, spregledal, i, da ni na pravi poti. Včasih me pokličejo ob nedeljah, da moram opraviti še |! tretjo mašo, za edinice, ki nimajo svojega katoliškega voja-\ škega kaplana. Tukaj se kaj ta-1 kega prav lahko pripeti pri le- ■ tališčih kakor tudi pri premič-; nih bolnišničnih edinicah. Ob delavnikih moram čas za J vsakdanjo mašo prilagoditi vežbalnemu dnevnemu redu za vojake. To pa nikakor ni lahko, ker pri moji edinici ima ■ vsaka skupina svoj lastni vež-L balni program. Ker ni mogoče j tako urediti, da bi bila prilož- nost za vse, je treba pač gledati, da bo vsaj kar največje število imelo priložnost, oziroma, da bo ustreženo predvsem edini-cam, ki se maše najbolj udeležujejo. Med tednom torej ma-šujem tri dni ob 6:15 zvečer, tri dni pa ob 6:00 zjutraj. Za zgodnjo mašo vstanem ob petih zjutraj in ob pol šestih jo maham po puščavskem pesku s svetilko v roki proti kapeli. Ob takih prilikah se pogostokrat spomnim na Chicago, na Sv. Štefana. Pri Vas ste s časom dve uri naprej. Nekako takrat, ko se pripravljam za zgodnjo mašo, mnogi hitite na delo, nekateri pa k maši ob 8. uri; otroci hite v šolo in k maši. Ob istem času ko mašujem tukaj, i se vrši maša pri sv. Štefanu in koliko molitev se dviga k Bogu za fante, katerih imena se nahajajo na farni častni tabeli! Ob četrtkih zvečer imam posebno pobožnost, namreč tedenski rožni venec. Tisti dan se začne maša oi> 6. uri zvečer, takoj po maši pa molimo rožni venec. Ne morem Vam popisati svojih čuvstev prvi četrtek, kc smo opravlj^U to pobožnost Glasovi fantov, ki molijo "Sveta Marija, Mati Božja, prosi zs nas grešnike zdaj in ob naš smrtni uri. Amen." — ti glaso vi človeku pretresejo dušo Fantje, mladi možje, pa žrtvu jejo svoj čas, ki jim je določer za razvedrilo, da častijo pre blaženo Devico z molitvijo rož nega venca! In za kaj prosijo"? Lahko Vam povem. Da bi Bof i vse tako uredil, da bi domači ir . ljubljeni doma ne imeli prevfe i likega trpljenja. Še to lahko omenim, da po . rožnem vencu vojaki ostanejo , skupaj, "potem imamo pa neke t vrste družabni sestanek. Privo-i ščimo si "pop", "cookies" in ■ "chocolate bars". Potem pa po-) jemo — ne popularne svetne - pesmi, temveč katoliške cerkve- - ne pesmi. Kako lepo se zdi člo-: veku, ko sliši take znane cer-; kvene pesmi kakor so "To Je-. sus' Heart All Burning". "Mo- - ther Dearest", "Tantum Ergo", ; "O Salutaris", itd. Eden voja-j kov, ki ima dober tenorski ©las, ? včasih zapoje solo "Ave Ma- ria". Fantje imajo resnično ra- - di te in podobne pesmi in težko i pričakujejo četrtka večer. ) Pa še nekaj osebnih vesti! i Odkar sem prišel sem, sem ved- - no iskal prilike, da bi se sestal i s fanti iz naše fare, kateri niso i predaleč od tukaj. Do zdaj - sem se sestal z vsemi razen ene-j ga. Najprej sem se videl z na-, so vojaško bolničarko Lt. Elizabeth Mehlin, sestro od Mrs. - John Petrovič. Kakih 200 milj j je bilo treba premeriti, da sem - jo mogel obiskati. Lahko pa - verjamete, da je bil to prav ve- - sel sestanek, četudi ni trajal - več kakor par ur. Za njo sem se - sestal z Johnnyjem Tivador iz 22. Pl. Nepričakovano me je i obiskal neko nedeljo zjutraj, i ko se je ravno vračal iz gaso-i finske postaje. Oba sva bila ne- - izrečeno vesela,,da sva se tako 1 srečala. Isto nedeljo popoldne - pa sta "potrkala" na "vrata" 2 mojega šotora — kaj mislite, - katera dva? joe Smid in Louis je prav za prav čas, da se zanimamo, kdo bo nommiran in postavljen za kandidata. Zato naj se primarnih volitev nihče* ne izogiba. Kajti važnost primarnih volitev je velika, kar se ob primarnih volitva nominira, to imajo potem volilci v jesen pri končnih volitvah za voliti. Vsak volilec nai skuša poizvedeti o kandidatih, kaj so in kdo so in kaj je njihovo mnenje glede naše zunanje politike in zlasti še kaj je njihovo mnenje napram krivicam, ki se gode v Evropi zasedenim deželam. Potem pa izberi vsak modro in previdno po svoji vesti in prepričanju najboljše izmed njih in le za take glasuj. Zdaj je čas, da govorimo o tem, po volitvah bo prepozno. Pasdertz (Blue Island in Wood St.). Premerila sta podobno razdaljo kakor iz Chicage v Lemont, da sta prišla iz svojega taborišča v nale. Človeku se res lepo zdi, da ima prilike sestati se s temi fanti. Edini, ki ga do zdaj še nisem videl, je Jackie Muha, ki je v istem taborišču kot Tivador; tudi z Jackom se bova gotovo videla enkrat te dni. In poglejte no, saj bi bil kmalu pozabil omeniti še enega vojaka, ki sem ga obiskal! To je bil Charles (Chuck) Grill iz 23. St. Preden sem prišel do njega, sem se moral voziti kakih 220 milj. Ko sem dospel tja, i je bil Chuck ravno zunaj na vežbanju. Šel sem tja po kom-jpanijski "ulici" in videl sem, da ; me je takoj zapazil. Ravno ta-iikratpaje zadonelo povelje | "Right — face!" Chuck, ki ni-| vedel, ali je resnica ali sanje, da me je videl, menda ni prav slišal tistega povelja. To je bil zares imeniten obisk. Razkazal mi je svoj tank in vse podrobnosti na tem velikanskem stvoru. V kratkem, bilo je izredno prijetno zame, da sem se mogel sestati z vsemi temi fanti. Njihovim staršem pa bi rad sporo- fc čil, da se vsi dobro počutijo in t kar se da dobro izgledajo. Tu- j di do Jacka Muha bom še do- a spel, če me le ne bo prehitel in c sam prišel prej sem. c Toliko bo moralo biti zadosti 1 za enkrat. Popisal sem vse, kar < bi Vas moglo zanimati. Sku- < šam dobiti dovoljenje, da bi 1 Vam mogel poslati par sličic 1 naše kapele, mojega prebiva- < lišča, splošne okolice in morda ' še skupine katoliških vojakov < pri nedeljski maši. Obljubiti 1 zaenkrat ne morem ničesar. ; Bomo videli, kako bo. Še enkrat Vas prosim, da se p me spominjate v svojih molit-!1 vah. In nikar ne pozabite fantov na častni tabeli v cerkvi. Pred vsem pa si redno dopisujte s svojim sinom pri vojakih! , Ne morete si predstavljati, koliko ^anje .pprqenyo pisma. Pozdravljam vse in vsakega posebej pri Sv. Štefanu, poseb-i no pa patre Edward, Andrew in . Louis, kakor tudi brata Bonifa- ; cija. My; best wishes to School . Sisters and the School Chil-, dren! Pozdravljam tudi vse či-. tatelje, posebno lepo pa po-. zdravljam mojega dragega o-četa in mater in brate in sorod-nike. — Prejšnji duhovni po-i močnik _! Fr. Leonard. (Ch.i Leonard E. Bogolin, 1135th Engr. C. Group, A.P.O. 187, Los Angeles, Calif.) -o- VSAKEGA NEKAJ Cleveland,« Ohio. Svoje čase sem potoval po naselbinah in se seznanil z ljudmi iz vseh krajev, kazal jim slike, budil jih za pristop k društvom itd. Sedaj ni mogoče nikamor; vprežen v domača dela od jutra do večera se staram. Cas pa beži mimo kakor brzovlak. Misel, da se bo še mogoče srečati s znanci po raznih naselbinah, bo skoraj pozabljena, dasi ima človek še vedno upanje. ( Vendar je pa še prilika, da se srečamo v dopisih, v berilu, poetom naših časopisov, kakor pravimo, v katerih poročamo, kaj se je dogodilo tu in tam. Ta vez je veliko vredna. V tem je za-popadena vsa naša narodna zavest, pa tudi versko življenje se tem potom oživljajoče razvija med nami. Saj je bil ravno Am. Slovenec tisti, ki je prvi začel to delo organizirati in je ves čas do danes stal kot največja opora, rekel bi, kot radio postaja, posebno še v prvih letih, ko so bili prvi naseljenci rastreseni daleč drug od drugega. S pomočjo tega posredovalca, zagovornika in buditelja so se ustanavljale slovenske župnije in zidale cerkve, kjer so se zbirali novo došli naši iz starega kraja in tam z župnijami pred začenjali potrebna podporna društva, jednote, in tako naprej. _______________ Slovenci imamo veliko dose-ženega, in vse to potom našega V časopisja. Vse, tudi trgovine, je [i napredovalo po zaslugi doma- f čega časopisja. Pri tem sta bila, V tako trgovina, kakor tudi časo- l| pis, odvisna drug od drugega 1 in sta si drug drugemu pomagala. Ko sem omenil trgovino in časopis, naj k temu dodam še d poudarek, da smo Slovenci v si tem, posebno še v Clevelandu, L kar lahko ponosni, rekel bi, da n kar glave malo bolj po koncu b držimo, ko imamo nekaj poka- 2 zati v literarnem oziru. To je z pa tudi tisto, ki nas je dovedlo, 1< ali vodilo do tega, s čimer se I danes ponašamo. r Vse naše ustanove, ki niso s male ali malenkostne, so se r dvigale potom sodelovanja z j našim časopisjem. Kakor sem že zgoraj omenil, so v prvi vrsti naše številne župnije. Poglejte sliko na platnicah "No- j vega Sveta", kako so posejane ] po raznih državah naše sloven- j ske cerkve, kjer so okrog na- j seljene slovenske verne druži- , ne! Ta slika je zares imenitna , in za naš slovenski narod nad vse častna. Vse priznanje tem, ki so si izbrali tak ideal. Tu ni treba nič besedi; slika sama , pove, kaj smo Slovenci in kakšnega prepričanja smo. Ko gle-i damo to sliko, se nam odpre v duši spomin na našo domovino, i kjer so holmci pokriti z belimi - cerkvami, iz katerih se je svoje . čase, ko smo bili v detinskih le-i tih, slišalo ubrano zvonenje po • livadah, dolinah in njivah vsak . dan večkrat, posebno pa ob so-i botah in nedeljah. Saj j9 že j ura v zvoniku nas kratkočasila, f i ko je naznanjala čas, v kate-. rem pride za težo večerni poči-j tek. O, kje ste tista srečna le-3 ta! Danes menda več zvonovi . tak*) lepo ne pojo; danes se . stresa zemlja od gromenja to-i. pov; danes ne prepeva pastir-. ček, pastirička; danes je jok in ! stok, gorje in beda, tuga in ža-_ lost, obup in zdihovanje. Kaj so doživeli naši bratje v a domovini! Kaj bo iz tega? Ke-,_ daj bo in kakšen bo konec? Kari ko dolgo še bodo trpeli? Bog se L. usmili! ,1 Prežalostno je o tem pisati, [_ ker rani srca teh, ki domovino i_ in svoje še ljubijo. Toda, zopet >_ije potrebno, da se jih spomni-)_ mo v tej uri. Zdi se mi, da je s [_ tem, če se jih ob njih težki uri )_ spomnimo, že nekako njim v I duhu pomagamo, smatram da je duh neomejen, duh, ki je mi-sej, je zvezan z duhom in misli-) jo onih; oni tudi mislijo na nas, naše misli se srečujejo z njihovimi. Seveda mislijo na nas, in |še kako! Roke stegajo kvišku i proti nebu in kličejo Stvarnika, o da bi bili te šibe in tega strašne- ga zla rešeni. ^ Oprostite dragi čitatelji, da k me je ta dopis zavlekel v staro ^ domovino. Zmotile so me te cer-a kvice na platnicah revije Novi ^ Svet .In, saj veste, da vsak dan )r v duhu mislimo na brate doma. ^ Dalj ko se bo vlekla ta temna k in strašna vojska, bolj bodo ža-' lostna naša srca. Sam Bog naj o se usmili ubogih in preganjanih, poleg tega pa še mučenih ! in sestradanih bratov. ^ Ker sem napisal tem vrsti-^ cam za naslov "Vsakega ne-. kaj", naj ob tej priliki sporoči čim, da smo v Clevelandu, pod ' j imenom "Zveza slovenskih žup-jjnij v Ameriki" ravno zaključili prvo zbirko darov za trpeče v 'a domovini s številko $10,000.00. n S to številko pa akcija ni kon-j čana, marveč se je šele razžive-1S la in gfe naprej. Sedaj so spo-znali še drugi, poprej manj za-upni, da je vendar to nekaj po-trebnega. Zato gre sedaj bolj hitro, kot je poprej lezlo, do 0_ prvih deset tisočev obljubljene-a_ ga sklada, za katerega smo se Je skromno zavzemali. Tu in tam je je kateri malo potrkal na do-bra srca, ker je pri naših kato-liških ljudeh treba zelo malo trkati, pa se srce na široko od- ta a_ Slovenski rojaki po sloven-1 (Dalje na 5. strani). Nazaj v boj hoče Waukegan, 111. — Pfc. Rudolph Bencina, star 28 let in sin Mrs. Jennie Bencina iz 928 Lenox Ave., se nahaja v bolnišnici na Honolulu. En strel je dobil v roko, drugi pa v trebuh. Za svoje rane je bil odlikovan z medaljo škrlatnega srca. Takoj ko so Japonci napadli Pearl Harbor, se je Rudolph vpisal k marinom. Zdaj piše sestri, da se ne more privaditi na bolnišnico in da bi šel rad nazaj, kjer je bil prej. Mr. 2efran pozdravlja Chicago, 111. — Mr. John 2e-fran, prvi gl. podpredsednik KSKJ, se nahaja zdaj v kopališču v Hot Springs National-Park, Ark., odkoder pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave. Dva rojaka umrla Forest City, Pa. — Zastopnik Am. Slovenca v Vandling, Pa., Mr. Frank Pancar je umrl v nedeljo 6. februarja. Mislim, da ga bo list zelo pogrešal, ker je bil dober zastopnik, pa tudi na-1 ša fara ga bo zelo pogrešala, 1 j ker je bil prav dober f aran. — "}Te dni pa je bil pokopan Mr. ' Jack Mihevc, ki je bil tudi naročen na Am. Slovenca. Obema naj da Bog večni mir in pokoj. M— Mary Turk. t Maškaradna veselica Chicago,-111. — Na pustno j nedeljo — ki bo pri Sv. Štefanu ; 20. februarja, drugod pa men-^ da tudi — bodo šentštefanska cerkvena društva priredila ' maškaradno veselico, ki se bo začela že ob sedmih zvečer, da bo lahko dalj časa luštno. Na-7 j grade bodo podeljene za najbolj , primerne kostume, če pa kdo pride oblečen kot Hitler, jih bo dobil po grbi. Igrala bo slovenska Foysova godba. Ti-[ slim, ki si domišljujejo, da se q jim možgani že preresno suče-t jo ali da jim kosti že preveč ■ škripljejo za take vesele zaba-sjve, lahko na tihem povemo, da - bomo imeli takega olja tam pri v bari, take fine medicine, ki bo napravila, da bo vse gladko I teklo. Vabimo rojake in roja-I kinje iz vseh strani Chicage, , kakor tudi iz naselbin v okolici. Vstopnina z davkom vred 50c za odrasle in 25c za otroke. Pravijo, da bo tam tudi ciganka l v šotoru in bo napovedovala ' srečo. a Na dopustu 0 Chicago, 111. — Te dni smo r.( videli več naših fantov od ar-ri made in mornarice na dopustu, n med drugimi dva Korenčanova x brata iz Cermak Rd. in Sgt. a Charlesa (Chuck) Grill iz 23. St., ki ga tudi Rev. Bogolin o-tj menja v svojem današnjem do-pisu. h — Pozor, Svetoštefanci! i-1 Chicago, 111. — Seja za tr-govce in odjemalce, pri kateri )- bo posebni izvedenec razložil, d kako se bodo odslej uporabljali j žetoni namesto odmerjalnih li znamk, se vrši v četrtek 17. v febr. ob 8:15 zvečer v Ameri-). can (Bohemian) Hall, 1438 W. 1- 18. St., v spodnji dvorani. Pro- 2- .sto za vse. — 1-1 Poroka 3- Cleveland, O. — V torek 15. lj febr. sta se v cerkvi sv. Vida to poročila Sgt. Anthony Pavli in 2- Miss Margaret Jereb. Je — m Dokončali univerzo , Cleveland, O. — Dne 9. febr. je na Western Reserve univerzi lo graduiralo 185 dijakov, med njimi tudi Frank A. Čebul, Em-jma A. Skoff^ Theresa M. Prija-Q" tel, Joseph A. Franc in John L. Perko.___ _ __j Petek, 18. februarja 1944 AMERIKANSK1 3LOVEMEC Stran 3 GEORGE WASHINGTON (Rojen 22. februarja 1732. — Umrl 14. decembra 1799.) George Washington bo vedno užival ljubezen in spoštovanje ameriškega naroda kot vojskovodja, državnik in "oče" svojega naroda. Kajti ne le, da je kot organizator in iarijS®^ vojskovodja priboril po tež- kih bojih zmago ameriških l^HJ^^a^^^^ upornikov in neodvisnost de- vM žele» amPak kot Prvi Pred" 4j|flB jSj^MPV. sednik Združenih držav je ft^^^^HflB z modrostjo in potrpežlji- vostjo omogočil obstanek no-NlMl^^^Bf vorojene republike. ^^KgB^^^^^K^^ Dasi je spadal k stanu bogatih veleposestnikov in je ■ žel prve lavorike v angleški ^vojski, se ni Washington niti * za trenotek obotavljal stopi- George Washington ti na stran ljudstva. Ko je protest ljudstva postal upor in upor se je prelevil v vojno, je prevzel težko nalogo vrhovnega poveljstva Kontinentalne vojske. Težkoče v organiziranju vojske poljedelcev so bile ogromne, končno pa je dosegel svoj cilj s pomočjo izvežba-nih generalov, ki so priskočili na pomoč revoluciji: Von Steuben, Lafayette, Rochambeau, DeKalb, Pulaski in Kosciusko. Pomoč Francije v kritičnem trenotku je bila tudi odločilna za končno zmago. Revolucionarna vojna je povzdignila Washingtona do svetovnega slovesa. Inozemstvo se ni moglo načuditi in zmaga ameriških revolucij onarje v proti izvežbani vojski evropske velesile je bila nekaj nepričakovanega. Tem bolj je svet občudoval Washingtona, ko je od vojskovodje postal vodilni državnik, ki je z isto energijo in znanostjo vodil državo v težkih začetkih. Notranje in zunanje zadeve nove republike je vodil z isto spretnostjo, da-lekovidnostjo in odločnostjo kot vojsl^jfanje. Med voditelji revolucije je vladal veliK nesporazum o pravilni potj, ki naj jo zavzame nova federalna vlada. Nekateri pod^todstvom Aleksandra Hamiltona so zagovarjali močno federalno oblast. Drugi pod vodstvom Thomasa Jeffersona so odbijali skrajni centralizem. Dasi sta bila ta dva voditelja v skrajnfem razdoru, kar se tiče njihovega političnega naziranja. je Washington pozval oba v svoj kabinet, misleč da oba imata v sebi mnogo tega, kar utegne prispevati k zdravemu razvoju ameriške vlade. • Pod vodstvom Washingtona je nova vlada začela delovati. Federalni department! so bili ustanovljeni. Federal-. no Vrhovno sodišče in druga federalna sodišča so bila oživljena. Postavljen je bil širok temelj za razvoj ameriških industrij in uveden federalni davčni sistem, ta zlasti pod vplivom Hamiltona. Jefferson in njegovi pristaši pa so uspeli uvrstiti v Konstitucijo prvih deset amendmentov, ki zavarujejo versko in politično svobodo ter državne pravice; teh deset amendentov nazivamo Bill of Rights, garancijo naših svobod. Novi problemi so nastali, ko je Washington privolil v drugo izvolitev predsednikom Združenih držav. Bil je čas svetovnih nemirov in zunanje zadeve so zadobile poglavitno važnost. Washington je tedaj razvil načela ameriške diplomacije, osnovana na načelih proti vmešavanja v evropske zadeve. Branil se je proti temu, da bi kaka zunanja sila zavlekla Ameriko v vojno. Pa je bilo v Ameriki tedaj mnogo nasprotnikov proti taki politiki, ki je pa za tako dolgo ostala zvezda vodnica ameriške zunanje politike. Ko je Washington odklonil tretjo kandidaturo, spisal je svojo slavno slovesno poslanico. Ob njegovem odhodu iz političnega življenja so bile Združene države že trdno urejene in na poti k nadaljnemu velikemu razvoju in napredku. Zapustil je javno življenje, da bi preživel svojo starost na svojem posestvu v Mount Vernon, Virginia, v miru. Ta mir pa ni trajal dolgo, kajti tri leta kasneje je tam zatisnil svoje oči v starosti 67 let. MEH ZA SMEH JED IN BRANJE Mark Twain je ležal bolan. Dva dni ni bil že nič jedel, zdaj ga je pa začela lakota pritiskati. Njegova strežnica mu je dala žličko konjaka. "Več vam zdaj ne smem dati," mu je rekla. "2e p r a v," je prikimal Twain. "Zdaj bi pa rad še kaj bral. Ali imate morda kakšno znamko pri roki?" % DOBER ODGOVOR Mlad francoski pisatelj, čigar prvi roman je bil poln jezikovnih barbarizmov in pravopisnih napak, je dejal Andreju Therivu, znanemu francoskemu jezikoslovcu: "Recite, kar hočete — svojo francoščino pa le dobro obvladam." "Brez dvoma," mu je odgo- voril Therive, "samo o francoščini drugih nimate pojma." SAMOGOiVOR "Pred poroko sem jaz govoril, ona je pa poslušala. Po poroki je ona govorila, jaz pa poslušal. Zdaj sva tri leta poročena in oba govoriva, poslušajo pa sosedje." * j "Zakaj je pa vaša žena malo prej tako strašno v^ila?" j "Oh, silno se je razjezila." "Zakaj?" "Najprej se j^ razjezila nad kuharico, potem se je razjezila nad menoj, ker se nisem jezil nad kuharico, in naposled se je jezila, ker ni več vedela, zakaj se je prav za prav razjezila." MALA POTEPUHA — JUNAKA Bil je tako lep dan« pa sta 1 dva 9-letna fantička v Los Angelesu, Robert Mulmick Jr. in Norman Byrd, sklenila, da bi ga bilo škoda presedeti v šoli. Mahnila sta jo ven v prosto naravo in sta hodila'ob že-' lezniški progi. Pa zakliče e-den: "Le j no, le j, tistole stikalo (switch) je pa odprto!" "Da, prav tako, kakor na moji električni železnici doma," odvrne drugi. "Gee, kaj pa če pride vlak — bango! Zaletel se bo naravnost v tistole poslopje!" Med temi besedami sta že tekla proti poslopju, Airco Corporation tovarni, ki je tam blizu. V tovarni pa so še hitreje stopili v zvezo z osobjem na železniški postaji, to pa je ustavilo tovorni vlak, ki bi bil drugače najbrž skočil iz tira in priletel v omenjeno- vojno tovarno. Drugi dan sta fantička v šoli prejela vsak po $50 vojni bond in vse je gledalo nanju kot na neke vrste 'junaka. U-čitelji in součenci so kar enostavno prezrli okolnost, da sta se bila potepala. -o- DRZNA RUSKA KIRURGIJA Ranjeni ruski vojaki ozdravijo toliko prej, ker jih takrat, ko leže na operacijski mizi na bojnem polju, hranijo z jajčjim punčem (eggnog) ; vsled tega jih tudi manj umre, kakor trdi Henry E. Sigerist, ki poučuje zgodovino zdravilstva na John Hopkins univerzi. Doktor Sigerist je mnenja, da nikjer drugje razen v ruski armadi ne dajajo bolniku brano v želodec po cevki, medtem ko izvršujejo operacijo v njegovem drobovju. Dajajo takim hrano, ki sestoji iz mleka, sirovega masla, jajc, sladkorja, soli in distiliranega alkoho- DOMAČA FRONTA NAJBOLJ NEVARNA Od Pearl Harborja do 1. januarja 1944, toraj malo več kakor v dveh letih, je bilo na naših vojnih frontah ubitih 32,078, ranjenih 45,595, pogrešanih 32,478, ujetih 29,707. Te številke poroča Vojni informacijski urad. Kakor so resne in obžalovanja vredne, vendar gredo nezgode na domači fronti v še veliko večja števila, ka-j kor je razvidno iz statistik, ki jih podaja National Safety Council: Ubitih 190,000, ponesrečenih 18,500,000. Nezgode pri vožnji so bile krive, da jih je 54,000 umrlo, doma v hišah se jih je ponesrečilo pa 63,500 — kar vse dokazuje, da je dom menda res najbolj nevaren kraj na zemlji. -o- TO IN 0N0 IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Ameriški "buffalo" traktor, ki gre lahko po suhem in po vodi. reže vodo nekje na Južnem Pa-ciifku, med reibanjem sa invasijo. Buffalo in njegova posadka sta kasneje ras pristala med drugimi nasproti Japoncem na otoku Nova Britanija. Is "luknje" na desni gledajo kovinske čelade mo-šiva. \ . . la — iz vsega tega je namreč napravljen jajčji punč — in velikokrat se pokažejo takojšnje posledice. Doktor Sigerist pravi, da ranjenčeva lica velikokrat spet zadobijo barvo in ustnice mu postanejo rdeče in gorke in velikokrat se pripeti, da ranjenec zaspi, ko je operacija končana. -o- ZMOTA PRI SPOROČILU Brzojavka iz Anglije je dospela v Kairo za nekega bri-tiškega kapitana, ki je hitro raztrgal kuverto — saj človeku ni zamerfti, če je nestrpen kar se tiče novic od doma — ter je bil /do skrajnosti presenečen, ko je prebral sporočilo: "Sinček rojen." Letel je na kabelski urad, kjer so dognali, da so mu poslali poročilo vzorec št. 185, namesto št. 85, ki se glasi: "Tu in tam prejmem pisma." Kapitan se je poročila v resnici prestrašil, ker svoje žene že dve leti ni videl. MADŽARSKA "DEMOKRACIJA." London, Anglija, (ONA) — Tukaj poročajo, da je madžarska vlada deportirala v koncentracijska taborišča pred kratkim 65,000 2idov, kljub svoji sedanji uradni propagandi, ki bi rada prepričala svet, da se Budimpešta okreče proč od [nacistične politike antisemitizma. Štirideset tisoč teh pregnancev je bilo celo odvedenih iz njihovih domov v pod-karpat-ski Rusiji in poslanih na Poljsko. Podkarpatska Rusija je i-me najvzhodnejše čehoslovaš-ke province, katero so okupirali Madžari. Petindvajset tisoč 2i4ov iz Madžarske same pa je bilo izročenih nemški oblasti, ki bo skrbela za deportacijo — tako zagotavljajo te vesti. Madžari so dali temu preganjanju posebno ime: "Ukrepi proti nezaželjenim tujcem.1' Madžarski Zidje, ki pripadajo rodbinam živečim na Madžarskem že od leta 1852, in ki plačujejo davke že najmanj od leta 1872, so izvzeti. -o NAPOLEONOVI MECl IN * KLOBUK Šele sedaj, ko je že preteklo nekaj mesecev po zlomu Francije, «e je izvedelo, fla so rešili najbolj dragocene stvari iz Invalidskega muzeja v Parizu. "Petit Journal," poroča, da so pri zadnjem groznem begu francoske vojske odkrili ob robu ceste pri Etanapesu dva tovorna avtomobila, ki sta bila prepolna z nekimi čudnimi Tco-včegi. Po isti cesti so tedaj br- zeli še drugi tovorni avtomobili in razna vozila, pa se je zgodilo, da sta se ta dva avtomobila prevrnila v bližnji obcestni jarek, kjer sta se domala čisto razbila. Iz njih so po-padali kovčegi in stresli svojo vsebino križem po jarku. Po isti cesti se je tedaj pripeljal tudi avtomobil, v katerem je sedel neki častnik glav-' nega štaba. Slučajno je zagle-; dal raztresene stvari, med nji-j mi klobuk nenavadne oblike, sablje z zlatim ročajem, čudno izrezljane pištole in še nekatere predmete, ki so vzbudili njegovo pozornost. V svoji radovednosti je častnik stopil iz avtomobila in se približa1, jarku. Tedaj je zapazil okraske z dragulji, biserne orglice, bleščeče se zbirke smaragdov in rubinov. Na nekaterih predmetih so bili nalepljeni lističi z* oznako "Hotel des Invali-des." Po tem je lahko sklepal, od kod so vsi ti predmeti in kolikšna vrednost je bila v ko-včegih. Bile so dragocenosti cesarice Jozefine, klobuki ic orožje pa last Napoleona Bo-naparteja. Častnik je vse te stvari zbral in jih izročil francoskim oblastem. Tako so — čisto po slučaju — bili rešeni ostanki največjega francoskega vladarja. VOLOVSKE VPREGE V HAMBURGU Meščani mesta Hamburg so decembra meseca po hudem bombardiranju težko čakali na volovske vprege, ki bi jim pomagale očistiti mesto, polno razvalin in smeti. Tovornih avtomobilov primanjkuje in tako se drugače mehafiično-usmerje-. ni Nemci zopet zanašajo na vole. Nekaj nepričakovane koristi — sicer dvomljive — pa imajo Nemci od tega. Med razvalinami je mnogo železja, ki ga bodo uporabili za vojno industrijo. Za nove zgradbe ga ne smejo uporabiti; te delajo iz ilovice. Pri tem jim pomagajo državni arhitekti in posebni stavbeniki. Toda svoje hiše si smejo Nemci postavljati v svojih prostih urah. V Porurju imajo Nemci spravljene svoje dragocenosti v zapuščenih rudnikih. -o- GRŠKI GERILCI POBIJAJO NAZUE. Kairo, Egipt. — G?rška vlada je prejela vest, da so grški ge-rilci zadnje tedne pobili več sto nazijev v Grčiji. Gerilci napadajo iz zased nemške patru-, lje in tudi večje oddelke. Aktivnost grških gerilcev se veča iz dneya v dan. POVODNI BUFFALO GLASNIKI ZA VEČJO MEDSEBOJNO POVEZANOST AMERIŠKIH DEŽEL Te dni se je nahajal v New v Yorku predsednik južno-ame- t riške države Venezuela, gene- I ral Isaias Medina Angarita, na r obisku in je bil obenem tudi 1 gost Thomasa J. Watsona„j predsednika od International i Business Machine Corporation, 1 kateri mu je priredil poseben zakusek v Union Clubu. Ob tej i priliki je imel venezueiski predsednik Angarita zalo zanimiv govor, med katerim j6 dejal tudi tole: "Svetu je zelo potrebna boljša razdelitev bogastva in pa boljša gospodarska zaščita vseh občanov vseposvod, na načine, ki naj ne uničujejo privatne inicijative. To bo naj-bolje potreboval povojni svet." Poveličeval je možnosti razvoja v Venezueli in je zagotavljal pravično ravnanje in popolno enakopravnost do o-nih, ki bodo investirali svoj ka-£ I pital in inicijativo v njihov gospodarski razvoj. Predsednik Angarita je govoril v španščini. . Dejal je tudi, "da je še pre- ] zgodaj podajati izjave o vzqr-cih, po katerih se bo razvijal gospodarski razvoj v povojni dobi, brezdvomno pa ne more nihče pričakovati resno, da se bo povrnila neomejena svoboda, pa tudi ne, da se bo končala privatna inicijativa. Sistemi in nove oblike bodo prišle, katere bodo, ne da bi uničevale privatno inicijativo, nudile boljšo razdelitev bogastva in boljšo gospodarsko zaščito 'vsem ljudem. Pod takimi pogoji, ki bodo morali biti pravični, ako bodo hoteli biti trajni in koristni napredku, sem prepričan, da se bodo vloge podjetnikov in podjetnih ljudi nadaljevale v vsej svoji važnosti. To se pravi, vloge onih* "ki imajo potrebno sposobnost in energijo, ki znajo poiskati načine na katerih je nogoče, : da se postavi kapital in delo na trdno in zdravo podlago, iz ' katere more priti blagostanje za vse širše plasti ljudi." I "Mi smo v sedanjem času e-na prvih dežel na svetu v eks-portiranju olja. Oljne rezerve tega potrebnega materiala o-betajo obsežen razvoj v proiz- vodnji. Posedujemo najbogatejše in največje rezerve rud. Imamo velike vire za hidravlične energije; obširne teritorije, „ ki nudijo pripravnost za živino-.rejstvo in poljedelstvo in posebno ugodnost nudi ribolov, kakor imamo tudi zlate rudnike, demantne in druge vrste rudnike." Omenjal je dalje, "da z u-vajanjem in ustanavljanjem dobrih prijateljskih odnošajev med južno-ameriškimi deželami bo možno prinesti vsem kontinentalno solidarnost po vojni. Treba je le modrega ravnotežja v gospodarskih politi-> kah ameriški dežel in uspehi bodo sigurni." Njegove besede so napravi-i le na vse globok vtis. Navzočih je bilo več odličnih duhov-1 nikov. Med temi je bil jezuit Very. Rev. Robert I. Gannon, ki je predstavljal govornike. Newyorskega žapana La Guar-^ dia je govor tako zanimal, da i- je o njem obširno komentiral in poudaril, da je v intAesu severne, centralne in južne A-merike, da se najde načine, da bomo med seboj zamenjavali blago in izdelke. Ee na ta način bomo postali gospodarsko močni, ker se bomo naslanjali eden na drugega. Pri slavnostnem omizju je bilo še več drugih. Bil je tudi ' bivši poslanik James W. Ge-~ ' rard pri nemški vladi in še ce-' la vrsta odličnih predstavni- * kov vseh stanov. 1 Predsednik Watson je v svo- * jem govoru izjavil, da se bo po " vojn iskušala izvesti med ame-" riškimi dežalami tesna zveza, " ki bo vsem v korist. "Imamo 1 mnogo problemov, za katere * moramo skrbeti. Ampak nobe- * nega ne poznam, da bi ga skr-7 bel naš narodni dolg. Mi bo- mio vse to izvedli po starem a- * meriškem načinu. Ko bo vse 1 to doseženo, pa bomo zopet !* slekli svoje suknje, zavihali y rokave in bomo šli na delo. z Kakor smo že, tako bomo še B storili," je dejal Watson. Iz tega sestanka je razvid- - no, da se med ameriškimi de-_ želami plete vez vedno tesnej-e šega in boljšega medsebojne- - ga prijateljstva, kar moramo - prav iskreno pozdravljati. O POLJSKO-RUSKEM SPORU. New York, (ONA) —- Tukajšnji Čehoslovaški krogi, ki so dobro informirani glede naziranja, ki prevladuje v Moskvi, smatrajo, da bo edina možnost, da se reši poljsko-ruski spor naslednja: • Poljska vlada v izgnanstvu s svojim predsednikom Stanislavom Mikolajczikom se bo morala reorganizirati, in sicer tako, da se bo znebila onih članov, ki tvorijo sovjetom neprijazno kliko. Stopiti bo morala potem s Sovjeti v direktno zvezo, ter jasno povedati, da sprejema mejo na podlagi Curzo-nove linije. Končno, bo morala napovedati vojno Madžarski. Ti krogi potrjujejo tudi, da predsednik čehoslovaške vlade v izgnanstvu, Eduard Beneš, ni nikdar poskusil posredovati med Rusijo in Poljsko, ako-ravno so nekatere vesti tako poročale. Tega tudi v bodoče ne bo storil. Čehi imajo sami j ako ostre spore s poljsko vlado, ker zahtevajo povrnitev od Poljakov ugrabljenega Tešinja. Z velikim nezaupanjem opazujejo tudi politiko poljske vlade napram Madžarski, ki tudi drži ukradena češka ozemlja. Poljska vlada, ki se še vedno nahaja v mirnih odnošajih z Madžarsko, ki je s svoje strani zaveznik Nemčije, podpira zahteve Budimpešte glede Transilvanije, dočim so Čeho- slovaki, ki so v tej zadevi istega mnenja kot Sovjetska Rusija, pripričani, da bi bilo u-Ymestno vrniti Transilvanijo Ru-munom. Znano je, da je to o-no ozemlje, ki je prišlo izpod rumunske oblasti pod madžar sko v letu 1940, krvi, ne zadnji, ki ga onemogel želodec požene v tužno prognanstvo! Lagal sem, vendar sem bil vesel, da sem čeprav z lažjo otel moža vsaj pr-vemy, najhujšemu navalu obupa. Nadaljni pogovor nama je prekinil rejeni izprevodnik, ki je porinil v najin oddelek še dva moža: orožnika z natak-njenim bodalom in uklenjene-ga ujetnika. Rekel je, da takih dveh mož, ki potujeta takore-koč v uradnih poslih, ne more posaditi v menažerijo. Tako smo se štirje izbrani trezni možje vozili skupno oni konec do Ljubljane . . . Na Angleškem ima vsak vlak svoj poseben voz za pijance. Slična uredba bi bila tudi na-lenjski železnici nujno potrebna. Toda posebnega voza ne bo treba za pijance, ampak seveda za trezne, ker je teh manj. In niti celega voza jim ne bo treba, majhen oddelek s štirimi sedeži bo zadoščal. Toliko u-smiljenja pač zaslužijo oni ne-bogljenci, katerim je sojeno, da se morajo trezni voziti po dolenjski železnici! UPOKOJENI RODOLJUB Ne rečem, če je človek pijan: pijanec, če ga ne posadiš v dim, smrad in šum, se pritoži, da je dolgčas! Toda trezen biti in trezen se voziti v nedeljo zvečer z dolenjskim vlakom proti Ljubljani, je hujše od vic! Ves vlak je pijan, kolikor ga je, še lokomotiva se sumljivo zaletava po postajah. Ono nedeljo sem imel opravek na Dolenjskem. Naneslo pa je tako, da sem zvečer, namenjen na vlak, trezen prišel na postajo, zares trezen — saj pijančevanje je le gnusna razvada, pijača pa je bila tudi bolj slaba... Vlak je bil kakor potujoča menažerija. Čudni zverinski glasovi so se razlegali iz njega, za potnimi okni so se spenjala in premikala neznana bitja — ali so bili ljudje, ali so bile hijene, se ni dalo ločiti. Rejeni izprevodnik me je prijazno porinil v voz, češ, le noter v kurnik, da nas bo več. V vozu je smrdelo in se kadilo in videlo ni se nič. Iskal sem, kiyn bi sedel . . . Tačas se premakne vlak in to s takim sunkom, da sem koj našel svoj sedež in sicer na dolgih bedrih kmetskega mladeniča, ki je ležal in smrčal na klopi. Sedel sem s precejšnjo silo, kar mi je bilo jako žal, kajti olikan človek sem in ne ljubim klofut. Mladenič se je zgenil, ne vem, ali je zamrmral ali je za-smrčal, zdramil se pa ni in kazalo je, da ostane mir ohranjen. Nasproti so sedele tri ženske, glasne in vesele. Pri njih je stal rejeni izprevodnik, tudi njemu se je poznalo,' da se vozi z dolenjskim vlakom. Nemara so se mu bili tisti hip izmuznili iz spomina dotični propisi službenega navodila: ni mu bilo jasno, ali naj ščiplje vozne listke ali naj ščiplje ženske — pa je ščipal oboje. - Ženske tega seveda niso trpele, ker so bile tri vkupe. Z razposajenim vriščem so ga sunile od sebe, da je odletel in se vsedel ob mojo stran. Pa bi bilo še vse dobro, toda zgodilo se je, da je sedel smrčečemu mladeniču baš na usta in nos ter mu hipoma in temeljito zaprl sapo: to pa je bilo napak. Mladenič je bil pijan, kakšen pa; ali tako pijan vendar ne, da ne bi pogrešal sape. Krčevito se je obrnil in zarjul, jaz in izprevodnik sva skočila vsak v svoj kot, fant pa je planil kvišku in potem pričel se rotiti in pridušati — ljubi moj človek : kaj takega še nisem slišal! Povedal ni pravzaprav ničesar določnega, preklinjal je le vob-če, to p® v vseh legah in načinih, takorekoč simfonično ali absolutno, ustvarjajoč zgolj nekako splošno razpoloženje, kakor pravijo glasbeniki. In kletvina se mu je vlekla brez konca in kraja kakor Wagner-ju melodija. Izbuljenih oči se je pri tem izvajanju oziral počasi po vozu. Ko mu je pogled postal ob meni; sem si hotel pridobiti njegovo naklonjenost in sem mu izrekel svoje priznanje, da stari Slovani niso znali tako kleti. Popadel pa je te besede pri narobe koncu in je zarohnel, kaj in kdo in tristotisoč ogrskih marogastih hudičev, on je Slovan, in v dokaz temu je pri tej priči zatulil slovansko himno. Ta se je tako glasila iz njegovih ust: "Mej duš Slovani, prokleti hudič, naša reč slovanska, fiks Lavdon, sakramensko živo kli- TEDENSKI KOLEDAR 20. Nedelj« — 3. pred postna 21. Ponedeljek — Feliks 22. Torek — Marjeta - Washingtonov rojstni dan 23. Sreda — Pepelnica 24. Četrtek — Matija, apostol 25. Petek — Valburga 26. Sobota — Porfirij glasom, da se je zbirala okoli naju vedno večja gruča smejo-čega se občinstva. Mene je bilo sram. Ali me naj ima občinstvo res za tako preprostega in neolikanega? Zahvalil sem se torej vsiljivemu spremljevalcu za prijazno pojasnilo in pripomnil, da dobro vem, kaj so pokalice, in da ni res, da jih je toča pobila. Pa kaj mi nato reče predrz-než? In vsi naokoli seveda so se glasno krohotali. Reče, da se je zmotil: ne toča, ampak trt-na uš, ta je uničila vse pokalice, trtna uš; ako hočem, mi lahko še gnido pokaže! In dvigne roko in sproži tik pred mojim nosom nohet ob nohtu, češ, to je gnida tiste trtne uši!" Globoko ogorčenje je odsevalo iz poštenih oči gospoda F., ko mi je pokazal, kako mu je pred nosom z nohti tlesknil predsednik '-Majolike". Nazori o pokalicah in njih razmere s točo ali trtno ušjo gotovo da so lahko različni, nikakor pa ni bilo pravilno, da gre predsednik "Majolike" in z nohti tleskne gospodu F. pred nosom. Tega ne bi smel storiti — po mojem skromnen mnenju. Gospod F. me je resno pogle* dal, globoko je zasopel in potem nadaljeval: "Oprostil sem roko iz nadležnega objema in sem rekel: "Gospod, vi ste pili! Pili ste gotovo iz najboljšega namena, toda iz vas govori vino, drugače ne bi žalili rodoljuba, rodoljuba, sem rekel, ki je vneto deloval za stvar, ko ste vi še platno ponujali na prodaj !" — Dovolj rahlo sem mu povedal, kar mu je šlo, ne? še preveč rahlo. Oni pa pokonci, pričel je z rokami opletati in kričati. "Lep rodoljub," me je oponašal, "ki še za liter vina nima rodoljublja v srcu, taki ro- DR. FRANK T. GRILL ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Hiinoifl od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4965 "SHALL SLOVENIA BE SQVIETIZED?" Tak naslov nosi knjižica, ki jo je izdala Zveza slovenskih župnij v Ameriki, katere naslov je: 3547 East 80th Street, Cleveland. Ohio.; dobi se pa tudi pri Are Merim ▼ Letnoniu, I1L, kakor tudi jo lahko naročite od naše knjigarne. Knjižica je izšla v angleškem jeziku, ki ima namen seznaniti našo mladino in naše angleško govoreče Amerjkance o dogodkih v Sloveniji. Knjižica tudi zavrača nekatere trditve Louisa Adamiča. Naslov ji je: SHALL SLOVENIA BE SOVIETIZED? Po naše: Ali bo Slovenija postala komunistična? Ako hočete, da se vaši mladi in angleško govoreči sosedje ter znanci seznanijo z resničnim stanjem v Sloveniji, naročite jim to knjižico. t Knjiga ima 72 strani. Posamezen izvod stane 25c. Najbolje je da naročite štiri izvode skupaj in pošljete za nje $1.00. Lahko jih boste oddali in s tem pomagali širiti pravo poznanje dogodkov v Sloveniji. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinoie dokler, harduš krščen, naše verno srce, krucinal krvav, za naš narod bije!" Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli. Lepo ni bilo, pa zanimivo: dragocen prispevek k domačemu narodopisju. Še oče naš bi bil rad slišal, kako ga moli ta mladenič. Toda splošno navdušenje je porabil rejeni izprevodnik, "Amer. Slovenec" je ve*, kj druži ameriške Slovence od obale do obale. smuknil je vun in mene je potegnil seboj. Prerila sva se skoz tri druge menažerijske vozove, take, kakršnega sva pravkar zapustila; odprl je majhen poseben oddel, samo štiri sedeže je imel, potisnil me je noter in vrata zopet zaprl. Hvala Bogu! Tukaj se je dalo dihati, tukaj je bil zrak razmeroma kakor na vrhu Triglava. En sam človek je bil v tem oddelu. V kotu je sedel pri oknu, glavo sklonjeno v roki, in ker sem mislil, da spi, sem rekel bolj sebi nego njemu: "Lahko noč!" A ni spal. Počasi je dvignil glavo, me pogledal, pokimal je in z globokim vzdihom odgovoril: "Lahko noč!" Zdaj sem ga spoznal. Bil je gospod F., rodoljub, širom širne slovenske domovine povsodi znan, priljubljen in spoštovan. Od srca me je veselilo, da sem naletel na tako prijetnega dru- j iabnika, potolkel sem ga po rami in mu stresel roko. "Živio rodoljube!" sem rekel. "Kaj pa kaj narod in očet-njava in domovina, mili kraj?" Odkimal je z glavo. Zdaj sem zapazil nenavadno resni izraz njegovega lica. Odgovoril je počasi in nepremično je zrl predse: "Narod in očetnja-va in domovina, mili kraj, kaj vem, kaj je z njimi! Zanje gre sedaj skrb mlajšim in poklica-nejšim, jaz sem star, onemogel, nesposoben, jaz sem — upokojen rodoljub." Bridko se je zasmejal in glavo sklonil v roki. Bil je videti močno potrt, nekaj hudega se mu je moralo pripetiti. Polagoma mi je razodel, kaj. Bil je v Močilih. Močila so dolenjsko gnezdo z gnojem pred hišami, gnojnico po cesti in s pevskim društvom "Majo-1 lika". Ta "Majolika" je priredila danes v proslavo svojega trimesečnega obstanka veliko | slavnost s šotori, damami, kori-andoli, odposlanstvi- bratskih' društev, telegrami, pavovimi peresi in šaljivo pošto pa brez petja, zato da se ne moti zabava. Gospoda F. je navdušenje za stvar seveda tudi tja gnalo: . idealnemu rodoljubu se je nemara zdelo, da izda domovino, če se ne udeleži narodnega slavja v Močilih. Sel je torej, dasi ima že nekaj mesecev i hrom želodec. Ta hromi želo-1 dec pa mu je postal usoden: Gospod F. ni mogel toliko piti, kakor se spodobi o takih prilikah, in iz tega vzroka se je zgodilo, da se mu je v častitljivo lice zabrusilo prežimo očitanje, da sodi njegovo rodoljubje v zasluženi pokoj, njegova narodnost pa med škarte! — Zares hude besede za moža, ki se je kazal vsa svoja leta tako kristalno čistega in vnetega bori-j tel j a za stvar . . . Bi! je po pravici globoko u-žaljen. Pozval me je in glas se mu je tresel, naj izjavim čisto nepristransko in brez ozira na najino prijateljstvo, ali ni, odkar je mož, vztrajno in neutrudno pohajal vse narodne veselice od konca do kraja, in ali sem ga kdaj videl na katerikoli teh veselic brez kozarca v roki. — Ne, čast, komur čast, brez kozarca v roki ga nisem nikdar videl. Zahvalil se mi je in me vprašal, ali je torej taktno, da ne reče hvaležno, če se na tako gnusen način napade moža, ki je v delu za stvar siv postal oziroma plešast in ki je takorekoč na oltarju domovine žrtvoval svoje zdravje. Ce mu je slednjič prav vsled prenapornega delovanja na tem polju odpovedal želodec — ni čuda, da mu je odpovedal: narod se probuja in rodoljubna slavja se množe od dne do dne — ako mu je torej želodec prav v delu in boju za stvar ohromel, potem se pravi zaničevati njega, gospoda F., toliko, kakor zaničevati hrabrega vojaka zaradi častne rane, prejete v boju za očetnjavo! Pritrdil sem mu iz polnega srca. Ogrel se je. "Saj bi rad," je rekel* "če bi mogel, pa ne morem! V Močila sem .se peljal z najboljšimi nameni. Na veselič-nem prostoru so kuhali "obmejni golaž z narodnim kolkom", i "Dobro," sem rekel, "semkaj z njim, da bo kaj podlage!" In potem sem se resno hotel lotiti pijače, da požrtvovalne dame, ki strežejo, kaj iztržijo in da bo kaj dobička za stvar. Ti moj nesrečni želodec — ni šlo! Vse okoli mene je navdušeno pilo, jaz edini sem žalostno držal | križem roke, požiral sapo in si hladil z njo želodec. Hudo mi je bilo, saj me poznate. — Pa j se spomnim na pokalice, saj ve-; ste, one s sladko sodavico: otroci jih radi pijo, ker šume, pa I kake ženske. Glej si, sem rekel, ■ bom pa pokalice pil, te mi ne * morejo škodovati, boljše bo pa lie izgledalo kakor nič. Stopim torej okoli šotorov, vprašam po pokalicah — toda svoji usodi nikdo ne uteče: nikoder jih niso imeli, komaj so razumeli, kaj hočem! Pač pa je občinstvo postalo pozorno name, gledalo me je kakor tujo zver, in prišel je glasen gospod z rdečo fasado, bil je zelo prijazen in rekel i je, da je predsednik "Majolike". Prijel me je pod pazduho, oprostil se je, da ne morejo ustreči moji želji, in pričel je razkladati, kako da letos na Dolenjskem ni sploh nič poka-lic, ker jih je vse uničila toča. Streljali so sicer zoper točo, toda zastonj: vsa letošnja letina je šla brlizgat rakom, še toliko se ne bo pridelalo pokalic, da bi bile za seme. Tako nekako mi je pravil, pa s tako kričečim 9°njrr*?fIeader8 supported the printing industry Hi its opposition to Federal control or licensing of printing at hearings in Washington before a subcommittee of the House Committee on Interstate and Foreign Commerce, investigating the paper shortage. The case for the printers was presented by representatives of the Joint Committee on Government Relations of the Commercial Printing Industry. The House subcommittee also favored proposals submitted by the hidustry to save paper through simplification of measurements. Bep. tyle H Boren. (D., Okla.), chairman, (left) and Rep. Clarence J. frown (R , Ohio), study paper conservation "check sheet" being dis-ributeil throughout the country to bring about printer-customer-co->peration tn saving j.aocr. James F. Newcomb of New York (center) ^-chairman of the commercial printers' committee, explains "check .....• . ... —T;—.. - ■ ---- ■ . —— Commercial Printers^AcT To Save^Papec , - ... ^ tth * STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upi- šite vaše sinove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Blvd. Dept. A, St. Louis (8), Mo. BUY WAR BONDS BY PHONI I Of 0 O J ft J CALL THE VICTORY NUMBER j Old &4Z4 TRETJA PREDPUSTNA NEDELJA Nedeljski pomenki J. M. Trunk mmmmmmmmmmmmmmmmrnrnrn "Izročili ga bodo paganom, in zasmehovali ga bodo, zasra-movali in pljuvali vanj ... in potem umorili" (Luka, 18, 32). Na smrt obsojenim ne odkrijejo prezgodaj dneva obsodbe. To zahteva ozir na človeško naravo. Smrt pred vrati je že marsikaterega mladeniča osivela v nekaj urah. Ni šlo za smrt apostolov, o svoji smrti je Jezus govoril. Kot človek ni *>il brezčuten do lastne smrti, natanko pa je vedel uro in poznal način. Naj-bližnja bližina ga je v vrtu Getzemani do krvi pretresla. Šlo je za to, da bi bili apostoli na jasnem. Na poti gor v Jeruzalem so bili, kakor so šli gor prejšnja leta. Pa začne govoriti tokrat o smrti, in taki smrti! "Izdan . . izročen . . zasmehovan . . opljuvan . . . umorili . Le zločince ummjjjo. Konca "tretji dan bo ustal" niti slišali niso. Začudeno so morali gledati apostoli, ker v svojih srcih so gojili vse drugačne misli, imeli druge upe, smrt, in taka smrt . . . kdo naj to ume? Napovedal jim je ta in tak konec, na jasno pa apostoli niso prišli, niso umeli. Poznali so prerokbe, pa so pomen teh za- temneli začasni upi na zemeljsko kraljestvo. Božanstvo Zve-ličarjevo in duhovni značaj njegovega kraljestva jim je zbledelo pred očmi. Morda so celo mislili, da pride prav tokrat do syajnega začetka novega kraljestva, ko grejo gor v Jeruzalem, in da bodo oni kmalu zasedli prostore na odličnih mestih. Ih zdaj pride in pove, da bo konec — umor! .Ni čuda, da omeni evangelist: "In oni niso ničesar od tega umeli in bila je ta beseda skrita pred njimi in niso vedeli, kaj se jim je pravilo." Pokopani upi vsakega hudo zadenejo. Jezus jih je poznal in bil z .njimi potrpežljiv. Beseda ni zalegla, morda bi dejanje, da vidijo njegovo božjo moč. Slepec je ob potu. Ko izve, kdo gre mimo, kliče na vso moč: "Sm Davidov, usmili se me." Apostolom je sitno. Tiho! Ne utihne, in čudežno se mu odprejo oči. Umorili . . . ustal bo . .. ni jim še vse na jasnem. Postni čas je, ko nam Cerkev to pove. Ali bomo mi na jasnem? Ali bomo naprej gledali le na sijajna mesta v nekem »e-. meljskem beraštvu? Stran 4 ftetek, 18. februarja 1&44 M4M Petek, 18. februarja 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC gram. Nastopilo bo nekaj govornikov in slišali bomo tudi nekaj lepih pevskih točk. Vabljena so tudi razna društva ter njih prijatelji, da se u-deležijo tega zanimivega in kratkega programa, ki je za današnje čase tako potreben. Vstop je prost. Vsi so dobrodošli! Odbor podr. it. 20 S2Z. Družba Buy War Bonds and |lra (ha change to fight INFANTILE PARALYSIS PISMO STAREGA PROFESORJA BLAŽA V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega dragega sina in brala (THE HOLY FAMILY SOCIETY) 11 1 Ustanovljena 29. novembra 1914. .... J j !; v Zedinjenih Državah C^J^S. fn]' i fll Inkorp. v dri. Ulinoii < J; Severne Amarike. JOUcl, III. M> ^ lgls> J ► <; 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. IIL < > \» Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet IIL J > < I Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St., Joliet 111. ' I J' Blagajnik: Joeeph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet. IIL ! ► « t Duhovni vodja: Rev. Mstbew Ktbe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. < ► ;; Vrh. sdrsvnik: Joeeph A. Zalar. 351 No. Chicage SU Joliet. IIL i >t NADZORNI ODBOR: <: I • Andrew (Havach. 1748 W. 21st St., Chicago. IIL J; < 1 Joeeph L. Draaler. 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. J, Joeeph Jerman, 20 W. Jackson St. Joliet. IIL <, | ; ' POROTNI ODBOR: \ \ Joeeph Paviakovich, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. < Mary Kovacich, 2294 Blue Island Ave.. Chicago. IIL \ > • > Jehn Denia. 2730 Arthingtoo Ave., Chicago. IIL *» Predsednik Atletičnega odseka: Emery Sobar, < ► |> 540 North Bluff Street. Joliet. Illinois. ;! URADNO GLASILO: "AmarikanaU Slovenec*, 1849 W. Cermak RcL, Chicago. TO. * I Do X. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom In članicam ter 41 < | njih dedičem rasnih poemrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter dragih ! ► J i izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. J! II Društvo sa DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav a < \ J ■ ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek Sprejme se vsak kato- J ► ' 1 ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let. V mladin- «\ !' ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. ' ► JI Zavaruje se sa $25000, $500.00 ali $1,000.00, Izdajajo se različni • \ ; certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year ! ► ' * Endowment. Vsak certifikat noei denarno vrednost, katera ae vsako 1 ► !> leto viša. * > Poleg smrtnlne izplačuje DSD. svojim članom (Icam) tudi bolniško ; ► • \ podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in • \ \ > poŠkodnine. \ > Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience < \ 1; tabeli | ► DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). < l i J (Jradni jezik je slovenski in angleškL 3 > Rojakom in rojakinjam ae DSD. priporoča, da pristopijo v njeno J» meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Ume SU JoUet. UL IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine VICTOR E. BRUNER ki se je smrtno ponesrečil 21. februarja 1943 v mornariški službL Spomin na Te ljubi sin in bral bo ostal vedno v naših srcih. dokler se ne snidemo , nad zvezdami, kakor , nas to sago-tavlja Sv. Križ. Pred letom dni so Te odnesli Zdaj bivaš vrh višave Jasne, iz naše srede, dragi sin, kjer ni mraku, kjer ni noči. ostal nam je le Tvoj spomin. resnice solne« ne stemni, ki v srcih vedno nam šivi. tam šolnee sreče Ti ne ugasne, Četudi žalost nas navdaja, ker več med nami zdaj Te nL naj svidenje nad zvezdami nam duše z upanjem napaja. Žalujoči ostali: VALENTIN in FRANCES BRUNER. oče in mati; VA-LENTIN ML., brat. Cicero. IIL. v februarju 1944. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 21. januarja 1944 preminula ljubljena mati in sestra MARIJA DE2NAN Pokojna je bila rojena 24. februarja 1873 v vasi Groblje. fara Št. Jernej na Dolenjskem, odkoder je prišla v to deželo pred 42 letL Bivala je ves čas v La Salle, Illinois. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 23. januarja 1944 na St. Vincent pokopališče. Blaga mama so spadali k društvu Sv. Barbare št. 3, A. B. Z. n Zahvalim se stricu Anton Jordanu iif teti Ani za krasni venec in za obiske v času boleznL Hvala vsom prijateljem in sosedom za pomoč v času žalosti Nadalje se zahvalim sledečim za darovane sv. maše: tetam Mrs. Theresa Jordan in Mrs. Agnes Jordan, Mr. & Mrs. August Jordan, Mr. & Mrs. Louis Jordan. Chicago. Mr. & Mrs. Stanley Kaspinski. Chicago. Mr. 8c Mrs. Paul Cohard, Mr. 8c Mrs. Michael Kolczaski, Mr. fe Mrs. Charles Smith. Peru, IIL, Društvu Sv. Barbare št 3, Mrs. Louise Jeruc. družini Kobal. Antonu Piletic St.. Mr. & Mrs. Frank Setins. Ann Piletic, Mr. ft Mrs. Geo Verderbar. Mr. ft Mrs. J. Bubelis. Mr. ft Mrs. Elwood Boumpe. Mrs. Theresa Mo-horich, družini G us Traagar. družini Bar telo in Vic Novak, Mr. ft Mrs. Ignatx Benkše. De Pue, 111., družini Krogulski in Boro-stowskL Mrs. Jennie Bruder. Mrs. Mary Stukel, Mr. ft Mrs. Anton Strukel, Mr. ft Mrs. V. F. Urbanouski. Mr. ft Mrs. Joseph Fur Ian. Mr. ft Mrs. Frank Kolovski. Mr. ft Mrs. Harold Prentice, Mr. ft Mrs. Jos. Anglavar in Mr. ft Mrs. Lad Toma-sxewski Hvala našemu pogrebniku Mr .Charles Shimkus za tako lepo urejen pogreb, in vsem, ki ste prišli rajno mamo kropit, ter vsem, ki ste nam pismeno izrazili sožalje. Tebi draga'mama in sestra pa želimo, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali: • MARIJA KROGULSKI. hči; ANTON JORDAN, Muskegon, Mich., l»at; PAULA JEAN in KENNETH KROGULSKI, vnuk in vnukinja. La Salle. 111.. 15. februarja 1944. Vsak človek je jetnik svoje usode. V njeni celici ostane do smrti. št 1. Društvo sv. Družine, Joliet, IIL — Predsednik Joseph Buchar. 354 ] Ottawa St.; tajnik in blag. Anton J Smrekar, 1012 Vine St. Vsi v Joliet, I UL — Seja se vrši vsako četrto nede- < ljo v Ferdinand Hall. I * it. 3. Društvo sv. Družne, La SaBe, j IIL: — Prcds. Anton StrukeL 1101 — J 5th St.; tajnik in blagajnik John Pra ( zen, 1303 Third St Vsi v La Salle, 1 IIL Seja se vrši vsako drugo nedeljo 1 v mesecu, v šolski dvorani sv. Rolo, ob 1. uri popoldne. št 4. Društvo sv. Družine, Bradley ' IIL: — Predsednik George KralL P O . Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Boj , 55, blagajnica Anna Jamnick, Box 368 ' Vsi v Bradley, IIL Seja se vrši vsako ( drugo nedeljo v mesecu. Št 5. Društvo sv. Družine. Ottawp, , IIL: — Tajnik Frank Less, 1206 Chest nut Street Vsi v Ottawa, Illinois. — Seja se vrši vsako sredo po tretji ne-lelji v mesecu v prostorih sobr. Frank Less ob pol 8. uri zvečer. št 6. Društvo sv. Drufine, Win-kegan, IIL: — Predsednik Anton Ma rincic, North Chicago, IIL; tajnik ic blagajnik Joseph L. Drašler mL, 1318 Adams Street; North Chicago, 111. 1 Seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu ob pol osmi uri do preklica v novi šolski dvorani na Tenth St št ft. Društvo sv. Družine, Rockdale, IIL — Preds. Martin 2agar, 60G Moen Ave., tajnik in blagajnik Michael Smajd, 724 Meadow Ave., Rockdale, IIL Vsi v Rockdale, IIL Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. št 10. Dsuštvo sv. Družine, South Chicago, IIL:—Tajnik Anthony Mote 9640 Avenue "L". Vsi v Soyth Chica go, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Štev. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh. Pa. — Predsednik Joseph Paviakovich, 39 Winchree S t. .Sharps-burgh, Pa.; tajnik George Weselich, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa.; blagajnik Joseph L. Bahorich, 5314 Duncan St, Pittsburgh, Pa. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slovenskem domu na 57. cesti. Št 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet IIL — Predsednica Anna Jerisha, 658 N. Broadway St; tajnica Julia Camp, 405 Indiana Street; blaarajničarka Amalia Shelko, 1011 Highland ave. Vse v Joliet 111. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, IIL — Preds. Stevg Košar, 4456 No. Kenton ave.; tajnik John Densa, 2730 Arthington St.; blagajnik Frank Puklavetz, 1930 W. 21st Place, Chicago, ni — Seja se vrši vsako četrto nedeljo .v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Wol-cott ave. Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca. E. Pittsburgh, Pa..— Predsednik Joseph Paviakovich, 308 North Ave., East Pittsburgh, Pa.; taj. Michael Kelly, 612 Sycamore Ave., East Pittsburgh, Pa.; blagaj. Nicholas Paviakovich, 1513 Brin ton Ave., North Braddock, Pa. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian dvorani, East Pittsburgh, Pa. ob 2. uri popoldne. št. 16. Društvo sv. Terezij«, Chica go, IIL—Predsednica Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Avenue, tajnica Mary Kovacic, 2456 So. Avers Ave.; blagajnica Theresa Pintar, 1930 W. 22nd Str., Vse v Chicago. IIL — Sej« se vrše vsak četrti ponedeljek v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana. Št 17. Društvo sv. ferezij«, Ottawa, 111. — Mrs. Katarina Bajuk, preds.. 28 La Fayette Street tajnica Man .>koflanc, 1014 Walnut Street blagaj i curka Katherine Danyun, 1011 Pine Itreet. — Vse v Ottawa, 111. Seja u vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayulca. fit 18. Društva sv. Družine, Spring-ield, UL — Predsednik Matt Barbo-•ich, 1504 So. 15th St; tajnica in bla-gajnižarka Agnes Barborich, 1504 So I5ih St Vsi v Springfield, 111. Seja s< vsako četrto nedeljo v mesecu, v biovenski dvora nL 15th ;Jt Laure St št 19. Društvo sv. Roka« Butte Montana. — Preds. Stanley Cudic, 111 E. Wollman St; tajnik in blagajnik Marko Gornik, 1003 E. Galena S t Vsi . Jutte, Mont. — Seja se vrši vsako 3. ledeljo v mesecu, v prostorih sobrata John Benich, 216 N. Arizona Ave. No. 20 Lodge St Peter, PhiL Pa.: — Pres. and Sec'y. Emilio Guariglia, 133C Moore St., treasurer Antonio Herri-chetti, 2956 Salmon St., all of Fhil. — Lodge meets every 3rd Sunday of the month 2 P. M. at 1217 So. Broad St No. 21 Lodge St Bernard. Joliet IIL — President Emery Subar. 540 N. Bluff St.; Secy. Ralph Wedic. 1400 D«arborn St.: Treas.. Frank Ivnik 1109 Elizabeth St — Lodge meets every third Sunday at Slovenia HalL 803 N. Chicago St No. 22. Chicago, IIL — President, Cecelia Lamb, 847 Lakeside Place; Secretary and Treasurer, Anthony J. Novotny, 2545 No. Avers Ave. Lodge meets every second Sunday of the month at Ephpheta Social Center, 635 So. Ashland Blvd., Chicago. Št 23, Društvo sv. Mihaela. Joliet. nL — Tajnik Matthew Pershey, 1009 Summit Street; blagajnik John Russ, 922 Summit St — Seja se vrši vsako tretjo soboto v mesecu ob pol drugi popoldne v dvorani sv. Jožefa. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu večkrat Ako kateri izmed uradnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi Dragi g. urednik !# Pismonoša mi je ravno prinesel vaše pismo. Razveselilo me je, ker ste tako prijazno sporočili, da me drag-e volje sprejmete med svoje dopisovavce in člankarje. Potrudil se bom, da bom vam večkrat poslal kako pismo za list Amerikanski Slovenec, ki mi res ugaja. Tu pa tam pogledam seveda tudi v kak drug vidim kaj tu- di drugi pišejo. Največkrat najdem, da pišejo o vsem mogočem, samo o tistem ne, kar napovedo v prvih treh vrstah svojih dopisov. Prav pred kratkem sem bral v nekem listu dopis, ki se začne tako-le: "Dovolite .mi, da se tudi jaz oglasim in poročam naše novice iz naše naselbine, ki jih je vedno dovolj . . Sledim naprej dopisu, ki je obsegal dve koloni. Pa nobene novice, ki bi zaslužila res to ime. Pač pa dopisnik razpravlja o socializmu, komunizmu, o Sansu in konča s tem: "Demokracija bo zmagala, ker je demokracija." Well, kje so pa tiste novice, ki jih je vedno dovolj? Na doslednost je pozabil. To se pravi, kadar mati reče, da kuha kislo zelje, naj ne prinese na mizo makaronov, ker znabiti bi jo še otroci pobarali: Mati, kje je pa zelje? Kakor je treba doslednosti kuharicam, da denejo v lonec ono i kar napovedo da bodo skuhale, tako je potrebno tudi dopisnikom pariti na to, da res o tistem pišejo, kar napovedo v začetku, da bodo pisali. Grški modrijan je dejal nekoč : Kdor predolgo govori, velikokrat ne ve, kaj govori. Za dopisnike pa bi tudi ne bilo napačno merilo, da kdor dolge dopise ^iše, večkrat ne ve kaj piše.- Pri pisanju je treba paz-4jivosti, ker pisana in tiskana beseda ostane in če je nepravil-> no zapisana se ji lahko še čez • leta smejejo, ko pride ljudem | j pred oči. i Posebno je pa priporočljivo, i da kadar pišemo polemične dopise ali članke, da smo pazljivi. Ogibati se je treba psovk in ne-|, potrebnega žaljenja. Dostojno i je treba pisati v vsakem sluča-j ju. Z golim zmerjanjem in za-lsme]hovanjem ne dokažeš nič, i kakor le, da si zelo napetega temperamenta in da rad vzrojiš job vsakem vžroku. Kadar napi- šeš polemičen članek, ga po- Cascino, kjer so se utrdili Nemci, zavezniki so se pa trudili, da bi jih pregnali, se vidi Spodaj na desnL Amerikanci so prišli v mesto na enem okneu, pa so se spet umaknili, ko so zajeli nekaj ujetnikov. Amerikanci in Britižani so razširili svoje napadalno okrožje pod Rimom, s tem da so napadli bližnjo Cisterno, ki je v nemških rokah. KAJ HOČEJO AMERIKANCI loži za en čas na stran. Vsaj prespi se pošteno in preberi ga drugo jutro. Marsikaj boš našel v njem, kar ne boš odobraval. Ne recite mi radi tega, kar sem danes napisal, da sem siten star dedec. Drugič bom mahnil na drugo polje. Do tedaj pa vas vse lepo pozdravlja, atari profesor Blaž. ToljToM i LAHKA PISMA Chicago, 111. — Poštni mojster Ernest J. Kruetgen progi, ftaj se vsi tisti, ki pošiljajo pisma po Air Mail, poslužujejo prav tankega in lahkega pisemskega papirja in kuvert, ali pa tankih zložljivih pisem, ki ne potrebujejo posebnih kuvert. Take vrste "lightweight Air-Mail stationery" se lahko kupi povsod. Pri enem pismu ni posebne razlike, toda pri toni pisem je velikanska razlika, ker jih aeroplan odnese lahko skoraj dvakrat toliko, če so lahka. t /y- AMERIŠKA LEGIJA VABI K SODELOVANJU Chicago, III, — Pilsen Post štev. 825, lokalni odsek Ameriške ledije vabi vse družine in posameznike, može in žene, prijatelje od vseh, ki služijo pri vojakih Zdr.; držav, da se udeleže kot gostje velikega shoda, ki bo 22. feb. ob 8.- uri, zvečer ta prihodnji torek v A-merican Bohemian Hall na 1440 W. 18th St. Glavni govornik na shodu bo James P. Ringley, bivši povelj-j nik Ameriške legije v Iliinoisu in načelnik odbora za rehabilitacijo vojnih veteranov te druge svetovne vojne. Glavni namen tega shoda je, da seznani javnost z predlogo veteranov te druge svetovne vojne. Ta predloga, ki se jo bo skušalo uzakoniti in uveljatiti, obsega sledeči načrt; 1. Enako oskrbo bolnih in poškodovanih; 2. Točno u-ravnavo zahtev za poškodovane; 3. Točna izplačila za službovanja; 4. Ustvariti priložnosti za popolno izobrazbo; 5. Poklicno vežbanje; 6. Priložnosti za zaposlitev; 7. Brezposelna odškodnina in 8. Nuditi pomoč za nakup domov in farm. Funkcije teh ustanov naj se poveri popolnoma v roke Uprave za Veterane. Ameriška legija se bori za te cilje, ki so koristni onim, ki se bodo vrnili iz vojaške službe, i Zato je občinstvo vabljeno, da ! se tega shoda udeleži. --o- — Berne, Švica. — Poročilo iz Sofije na Bolgarskem omenja, da je vlada odslovila pod-tajnika v ministerstvu za no-jtranje zadevi in 13 drugih višjih uradnikov. Poročilo namiguje, da so bili odpuščeni urad-i niki preveliki rusofili. — Canberra, Avstralija. — Avstralska vlada je objavila, da ste Avstralijo zaprosile Anglija in Amerika/da naj koli-• kor ji dovoljujejo razmere zalaga'evropske osvobojene kraje s premogom. Anglija in A-merika ste s premogom čezda-lje krajše. IZ SLOV. NASELBIN 1 ^ . i (Nadaljevanje z 2. strani) skih naselbinah, ki se s zavednostjo družite in se držite verskih svetinj, pridružite se temu skladu in postanite deležni pri pomoči še drugi, ki do fiedaj še niste prispevali z nikakšnim , darčkom. Iskrena zahvala pa vsem, ki ste že prispevali do tega za ta-jko skromno zbiranje tako velikega sklada, deset tisoč. Bodi-te veseli in ponosni, da ste pomagali, četudi le malokdo ve, i kdo je kaj prispeval in dal. Kakor omenjeno, naše zbiranje je skromno in napravljeno poti-homa, namen je iskren, vsak cent je štet in pripisan, nobenih stroškov ni, vse je vpisano z imeni. Kdorkoli in od kjerkoli se j nam lahko pridruži, svoj pri- i spevek lahko pošlje na katerokoli slovensko župnijo, ali pa direktno na slovensko North American banko v Clevelandu; vse bo prišlo v prave roke. Pet tisoč tega denarja je v bondih. Drugih pet tisoč je naloženih na obresti do časa, dokler se ne bodo odprla vrata v domovino, i ko se bo lahko nudila pomoč trpečim doma. Imamo pa še druge ustanove poleg cerkva, katere so bile prve med prvimi rojaki. Ker smo Slovenci obenem kot taki zavzeti za vero, nismo nič manj ; čuteči za narodno stvar. V to so dokaz tudi številni narodni domovi, katerih je večjih in manjših v Clevelandu in okolici 8, reci in piši "osem". Tudi drugod imate take domove, to vem, toda v Clevelandu je vse le na veliko. To velja tudi v kulturi, j katera se v velikem delu pospe-1 i šuje in razživlja tudi v domovih I : z igrami in drugimi činitelji, j kot so pevska društva in po-i dobno. Kaj pa naše trgovine, katerih je v Clevelandu med 400 in 500? To tudi šteje v kredit našega naroda. Da o tem lahko nekaj napišem, se lahko razume, ker sem sam trgovec že nad 40 let in sicer v širšem obsegu trgovstva. Nad vse to pa je še nekaj, ki nas dviga do popolnega trgovskega kredita. To so naše fi-. nančne ustanove: slovenska banka in slovenska posojilnica. |£adar pišemo o takih ustano-, vah, se že kosamo z velikimi ljudmi in s pravimi takozvani-mi Amerikanci. S prvim aprilom bo naša banka praznovala že 24-letni jubilej. Res je nas med tem čTasom i S potresel vihar in zrušil moral-; no, toda, saj veste, kakšne ko- - j renine smo Slovenci, in da se ne • uklonimo! Smo, kakor pravi i pesem: "Vse je vihar razdjal, 1 narod pa zmeraj stal!" Za hip - j so bile poražene te institucije - moralno, toda možje so se dvig- - • nili pokonci in se niso uklonili; - po preiskušnjah so se zavzeli . nanovo in danes se narod vese--jli, da so denarni zavodi spet na - poti najlepšega napredka, ki je - moralno in gmotno narodu v j korist. Reorganizirana banka 2 je že plačala 5 dividend in obe- - ta veliko bodočnost. Zadnji te-|den je banka otvorila svoje s krasne nove prostore v že pla-b čanem dvonadstropnem poslop-. ju, ki je last naše slovenske i banke. Tako je, če se ljudje ne uklonijo, če v same sebe zaupajo, o I kadar pride ura preizkušnje. - In ko bi hotel še dalje pisati o - društvenemu gospodarstvu na-i- šega naroda, o društvih, jedno-i- tah in zvezah, potem bi začeli - misliti, da smo Slovenci cela A--, merika. Res pa je, da smo rav- fao Slovenci doprinesli največ v - Ameriki, če se primerja naše t, število s števili drugih narodov, i- Zato se pa od časa do čaas lah-I- ko malo pohvalimo; tega nam .- ne sme nihče oporekati. Tako i- mislim jaz.* Vsem prijateljem in znan-cem iskren pozdrav. Ker ne morem osebno do vas, naj vam ne» se moje misli Am. Slovenec^ do katerega sem vedno gojil spoštovanje. I Anton, Grdina, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. PATRIOTIČEN PROGRAM Joliet, 111. Vabimo vse članice podr. št. 20 Slovenske Ženske Zveze na posebno sejo prihodnjo nedeljo 20. februarja. Seja se bo vršila v navadnih prostorih Ferdinand dvorane. Pričela se bo pred drugo uro. Po seji, ob tretji uri, bo pa-triotičen in "War Bond" pro- sv. Drnžine Stran 5 Petek, 18. februarja 1944 < KNEZ SEREBRJAN1 ROMAN Poslovenil — AL Benkovič Rusko — A. K. Tolstoj Izdajajo poštne znamke o raznih evropejskih državah, ki so le na papirju, ali jih sploh ni. Kakšne namene pri tem zasledujejo, ne vem. Albanija? Dežela samih intrig. In Avstrije ne morejo pozabiti. Avstrijci sami so leta vzdihovali, ka kor Judje v babilonski sužno-sti, da bi se združili z rajhom in bi Avstrije bilo konec, in ko je končno le prišel Hitler, so poljubovali fige na cesti, kjer 3e je vozil. OČividno pa zdaj Amerikanci vzdihujejo po A-vstriji! Izgleda, kakor bi moralo biti vse polno držav in državic, da bo kaj za mešati, a -ko nekdo ne zagrmi: marš avse! * Ko »o na Lawndalu trdili, da je Moskva pri tisti vesti o nekem miru med Anglijo in Nemčijo, "ustrelila velikega kozla", sem jaz pripomnil, da so — Moskoviči — tiči, in taki tiči ne streljajo kozlov. Mogoče pa je, da imajo na Lawndalu prav. Te dni pa je bilo nekaj v Moskvi, kar ni bil noben strel, pufnilo in počilo in zagrmelo in zabobnelo je, da je celo diplomatom vzelo sapo. Povsod je vse polno jamranja radi baltiških državic, katere bo ruski medved požrl in posebno kato-, ličane na meh odri. Morda se pa le vreme za Hitlera izpreme-ni, da ostane želodec ruskega medveda brez Baltika, tako bi se dalo pouzeti iz tistih solz! Well, ne vem, kako bo, ampak Moskva je rekla da bo 16 njenih republik 16 držav, ki se doma lahko ravsajo in kavsajo, pa bodo imele lastno zastopstvo napram drugim državam. To hudo cika na hudo samostojnost, in neki trdijo, da bo medved vse požrl! Roba robasta. Kar 16 glasov v zboru narodov, Amerika pa en glas! Bomo videli. Večje važnosti je ta pok v Moskvi za druge Slovane. Ce je dozdaj kdo ciknil. na nekaj skupnega pri Slovanih, so rekli, da je zarukan in prismojen, in trdili so, da bo Stalin, ki je tujec in le komunist, vse pohru-^1 stal, in v Moskvi je toliko malo slovanske robe, kakor je je ;ia Lawndalu v Chicagu. Ampak v Washingtonu dvigajo glave, ko je zagrmelo v Moskvi, da bi k tistim 16 državam hotele še priti države na Balkanu vsaj, ker tam je zarja moskovsko pobarvana. Ali ne izgleda ta roba, kakor bi bila panslovanske sorte? V Prahi razumejo precej dobro — rusko, in v Varšavi se i ne bodo mogli dreti na vse gr- POSLUŠAJTE jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — lo. Roba robasta, in ti Moskoviči tiči. * Irc. so kakor sršeni na Stalina te dni. Vatikan so malo pocukali v Moskvi radi politike, in to je že od sile za Irca! Prav, prav, da so Irci vneti za Vatikan celo pri politiki. Očitajo temu nečednemu Stalinu, ki napada Vatikan radi politike, da je včeraj prišel beračit in ves raztrgan v London in je moledoval in bridko jokal, ker Hitler ga je že skoroda zadavil, le malo je še manjkalo. In Angleži, kar je tudi Amerika, saj veste, so se usmilili tega razcapanega berača in mu poslali pomoč, in s to pomočjo davi zdaj berač Stalin zmagovalca Hitlera, da lahko še zmagovalec postane, Stalin namreč, ne Hitler. In zdaj, ko je Stalina rešila le amerikanska pomoč, pride ta včerajšnji berač in napade Vatikan! Tako Irec v sveti jezi. Prav, prav. Udanost Vatikanu je za katoličana lepa čednost. Ampak jeza na k6smatega Stalina ima lahko še drugo korenino. Irec je tudi Irec, ne le katoličan. Angleška pomoč je pomagala Stalinu, yes, Stalin ji je v Teheranu napil, ampak ta pomoč je pomagala tudi Angležu, da danes diha in jutri še lahko zmaga, in premagan bi bil lahko Hitler, in Irec je v srcu gojil skrivno željo, da bi Anglež podlegel in bi Hitler zmagal! Povedati tega ne sme Irec, ampak v srcu vihra huda jeza na Stalina, ker napada vatikansko politiko. Viš. ŽENSKA, KI BI HOTELA GOSPODINJITI priletna samica ali vdova, ki bi hotela oskrbovati pri priletnem vdovcu dom in bi kuhala, dobi stanovanje in odškodnino, ali plačo po dogovoru. Katera bi se zanimala za to naj piše na naslov Uprave tega lista, ki ji bo dalo naslov stranke, ki objavlja ta oglas. 4x NAPRODAJ IMAM: 6 stanovanjsko zidano hišo, kopalna soba v vsakem stanovanju, blizu Damen Ave. in 21. Pl.; cena je $7,500; 2 stanovanjsko zidano hišo, 5 in 6 sob; cena je $4,600, 500 dolarjev naplačila; 5-sobni "cottage"; cena je $4,500; 5-sobni "bungalow" v Ber-wynu; cena $9,000. Imam še več drugih hiš v Lawndale okrožju in drugod naprodaj. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: ANTON JORDAN, 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Res. Tel. Rockwell 7196 Nihče ni prekinil njegovih besed; vsem so zaprle sapo. Car se je nagnil naprej in poslušal bled, V žarečimi očmi, s peno na ustih. Krčevito se je oprijemal držajev naslanjača in se vidno bal, da bi mu ne ušla katera izmed besed Morozova. Videti je bilo, da vsako vtiska v spomin, da bi mu vsako poplačal s posebno muko. Vsi opričniki so bili bledi; nihče si ni upal pogledati carja. Godunov je povesil oči in si ni upal dihati, da bi ne obrnil pozornosti nase. Celo Maljuti je bilo tesno. Naenkrat pa je Grjaznoj zgrabil nož, skočil k Ivanu in mu rekel, kažoč na Morozova : "Dovoli, gosudar, da mu prerežem grlo!" "Ne drzni se!" je izpregovoril car skoro šepetaje in sopeč od razburjenja. "Pusti, naj njegova milost izgovori do konca!" Morozov se je ponosno ozrl. "Ali hočeš še burk, gosudar? Izvoli, še te pozabavam! . . . Ostal ti je od zvestih služabnikov starega bojarskega rodu še eden; tega si odlašal umoriti, menda zato, ker si se bal jeze božje, ali pa, ker si zanj še nisi izmislil primerne smrti. Živel je daleč od tebe, izobčen in lahko bi ga bil pozabil; a ti, gosudar, ne pozabiš nikogar. Poslal si k njemu svojega prekletega Vja-zemskega — naj mu zažge dom in ugrabi ženo. Ko je potem prišel k tebi, da sodi Vjazemskega, si mu ukazal, naj se bije z njim v tvojo zabavo, ker si mislil, da Vja-zemski ubije tvojega starega služabnika. A Bog ni hotel njegova pogube, marveč je pokazal njegovo pravico. In kaj si storil nato, gosudar?" je nadaljeval Morozov in glas mu je trepetal, zvončki na obleki so se mu stresli, "zazdelo se ti je, da ie še pretASla sramote na tvojem služabniku, in sklenil si, osramotiti ga še bolj z nezaslišano sramoto, kakor je še ni bilo! — Tedaj," je kriknil Morozov, odrinil mizo in vstal s svojega mesta, "tedaj si ti, gosudar, bojarja Morozova oblekel v norcev kaftan in si ukazal njemu, ki je rešil Tulo in Moskvo, naj zabava tebe in tvoje ogabne najemnike!" Strašen je bil pogled na starega vojvodo sredi onemelih opričnikov. Njegova norčevska obleka je izgubila svoj pomen. Izpod njegovih gostih obrvi so švigali bliski. Bela brada mu je veličastno padala na prsi, ki so svoj čas vzdržale mnogo sovražnih udarcev, ki pa so bile sedaj pokrite s šarastimi zaplatami. In v njegovem srditem pogledu je bilo toliko dostojanstva, toliko plemenitosti, da se je zdel Ivan Va-siljevič majhen v primeri z njim. "Gosudar," je nadaljeval Morozov s po-vzdignjenim glasom, "novi norček stoji pred tabo. Čuj njegovo zadnjo šalo! Dokler si živ, so usta ruskega naroda zapečatena s strahom, a minilo bo tvoje zversko carjevanje in na zemlji ostane samo spomin na tvoja dela in tvoje ime preide od potomcev do potomcev v večno prekletstvo, dokler ne pride strašna sodba božja! In takrat bodo vse stotine in tisoči, ki si jih pomoril, vse množice mož in žen, mladeniče v in starcev, vsi, ki si jih ti ugonobil in izmučil, vsi bodo stopili pred Gospoda in tožili tebe, svojega mučitelja! in tisti strašni dan stopim tudi jaz pred večnega sodnika, stopim v tejle obleki predenj in bom zahteval nazaj svojo čast, ki si mi jo vzel na zemlji! Tedaj ne boš imel s seboj svojih zavržencev, da bi zamašili usta vpijočih, uslišal jih bo sodnik — in ti boš vržen v večni ogenj, ki je pripravljen za hudiča in njegove angele!" Morozov je umolknil; zaničljivo je premeril carske ljubljence, jim obrnil hrbet in počasi odšel. Nikomur ni prišlo na misel, da bi ga ustavil. Veličastno je šel skozi vrste miz in šele, ko je zamrlo žvenkljanje njegovih zvončkov, so se opricniik zdramili iz svoje odrevenelosti. Maljuta pa je vstal izzjt mize in rekel Ivanu Vasiljeviču: "Gosudar, ali ukažeš, da ga takoj končamo, ali da ga vržemo v ječo?" "V ječo!" je rekel Ivan, loveč sapo. "Čuvajte ga! Hranite ga T Ne mučite ga, da ne izdihne pred časom: ti si odgovoren zanj s svojo glavo! Zvečer je imel car posebno posvetovanje z Maljuto. Količevi, ki so že dolgo sedeli v ječi in jih je zaslišaval Maljuta, so deloma priznali podtaknjeno jim izdajo, deloma jim je bila po mnenju Ivanovem zadostno dokazana od njihovih tovarišev in služabnikov, ki so jih izdajali, ker niso prenesli mučenja. Tudi mnogo drugih oseb je bilo zapletenih v to stvar. Ko so jih na carjev ukaz prijeli in kruto mučili, nekatere v Moskvi, druge v Slobodi, so izdali mnogo imen, število mučenih je rastlo od dne do dne in naposled narastlo na tri-sto ljučli. Ivan Vasiljevič je upošteval mnenje tujih držav, zato je sklenil počakati, da odidejo litovski poslanci, ki so se takrat mudili v Moskvi, in je določil, naj se usmrtijo vsi obsojenci na en dan; a da bi bil učinek kazni še strašnejši in da bi prestrašil upornike za bodoče čase, se je imelaN usmrtitev izvršiti v Moskvi pred vsem narodom. Za isti dan je car določil usmrtitev Vjazemskega in Basmanova. Mlinar je bil kot čarodej obsojen, da bo sežgan na grmadi, Koršunu, ki se je bil predrznil stopiti v carjevo spalnico in katerega so imeli doslej pripravljenega za slavnostni slučaj, pa je car pripravil izredno usmrtitev, kakršne še ni bilo. Enako usodo je določil tudi Morozovu. i O podrobnostih te skupne usmrtitve se je razgovarjal car do pozne noči in petelini so že dvakrat odpeli, ko je odpustil Maljuto in odšel v svojo molilnico. '... ..j 35. Smrtna k^zen. Po odhodu litovskih poslancev, na predvečer dne, določenega za slovesno usmrti-tem, so Moskvičani z grozo gledali priprave zanjo. Na velikem trgu v notranjosti Kitaj-gd-roda je bila postavljena cela vrsta vislic. Med njimi je stalo nekaj tramov s kladami. Nekaj dalje je visel na poprečnem tramu med stebri ogromen železen kotel. Na drugi strani tramovja je štrlel steber, v katerega so bile pritrjene verige, okrog stebra pa so delavci grmadili grmado. Med vislicami je bilo videti razna neznana orodja, ki so vzbujala v množici grozna ugibanja, od katerih se je že vnaprej krčilo srce. Polagoma so se od groze razkropili vsi, ki so bili prišli trgovat. Puščoben je postal ne samo trg, ampak vse ulice v okolici. Prebivalci so se pozaprli v svojih domovih in šepetaje govorili o bližnjih dogodkih. Vest o strašnih pripravah se je raznesla po vsej Moskvi, povsod je zavladala mrtva tišina. Trgovine so se zaprle, nihče se ni pokazal na ulicah, samo zdaj in zdaj so dirjali po njih hitri sli, poslani z ukazi iz Arbata, v katerem se je Ivan nastanil v svoji priljubljeni zgornjici. V Kitaj-goro-du ni bilo slišati drugega šuma razen u-darcev tesarskih sekir in govorjenja o-pričnikov, ki so določevali dela. Ko se je znočilo, so utihnili tudi ti glasovi in mesec, ki se je dvignil izza zobatih sten Kitaj-goroda, je razsvetlil brezljudni trg, ki je bil ves naježen kolov in vislic. Niti ena luč ni svetila iz oken, vse'okenice so bile zadrte, le tu in tam so mrko gorele svetiljke pred vnanjimi cerkvenimi podobami. A spal to noč ni nihče; vsi so molili in čakali, da se zdani. Nazadnje je napočilo usodno jutro in na nebu se je oglasilo nenavadno glasno kra-kanje vranov in kavk, ki so, sluteč bližnjo kri, od vseh strani leteli h Kitaj-gorodu, v kitah .krožili nad trgom in v črnih vrstah zasedali cerkvene križe, nadoknice in slemena hiš in vislice same. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam M in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija tf Ameriki... Posluje že 5& leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 SOlJtfENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.14% Ce hočei dobro sebi in »rojim dragim, zavaruj m pri najbolj«, polteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED NOT I, kjer se lahko zavaruje! xa amrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. _ K. S. K. JEDNOTA sprejema moike bi ženske od 16. do 00. Iste; otroke pa takoj po rojstvn m do 10. lata pod svoje okrilja. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 925&00 do «5400.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdor bi sirot Če ie nisi član sli Sanica ta mogočne in bogate katoHike podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnica krajevnih društev K. S. K. Jednota. ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois Društvo ^^ sv. Jožefa iT. 100, K. S. K. J., CLEVELAND. (CoUinwood) OHIO Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako ie nista član največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari. \ V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do dO. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenne. Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St, Cleveland, Ohio. * Zdravniki: Dr. S kur. dr. Parme, dr. Stasnj in dr. Opsškar. HASTEN VICTORY MI POTREBUJEMO Vojna je postavila našo tovarno delavce za premikanje blaga,! za ročno prevažanje, pomaga- na hitri obrat če pri prejemanju in odpošilja-nju, mašiniste in pomočnike. Pomočnike za topljenje kovin in tovarniške delavce vse vrste. Nobene skušnje ni potreba. Dnevno ali nočno delo, Dobri delovni pogoji, Dobra hrana za zmerne cene. DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC., 2100 So. 52nd Ave., Cicero, III. Vzemite Douglas Park nadulično železnico, ali pa West Town Bus, ali poulično železnico do naših vrai. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI , LOUIS J, ZEFBAN 1941W. Cermak R&, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. DR JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 1st izkušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland' Avsnus TeL Canal 0S23 UradAe ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer._ Stran 6 I NEMCI BI RADI VSAJ LOKALNO ZMAGALI; RUSKI ; POGOJI ZA NEMCE IN DRUGO (Nadaljevanje z 1. strani) jajo naprej. Benediktinski samostan nad Cassino je popolnoma razbit. Ameriška pehota pravkar bije boj za vrh gore, s katere «e dominira daleč vso okolico. Odpor nemškega letalstva ni več posebno hud. Tudi nemško topništvo po okolici ne kaže več tiste aktivnosti kakor pred dnevi. Nemci mogoče spreminjajo pozicije, ali pa se pripravljajo na umik. Drugih posebnosti na italijanski fronti ni. London, Anglija. — Ruski poslanik v Londonu Fedor Gu-sijev ima pripravljene ruske pogoje za Nemčijo. Predložil jih bo danes evropski svetovalni komisiji. Amerikanci in Angleži so svoje pčgoje komisiji že izročili. Ta mednarodna komisija jih bo ^pokazala Nemcem, kadar se bodo odločili za podajo. Pogoji so, ki določajo za povojno Nemčijo popolno razorožitev. Nemškemu vojnemu zmaju se morajo vsi kremplji pore-zati enkrat za vselej. Z ruske fronte poročajo, da so Rusi napredovali od pet do deset milj v smeri od Luge proti Pskovu. Ruski parašutniki so pristali daleč v Estoniji za nemško fronto in napadajo nemške komunikacijske zveze. V Ukrajini divjajo zadnje dni zopet hudi boji. Rusi pripravljajo nove obkroževalne sunke. Pogajanja z Finci so baje v teku. Zadnja poročila omenjajo, da ruske zahteve so takojšna okupacija vse Finske. Kljub pogajanjem so Rusi v sredo večer ponovno bombardirali finsko prestolno mesto Helsinki. -o- NAVODILA ZA ČAS KO PRIDE INVAZIJA % (Nadaljevanje s 1. stran!) pet gozdnih poti bolj v notranjosti. "Vaše delo je zelo enostavno. Ovirajte Nemce v njihovih premikih. Valjajte kamenje in stene na vozila napolnjena z vojaki. Ponoči preprečite pot z drevesi, tako da ne morejo naprej. Ako Nemci pridejo na motorciklih, postavite žice preko cest, da bodo polomile njihova kolesa. "Po dnevi posujte ceste z žeblji ki bodo preluknjali gumijasta kolesa. Ako nemška vozila stojijo, in ni nobenega okrog, zabijajte žeblje v gumijasta kolesa. "Ako vas Nemci vprašajo, da jim pokažete pot, pokažite jim napačno pot. Toda, prosim vas, bodite zelo pazljiyi. Nemci so uničevali italijanske domove. Ubili so mnogo italijanskih mladeničev. Sedaj nam morete pomagati, in oddolžiti te žrtve." -o- Pomagajte Ameriki do zmage! Kupujte zvezne vojne bonde! J. M. Trunk DR. H. M. LUTER Dentist 2159 West Cermak Rd. Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.) CHICAGO. ILL. Najbolje avtomobili an poggobn. krste la ianitovanjsL—Mrtvaška kapnln na znzpolago brezplačno^-CENE ZMERNE.