•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Podjetnik s čutom za sočloveka
Nihanja adutov celjskega Kladivarja
Št. 48/Leto 67/Celje, 19. junij 2012/Cena 1,30 EUR
□
U
□
ÜÜ
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja /p., lv . | Novega tednika in Radia Celje _ [JjflllJSflJIHO J
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
VCITYCENTRU CELJE
z Novim tednikom in Radiem Celje
Glasbena gostja: Manuela Brečko
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Za ene prijetno, za druge moteče
Na muzejsko poletno noč so se številni obiskovalci sprehodili po razstavnih prostorih in doživeli kresni večer malo drugače. V Celju so za pridih preteklosti poskrbeli starodobniki, ki so vozili po mestnih ulicah. Če je bil tokrat hrup motorjev popestritev večernega mrtvila v mestu, pa se v Lembergu že nekaj časa pritožujejo, da jim motoristi kalijo mir in onesnažujejo okolje.
Ni ga čez Piknik Katrce Radia Celje!
TOPOLŠICA - Bodo bolnišnico pravočasno energetsko prenovili?
V Marija Reki kljub razpršenosti povezani
Ali kot bolniki poznate
svoje pravice?
Ko v idiličnem Lembergu zabrnijo motorji
Neznosna hrup in prah ter uničevanje okolja kalijo življenje domačinov - Motokrosisti trdijo, da je vse po pravilih
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje razlagajo, da vožnjo z vozili v naravi prepoveduje Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Izjema so kategorizirane ceste in ceste v gozdu, kjer je promet dovoljen. Kazni za kršitelje znašajo približno 40 evrov. Pri tem je treba opozoriti, da je moto-kros steza v Lembergu po prostorskih dokumentih vadišče na travnati površini, zato je vožnja tam dovoljena, ni pa dovoljeno, da motoristi vozijo tudi po okoliških gozdovih.
ŠMARJE PRI JELŠAH - »V zadnjem času prihaja k nam veliko turistov, ki pravijo, kako idiličen kraj je Lemberg. Za nas, domačine, pa ni tako,« pravijo Lemberžani. Razlog njihove slabe volje je motokros steza, kjer večkrat na teden brnijo motorji in štirikolesniki, ki povzročajo neznosen hrup in prašenje ter uničujejo naravo.
Motokros steza je v Lem- v središču kraja, ki je kakšnih
bergu že vsaj dve desetletji, a domačinov ni pretirano motila. Težave so se pojavile pred približno dvema letoma, ko je upravljavec steze postal Tekmovalno-rekreacijski klub Tajfun šport s Planine pri Sevnici. Domačini pravijo, da je življenje v kraju takrat postalo neznosno.
Ekološka katastrofa
Med treningi in tekmami je, kot pravijo, hrup motorjev in štirikolesnikov takšen, da se na prostem sploh ni mogoče pogovarjati. Ne le v neposredni bližini proge, temveč celo
250 metrov oddaljen od steze. Hrup se sliši celo v sosednje vasi. Težava je tudi neznosno prašenje. »Perila ne moremo sušiti zunaj, saj se na njem nabere prah in ga lahko spet vržemo v pralni stroj,« količino prahu ponazorijo domačini. Skrbi jih tudi za zdravje. V hiši tik ob progi na primer živijo majhni otroci, ki skoraj vsak dan vdihujejo prah. Kot tretjo veliko težavo Lemberžani izpostavljajo uničevanje okolja. Opozarjajo na izjemno erozijo zemlje, ki se med drugim kaže v vodi, polni blata, ki se zliva v vaški potok. Domačini tudi trdijo, da motoristi ne vozijo le
po urejeni progi, temveč vedno pogosteje zavijejo v gozdove, kjer je vožnja strogo prepovedana. Po gozdu naj bi potekala tudi ena od nedavnih velikih tekem in sledi pnevmatik ter podrtih dreves so vidne še danes. »Prava ekološka katastrofa se dogaja v Lembergu,« pravijo domačini.
Prosijo za posluh
Pred približno dvema letoma so ustanovili iniciativni odbor, ki ga vodi Uroš Lorenčak, sicer predsednik Husky motoparka Lemberg, ki je nekoč upravljal s progo. Poudarja, da domačini motokrosu ne nasprotujejo in da njihov namen ni pregnati šport iz kraja, temveč želijo dogovor z novim upravljavcem ter njegov posluh. Lemberžani pravijo, da bi bilo za njih sprejemljivo, če bi bilo, kot je bilo nekoč. Največ tri tekme
na leto in treningi ob sredah in petkih. Predvsem pa si želijo, da motorji ne bi več brneli ob sobotah in da motoristi ne bi vozili ob veliki suši, ko je pra-šenje neznosno, oblak prahu pa je viden daleč naokoli. »Že večkrat smo se želeli pogovoriti, ampak neuspešno,« so obupani domačini.
Poskušali so že poiskati pomoč pristojnih inšpekcijskih služb, a ukrepala ni še nobena. Z inšpektorata za promet, energetiko in prostor so prejeli pojasnilo, da je inšpektor nekdanjega inšpektorata za okolje in prostor leta 2011 vodil le en postopek. Nanašal se je na nepravilno odložene odpadke, ki pa jih je zavezanec odstranil, zato je bil postopek ustavljen. Glede vrednosti emisij prahu v zraku so zapisali: »Inšpekcija za okolje in naravo nadzira emisije prahu v zraku na vseh
definiranih emisijskih mestih vseh tehnoloških postopkov. V skladu z veljavno zakonodajo na področju okolja motokros steza ni emisijsko mesto za izvajanje meritev emisij prahu v okolju, saj ne gre za napravo ali tehnološki postopek, ki je opredeljen kot definiran vir prahu.« Krajani merjenja prašnih emisij v zraku očitno ne bodo dočakali, tudi zato, ker je proga že od leta 1986 s prostorskim načrtom opredeljena kot objekt za šport in rekreacijo - motokros.
Rešitev
sprememba
občinskega
prostorskega
načrta?
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš razume stisko Lemberžanov. Kot praktično edino možno rešitev izpostavlja
spremembo občinskega prostorskega načrta, v katerem je območje motokros steze opredeljeno kot športna površina, zato so treningi in tekme dovoljeni. A da bi dosegli spremembo, je po besedah župana malo verjetno. »Načrt bi se lahko v prihodnosti spremenil, a novi lastniki so območje odkupili z namenom neke gospodarske dejavnosti. Kakršnakoli sprememba bi verjetno povzročila velik problem, saj je to njihov vir prihodka in postopka zagotovo ne bodo podprli.« Pri tem Čakš pričakuje, če se bo občina lotila sprememb prostorskega načrta, pomoč države, ki bi po njegovem mnenju morala omejiti tovrstne športne aktivnosti v naravi. Posebej zato, ker namerava občina še letos ali prihodnje leto Lemberg razglasiti za kulturni spomenik.
ANJA DEUČMAN
Motokrosisti naj bi se po besedah Lemberžanov z motorji in s štirikolesniki vozili tudi po bližnjih gozdovih, kjer naj bi celo podirali drevesa in V potok z motokros proge ob nalivih dre blatna voda in domačini opo-tako pridobili prostor za vožnjo. (Foto: GrupA)	zarjajo na izjemno erozijo zemlje. (Foto: arhiv Lemberžanov)
Upravljavca očitke zavračata
Motokros steza je bila nekoč v lasti Jožeta Zupina, ki je pred približno dvema letoma zemljišče prodal Iztoku Durakoviču. Ta je progo dal v upravljanje Tekmovalno-re-kreacijskemu klubu Tajfun šport, katerega predsednica je Jasmina Durakovič, ki klub vodi s pomočjo partnerja Se-bastjana Dvoršaka. Pravita, da imata z domačini težave že od takrat, odkar sta prišla v Lemberg, ob čemer trdita, da imata za dejavnost motokrosa vsa potrebna dovoljenja.
Durakovičeva in Dvoršak motorjev slišal že vrsto let.
se sprašujeta, zakaj Lem-beržane motokros proga naenkrat tako zelo moti, ko pa se je v Lembergu hrup
Meritve hrupa, ki so jih med enim od treningov opravili na progi, niso presegale mejnih vrednosti. Hrup je res večji
med tekmami, ko se na progi zbere do 180 motorjev, a, kot zagotavljata upravljavca, pred vsako tekmo pridobita dovoljenje šmarske upravne enote za izvedbo dogodka. Ob tem razlagata, da sta bili lani v Lembergu le dve tekmi, v prvi polovici letošnjega leta pa ena. Na treningih se po njunih besedah zbere do največ 20 motokrosistov, proga pa je odprta le dvakrat tedensko,
od sredah in sobotah med 16. in 20. uro. Durakovičeva in Dvoršak pravita, da bi lahko imeli treninge celo vsak dan, a da že od prvega pogovora s krajani upoštevata njihovo željo po največ dveh treningih na teden. Priznavata, da so treningi občasno tudi ob četrtkih, ko ima Sašo Kragelj šolo motokrosa za otroke, ki pa ne povzroča pretiranega hrupa.
Upravljavca še pravita, da ob dežju treningov ni, prav tako ne v sušnem obdobju. »Lani zaradi suše nismo trenirali ves avgust, saj je ob prevelikem prašenju vožnja nevarna, ker je vidnost praktično nična. Midva živiva v hiši tik ob progi in verjemite, da nama niti slučajno ni v interesu, da bi se pretirano prašilo,« razlagata. Ob tem pravita, da sta progo skrajšala za nekaj sto metrov in tako preprečila prašenje do bližnje hiše, lotila pa sta se tudi urejanja namakalnega sistema, da bi vplive na okolje čim bolj zmanjšala.
Pravita še, da so Lemberža-ni - po njunih besedah progi ostro nasprotuje le nekaj krajanov - zaradi motokrosa poklicali že številne inšpekcije, kazni pa klub ni dobil še nobene, saj ima urejeno vso potrebno dokumentacijo. Med aprilsko tekmo Crosscountry Slovenija so, kot priznavata, motokrosisti res vozili izven urejene proge, inšpekcija pa je klubu zato naložila, da mora nastalo škodo sanirati do 30. junija, kar bo tudi storil. Da podirata drevesa, Durakovičeva in Dvoršak zanikata.
Minister Franc Bogovič s sodelavci se je s slovenskimi župani in predstavniki občinskih uprav srečal v veliki dvorani Celjskega doma. Podobna srečanja je napovedal tudi za prihodnje, saj si z lokalnimi skupnostmi želi čim več dialoga in čim manj enosmerne komunikacije.
Minister obljublja pospešitev
Za dialog z lokalnimi skupnostmi - Od 4,2 milijarde evrov doslej počrpanih le 1,5 milijarde evropskega kohezijskega denarja
CELJE - Po štirih mesecih od združitve nekdanjega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z okoljskim področjem minister Franc Bogovič ocenjuje to povezavo za dobro. »Do konca leta bo znotraj ministrstva zaživel oddelek, kjer bodo na enem mestu združeni različni strokovnjaki. Strinjam se z očitki, da je kmetijski resor doslej časovno zaviral sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, v novem oddelku pa bodo soglasja usklajevali na enem mestu,« napoveduje pospešitev teh postopkov.
Na srečanju s slovenskimi župani in predstavniki občinskih uprav je minister Bogovič s sodelavci, z dvema državnima sekretarjema in direktorji resornih direktora-tov na ministrstvu, predstavil najpomembnejše naloge s kmetijskega in z okoljske-ga področja ter ukrepe, ki jih nameravajo izvesti v naslednjih mesecih. »V kmetijskem resorju je ena ključnih
nalog priprava sektorskih kmetijskih politik, na osnovi katerih bomo izdelali tudi program razvoja podeželja in določili parametre za prvi steber skupne kmetijske politike,« je napovedal in dodal, da prav v kmetijskem delu Slovenija zelo uspešno črpa evropski denar znotraj te finančne perspektive. Drugače je v okoljskem delu, zato je ključna naloga ministrstva prav pospešitev črpanja ko-hezijskih sredstev.
Pridelani veliki zaostanki
»V preteklosti so bili pri črpanju evropskega denarja na okoljskem področju pridelani veliki zaostanki. Še kar uspešni smo le pri poplavni varnosti, več dela nas čaka pri urejanju ravnanja s komunalnimi odpadki, kjer je treba normativno določiti in čim prej sprejeti operativni program za odlagališča. Da ne bo zgrajena predimenzionirana infrastruktura, ki bi posledično prinesla tudi višje cene odlaganja odpad-
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
kov za občane.« Veliko dela je še pri projektih za čiščenje in odvajanje odpadnih voda ter zagotavljanje pitne vode, zato minister Bogovič upa, da jim bo v tem finančnem obdobju vendarle uspelo zaključiti čim več naložb.
Ne srečanju v Celju minister s sodelavci ni samo predstavljal dela, ampak tudi poslušal župane. Ti so opozarjali, da je bil prav kmetijski sektor glavna ovira za sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, saj ti postopki trajajo po več let in ima prostorske podlage za razvoj na svojem območju še vedno zgolj peščica občin. Velike težave imajo v občinah z ravnanjem z odpadki, čišče-
Župani slovenskih občin so ministra Bogoviča opozorili, da je nedopustna zdaj že nekajletna zamrznitev cen komunalnih storitev. Občinska komunalna podjetja se ubadajo z vse večjimi težavami, denarja za redno investicijsko vzdrževanje jim preprosto zmanjkuje. Minister je v Celju napovedal, da bodo poleti cene sprostili. Še pred koncem avgusta bo objavljen tudi nov pravilnik o določanju cen komunalnih storitev, v katerem po novem komunalnim podjetjem ne bo več treba iskati soglasja države, ampak bodo cene samostojno določale občine.
n			
117 1 34	HEB	HE	mm
S prihodnjim letom se bo končalo prvo finančno obdobje evropske kohezijske politike. V tem času v Sloveniji poskušajo pospešeno počrpati čim več denarja, ki je državi zagotovljen za projekte, ki morajo biti dokončani najkasneje v letu 2015. Za okoljsko in prometno infrastrukturo je Sloveniji od 4,2 milijarde evrov doslej uspelo počrpati le 1,5 milijarde evropskega denarja. Kot je v Celju poudaril minister Bogovič, je že jasno, da največji projekti s prometnega področja ne bodo izpeljani v tem času, zato se trudijo čim več denarja preusmeriti na okoljsko področje. Vzporedno se evropske države že pogajajo za določila in pogoje, ki bodo veljali v finančnem obdobju 2014-2020. »Čeprav je bilo doslej veliko vloženo v posamezne projekte, je zdaj mogoče čutiti skrb, ali bodo sploh izpeljani. Za tiste, ki ne bodo, moramo dati vsaj jasno zagotovilo, da se bodo izvedli v obdobju do leta 2020.« Da se takrat spet ne bo ponovila zgodba, ko projekti poldrugo leto pred koncem finančne perspektive ne bodo pripravljeni.
njem odpadnih voda in tudi zagotavljanjem pitne vode. »Naše mesto ni v pisarnah, ampak moramo na teren. Na kmetijsko in okoljsko področje so vezane vsaj tri četrtine nalog za umeščanje objek-
tov v prostor, zato želimo do konca leta znotraj ministrstva ustanoviti oddelek, kjer bodo združeni vsi, ki imajo s tem kaj opraviti. Ne bo več neusklajenih mnenj in zavlačevanja postopkov,« je obljubil
županom in pri tem dodal, da bodo upoštevali jasna opozorila urbanistov. »Ne gre za poenostavljanje, temveč za skrajšanje postopkov.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Podrla jo bo država?
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
Križišče v Mestinju že dolga leta kvari propadajoča Smehova hiša. Objekt je v zasebni lasti, odkupiti pa ga namerava država, saj bo za ureditev križišča morala razširiti cestišče. Hišo bo takrat podrla. Takšne so vsaj obljube, a kdaj se bo to zgodilo, ni znano. Pojavila se je namreč bojazen, da država zaradi pomanjkanja denarja križišča letos še ne bo začela urejati, kar bi pomenilo, da bo Smehova hiša klavrno propadala še dolgo. Na Direkciji RS za ceste so pojasnili le, da trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo in da denar še ni zagotovljen.
AD, foto: GrupA
mm
Delavci CMC agonije ne bodo gledali
Znano je, da je tudi družba Ceste mostovi Celje že dlje časa v resnih težavah in, kot kaže, bo celjski gradbinec zaključil v prisilni poravnavi. Marsikaj je odvisno tudi od tega, ali so delavci včeraj prejeli plače za maj, saj naj bi v nasprotnem danes napovedali stavko. Do zaključka redakcije plač na računih še ni bilo.
Banke podjetju ne nameravajo odobriti posojila in so minuli teden predlagale uvedbo postopka prisilne poravnave. Sicer so se menda včeraj znova pogajali z upravnim odborom CMC, že na sestanku v četrtek pa so banke menda obljubile, da bodo sodelovale v postopku prisilne poravnave. Seveda pred uvedbo postopka sledi še kar nekaj dogovorov, tudi z zaposlenimi, ki so večinski, 80-odstotni lastniki podjetja. Ti so z milijonom evrov tudi skušali rešiti podjetje, vendar bi celjski gradbinec za preživetje potreboval bistveno več denarja. Tudi zato so v petek načelno soglašali, da bodo podprli kakršno koli možnost, ki bo omogočila ohranitev največ delovnih mest.
V skupini je zaposlenih 800 ljudi, najbolj pa so ogrožena delovna mesta v matični družbi, kjer je polovica zaposlenih. Seveda je precejšnje vprašanje, če bo prisilna poravnava sploh uspela. »Močno me skrbi, da do zdaj to ni še nikjer uspelo, posebej ne v gradbenih podjetjih. Upam, da bi bil to mogoče vzorčni primer, vsekakor pa je za to treba dobiti mnenje izvršnega odbora sindikata in pa lastnikov. Tu je treba znotraj najprej doseči kompromis, potem pa naprej,« je povedal predsednik sindikata Anton Turk, obenem pa včeraj znova poudaril, da ljudje te agonije ne bodo dolgo spremljali. »Napoved stavke ni grožnja, vendar agonije ne bomo gledali.
V četrtek je bil sindikalist Anton Turk edini, ki je povedal, kaj se je dogajalo na sestanku z bankami.
Niti ni tako grozen stečaj, pomembno je le, da gremo v stečaj pravočasno, dokler je stečajna masa še cela.«
V minulem tednu se je razširila tudi novica, da naj bi v reševanje CMC vstopil avstrijski Strabag. Kot rečeno, se naj bi zgodba CMC dogajala predvsem v tem tednu. Včeraj naj bi pregledali lanske rezultate poslovanja, od popoldanskega dogajanja pa je odvisno, ali se bo danes v CMC začela stavka.
US
Alstom počasi odhaja
Francoski Alstom očitno uresničuje svoje grožnje glede suspenza oziroma začasne prekinitve del na bloku 6 v Termoelektrarni Šoštanj.
Zgodba je precej stara in se vleče praktično vse mesece, kar poslušamo argumente za in proti izdaji državnega poroštva za najem 440 milijonov evrov kredita pri Evropski investicijski banki za gradnjo bloka. Alstom je zahteval, da se država do nedelje izreče glede poroštva. Ker se to ni zgodilo, je včeraj umaknil z gradbišča v Šoštanju 50 zaposlenih. Na gradbišču ostaja 150 delavcev, ki skrbijo za gradbena dela, medtem ko se je montaža ustavila.
V Tešu še vedno upajo, da bo Alstom počakal do petka. V četrtek je namreč sklicana seja parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki ima na dnevnem redu predlog zakona o državnem poroštvu za blok 6. Suspenz bi pomenil začasno zaustavitev del za štiri mesece, kar pomeni višje stroške. Zaustavitev projekta lahko prinese do 100 milijonov evrov stroškov, če pa bi morali v Tešu iskati nove vire financiranja, pa lahko to gradnjo bloka podraži za pol milijarde evrov.
Rudarji na Slovaškem
V tem tednu so strokovnjaki Premogovnika Velenje v enem od slovaških rudnikov izvedli montažo, zagon in primopredajo napredovalnega stroja.
Ta je je plod lastnega inženirskega znanja, v slovaškem rudniku pa bodo poskrbeli za uvajanje omenjenega stroja v njihov delovni proces. V Premogovniku Velenje so veseli tega pomembnega posla, saj gre za prvi prenos sodobne rudarske tehnološke opreme znotraj trgov Evropske unije. Včeraj pa je premogovnik podpisal prvo pogodbo za turški trg. Eden od turških rudnikov želi posodobiti svojo proizvodnjo z naprednejšo in tehnološko bolj dovršeno opremo. Velenjski premogovnik se je prijavil tudi na enega največjih razpisov na turškem rudarskem trgu. Kot nosilci projekta bodo v sodelovanju s tujimi partnerji proizvajalcev opreme iz Poljske, Slovaške in Nemčije zagotovili delovanje dveh 180-metrskih odkopov.
US
Prisilna v Rimskih termah se nadaljuje
Okrožno sodišče v Celju je zavrnilo ugovor štirih upnikov proti vodenju postopka prisilne poravnave v Rimskih termah.
Upniki so ugovarjali, ker bi naj bila stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja, po katerem bodo Rimske terme postale kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobne, manjša od polovice. V Rimskih termah trdijo, da gre za pavšalne in nedokazane trditve upnikov, da dogovarjanja z bankami intenzivno potekajo ter da je bil za tekočo likvidnost zagotovljen dober milijon evrov ministrstva za gospodarstvo. Tudi prisilni upravitelj je ocenil, da je ugovor neutemeljen oziroma preuranjen. Zato je sodišče ugovor zavrnilo, upniki pa morajo plačati skoraj 14 tisoč evrov stroškov.
Debeljak se vrača v Gorenje
Iz Gorenja so sporočili, da se bo prvega septembra Skupini pridružil Žiga Debeljak, ki je bil pred imenovanjem za predsednika uprave Mercatorja že zaposlen v tej velenjski družbi.
Debeljak bo prevzel vodenje Gorenjevega holdinškega podjetja na Dunaju, ki ima pomembno vlogo pri upravljanju Gorenjeve mreže podjetij v tujini. Kot direktor bo med drugim skrbel za nadgradnjo poslovne infrastrukture in podpornih funkcij za boljše delovanje podjetij v tujini. Hkrati bo kot pomočnik predsednika uprave, odgovoren za mednarodni razvoj poslovnega sistema in vodenje korporacijskih projektov.
KMETIJSKI NASVETI
Strniščni dosevki
S setvijo strniščnih dosevkov, ki jih lahko uporabljamo za prehrano ljudi ali živali ali pa jih sejemo za zeleno gnojenje, preprečimo kalitev in semenitev širokolistnih in ozkolistnih plevelov.
Z dosevki tla zavarujemo pred sončno pripeko, vetrom in dežjem. V tleh pod dosevki se hranilne snovi ne izpirajo, korenine rahljajo podtalje, koreninski ostanki se spreminjajo v humus. Z dosevki preprečimo tudi izpiranje nitratov iz vrhnjega sloja v podtalnico. Rastline, ki vzniknejo po ne posejanem strnišču, nam delajo preglavice predvsem v naslednjem letu v glavnem posevku. Z dosevkom pridelamo na isti površini dva pridelka, zato priporočamo takoj po spravilu žit setev enega izmed strniščnih dosevkov. V tleh je v času po žetvi še dovolj vlage in hranil, da rastline vzniknejo in normalno rastejo.
Setev: drobno zrnate dosevke (trave in metuljnice) sejemo zelo plitvo; od 1 do 2 cm globoko, debelo zrnate dosevke (sudanska trava) sejemo na globino 3 do 4 cm. Sejemo jih lahko ročno počez ali s trosilcem mineralnih gnojil oziroma s sejalnico ali kombiniranim orodjem. Po setvi sledi obvezno valjanje dosevkov. Z valjanjem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka.
Po žetvi žit nam ostane prazno strnišče, ki je izpostavljeno vsem kvarnim vplivom
vremena, zato ga moramo čim hitreje pripraviti za novo setev. Za setev tla pripravimo na več načinov. S plugom tla plitvo preorjemo do globine 18 cm in dobro pobranamo, tako da dobimo drobno grudičasto strukturo tal. Zemljišče lahko tudi plitvo obdelamo s krožno brano. V strnišče lahko sejemo želeno seme direktno s sejalnico za vsejavanje ali s katerim drugim kombiniranim orodjem za talno obdelavo in setev.
Strniščni dosevki potrebujejo za čim hitrejšo in enakomernejšo rast rastlinska hranila, zato jih gnojimo s 40 kg dušika/ha (N), s 60 kg fosforja/ha (P2O5) in 80 kg kalija/ha (K2O). Predvsem pa gnojimo različnim dosevkom glede na kemično analizo tal oziroma v odvisnosti od vrste dosevka in njegove rabe (ob setvi, spomladi, dognojevanje jeseni ali spomladi). V tem času je na poljedelsko živinorejskem obratu, ki nima živali na paši, dovolj organskih gnojil, kot je npr. gnojevka. V gnojevki je dovolj hranilnih snovi za rast strniščnih dosevkov in ob zadostni količini le-te ni potreben dokup mineralnih gnojil. V 10 m3 nerazredčene gnojevke je približno 45 kg čistega dušika, 20 kg fosforja in 50-60 kg kalija. Za strniščne dosevke je 10 m3 nerazredčene gnojevke na hektar dovolj.
mag. Tatjana PEVEC, specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme KGZS-Zavod CE Oddelek za kmetijsko svetovanje
iZ NAŠIH KRAJEV
Podjetnik s čutom za sočloveka
Hči Mojca mu je odprla srce
Podjetnik Stanko Fajs je pred nekaj leti začel iskati možnosti za preselitev in razširitev svojega podjetja. Ker nudi asistenco na cesti, je bilo zemljišče tik ob glavni cesti med Šmarjem pri Jelšah in Rogaško Slatino, na Podplatu, primerno za gradnjo asistenčnega centra. Pri tem se mu je utrnila ideja, da bi streho nad glavo zagotovil ne le svojemu podjetju, temveč tudi eni najranljivejših skupin, osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Danes na Podplatu stoji tudi bivalna enota.
Stanko Fajs se je v podjetni- je podjetje Ingrad, v katerem je ške vode podal leta 1996, ko se bil zaposlen, znašlo v težavah.
Stanko Fajs (na desni) z ženo Jožico, s sinom Tomažem in z njegovo partnerko Majo ter s hčerko Mojco.
V sebi je začutil željo po samostojni poti in ker so podjetniško žilico imeli že njegovi predniki, je bil prepričan, da mu bo uspelo. Avtoklepar po poklicu je v domači hiši v Kamni Gor-ci uredil kleparsko delavnico. Leta 2000 je AMZS v Rogaški Slatini odprla svojo poslovalnico in postal je njen pogodbeni izvajalec za asistenco oziroma pomoč na cesti, dejavnost pa je v naslednjih letih še razširil na sodelovanje z več zavarovalnicami.
Huda poškodba ga ni ustavila
Brez ovir na podjetniški poti ni šlo. Leta 2002 je med delom padel z višine dveh metrov in si poškodoval kolk. Okrevanje naj bi trajalo kakšna dva ali tri mesece, a se je zelo zapletlo in zdravnike je obiskoval skoraj tri leta. Čeprav je zaradi posledic nesreče invalid tretje stopnje, je delo še vedno njegov vsakdan, je pa zahtevna kleparska dejavnost mesto prepustila asistenci na cesti. »V podjetništvu se moraš znati prilagajati, pa gre,« pravi in dodaja, da je treba neprestano iskati nove možnosti in skrbeti za razvoj svoje dejavnosti. Gradnja asi-stenčnega centra na Podplatu je pomenila pomemben razvojni korak, pri čemer je bila selitev odlična priložnost za še eno novost. Fajsov center je namreč edini v Sloveniji, ki ima 24-urni dnevni dostop do tahomata, naprave, s katero lahko vozniki vozil nad tremi tonami in pol vsakih 28 dni posodobijo svojo voznikovo kar-
tico. »Pred tem smo morali z voznikom usklajevati termine, kdaj je lahko prišel prekopirat kartico, in včasih smo se res težko >ulovili<, zdaj pa lahko to stori kadarkoli želi. Tudi sredi noči in ob praznikih,« razlaga Fajs. Ideja o javno dostopnem tahomatu je zrasla prav na njegovem zelniku, zato jo je tudi patentiral in zaščitil.
Podjetje AAF je sicer majhno družinsko podjetje, v katerega je poleg Stanka tesno vpeta tudi njegova žena Joži-
zagotovo ne bi bilo, če tovrstnega doma in oskrbe ne bi potrebovala tudi njegova 25-letna hči Mojca. »Brez lastne izkušnje se s stisko družin in s potrebami oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotovo ne bi mogel tako globoko poistovetiti,« pravi. Mojca je bila sicer popolnoma zdrav dojenček, pri približno šestih mesecih pa so opazili težave. Zdravniki so povedali, da ima cerebralno paralizo. »Mojca je veliko časa preživela v različ-
družino in socialne zadeve. Zadali so mi nalogo, da zagotovim vsaj deset potencialnih varovancev, in naša Mojca je bila prva na seznamu, po dveh mesecih pa sem pridobil še 13 potencialnih varovancev.« Fajs je poiskal tudi izvajalca institucionalnega varstva in partnerja našel v Varstveno-delovnem centru Šentjur. Med drugim je bilo treba izdelati še nove projekte, ki so zagotavljali bivanje samo v pritličnem delu stavbe. Po približno letu in pol je imel
Stanko Fajs se besedi bolezen najraje izogne in pravi, da ima njegova hči Mojca pač drugačen način življenja kot ostali. Seveda se je njenemu načinu življenja prilagodila vsa družina, ki jo je izkušnja še bolj povezala. »Oba z ženo sva zelo pozitivna človeka, kar nama je zagotovo pomagalo v življenju. Seveda so bili trenutki bolečine, nemoči, ampak prej ko sprejmeš takšen način življenja, lažje ti je. Če se upiraš, pa vedno bolj boli,« pravi Fajs.
ca, vedno pogosteje pa na pomoč priskoči tudi sin Tomaž. »Sin je sicer zaenkrat zaposlen pri drugem podjetniku, saj mi je prijatelj iz Avstrije svetoval, da so mladi bolj poslušni, če jih uči in vodi kdo drug,« v smehu pove Fajs.
Iz težke izkušnje črpati najboljše
Večji del novozgrajenega objekta na Podplatu sicer sestavlja pet dvoposteljnih sob z vsemi ostalimi potrebnimi prostori, kjer so svoj novi dom našle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Bivalno enoto smo v Novem tedniku že podrobneje predstavili. Stanko Fajs priznava, da omenjene enote danes
nih ustanovah, kjer so zanjo sicer dobro skrbeli, a zaradi velikega števila oseb odnosi v tovrstnih zavodih zagotovo niso tako pristni kot v manjših enotah, kot je tudi naša na Podplatu,« razlaga Fajs, ki je z gradnjo bivalne enote kakovostnejše življenje zagotovil še več osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter njihovim družinam.
Stanko Fajs ni zagotovil le denarja za gradnjo bivalne enote, za katero se mu je ideja porodila po včlanitvi v društvo Sožitje Obsotelje in Kozjansko, temveč je sam vodil vse potrebne postopke pred začetkom gradnje. »Bil sem pogumen, dal sem izdelati idejni načrt in odšel na ministrstvo za delo,
Fajs vsa potrebna dovoljenja ter podpisane pogodbe. Gradnja se je tako lahko začela.
Danes, ko objekt na Podplatu dom nudi že sedmim varovancem, še trije pa se jim bodo pridružili kmalu, ni Fajsu žal niti minute, ki jo je prebil ob iskanju najboljših rešitev, premetavanju papirjev in na sestankih. Tudi kredit je, kot pravi, obvladljiv. »Res sem vesel, da sem uspel vsaj malo olajšati življenje nekaj ljudem in njihovim družinam, in upam, da sem vsaj komu v Sloveniji dokazal, da je z voljo, iznajdljivostjo in vztrajnostjo mogoče marsikaj,« svojo zgodbo zaključi Stanko Fajs.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Združeni, a tudi novinci vsak v »svoji« šoli
CELJE - Ob napovedani združitvi srednje ekonomske in poslovno-komercialne šole v enovit zavod, ki naj bi zaživel že s 1. septembrom, je bilo največ nejasnosti, kaj bo ta združitev prinesla novim dijakom, vpisanim v program ekonomski tehnik.
Bodoči ekonomski tehniki se namreč izobražujejo v obeh zdaj samostojnih srednjih šolah, programa pa se glede na module, ki jih izberejo dijaki, med seboj vendarle nekoliko razlikujeta. Tako je za srednjo ekonomsko šolo značilen večji poudarek na finančno-računovodski smeri, za poslovno-ko-mercialno pa, kot že njeno ime pove, na komercialnemu področju. Ob napovedani združitvi so v resornem ministrstvu zagotavljali, da za dijake višjih letnikov ne bo prav nobenih sprememb, zdaj pa je takšna odločitev sprejeta še za novince. Tako v srednji ekonomski kot v poslovno-komercialni šoli so na svojih spletnih straneh objavili obvestilo za vse že vpisane dijake in tudi novince, ki se bodo vpisovali te dni in do začetka šolskega leta. Zagotavljajo jim, da se bodo izobraževali v vpisanem programu v tisti šoli, v katero so se vpisali - torej eni v srednji ekonomski šoli v Vodnikovi ulici in drugi v poslovno-komercialni šoli v Kosovelovi ulici. IS
www.novitednik.com
Za vsako točo ... Triglav mobilna H cenilna enota
Če je vaš avto poškodovala toča, pokličite 080 555 555 in se naročite.
«
Poleti se žal zgodi, da toča na nekem območju hkrati poškoduje veliko avtomobilov naših zavarovancev. Za takšne primere smo pripravili posebno mobilno poslovalnico, ki jo lahko že dan ali dva po ujmi postavimo v bližini prizadetega kraja. Po zaslugi prve takšne mobilne enote v Sloveniji lahko naši zavarovanci opravijo prijavo in cenitev škode v neposredni bližini svoj'ega doma. Preprosto in brez čakanja v vrsti.
.Ä

Bodo bolnišnico lahko pravočasno energetsko prenovili?
TOPOLŠICA - Novi direktor Bolnišnice To-polšica Leopold Rezar še ni podpisal pogodbe o energetski prenovi bolnišnice, čeprav je prejšnji v. d. direktorja Damjan Justinek pred odhodom dejal, da so se z izvajalcem del dogovorili za odlog podpisa pogodbe le za en teden. Ta čas se je že iztekel, Rezar pa poudarja, da brez soglasja ministrstva za zdravje pogodbe ne sme podpisati. Prav podpis te očitno sporne pogodbe je bil razlog, da je Justineka na direktorskem stolčku vendarle zamenjal Rezar.
Energetska prenova bolnišnice je burila duhove že dlje časa. Marca je svet zavoda namreč ta projekt prenove z delno rekonstrukcijo bolnišnice zavrnil. V bolnišnici so bili takrat nad odločitvijo zgroženi, saj so za energetsko prenovo že dobili odobrenih skoraj dva milijona evrov evropskih sredstev. Kot smo že poročali, je bila težava v tem, da so v bolnišnici z ministrstvom podpisali le pogodbo za energetsko prenovo, ne pa tudi za delno rekonstrukcijo, kar je projekt podražilo na pet milijonov evrov.
Damjan Justinek, ki je ves čas bdel nad projektom, nam je tisti teden, preden so ga zamenjali z mesta v. d. direktorja, dejal, da ni pametno, da svet zavoda delno rekonstrukcijo bolnišnice še vedno zavrača. Dodal je, da se zaveda, da ima bolnišnica dovoljenje ministrstva
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
le za energetsko prenovo, da pa je rekonstrukcija nujna, saj bolnišnica ni več varna. Justinek pravi, da si je prav zato pol leta prizadeval, da bi dobil dovoljenje ministrstva za najem posojila, da bi rekonstrukcijo lahko izpeljali. Prepričan je, da bi bolnišnica s svojimi rezultati posojilo dobila in ga tudi odplačevala. Tako je želel z izvajalcem, gre za podjetje Esotech, podpisati pogodbo. V svetu zavoda so se prav zaradi tega takoj odločili, da ga zamenjajo. Trdijo namreč, da bi bila s podpisom pogodbe bolnišnici narejena velika materialna škoda.
Novi direktor Leopold Rezar se je prejšnji teden sestal s predstavniki ministrstva za zdravje, ki je tudi investitor energetske prenove. Da je ta nujna, pravi tudi Rezar in dodaja, da jo ima namen izpeljati. Pogodbe, kot jo je želel podpisati Justinek, ni hotel ali bolje rečeno upal podpisati, ker bi bila lahko neveljavna. Ali bo Rezar v prihajajočih dneh vendarle podpisal pogodbo z Esotechom oziroma ali bo pogodba vsebovala tudi delno rekonstrukcijo, pa še ni mogel povedati. Veliko bo odvisno od seje sveta zavoda, ki naj bi bila še ta mesec. Rezar še dodaja, da se zelo mudi, saj mora biti energetska prenova končana do letošnjega novembra, sicer v bolnišnici ne bodo upravičeni do evropskih sredstev.
ŠK
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Ali je nova izkaznica za tujce za dovoljenje za prebivanje v RS istovetna osebnemu dokumentu?
Dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje tujca v RS, ki je izdano v obliki biometrične izkaznice (izkaznica vsebuje dva biometrična podatka - sliko in prstna odtisa) ni istovetno osebnemu dokumentu, vendar je s spremembo Zakona o tujcih tudi biometrična izkaznica pridobila večjo veljavo, saj tujec lahko izkaže svojo istovetnost tudi z dovoljenjem za prebivanje, izdanim v obliki samostojne listine, kar velja tudi za biometrično izkaznico.
Načelnik UE Celje
V	kolikšnem času mora tujec urediti prijavo prebivališča, ko dobi izkaznico za dovoljenje za prebivanje v RS?
Tujec mora pri podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje obnoviti prijavo začasnega prebivališča v RS v osmih dneh od vročitve dovoljenja za prebivanje. Pri dovoljenju za prvo začasno prebivanje v RS, ki se vroči na pristojnem DPK, mora tujec urediti prijavo prebivališča v treh dneh od dneva naselitve v RS.
V	kolikšnem času ima tujec pravico pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje v RS na podlagi zaposlitve in dela?
Tujcu se lahko izda dovoljenje za stalno prebivanje, če je pet let neprekinjeno zakonito prebival v RS na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Pogoj petih let je izpolnjen tudi, če so bile vmes prekinitve in tujec ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, vendar pod pogojem, da so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo desetih mesecev.
Od katerega leta mora otrok dati prstne odtise za pridobitev potne listine?
Od dvanajstega leta poda otrok prstni odtis pri vlogi za pridobitev potne listine.
Pri kateri starosti mora biti otrok prisoten pri podaji vloge za pridobitev osebnih dokumentov?
Od osmega leta mora biti otrok prisoten pri podaji vloge za pridobitev osebnih dokumentov - podpis na vlogi.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Podeželje pride na obisk v središče Celja dvakrat letno.
Podeželje na obisku v mestu
CELJE - Zavod Celeia je v sodelovanju z društvom Raznolikost podeželja v soboto dopoldne pripravil v središču mesta zdaj že tradicionalno prireditev Podeželje v mestu. S tem dogodkom želijo organizatorji obiskovalcem približati slovensko podeželje in ob tem predstaviti tudi njegovo pestro in raznoliko ponudbo.
Podeželje »pride na obisk« v Celje dvakrat letno, konec pomladi in v začetku jeseni. V soboto so lahko obiskovalci v središču mesta na 20 stojnicah kupovali pridelke in izdelke s kmetij ter uživali v predstavitvi domačih obrti ter društev s podeželja. Na prireditvi so se predstavile tudi turistične in ekološke kmetije
iz okolice Celja, s spremljajočim programom pa so tokrat nagovarjali zlasti najmlajše obiskovalce. Tako so med drugim predstavili projekt Razigrani gozd, ki so ga v celjski območni enoti zavoda za gozdove pripravili v sodelovanju z Vrtcem Anice Černejeve. Otrokom je bil na voljo še animacijski program V gozd po modrost, kjer so lahko spoznavali drevesne vrste, barvali »kačo Farbačo« ter risali s pirografom. Dogajanje so s folklornim nastopom popestrili še učenci OŠ Lava ter Celjska folklorna skupina, ob zvokih narodnozabav-nega ansambla Mikola pa so se obiskovalci po mestu lahko popeljali tudi s kočijo.
IS, foto: SHERPA
Označena tudi Aškerčeva pot
RIMSKE TOPLICE - Letos mineva 100 let od smrti slovenskega pesnika Antona Aškerca. Ob tej priložnosti so v Kulturnem društvu Antona Aškerca letos uredili obeležje na Globokem, kjer je nekoč stala pesnikova rojstna hiša. To soboto je društvo organiziralo tradicionalni pohod po Aškerčevih poteh, ki se je končal s slovesnostjo na Seno-žetih na Aškerčevi domačiji.
Leseno obeležje so posta- tona Aškerca. Uredili so tudi
vili sicer že leta 2006, vendar so ga zdaj pozidali in vanj postavili spominsko ploščo. Ob obeležju je kozolec, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o rojstni hiši An-
okolico, kjer je zdaj manjši park s klopmi za počitek.
Prav nič pa niso počivali pohodniki, ki so se v soboto podali na tradicionalni pohod po Aškerčevih poteh. Tokrat
je bil že 17. pohod, ki ga je zaznamovalo tudi uradno odprtje Aškerčeve poti. Pot je namreč Stik Laško uredil v sklopu projekta ureditve in označitve tematskih pohodnih poti v občini Laško. Po novem je tako pot označena iz dveh smeri, iz Zidanega Mosta in Rimskih Toplic. Pohodnike ob začetku pričaka informativna tabla, kjer dobijo vse podatke o poti in tudi o znamenitostih, ki si jih na poti lahko ogledajo. Vse je označeno tudi na poti. Aškerčeva pot je dolga 10,5 kilometra, pohodniki pa zanjo potrebujejo od tri do štiri ure. Ureditev poti je stala 18 tisoč evrov, 75 odstotkov je bilo evropskih sredstev.
ŠK, foto: DEAN MUHOVEC
IZ NAŠIH KRAJEV
Slab mesec do praznika piva, cvetja in dobre glasbe
Pivovarna Laško prvič organizira prireditev, in sicer ob pomoči številnih, ki so pri njej že sodelovali. Obljubljajo zabavo in kakovostno glasbo.
LAŠKO - Tradicionalna turistično zabavna prireditev Pivo in cvetje bo v mestu ob Savinji letos med 12. in 15. julijem. O že 48. prireditvi smo sicer zadnji mesec poslušali predvsem zdraharske zgodbe, zdaj pa je že jasno, da bo Pivovarna Laško z občino, Etno odborom Jureta Krašovca Možnar in s še nekaterimi drugimi partnerji pripravila eno odmevnejših glasbenih prireditev, saj v goste prihaja precej zvenečih imen.
Letošnjo prireditev organizira pivovarna sama, potem ko se ni mogla dogovoriti s Turističnim društvom Laško, ki je bilo tradicionalni organizator prireditve. Kljub temu so k organizaciji povabili vse, ki so pri Pivu in cvetju sodelovali že do zdaj. Odzvalo se jih je več kot tri četrtine, tako da pri organizaciji sodeluje več »starih mačkov«.
Piva in cvetja zagotovo ni brez vseh etnoloških vsebin, za katere skrbijo v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar. Prav v etno vsebine v pivovarni niso prav nič posegali in so jim dali letos,
kot je za etno odbor povedal Vlado Marot, še večjo vlogo. V petek in soboto (13. in
14.	julij) bodo pripravili tradicionalno prireditev Lepo je res na deželi, kjer vsako leto predstavljajo kraje občine Laško. Tokrat se bosta predstavila Sedraž in Laško. Zadnji dan prireditve,
15.	julija, bodo pripravili »ohcet« po stari šegi. To bo 25. jubilej »ohceti«, poročili pa bodo že 44. par. Letos je imel odbor z izborom manj dela, saj se je prijavil le en par, in sicer bosta usodni da pred Laščani in drugimi obiskovalci dahnila Klavdija Dernovšek in Andrej Koz-
Dogajanje bo na treh odrih. Na odru Laško Club na občinskem dvorišču bodo izvajali glasbo, ob kateri se obiskovalci lahko pogovarjajo. Oder Laško Zlatorog, ki bo na Aškerčevem trgu, bo za domačo in pop glasbo, oder Laško Bandidos na Trubarjevem nabrežju pa bo za privržence roka. Te bo zagotovo najbolj navdušil četrtkov koncert 12. julija, ko bo v goste prišla ameriška zasedba Gov't Mule. Za ta koncert je veliko zanimanje že tudi iz tujine, saj bo to edini koncert v Evropi, ki bo brezplačen. Zabava bo trajala v četrtek in petek do 2. ure zjutraj, v soboto pa do 3. ure.
Dušan Zorko
mus. Ta dan bodo pripravili še tradicionalno parado, v kateri bodo predstavili običaje od setve do kruha, pri čemer bo v samo etnografskem delu parade sodelovalo 140 Laščanov.
Občina bo oddajala
Že lani so v pivovarni bolj sodelovali pri nastajanju prireditve, letos pa so se še dodatno vpletli v program, razen v etnografski del. Tako so izpeljali projekt me-censtva, v katerem so glasbeni strokovnjaki med 183 prijavljenimi slovenskimi mladimi glasbeniki izbrali šest najboljših, ki jih bodo obiskovalci Piva in cvetja
Franc Zdolšek
lahko slišali na odru Laško Club, ki bo na občinskem dvorišču. Kot pojasnjuje direktor marketinga v Pivovarni Laško Jure Struc, so si v pivovarni kot generalni pokrovitelj prireditve želeli izboljšati vsebino, zato da bodo lahko privabili tudi nove goste: »Dolgoročni cilj je, da bi prireditev postavili ob bok nekaterim drugim mednarodnim glasbenim festivalom.«
Ena od novosti, ki pa je obiskovalci ne bodo posebej čutili, je povezana z najemninami. Prostore, ki jih za čas prireditve naje-mejo gostinci in ki so v 99 odstotkih last Občine Laško, je namreč doslej oddajalo
Jure Struc
Matej Oset
Tudi letos se bodo obiskovalci lahko pripeljali in odpeljali v Laško z vlakom, za kar so se že dogovorili s Slovenskimi železnicami. Laško bo sicer nekaj ur zaprto za ves promet.
Turistično društvo Laško. Pivovarna in občina pa sta zdaj sklenili dogovor, da bo občina prostore oddajala. Kot je povedal član uprave in uradni vodja prireditve Matej Oset, je zanimanje gostincev precejšnje. Cena piva ostaja taka, kot je bila lani, torej dva evra. Na vprašanje, ali bo torej gostincem kaj ostalo, je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko z nasmeškom odgovoril: »Prepričan sem, da jim bo. Tako kot vedno.«
Prireditev je pomembna tudi za mesto, župan Franc Zdolšek pa je prepričan, da bo vse polno: »V preteklih nekaj letih se je v laške turistične zmogljivosti vložilo od 120 do 140 milijonov evrov. Prepoznavnost naše občine je tudi prireditev Pivo in cvetje, ki je pomembna tako za promocijo piva kot tudi Laškega.« V občini še posebej z veseljem pričakujejo Dan Laščanov, ki bo v sredo, 11. julija.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Po malteško in gasilsko
POLZELA - Polzelani so lani odprli prenovljen grad Komenda, ki je bil letos prizorišče že tradicionalne prireditve Malteški pozdrav poletju. Srednjeveško vzdušje je tako na grajsko dvorišče pod platano privabilo več sto Polzelanov. Na drugi strani občine je Prostovoljno gasilsko društvo Andraž pripravilo praznovanje ob svoji štiridesetletnici.
Da je šlo tokrat na Polzeli mende, saj je srednjeveška za čisto pravi srednjeveški glasba odmevala po središču dan, so lahko občani opazili Polzele, tisti bolj lačni pa so že daleč stran od gradu Ko- lahko vonjali pečenega vola.
Na dvorišču pred gradom je bila srednjeveška tržnica, na kateri so ponujali najrazličnejše domače dobrote in izdelke. Grajska pisarka je v srednjeveškem slogu zapisovala imena obiskovalcev, slikarki pa sta upodabljali grad in konjenico. Manjkal ni niti hlapec, ki je kle-pal koso. Pestro dogajanje so naznanili fanfaristi in dvorni norček, ki je pod grajsko platano vabil nastopajoče. Kot se spodobi za malteškega viteza Polzelana Stanka Novaka, je na začetku predstavil malteški viteški red, ki zaznamuje Pol-
Povorka pred gradom s Stankom Novakom in Jožetom Kužnikom na čelu
zelo že vse od srednjega veka. Pri tem ni pozabil omeniti obiskov Franceta Prešerna, ki je prihajal na Polzelo k svojemu stricu župniku. Župan Občine Polzela Jože Kužnik je pozdravil navzoče, ki so se v nadaljevanju zabavali ob srednjeveški predstavi grajske gospode z Bleda. Gledalcem sta bila najbolj zanimiva berača, ki sta zabavala z žongliranjem in bruhanjem ognja. Umazane obiskovalce sta očedila kar pod platano.
Andražani zvesti gasilci
Če so na Polzeli tiste najbolj umazane umivali le z nekaj kapljicami, so sosedje Andražani poskrbeli za pravi curek vode, saj je Prostovoljno gasilsko društvo Andraž ob štiridesetletnici delovanja postalo bogatejše za gasilsko vozilo. Na andraškem športnem igrišču so pripravili prireditev, na kateri so proslavili uspešno delovanje društva in predali namenu novo vozilo s prikolico. Na tekmovalnem področju se lahko pohvalijo s številnimi osvojenimi naslovi. Ponosni so na naslov mladinskih olimpijskih zmagovalk in na več naslovov državnih prvakov v različnih kategorijah.
ŠO, foto: TT
V čast državnosti
VELENJE - Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti bo v četrtek, 21. junija, ob 19. uri pri Lipi samostojnosti. Slavnostni govornik bo poslanec v državnem zboru in mestni svetnik Jožef Kav-tičnik. V kulturnem programu bodo nastopili Otroški pevski zbor, Mlajši pihalni orkester in Big band Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje.
CELJE - Osrednja slovesnost ob državnem prazniku bo v četrtek, 21. junija, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Slavnostni govornik bo generalmajor Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kulturni program pa bodo oblikovali dijaki Gimnazije Celje - Center. Praznične prireditve se bodo nadaljevale v petek pri dvorani Zlatorog, z zabavno prireditvijo od 14. do 24. ure ter 21. tradicionalnim malim maratonom, tekom na 10,5 km, ki šteje za Štajersko-ko-roški pokal, ob 16. uri za otroke in ob 18. uri za odrasle. V soboto ob 14. uri bo Šmartin-sko jezero gostilo Swimming Marathon Slovenija, v nedeljo pa bo živahno pred Domom
sv. Jožefa. Ob 16. uri bo maša za domovino v cerkvi sv. Jožefa, po maši veselica z ansamblom Zreška pomlad, ob 21. uri pa še akademija domovini v pozdrav s prižigom kresa in nadaljevanje druženja. Na praznični ponedeljek, 25. junija, bo ob 19. uri v stolnici sv. Danijela maša za domovino, uro kasneje pa bo v vseh celjskih cerkvah zvonjenje v čast prazniku. (ŠK, IS)

Ekipa ustvarjalcev se je po projekciji filma poklonila občinstvu in z njim tudi poklepetala.
Ko se zgodovina ponovi
Simpatičen dijaški film Razbiti spomini bi lahko bil iztočnica za »velik« film
Brez besed
V Metropolu teden nemega filma
Mestni kino Metropol, ki je med bolj dejavnimi v tako imenovani slovenski art filmski mreži, bo pripravil od srede do petka mini festival nemega filma.
V zgodovini filma ni veliko prelomnih letnic, a leto 1927 je zagotovo eno takšnih. Takrat je namreč v film vstopil zvok in to je spremenilo vse. Teden nemega filma v kinu Metropol se bo v precejšnji meri vrtel okrog uvedbe zvoka kot prelomnega dogodka za filmsko umetnost, a bo obenem tudi nekakšen most med preteklostjo ter sedanjostjo. Prav letos je namreč nemi film Umetnik prejel oskarja za najboljši film,
Občinstvo bo v štirih dneh potovalo od povsem nemega filma do prvega zvočnega in nazaj. V sredo bo tako za uvod videlo Chaplinovo mojstrovino Luči velemesta, ki zanesljivo ostaja eden najlepših primerov sedme umetnosti. V četrtek bo sledil še en Chaplinov film - Moderni časi - s še danes aktualno kritiko modernega sveta, v katerega kot sonček sije junakova ljubezen do mlade brezdomke. Naslednji višek bo petkova predstava filma, ki velja za prvega zvočnega, čeprav to ni, vsaj v celoti ne. Videli bomo slovitega Pevca jazza z Alom Jolsonom, ki je s tem filmom odkorakal v zgodovino. Za konec in češnjo na torti so poskrbeli z letošnjim oskarjevcem, filmom Umetnik, ki je prisrčen in zabaven poklon klasičnemu obdobju ameriške kinematografije.
BS
V Mestnem kinu Metropol so v četrtek pogrnili rdečo preprogo. Po njej so se sprehodili ustvarjalci kratkega igranega filma Razbiti spomini, ki je nastal na I. gimnaziji v Celju.
Preprosta zgodba o zgodovini, ki se ponavlja, o že pozabljeni srednješolski ljubezni zdaj odraslega para, ki se je, tudi pod podobnimi okoliščinami ponovila z njunima otrokoma, ni nič posebnega. Zbegan in očitno raztresen oče mora na razgovor k strogi učiteljici, saj je hči s svojim fantom nekaj »ušpičila«. Tam je z enakim razlogom že fantova mati. Ko morata podpisati izrečeni ukor, se zaradi skromnega tatuja na roki, ki sta si ga takrat še kot
par skrivaj vrisala na prepovedanem gimnazijskem podstrešju, prepoznata. Čustva se ponovno prebudijo. Toda tu je filma že konec. Njuna otroka, zdaj par, sedeta vsak k svojemu od staršev v avtomobil in se odpeljeta v nasprotni smeri ...
Da, tako preprosto, verjetno in na svoj način smešno je vse to. Vendar je film, ki smo ga videli, tak, da bi ga še gledali. Vzbudi radovednost o pozabljenih, zatrtih čustvih. O tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Se bosta spet srečala? Bo ljubezen, spočeta na hodnikih gimnazije, spet zaživela? Slabih 15 minut filma Razbiti spomini je ravno prav tekočih, ravno zadosti dražečih, da bi bil ta izde-
lek lahko nekakšen »teaser« za pravi celovečerni film. Z vzporednimi zgodbami o ljubezni, ki se vrti kot kolo zgodovine in se nezavedno in nehote prenaša iz roda v rod. Morda bo uspeh tega filmčka, ki ga je videla polna dvorana kina Metropol, spodbudil ustvarjalce k razmišljanju v tej smeri.
Je pa tudi ob skromni dolžini filma treba zapisati, da je ta dijaški film narejen po vseh pravilih sedme umetnosti. Bolj kot z besedo govori s sliko, predvsem pa skozi lika obeh glavnih igralcev, profesionalcev, ki sta več kot korektno in s potrebnim notranjim žarom odigrala svoji vlogi.
Film Razbiti spomini je narejen izvrstno, odlično odi-
gran in kot nekakšna mala anekdota prav prisrčen.
BRST Foto: GrupA
Film s poklicno ekipo igralcev Slovenskega ljudskega gledališča Celje in z dijaki gimnazije je po kratki zgodbi Alme Mudri posnel dijak tretjega letnika Tomaž Krajnc, sicer uveljavljen ljubiteljski gledališki igralec, režiser in pisec. Zaigrali so Lučka Počkaj, Branko Zavr-šan, Barbara Vidovič in dijaki gimnazije, za izvrstno glasbeno opremo filma je poskrbel Leon Firšt, mentor celotnega projekta je bil Marko Radosavljević.
Po šestih strunah
Prepričljiv kitarski recital Aljaža Cvirna
Izredno zahteven spored si je za svoj kitarski recital Zvoki šestih strun izbral študent prvega letnika ljubljanske glasbene akademije Aljaž Cvirn. Koncert je odigral v četrtek v celjski Špitalski kapelici in občinstvo popeljal na sprehod med skladbami od renesanse do sodobnosti.
Pretežno je, suvereno in prepričljivo ter brez not, odigral skladbe, ki v izvirniku niso bile pisane za njegovo glasbilo. Cvirn pravi, da je ta spored naštudiral za državno tekmovanje mladih glasbenikov Temsig, ki zahteva glasbo iz raznolikih obdobij in igranje na pamet, brez not. Navidezno z lahkoto je tako odigral šest zelo zahtevnih skladb in z mehkobo zvoka svoje kitare ter natančnostjo izvajanja več kot zadovoljil sicer maloštevilno občinstvo.
Pripomba na videno in slišano bolj kot na Cvirnovo izvajanje leti na prostor, v katerem je bil recital. Špitalska kapelica je sicer eden najlepših komornih prostorov v mestu. Žal pa v njem odmeva in to za tako nežno glasbilo, kot je akustična kitara, ni najboljše. Kot tudi ne bližina dokaj prometne ceste.
Kljub temu je sicer maloštevilno občinstvo izvrstno izvajanje mladega kitarista nagradilo z dolgim aplavzom.
BRST, foto: GrupA
Začetek tudi na Dobrni
Terme Dobrna so tudi letos pripravile privlačen spored zdaj že tradicionalnega glasbenega poletja. Občinstvo bo lahko v privlačnih glasbenih koncertih uživalo vse petke od danes do 7. septembra, koncerti pa bodo v Zdraviliški dvorani na Dobrni.
Za nocojšnje slavnostno odprtje glasbenega poletja bo poskrbel Big band Glasbene šole Velenje, ki ga vodi Jani Šuligoj. V pestrem sporedu prevladujejo večeri komorne glasbe, nekaj bo koncertov pevskih zborov, za zaključek pa pripravljajo tudi večer zimzelenih melodij z Nušo Derenda in Boštjanom Grabnarjem.
BS
Aljaž Cvirn je izbrani spored odigral natančno in navidez z lahkoto. - Št. 48-19. junij 2012 -
Vstop bo prost
Včeraj se je v Celju začel festival Vstop prost, ki bo s spontanimi in tudi z vnaprej pripravljenimi umetniškimi dogodki in performansi v mestnem središču Celja trajal vse do nedelje.
Celjsko društvo likovnih umetnikov je s soorgani-zatorji - centrom sodobnih umetnosti, kinom Metropol in knjižnico - za že trinajsti festival umetnikov, ki s svojimi urbanimi umetniškimi akcijami, intervencijami v javnem prostoru, performansi in inštalacijami umetnost spravljajo iz galerij na ulice in s tem med ljudi, pripravilo izjemno obsežen spored. Zato vas naj nikar ne čudi, če boste v mestu našli izginuli vlak, trčili ob gibajoče skulpture, doživeli erotično pokušino ali v romantičnem Zelen'dolu ob jezeru poslušali zgodbe .
Umetniki, sodeluje jih kar 35, od tega 9 iz tujine, so za festival pripravili 26 različnih dogodkov. Ima pa letošnji festival še eno posebnost. Tematizira namreč različne oblike skupnostnega delovanja in to s povezovanjem različnih generacij in področij umetnosti, povezuje se z drugimi prostori in se tako mreži, povezuje pa tudi umetnike in občinstvo in skrbi za aktivno sodelovanje od otrok do starejših. S tem spodbuja medgeneracijsko sožitje. V dogajanje so celjski umetniki vključili tudi skupino za samopomoč starejšim Iskrica in dijake umetniške gimnazije na Gimnaziji Celje - Center. Dogajanje ob festivalu Vstop prost bo tudi v Ljubljani, Londonu in na spletu.
BS
KULTURA
i*
Ä «1 ébh J^' 7
i . B
5»?

A ^ §
* -i
Parkirišče pred pokrajinskim muzejem v Celju se je spremenilo v parado starodobnih vozil ...
Živahno na muzejsko noč
V organizaciji Skupnosti muzejev Slovenije in Mednarodnega grafičnega likovnega centra so tudi za letošnjo kresno noč, 16. junija, pripravili čarobno nočno popotovanje po muzejih in letos prvič tudi po razstaviščih. Noč ima svojo moč, pravi ljudsko reklo in po tokratni muzejski noči lahko temu pritrdimo.
Posebne dogodke so pripravili v kar 39 slovenskih mestih in krajih ter na 79 razstaviščih. Potrudili so se povsod. Letos prvič v Rogatcu, v Velenju v spomin Foitu in njegovim afriškim raziskavam, v Laškem ob soju sveč in v Celju z glasbo in s starodobnimi vozili ...
BS, foto: GrupA
Na razstavi Tabla Ive Tratnik so na muzejsko noč krede, ki iz dneva v dan spreminjajo podobo izvirne razstave, zamenjali z glasbili.
Na balkonu Muzeja novejše zgodovine Celje so ostali zvesti glasbi - s tango kvinetom Gamma.
Etno, urbano in ubrano
V Celju se je z nedeljskim performansom Anke Rener končal letošnji Etno urban festival, ki je v štirih dneh s kulinariko, glasbo, večmedijsko ustvarjanje in humor kot drugi del festivala Celje dogaja v mesto vnesel utrip ubranih vsebin.
Največ zanimanja je bilo, že po običaju, za glasbo. Zanjo so v petek poskrbeli člani celjskega mini big banda Saxotoxin (na sliki), ki so zbrane v atriju Celjskega mladinskega centra kot pravi stampedo popeljali skozi svoj izbor skladb, ki sodijo že v zgodovino, a tudi v čisto novo sedanjost. Soul, funk, rok, vse že s pravimi primesmi džeza in s kombinacijo moško-ženskih vokalov. Res urbano. Drugi, primorski Dej še en litro, so bili bolj etno - s pogledom na Balkan in na »žur«.
BS, foto: SHERPA
Uspela produkcija Harlekina
Na tokratni letni produkciji društva za umetnost plesa Harlekin iz Celja se je v Slovenskem ljudskem gledališču Celje predstavilo okoli sto mladih plesalcev, ki se plesno izobražujejo v tem celjskem društvu.
Rdeča nit letošnje produkcije je bila enaka kot za prireditev Opus 1, literatura in ples. Za svoje ustvarjanje so plesalci in njihovi mentorji torej iskali navdih v literarnih delih.
V tej sezoni so mlade Harlekinove plesalke in plesalce v baletu poučevali aktualni predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije in v času aktivne kariere solist operno baletnih hiš v Sloveniji in v tujini Tomaž Rode, ki mu je pomagala Ana Vovk Pezdir, občasno pa je poučevala tudi diplomantka Višje baletne šole Daša Skrt. Sodobni ples so poučevali Sandra Jazbec, Annu Runkainen, Nicole Speletic, Tina Dobaj Eder in Ana Vovk Pezdir. Tehniko modern je poučevala plesalka, koreografinja in pedagoginja Andreja Šraj, za plesno vzgojo predšolskih otrok in pripravnico pa je skrbela Ana Vovk Pezdir.
Da šola odlično deluje, dokazujeta med drugim tudi uvrstitev petih plesalk v finale Opusa in nagrada Špeli Jezovšek za miniaturo Oskar.
BS, foto: SHERPA
Tihožitja z Mravljico
V središču Celja je celjska izpostava javnega sklada kulturnih dejavnosti v sodelovanju s trgovino Mravljica in z drugimi tudi letos izpeljala tradicionalno akcijo uličnega slikanja tihožitij.
Ljubiteljski slikarji, sodelovalo jih je 20, so tudi letos, slabemu vremenu in razkopa-nim mestnim ulicam navkljub, ustvarili veliko zanimivih del. Slikali so v poljubni tehniki in poljubni velikosti, upodabljali pa na Lilekovi ulici postavljene cvetlične aranžmaje, ki sta jih prispevali cvetličarni Ocvirk in Bel tulipan, oblikovali pa dijaki Srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Letošnja akcija je bila že deseta zapovrstjo.
BS, foto: SHERPA
Kljub razpršenosti povezani
Pred občinskim praznikom Prebolda smo obiskali Marija Reko
V	razpršenem naselju Marija Reka, ki po površini predstavlja kar tri četrtine občine Prebold, stalno živi 250 ljudi. Če k temu prištejemo še vse »vikendaše«, ki poleti zamenjajo soparno Trbovlje za osvežujoč zrak in mirno naravo marijareških gozdov, je to število še za nekaj deset ljudi višje.
V	naselju Smrekovina pod Mrzlico, ki je že v trboveljski občini, je tako kar 35 počitniških hišic. Kot je povedal predsednik krajevnega odbora Marija Reka Filip Ahac, nesoglasij med domačini in »vikendaši« načeloma ni, saj so se slednji prilagodili življenju v hribih: »Seveda se občasno najde tudi kdo, ki mu kakšna stvar ne ustreza, saj si želi, da bi mu šli domačini bolj na roke pri kanalizaciji in urejanju ceste.« Počitniške hi-
šice imajo tudi hišne številke in v njih celo leto živi tretjina »vikendašev«.
Marija Reka je razpotegnje-no naselje, zato nima pravega središča. Osrednji prostor za druženje je tako vaška cerkev s planinskim domom. Nedeljske maše se udeleži vsaj en član vsake družine. Iz preteklosti, ko še ni bilo komunikacijske tehnologije, se je do danes ohranila navada, da se domačini po maši zberejo v Domu pod Reško planino, kjer ob kozarčku naredijo načrte za prihajajoči teden. Danes so tovrstna srečanja bolj družabne navade.
V Marija Reki se izključno s kmetijstvom težko preživi, zato ima večina domačinov tudi službo, poleg tega, da obdeluje zemljo. Glavni poudarek je na živinoreji in gozdarstvu. Nekateri pozimi
kot za dopolnilno dejavnost čistijo sneg s cest.
Kulturno in športno društvo povezovalna člena
Kultura je v Marija Reki že od nekdaj živa. Tako sta kulturno in športno društvo stičišče vseh vaščanov. Kulturniki imajo sedež v Domu pod Reško planino, športniki na športnem igrišču v Marija Reki. Da je dogajanje na področju kulture v Marija Reki res pestro, dokazuje kar približno 80 članov društva. »Nekateri so manj aktivni, spet drugi smo bolj. Seveda vsi niso člani, a vseeno sodelujejo pri naših aktivnostih. Glavna je dobra volja,« pove predsednica kulturnega društva Monika Lobnikar. Kulturno leto začnejo s proslavo ob kulturnem prazniku. Letos so Marijarečani Prebold-
čane v dvorani nove knjižnice presenetili s predstavo, v kateri so predstavili Marija Reko. Na koncu so jih pogostili tudi z domačimi dobrotami. V septembru vsako leto pripravijo Juretov memorial v čast bivšemu aktivnemu članu društva. Kulturno leto končajo z veselim decembrom.
Vsi za enega, eden za vse
»V Marija Reki se ne da živeti drugače, kot da si pri delu domačini pomagamo. Najprej pri enem, potem pri drugem,« razložita Lobnikar-jeva in Ahac. Pred tremi leti so celo posneli filmček Spravilo sena na star način. »V njem se lahko vidi složnost, ki je bila prisotna že pred stoletji in je še danes,« pove Monika, ki je na to še posebej ponosna, saj je Marija Reka povsem razpršen
Nagrajenci za praznik
Občina Prebold praznuje občinski praznik 22. junija. Priznanja občinskim nagrajencem bodo podelili na petkovi slavnostni seji ob dnevu državnosti in občinskem prazniku.
Zlati grb bo prejel čebelar Ivan Leber, ki je eden od ustanoviteljev Čebelarskega društva Prebold in bivši dolgoletni predsednik ter tudi predsednik številnih drugih društev. Srebrni grb bosta dobila organist in pevovodja Konrad Kos ter aktiven član Gasilskega društva Kaplja vas Franc Grenko. Aktiven krajan Šešč Tomaž Cink in Odbor za postavitev zgodovinske zbirke Prebold skozi čas bosta prejela bronasta grba. Letošnja priznanja občine bodo dobili literarna ustvarjalka Marija Ana Petek, Igor Donko, Antonija Podgorski, Slavka Oblak in Irena Marinc. Med društvi bodo prejeli priznanja Planinsko društvo Prebold, Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas in Čebelarsko društvo Prebold.
kraj. Zaradi strmega terena je veliko opravil treba opraviti na roke, saj mehanizacija odpove. »Mladi hodijo v službe. Otrok je manj. Zato je medsoseska pomoč še kako pomembna,« razloži Ahac, ki v zadnjem času opaža, da vse več mladih ostaja na kmetijah, zato se jim za prihodnost večine gospodarstev ni treba bati. Trenutno sta prazni le dve, kjer se klub temu zemljišča ne zaraščajo, saj jih lastniki redno kosijo.
Problem ceste
V Marija Reki so glavni problem neasfaltirane ceste, ki jih imajo na žalost še veliko. Kot je
povedal predsednik krajevnega odbora Filip Ahac, bo do leta 2016 treba urediti kanalizacijo, ki ne bo mačji kašelj, saj so hiše narazen sto metrov in več. »Čistilna naprava ne pride v po-štev, na javno kanalizacijo se tudi ne morejo priklopiti. Kot je rekel župan Vinko Debelak, bo občina pomagala, da bo najbolj samotnim hišam subvencionirala majhne čistilne naprave.« V »vikendaškem« naselju, v katerem je na enem mestu zgoščenih veliko počitniških hišic, bodo morali urediti čistilno napravo.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Predsednik krajevnega odbora Marija Reka Filip Ahac pred Domom pod Reško planino, ki je pred štiridesetimi leti služil kot podružnična osnovna šola z enim razredom.
Pod Reško planino veselo živijo
V	okviru občinskega praznika v Preboldu pripravljajo različne dogodke, ki so dosegli vrh prav s tridnevnimi prireditvami v sklopu festivala Pod Reško planino veselo živimo. Že 16. zapored jo je tudi tokrat organiziralo domače kulturno društvo v sodelovanju s športnim in z Občino Prebold.
Dogajanje se je začelo v petek popoldne s športnimi igrami na igrišču v Marija Reki. Športno društvo vsako leto povabi v goste športno ekipo, ki v letu praznuje jubilej. Letos je to bilo Planinsko društvo Prebold s štiridesetimi leti delovanja, ki se je v kmečkih igrah pomerilo s preboldskimi svetniki in z domačini iz Marija Reke.
V	soboto zjutraj je bil kolesarski vzpon na Reško planino v okviru akcije Slovenija kolesari. Vsako drugo leto organizirajo tudi srečanje šolarjev marijareške šole, ki je vrata zaprla pred štiridesetimi leti, domovala pa je v planinskem Domu pod Reško planino. Tudi letos so jim pripravili kulturni program. Sledilo je 16. srečanje ljudskih pevcev in godcev Pojemo in godemo. Udeležilo se ga je pet skupin ljudskih pevcev iz okoliških krajev, ki jih je ocenila žirija. Prireditev je tudi letos zajemala izbor harmonikarja za 32. zlato harmoniko Ljubečne.
V	nedeljo je bil 10. jubilejni festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Ker je letos festival praznoval obletnico, so se odločili, da v goste povabijo vseh deset zmagovalcev iz preteklih let. Na vabilo se jih je odzvalo kar devet. ŠO
WM
Predsednica Kulturnega društva Marija Reka Monika Lobnikar
Marijo Reko zaznamuje strm relief, zato je treba veliko del opraviti na roke. Da se površine ne zaraščajo, imajo veliko zaslug tudi koze, ki »pokosijo« še tako strme robove.
Med mladimi
Jerneja in Teja Lobnikar: »Mladi se v Marija Reki dobivamo na igrišču. Priložnost za druženje je tudi vožnja v šolo, saj se k pouku vozimo s kombijem. V okviru kulturnih prireditev za materinski dan in veselega decembra odigramo igrice ali recitiramo pesmi. Tudi vaje so priložnost za druženje. Včasih je super, da živimo v majhnem kraju, spet drugič je dolgčas. Se pač zamotiva z delom, ko doma pomagava.«
Ljubitelji teka boste prišli na svoj račun v petek v Celju.
Pridite pred dvorano Zlatorog
Predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič pred celjskim maratonom, ogrevanjem za ultramaraton do Logarske doline
in tecite
Pred praznikom, dnevom državnosti, Društvo maratoncev in pohodnikov Celje že vrsto let prireja tekaško prireditev. Sprva je šlo za maraton državnosti, že nekaj let pa gre za mali maraton.
Predsednik celjskega društva Odon Simonič s svojimi sodelavci zaključuje priprave na zahtevno prireditev.
Pred vami je že 21. tovrstna prireditev. Kdaj in kje jo boste pripravili letos?
V petek bosta štart in cilj, kot je v navadi že vrsto let, pred dvorano Zlatorog. Proga je speljana proti Šmartinske-mu jezeru in nazaj, dolga je 10,5 kilometra. Za mali maraton jo je treba preteči dvakrat. Okrepčevalnice so pogoste, varovanje je zagotovljeno. Ko je vroče, je osvežitev še bolj pomembna. Doslej smo vselej zadostili vsem potrebam.
Kako se vi spominjate začetkov vaše prireditve?
Imela je več prireditvenih prostorov, pred dvorano Zla-
Odon Simonič, velik ljubitelj teka, se razdaja pri organizacijah tekaških prireditev.
torog pa smo našli odlično rešitev. Veliko je parkirišč, progo lahko zelo dobro pripravimo in zavarujemo, tudi začetek štartov je primeren, ko je namreč že manj vroče. Še vedno pa imamo obilo težav pri pridobitvi dovoljenj za izvedbo prireditve.
Štart otroškega teka bo ob 16. uri, malega maratona pa ob 18. uri pred dvorano Zlatorog, kjer bo tudi cilj. Kdo se lahko prijavi?
Otroški tek se bo začel ob 16. uri, na čelu organizacije je naša članica Anica Živko. Zasnovan je po starostnih kategorijah. Najmlajši, stari od štiri do šest let, ga lahko pre-tečejo v spremstvu staršev. Razdalje so različne, od 400, 600, 800 pa do tisoč metrov. Želimo predvsem, da se mladi navdušijo za tek, ki je osnova za vse športe. Otrokom vse skupaj popestri še Spidi s svojimi glasbenimi točkami.
Veliko bo rekreativcev, bržkone pa tudi tekmovalcev, kajne?
Štajersko-koroški pokal zajema 17 tekov, med njimi je tudi celjski. Proga je dolga 10,5 kilometra. Zanimanje za ta tek je veliko. Sedež tekmovanja je v Slovenski Bistrici. Trije od 17 tekov štejejo za slovenski pokal. Letos celjskega teka sicer ni med njimi. Ključni naš tek je maraton državnosti, kjer je treba preteči 21 kilometrov in ko najboljši prejmejo denarne nagrade. Vsako leto se ga udeležijo odlični tekači. Pogoj za kandidaturo glede finančnega prejemka je pri moških čas ura in 20 minut, pri ženskah pa ura in pol. Praktične nagrade in spominske medalje pa podarimo najboljšim po
starostnih kategorijah.
Kakšna bo udeležba, koliko tekačev pričakujete glede na to, da se je kislo vreme dokončno umaknilo poletju?
Toda nikoli nam ni prav. Zdaj, ko pričakujemo lepo vreme, je obenem jasno, da bodo temperature zraka visoke. Naša zdravniška služba opozarja, naj tekači med tekmo redno pijejo, priporočljiva je tudi mokra krpica za vlaženje glave in vratu. Če so razmere optimalne, imamo zelo veliko število udeležencev. Doslej smo imeli srečo z vremenom, le enkrat ali dvakrat se je vmešal dež, ki pa prireditve ni pokvaril, temveč jo je le zmotil. Lani je bilo okoli 200 tekmovalcev, takšno udeležbo pričakujem tudi letos. Število tekačev se namreč povsod povečuje.
Kako je s prijavami?
Možne so tudi preko naše spletne strani še jutri, ko moramo predvideti okvirno udeležbo. Cena za tek na 10,5 kilometra je 12 evrov, za mali maraton pa 17. Prijave so možne tudi na Združenju šoferjev in avtomehanikov Celje med 8. in 16. uro. Na dan prireditve bosta ceni višji, 15 in 20 evrov. Zadnje prijave so možne dve uri pred začetkom tekov.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA SHERPA (arhiv NT)
Začetki
»Maraton državnosti se je porodil v glavi Ladislava Perčiča, ko je minilo skoraj leto od osamosvojitve Slovenije. Tako kot že od nekdaj se je tudi ta pomembni pogovor začel v gostilni. V Gostišču Ribič je predlagal, da bi obletnico samostojnosti države Slovenije počastili z maratonom, dolgim 42 kilometrov. Imel je že pripravljeno, označeno progo na zemljevidu, ki je zajemala več krajev na Celjskem. Kot velik ljubitelj narave, zagrizen pohodnik in maratonec sem se za to takoj ogrel. Prepričal sem še nekaj prijateljev, znancev in tudi nekaj nežnejšega spola, da smo se zbrali v nedeljo, 28. junija leta 1992 v središču Celja, pri slaščičarni Zvezda. Bilo nas je 11 pohodnikov in še trije kolesarji, ki so se takoj odpeljali in jih nismo več videli. Perčič je predlagal, naj vse skupaj odpade, češ da nas je premalo. Toda moja trma ob pomoči ostalih udeležencev, da nas je za začetek vendarle dovolj, je prevladala. Ob sedmi uri smo štartali po začrtani trasi. Ker nas je bilo malo, smo se več ali manj držali skupaj in zato malo tekli. Med potjo smo imeli tudi nekaj okrepčevalnic; toda kljub temu smo maraton zaključili v gostilni Belej na Polulah ob 14. uri. Trdno smo se odločili, da čez leto dni to tudi ponovimo. Tako je iz leta v leto število udeležencev naraščalo, a žal se je tudi proga spreminjala zaradi velikih stroškov varovanja. Zaradi tega se je Društvo maratoncev in pohodnikov, ki je prevzelo organizacijo, odločilo, da pride maraton v mali maraton. Proga se je zaradi tega skrajšala, a še vedno poteka večinoma po nekdanji trasi,« je o rojstvu in razvoju maratona državnosti zapisal Leopold Drame.
Nagradno vprašanje
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je maraton državnosti večkrat pripravilo s štartom in ciljem na Glavnem trgu. Nekaj zadnjih let pa je štartno-ciljno prizorišče drugje. Napišite, od kod se tekači podajo na 21 in 10 km dolgo progo in otroški tek.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri dobitnike majice organizatorja.
Odgovor:
Ime in priimek:
Naslov:
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do petka, 22. junija.
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
22.	junij ŠPORTNE IGRE
Športne igre na šolskem igrišču na Vrhu nad Laškim (popoldne). Info: KS Vrh nad Laškim
23.	junij ŠPORTNE IGRE
Športni vikend pri Sindikalnem domu Huda Jama (od 17. ure). Info: Športno društvo Rečica
POHODNIŠTVO
Pohod na Frischenkofel, odhod z Avtobusne postaje v Velenju. Info: PD Velenje (587 11 34) Žusemski trojček (hitrostni vzpon trojčkov na Žusem po strmi poti). Zbor pri turistični kmetiji Žurej - Ječovo ob 8. uri, ob 12. uri je razglasitev najboljših trojčkov in pogostitev tekmovalcev na vrhu Žusma.
Izlet na na Golake - Čeven, organizator Planinsko društvo Šentjur. Odhod z avtobusne postaje Šentjur ob 5.30. Kresna noč na Gori - na Šentjungerti, organizator Planinsko društvo Galicija. Info: 031 864 826 - v večernih urah
24.	junij POHODNIŠTVO
Pohod na Oltar, odhod z avtobusne postaje v Velenju. Info: 587 11 34 (PD Velenje)
MALI NOGOMET
Turnir v malem nogometu v športnem parku Prevor-je. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Info: 041 638 432
25.	junij KOLESARJENJE
Kolesarski maraton od gasilskega društva do gasilskega društva. Štart pred PGD Lokarje, Dole pri Šentjurju (ob 8. uri na 92 km, ob 10. uri na 50 km). Info: 031 323 365 (Janko Pušnik)
MALI NOGOMET
Turnir v malem nogometu v ŠC Šmatevž, tudi v torek, obakrat ob 18. uri. Organizator Športno društvo Gomilsko. Info: 031 762 895 (Matej Jerman)
Začeli s pol ducata
Nogometaši Celja so odigrali prvo pripravljalno tekmo. Z visokih 6:0 so zmagali na gostovanju v Slovenski Bistrici. Do žreba za kvalifikacije za Ligo Evropa je le še šest dni, do 1. SNL sedem.
Po uvodnem tednu priprav je bilo celjsko moštvo na prvi prijateljski tekmi proti Bistrici zelo učinkovito. Po dva gola sta dosegla Alen Romih in Marijo Močič, po enkrat pa sta bila uspešna Roman Bezjak in Dragan Čadikovski. Slednjemu je klub omogočil, da trenira skupaj s prvo ekipo. Trener Marijan Pušnik je dejal: »Za nami je prva pripravljalna tekma, na kateri so se fantje trudili. Za prvič je bilo v redu. Jasno je, da so noge v tem trenutku težke. Smo še daleč od prave uigranosti, a tudi to bo prišlo.« Športni direktor Ambrož Krajnc je tudi s Klemnom Medvedom podpisal novo, enoletno pogodbo. Medved bo 10. novembra dopolnil 24 let: »Občutki so lepi. Če pogledam na pretekli dve leti, ki sem ju preživel v Celju, sem dosegel občuten napredek v svoji igri. K podaljšanju pogodbe je botrovalo dejstvo, da smo se z igralci primerno ujeli in smo dobra ekipa.« In kaj dejati o novem trenerju, kako se je ekipa ujela z njim? »Dobro. Gre za nogometnega strokovnjaka, ki je že veliko dosegel. Poznam ga že z
Klemen Medved bo tudi v novi sezoni nosil rumeno-modri dres NK Celje.
obdobja, ko je bil moj trener v Mariboru. Verjamem, da bomo dosegli še boljše rezultate kot do sedaj. Pripravljenost? Premora je bilo štirinajst dni, zato je kondicijska pripravljenost ostala. Nekoliko nas jezi le izjemna vročina, vendar pa se je treba privaditi, saj je pred nami poletje,« poudarja Medved in dodaja pričakovanja pred žrebom za evropsko ligo: »Vsi se zelo veselimo in že komaj čakamo, da bomo izvedeli, kdo bo naš
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
nasprotnik. Upam, da bo žreb ugoden, potem bi lahko iztržili pozitiven rezultat.«
Jutri Celjane čaka druga pripravljalna tekma. V Radljah ob Dravi bo nasprotnik domača ekipa, nova članica Štajerske lige. Tekma se bo pod žarometi začela ob 20. uri.
V igri za naslov
Selekcija U14 NK Celje je odigrala prvo tekmo finala državnega prvenstva. V Areni Petrol so bili pred 400 gledalci z 2:1 uspešnejši Domžalčani, prvaki vzhodnega dela. Za domače je zadel Amadej Brecl. Trener Gregor Beranič je po minimal-
nem porazu dejal: »Verjamem, da lahko na drugi tekmi rezultat obrnemo, potem ko na prvi nismo pokazali vsega, kar znamo. Pričakujem napeto povratno srečanje. Je pa nogomet takšen šport, da če gola ne daš, ga dobiš. Težko se je vrniti po zaostanku z 0:2, ko je nasprotnik kaznoval naše individualne napake. Kljub temu smo pošteno odigrali do konca in se trudili do zadnjih sekund. Zaupam v fante in nadejam se, da se bomo čez dva dneva veselili mi.« Povratna tekma bo v četrtek v Domžalah.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Na preizkušnji sta Dalibor Stojanovič in Lutfi Bilali, ki pa ima malo možnosti, da ostane. Pušnik bo preizkusil še nekaj igralcev, Miho Korošca (nazadnje Nafta, prej Šampion), Žana Horvata (Šampion) in Matica Žitka (Interblock). V soboto bodo Celjani gostovali v Trbovljah pri Rudarju, ki praznuje 90. obletnico, v ponedeljek pa pri hrvaškem prvoligašu Zagrebu. Na prvi tekmi - osrednji branilec je bil tudi Dragan Čadikovski - je bila postavitev Celja 4-2-3-1. (DŠ)
Različni »ob Tomičeve, R
V treh oziroma štirih dnevih so aduti celjskega Kladivarja tekmovali na najmočnejšem slovenskem atletskem mitingu v Velenju in na finalu atletskega pokala Slovenije v Mariboru.
Niti enemu nista uspeli zelo dobri izvedbi, na srečo pa tudi ne dve slabi.
Malce olajšanja
Potencialno najmočnejša, tudi med kandidatinjami za medaljo na velikih tekmovanjih, je 30-letna Martina Ratej. Po slabših dosežkih v zadnjem obdobju zaradi naporne vadbe si je povrnila samozavest v Velenju, kjer je njeno kopje pristalo pri 61,25 m. Je njen trener Andrej Hajn-šek pričakoval takšen razvoj rezultatov? »Seveda. V Velenju sem se sicer nadejal štirim metom okoli 61 metrov, toda ker je tekmo motil močan pro-tiveter, sem zadovoljen tudi z dvema takšnima metoma, ki bi Martino popeljala v finale tako evropskega prvenstva kot tudi olimpijskih iger.« Je bila morebiti zaskrbljena njegova varovanka, ko se ji je med fizično pripravo precej porušila tehnika meta? »Najin načrt je bil, da bo tudi na diamantni ligi metala med polnim treningom. Intenzivnost vadbe sedaj popušča in v nedeljo pričakujem mete okoli 63 metrov,« je v sredo dejal Hajnšek. Žal je bil Martinin dosežek v Mariboru nato 57,31 m ...
Še letos pod 13
Z drugo Kladivarjevo olim-pijko je bilo obratno. 29-letna Marina Tomič je bila v velenjskem teku na 100 metrov z ovirami tretja, njen čas pa 13,26 sek. Nekateri so optimistično napovedovali, da se bo spustila pod mejo 13 sekund,
Celotna peterica v Dekleta so finalih u — i m navdušila
Vseh pet potnikov na olimpijske igre v London iz celjskega Zdežele Sankakuja se je uvrstilo v finala na tekmi evropskega pokala v judu.
Zmagale so Urška Žolnir, Lucija Polavder in Ana Velenšek (tudi Tina Trstenjak), druga sta bila Vesna Đu-kič in Roki Drakšič (tudi Nina Milo-ševič). Tvorec celjskega čudesa Marjan Fabjan je povedal: »Dobili smo pohvale vseh udeležencev, tudi od vodstva Evropske judo zveze. Med vsemi turnirji po EP v Čeljabinsku je bil naš najbolje organiziran, na kar smo zelo ponosni. Seveda pa nam to ne bi uspelo, če ne bi pri pripravi in tudi pospravljanju turnirja skrbela naša celotna prva ekipa. Pomagali oziroma delali so vsi, tudi nosilki olimpijskih medalj. Tekmovalno pa moram biti zadovoljen. Vsi potniki v London iz našega kluba so se uvrstili v finale. Po drugi strani pa so na plan prišle določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti v kratkem času.« Več v naslednji številki NT.
DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je na drugi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Kranjski Gori senzacionalno premagala Litvo. Bilo je 79:68.
Pri podvigu od naših reprezentantk le Martina Dover in Sandra Piršič nimata povezave z ŽKK Athlete Celje. Najboljša strelka naše izbrane vrste je bila z 19 točkami Teja Oblak, ki je v pravkar minuli sezoni pripeljala Celjanke do dvojne lovorike v domači konkurenci. Zelo dobri sta bili njeni klubski soigralki Tina Trebec (5 točk) in Lea Jagodič (4). Med bivšimi članicami celjskega kluba je izstopala Maja Erkič (13), zelo pomemben delež sta dodali Nika Barič (12) in Tjaša Gortnar (8), ki sta se pred letom dni iz mesta v Savinji odpravili v Rusijo oziroma ZDA. Celjanki Evi Komplet se tokrat ni uspelo vpisati med strelke. Tretjo tekmo bodo izbranke selektorja Borisa Zrinskega odigrale jutri v Slovenskih Konjicah z Nizozemkami (18.00).
DŠ
CC
Ženski finale do 63 kg je bil Sankakujevski, med Tino Trstenjak in Nino Miloševič.
CINKARNA
Finalistka OI v Sydneyu Anja Valant V( letih pa mora priznati premoč Snežani
kljub vsemu je njen vzpon v tej sezoni očiten. »Za to sta dva poglavitna razloga. Zelo prizadevno sem vadila, trener Matej Juhart pa je očitno program dela zadel >v nulo<. Končno se mi je prekrilo več stvari, upoštevati je treba moje nove izkušnje. Še za leto dni sem namreč starejša!« Nato je ocenila svoj tek. »V Velenju me je motil veter v prsi, pa še četrto oviro sem skoraj odnesla s seboj. A nič ne de, bo že bolje.« In res, na finalu APS, ko je bil veter njen zaveznik, je tekla le 11 stotnik počasneje od 13 sekund. »Letos moram pod >magično mejo<. Če bi lahko izbirala kdaj in kje, bi dala prednost olimpijskim igram v Londonu pred evropskim prvenstvom,« je dejala vse bolj prikupna Marina.
>Program< ostal cel
Svetovni prvak v skoku s palico med mlajšimi mladinci Robert Renner je ubral
Ko ni pravega občutka, se pripetijo Renner je hitro pozabil na velenjsko dni kasneje.
>razi« Ratejeve, tennerja
Martino Ratej so na 17. mitingu ob dnevu rudarjev pozorno opazovale vse tekmice.
Marinino pot in prav tako »k sebi prišel« v Mariboru. Med tednom Ob jezeru v idealnem vremenu ni uspel sestaviti
skoka med ogrevanjem ... Z glavama sta na tribuni zmajevala trener Milan Kranjc in oče Darko Renner. Pa pet metrov in pol je preskočil sredi Innsbrucka, v Velenju pa se je moral zadovoljiti s 500 cm. »Že na treningih mi ni uspel spodoben skok. Izgubil sem pravi občutek, tega ne znam pojasniti. Bil sem zelo motiviran, vseeno je sledilo veliko razočaranje. Do svetovnega prvenstva v Barceloni bom moral očitno še veliko postoriti,« je skrušeno razlagal Robert, ki je po zadnjem neuspešnem poskusu zalučal palico na tekaško stezo. Oditi sploh v Maribor že čez dva dneva, to vprašanje se je takoj izposta-
CINKARNA
tudi vratolomni skoki. Toda Robert zgodbo in se znova dokazal le dva
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
slepec je še vedno konkurenčna, pri 34
i Rodič in predvsem Mariji Šestak. Marini Tomič je letos uspelo vse teke opraviti brez večjega spodrsljaja.
Priznanja je podelil uspešen celjski rokometni vratar Aljoša Rezar, ki ga v RK Celje niso več želeli, nato pa se je odlično znašel pri nemškem Gummersbachs
Letos osnovnošolci še posebno uspešni
Športna zveza Celje je v sodelovanju z Osnovno šolo Hudinja že 15. zapovrstjo podelila priznanja najboljšim celjskim osnovnošolskim športnikom, ki so dosegli odmev-nejše rezultate.
Najboljše mlade športnike v občini Celje so izbrali športni pedagogi na vseh desetih celjskih osnovnih šolah. Tako je na vsaki šoli priznanja prejelo po šest učencev, trije dečki in tri deklice. Kot je povedal strokovni delavec na Športni zvezi Celje Bogdan Povalej, so bili celjski osnovnošolski športniki v letošnjem šolskem letu še posebej uspešni, saj je priznanja preje-
lo kar 73 članov celjskih društev. Spodbudno je, da so kar tri ekipe dosegle naslov državnih prvakov, in sicer rokometašice, rokometaši in košarkarice. »Letošnje leto je rekordno, saj že dolgo nismo imeli osvojenih treh naslovov državnih prvakov v kategoriji mlajših kadetov,« je povedal Povalej in dodal, da gre posebno priznanje tudi trenerjem in učiteljem, ki mlade športnike vzpodbujajo in usmerjajo na njihovi športni poti. Vsak mlad aktiven športnik je mladostnik manj, ki bi lahko podlegel slabim vplivom ulice.
ŠO, foto: GrupA
vilo. Toda tam je Renner, eden izmed največjih slovenskih atletskih talentov, ki si očitno želi le naprej in naprej, preskočil zelo solidnih 530 cm. Torej se mu, na srečo, »program ni sesul«. Zgodovina pa nas uči, da je disciplina skok s palico najbolj kompleksna in da se v njej dogajajo največja presenečenja. 18-letnemu Celjanu do olimpijske norme manjka zgolj decimeter! Se vam v tem obdobju ne bi >zmešalo<? Robertu se ne bo, ko olimpijske igre sploh niso prioriteta, pa tudi medalja na mladinskem SP ne. To pa si bo moral razložiti tudi sam ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Priznanja so prejeli - I. OŠ Celje: Kaja Štante, Tea Jeršič, Neža Hohnjec, Davor Kavčič, Lan Vunderl in Luka Lilija Sotlar; II. OŠ: Katja Stisovič, Teja Toplak, Tjaša Ovčar, Lan Strmole, Alen Denac, Aljoša Stropnik; III. OŠ: Monika Rednak, Lana Skok, Hanna Dolar, Mirnes Medič, Claudiu Chiritoiu, Simona Žibret, IV. OŠ: Nina Grušovnik, Maruša Udrih, Martina Zakšek, Ilijaz Krantič, Aleksej Muhič; OŠ Hudinja: Iza Cvikl, Zala Pučko, Ana Krajnc Zagrušovcem, Jan Kokalj, Jan Vukovič, Timotej Drobinc; OŠ Lava: Klara Toplak, Lara Guček, Eva Slokan, Domen Arnšek, Janez Pišek, Gregor Vinko; OŠ Frana Kranjca: Iza Kragl, Klara Drofenik, Neža Arnol, Jan Bonajo, Amadej Goručan, Luka Lupše; OŠ Frana Roša: Nuša Pintar, Tara Bosil, Urša Červan, Tobias Cvetko, Doni Zymeri, Jan Juršič; OŠ Ljubečna: Julijana Kruder, Eva Peserl, Leeloo Obrul, Amadej Brecl, Jan Sivka, Rok Du-spara; OŠ Glazija: Teja Vodeb, Jasmina Krajnc, Laura Aleksencev, Gregor Kladnik, Qlirim Morina, Klavdi Zorko.
prijave do 22. junija 2012 ustvarjalne delavnice Tlip pTT^

športne aktivnosti pravljične urice otroške igre
se in se ...
j2Tao 06. in od 27. do 31. avgusta
040 50 20 60
www.top-fit.si

Ni ga čez Piknik Katrce
Radia Celje!
Veselilo se je mlado in staro. Otroci so rajali s palčkom Pravljičarjem.
f- tMHffinSS
trce v Vojnik prišel s svojo družino. Hči spremljala tudi na odru in požela bučen
Ob razigranih ritmih nastopajočih so marsikoga zasrbele pete. Kljub nedeljskim temperaturam, ki so se povzpele nad 30 stopinj Celzija.
Št. 48 - 19. junij 2012
Pa smo pod streho spravili že šesti Piknik Katrce Radia Celje! Nedeljska prireditev je znova privabila nepregledno množico obiskovalcev, željnih zabave in prijetnega druženja. In slednjega resnično ni manjkalo. Na odru se je zvrstilo preko 30 glasbenih točk slovenskih izvajalcev zabavne in narodnozabavne glasbe, presenečenja so se vrstila eno za drugim, dobra volja pa ni pojenjala vse do jutranjih ur.
Foto:
NATAŠA MÜLLER
16
ZA ZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Poznate svoje pravice?
V primeru kršitev poiščite pomoč zastopnice bolnikovih pravic
Vsak bolnik ima svoje pravice, ki so zapisane v Zakonu o pacientovih pravicah. V primeru kršitev ali suma kršitev lahko bolniki pomoč poiščejo pri zastopnikih bolnikovih pravic. Na celjskem območju te pravice že nekaj let ščiti varuhinja Biserka Inkret, ki se ji je pred kratkim pridružila še Olga Petrak.
Delo zastopnika omenjenih pravic je za bolnike brezplačno in zaupno. Zastopnik bolniku svetuje in mu nudi strokovno pomoč, po pooblastilu ga lahko tudi zastopa pri uresničevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. Biserka Inkret pravi, da se bolniki vedno bolj zavedajo svojih pravic, prav tako so se te pravice že dodobra
m
Dr. PÉRNAT
32/252 32 55,01/51915 P
www.pirnat.si
Dr. Pirnat d.o.o.. RezJagova 29, Maribor
zasidrale v zavesti izvajalcev zdravstvenih storitev.
Različne pritožbe
Prav zato zastopnikom bolnikovih pravic dela ne zmanjka. Inkretova je v letu 2011 obravnavala 746 primerov. Najpogosteje bolniki njeno pomoč poiščejo zaradi neprimernega odnosa zdravstvenih delavcev in sodelavcev, takšnih primerov je bilo lani 219. Kot pravi zastopnica, se večina tovrstnih pritožb reši z neformalnim posredovanjem in mediacijo. V kratkem času so rešene tudi pritožbe v primerih kršenja dostopa do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Med

Ste vedeli?
Človeško telo sestavlja 206 kosti.
Najmanjša kost je stremence, ena od ušesnih koščic v srednjem ušesu, ki meri približno 3 milimetre. Najdaljša kost je stegnenica, ki meri približno četrtino telesne višine. Človek ima ob rojstvu sicer okoli 300 kosti, a se nekatere med odraščanjem zarastejo.
Maribor,Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
Z mobilno aplikacijo do zdrave kože
V petek, 15. junija, smo obeležili že tretji dan zaščite pred soncem. Letos je bil posvečen predvsem vplivu pretiranega izpostavljanja soncu na staranje kože.
Letošnja novost dneva za- aplikacija. Uporabnik ustvari ščite pred soncem je mobilna svoj profil, aplikacija pa ga
Nasvet
Poskrbite, da boste v telo vnašali dovolj magnezija.
Magnezij je v telesu nepogrešljiv. Sodeluje pri številnih biokemičnih procesih, kot sta sinteza beljakovin ter presnova ogljikovih hidratov in maščob, zagotavlja nemoteno delovanje živcev in mišic, pripomore k trdnim in močnim kostem ter ščiti pred strdki v žilnem sistemu. Magnezij - potrebujemo ga dobrih 300 gramov na dan - v telo vnašamo s prehrano, največ ga je v zeleni listnati zelenjavi, koruzi, bananah, jagodičevju, soji, arašidih in lešnikih ter v nekaterih mineralnih vodah. Če s prehrano v telo ne vnesemo dovolj magnezija, je mogoče zadostno količino tega minerala zagotoviti tudi s prehranskimi dopolnili, dodatno količino magnezija pa potrebujejo športniki, nosečnice in doječe matere.
In kako veste, da v vašem telesu primanjkuje magnezija? Pogosti so mišični krči, posebej v mečih, mravljinčenje, glavoboli, nespečnost, lomljivi nohti, razdražljivost, utrujenost ter motnje spomina in koncentracije.
ci čakalne sezname še vedno vodili nepravilno in netran-sparentno.
Zastopnica je lani obravnavala še 166 pritožb zaradi odločb o zavrnitvi zdraviliškega zdravljenja, nepriznavanja pravice do invalidnosti in invalidske upokojitve ter prenehanja delovnega razmerja zaradi bolezni.
Kriza poglablja težave
Zastopnik bolnikovih pravic začne postopek na pobudo ali pritožbo bolnika, s svojim delom pa rešuje konkretne kršitve in težave. Včasih, kot pravi Inkretova, zastopniki
Zastopnici bolnikovih pravic Biserka Inkret in Olga Petrak delujeta na območju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki deluje za deset upravnih enot: Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Na tem območju živi kar 300 tisoč prebivalcev.
Mag. Biserka Inkret (foto: SHERPA, arhiv NT)
51 lanskimi pritožbami se jih je največ nanašalo na težave z vpisom in zdravljenjem pri zobozdravniku, precej je bilo tudi primerov, ko je osebni zdravnik zavrnil bolnika in ga zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ni želel več zdraviti. Tovrstne težave zastopniki rešujejo predvsem v sodelovanju z direktorji in vodji pri posameznih izvajalcih.
Trši oreh je obravnava kršitev pravice do primerne, varne, kakovostne, pravočasne in ustrezne zdravstvene oskrbe. Tovrstnih primerov je bilo lani 209. Ta skupina pritožb je po besedah Inkretove najzahtevnejša za reševanje, saj so bolniki pogosto nezadovoljni z zdravstveno obravnavo, medtem ko zdravstveni izvajalci trdijo, da z oskrbo ni bilo nič narobe in da so spoštovali vse strokovne standarde in protokole. Pomembna skupina pritožb so še predolge čakal-
Olga Petrak (foto: GrupA)
ne dobe, pri čemer zastopnica bolnikovih pravic opozarja, da bolnik, ki je naročen na zdravstveno storitev, na primarni ravni (osnovna zdravstvena in lekarniška dejavnost) na obravnavo ne sme čakati več kot 20 minut, na sekundarni (specialistične ambulante, bolnišnice) in terciarni (klinike in inštituti) ravni pa ne več kot 60 minut. Pri delu je Inkretova sicer ugotovila, da so v letu 2011 nekateri izvajal-
Zakon o pacientovih pravicah je Slovenija sprejela leta 2008. Sestavlja ga 92 členov, objavljen pa je v uradnem listu številka 15/2008 11. 2. 2008. Dostopen je na spletni strani uradnega lista.
obravnavajo tudi obsežnejša vprašanja, ki so pomembna za varstvo bolnikovih pravic in na katera jih opozarjajo društva, združenja in ostale organizacije.
Biserka Inkret ob tem poudarja, da so zdravstvene sto-
ritve dobrine, ki so omejene, saj so odvisne od tehničnih, kadrovskih in finančnih zmožnosti zdravstvenega sistema. Dodaja, da se v kriznih časih, ko država varčuje tudi v zdravstvu, težave tako bolnikov kot izvajalcev zdravstvenih storitev zagotovo povečajo. Kot še ugotavlja Inkretova, je večina težav in pritožb, ki jih obravnavajo zastopniki bolnikovih pravic, sicer posledica sistemskih napak in načina dela, ne pa odnosa in napak zdravstvenega osebja. Zato poudarja pomen razvoja novih kliničnih poti ter preoblikovanje in posodobitev obstoječih. Prav tako bi bilo po njenih besedah treba vzpostaviti sistem za merjenje napak pri posameznih izvajalcih.
Varuhinji bolnikovih pravic lahko najdete v pisarni zavoda za zdravstveno varstvo v Ipavčevi ulici v Celju. Obiščete ju lahko od torka do petka, medtem ko lahko ob ponedeljkih za pomoč zaprosite po telefonu (03) 425 11 61. Odgovarjata tudi na elektronsko pošto biserka.inkret@zzv-ce.si in olga.petrak@zzv-ce.si.
opomni, kdaj naj obnovi svojo zaščito pred soncem. Pri tem aplikacija upošteva dnevni UV-indeks, tip kože posameznika, zaščitni faktor, ki ga uporablja, ter aktivnosti, ki jih izvaja. Namestitev aplikacije je enostavna in je mogoča na spletni strani www.zascitapredsoncem.si.
Fotostaranje, kot imenujemo staranje kože zaradi pretirane izpostavljenosti soncu, je, kot poudarjajo dermatove-nerologi, najbolj vidno pri ljudeh s svetlo poltjo. Čeprav je podobno biološkemu staranju kože, ga je mogoče prepoznati predvsem po nastanku rjavih lis na hrbtu, zgornjem delu trupa, ramenih, obrazu in vratu, pri čemer je treba upoštevati, da so posledice vidne šele po desetletju ali celo kasneje. Pospešeno staranje kože seveda ni edini negativen vpliv izpostavljenosti nevarnim UV-žarkom. Sonce lahko namreč močno poškoduje kožo in med drugim pripomore k nastanku kožnega raka. Ko je sonce najmočnejše, se je zato treba zadrževati v umetni ali naravni senci, priporočljivo je nositi klobuke in lahkotna oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, na izpostavljene dele kože pa redno nanašati zaščitno kremo s primernim faktorjem.
Zaključna prireditev devete akcije zdravega skupinskega hujšanja Novega tednika in Radia Celje
TOREK, 19. JUNIJ, OB 18. URI
V CITYCENTRU CELJE
Olasbena gostja: Manuelajlrečko
z Novim tednikom in Radiem Celje
MS®
□ □
city/center
vse najboljše
ZVESTI NAROČNIKI
Težko pričakovano sonce je barvalo tudi naš obisk pri Darinki in Jožetu Bidru.
Časopis tudi v inovativni družini
Pri nekaterih hišah je naš časopis kot neke vrste ritual, saj domače spremlja že dolga leta. Podobno je tudi pri Bidrovih na Dol-Suhi, v občini Rečica ob Savinji. »Novi tednik je imela naročen že moja mama, potem pa sem ga kar prepisal nase,« je omenil Jože, o katerem smo sicer tudi v našem časopisu že večkrat pisali. Nič čudnega, saj daleč naokoli velja za izkušenega inovatorja, ki je s številnimi praktičnimi izboljšavami olajšal delo z različnimi kmetijskimi stroji.
Bidrova, Darinko in Jožeta, vrnil s krajšega sprehoda po smo zmotili v zgodnjih dopol- bližnjem gozdu. Čeprav se je danskih urah, ko se je Jože domov vrnil s tremi jurčki, je
zatrjeval, da je več vredno, da greš v naravo in na sprehod, kot pa da kaj nabereš. Kot po navadi se je ustavil ob bajerju oziroma manjšem ribniku, ki ga je uredil sredi gozda. »Tako po upokojensko preživim kar nekaj časa. Sem popolni pen-zionist, kar se tiče skrbi, kar pa se tiče dela, ne morem iz svoje kože,« se je prešerno
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Urška Selišnik je bila tokrat na Dol-Suhi.
nasmejal Bider, ki za svoje inovacije še vedno prejema različna priznanja. »S priznanji je tako, da lahko dobiš kakšno srebro, vendar je potem odvisno, kako gre stroj v promet. Seveda je veliko vredno, da se priznanje pozlati.«
Na Bidrovi kmetiji je tako bilo ob kmetijstvu še vedno »nekaj zraven«. Začetki
podjetja segajo v leto 1970, ko je Jože izdelal prvi me-šalnik gnojevke na traktorski pogon. »Ob kmetovanju so se pojavljali problemi in rojevale nove ideje.« Tako je nastalo preko 52 inovacij, od katerih so bile štiri patentno, nekaj pa je bilo modelno zaščitenih. Nekatere stroje so po licenci izdelovali tudi drugi obrtniki. Jože Bider je bil vseskozi član zveze inovatorjev in pod tem okriljem tudi vodil svojo dejavnost. Ko je potreba po proizvodih naraščala, so povečali poslovne prostore.
Leta 2002 je dejavnost prevzel sin Bojan, v podjetju pa sedaj izdelujejo peči za lesno biomaso. Drugemu sinu, Robertu, so prepustili kmetijo. Na okoliških travnikih se poleti pasejo telice, sicer pa Robert daleč naokoli melje biomaso, tako da je krog pri Bidrovih skoraj zaključen. »Mladi morajo zagrabiti, saj so izobraženi in podjetni. Meni je sedaj veliko bolje, saj ni skrbi za delavce, material, plače, inšpektorje ... Posel pa mora biti, sploh danes, ko je hudo za denar. In dobro je, da je kmetija živa,« je pripovedoval Jože in dodal, da sta kmetija in podjetniško delo že od nekdaj terjala veliko znanja in prilagodljivosti.
Branje v tišini
»Za danes bi rekel, da so ljudje nekoliko razvajeni. Nekaterim verjamem, da je res težko, vendar pa je
dela še veliko, če ga hočeš videti. Ker se ukvarjamo z biomaso, vidim, koliko lesa leži po gozdovih. Samo pri-pogniti se je treba, pa imaš cent,« je razmišljal Jože med listanjem Novega tednika. »Kak večer sedem na stol, vzamem časopis in izključim televizijo, potem pa v miru berem. Berem tisto, kar mi je všeč, s televizijo pa je tako, da moraš poslušati tudi tisto, kar ti ni všeč. Potem jo pač ugasnem - sekiram se ne, ni mi pa tako hudo, da bi moral vsevprek kritizirati.«
»Včasih je težko celega prebrati,« je nadaljevala Darinka, ki je bila tudi med udeleženkami izleta 100 kmečkih žensk na morje. Kupone je pošiljala zase in za svojo mamo, ki je živela v Kavčah pri Velenju. »Druga za drugo nisva vedeli, da sva izžrebani. To sva ugotovili šele potem, ko sva se srečali na avtobusni postaji v Celju, od koder smo se potem odpeljali proti morju. Lepo je bilo.«
Med klepetom je Jože pokazal maklen, v katerega se je zarasla železna palica in sedaj stoji pred izjemno lepo urejeno Bidrovo domačijo, na mizi se je znašla okusna potica ... In znova smo spoznali, da je druščina naših zvestih naročnikov pisana, prijetna in bogata. Pa ne govorimo o denarju, temveč o drugačnem bogastvu, ki nas vse plemeniti.
URŠKA SELIŠNIK
Daril ni manjkalo
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
V reportažah z novoletnih obiskov v celj -ski porodnišnici je zapisanih tudi veliko zanimivosti o tistih, ki so kot dobrotniki sodelovali v akciji z različnimi darili za novorojence in mamice. Med njimi so bila tudi podjetja, ki jih danes ni več.
-	Leta 1971 sta Anico Mohorko iz Rakovelj pri Braslovčah z novorojenko med drugimi obdarovala tudi Skupščina občine Celje in Trgovsko podjetje Tkanina. Za Novi tednik je fotografiral Janez Sever.
-	Leta 1973 je LB podružnica Celje darovala 500 din, Trgovsko podjetje Moda s poslovalnico Baby pa večji paket z otroško opremo, ki ga je dobila Matilda Trnovšek za Veroniko.
-	Leta 1984 je Lesna industrija Bor Laško podarila posteljico Anici Ozvaldič iz Džur-manca, ki je rodila Martino.
-	Leta 1985 je Marjana Pirš za hčer med drugim dobila posteljico Savinje Šempeter, ki je bila kot najboljši tovrstni izdelek nagrajena na sejmu v Beogradu. Trgovskemu podjetju Moda so se priključili Libela, Aero .
-	Leta 1988 je pri novoletni akciji sodelovala Celjska občinska skupščina, darilo pa sta poslala predsednik Skupščine Tone Zimšek in predsednik IS Miloš Pešec za Heleno Peč-nik s hčerjo Karmen iz Radmirja.
-	Leta 1992 in 1993 je bil pri akciji ponovno Bor Laško z otroško posteljico.
-	Leta 1999 je bil prvič zraven župan MOC Bojan Šrot.
-	Leta 2001 je Magdaleni Hrastnik iz Stopc s hčerjo Zofijo v porodnišnici čestital tudi župan Občine Laško Jože Rajh, navzoči pa so bili tudi podžupanja MOC Janja Romih, direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin in drugi.
-	Leta 2002 so med drugimi sodelovali tudi podžupan MOC Marko Zidanšek, direktor Splošne bolnišnice Celje Samo Fakin, direktor NT&RC Srečko Šrot in drugi.
-	Že desetletja sodeluje pri obdarovanju novorojenčkov Banka Celje.
TV
Prva novorojenka v letu 1988 je bila Karmen iz Radmirja, ki se je rodila mamici Heleni Pečnik (levo). Ob njej Marija Kapus s sinom Boštjanom z Vranskega
Končno manj tolerance do pijanih voznikov
Vedno večja grožnja v prometu: mamila!
Na celjskem območju že tretje leto svoje delo nadaljuje posebna skupina policistov, ki naj bi delovala izključno na področju nadzora prometa. Resda se je število policistov v ekipi nekoliko zmanjšalo, kar pa ne pomeni, da kršitelji ostanejo nekaznovani. Analiza dela teh policistov je pokazala veliko pozitivnih učinkov, saj so iz prometa v zadnjih dveh letih in pol uspeli izločiti veliko pijanih in arogantnih voznikov, ki so ogrožali sebe in ostale.
Da je bila ideja o ustanovitvi takšne skupine več kot dobrodošla, kaže tudi to, da je slovenska policija takšne specializirane enote uvedla v vseh policijskih upravah. Način dela skupine so povzeli tudi policisti v prometnih patruljah
na policijskih postajah, kar pomeni, da bistvene ločnice v razliki dela zdaj ni več. Je pa ostrejši nadzor nad prekrškar-ji, opozarja komandir Postaje prometne policije Celje Edi Baumkirher. Ob tem dodaja, da se učinkovitost takšnega v
strožji nadzor prometa usmerjenega dela opazi na terenu, saj je na cestah manj pijanih voznikov. Policisti imajo glede na novo zakonodajo več možnost takojšnjega ukrepanja. Od takojšnjega odvzema vozniškega dovoljenja in vozila do ovadbe (ne le globe za prekršek) tudi v primeru prometne nesreče z gmotno škodo, kadar je vzrok zanjo večja kršitev. Maja letos je namreč zakonodajalec spremenil kaznivo dejanje predrzne vožnje v »nevarno« vožnjo in tako raz-
Komandir Postaje prometne policije Celje Edi Baumkirher
Alkohol ubija
Lani se je na območju Policijske uprave Celje zgodilo 5,7 odstotka več prometnih nesreč kot leto prej. Bilo je manj smrtnih nesreč, nekoliko pa se je povišalo število poškodovanih. Smrtne nesreče so se zgodile na območjih Rogaške Slatine, Mozirja, Laškega, Slovenskih Konjic, Velenja, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja.
Med vzroki za trčenja še hitrost, zaradi katere je umrlo vedno prevladujejo neprila- tudi največ udeležencev, nepra-gojena oziroma prekoračena vilna stran in smer vožnje, neu-
poštevanje pravil o prednosti in nepravilni premik. Glavne ceste so terjale 8 smrtnih žrtev, naselja brez uličnega sistema 5, regionalne ceste 2 ter lokalne ceste in avtocesta po 1 smrtno žrtev. Skrb vzbujajoč je še vedno podatek o deležu alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. 20 odstotkov vseh nesreč s smrtnim izidom so povzročili pijani vozniki.
Še hitrejše
Stanje v prometu je tudi odraz stanja naše družbe, pravi vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Celje Elvis A. Herbaj: »Tudi naši zanamci se bodo morali krepko ukvarjati predvsem z vrednotami. Ko se dojemanje in sprejemanje vrednot na splošno spremeni, pride do sprememb v družbi. Vsa leta smo vlagali tudi trud v preventivo, ne le v ukrepe in kazni, ki so včasih previsoke. Ljudje so počasi, ampak zelo počasi vendarle začeli spreminjati svoje poglede, določene stvari v prometu dojemati kot nesprejemljive. Mislim pa, da je iluzija, da so vsi udeleženci v prometu
spremenili svoje prepričanje, ampak da ravnajo drugače predvsem zaradi strahu pred kaznovanjem. Smo ljudje, ki smo svoja ravnanja v prometu spremenili, ker verjamemo v vrednote, so ljudje, ki so spremenili ravnanje zaradi strahu pred kaznijo, in so ljudje, ki jih ne ganejo ne smrtne prometne nesreče ne kazni. Hitrost ukrepanja je tudi tista, ki vpliva na zavedanje ljudi, da alkohol, divjanje ali drugi hudi prekrški ne spadajo na cesto. Čeprav so danes postopki res hitrejši kot pred časom, še vedno ni >to to<, še vedno namreč traja dva ali tri mesece, preden nekdo dobi domov kazen za prekršek, ki
Mag. Elvis A. Herbaj (foto: GrupA, arhiv NT)
ga je storil. Če bi bil človek kaznovan ali vsaj opozorjen takoj, ko stori nekaj narobe, bi veliko hitreje dojel, kaj je storil narobe, in tega morda ne bi več ponavljal.«
širil možnosti kaznovanja. In kazen ni majhna, saj je zagrožen tudi večletni zapor. Kljub temu, da je pijancev na cestah manj, pa se ti še vedno nekoliko več kot drugje pojavljajo na območju Šmarja, Rogaške Slatine, Šentjurja, Mozirja in predvsem Žalca, pojasnjuje Baumkirher.
Vsaka žrtev prometne nesreče je preveč, vendar velja ocena, da je na splošno prometna varnost v zadnjem obdobju najboljša v zadnjih 30 letih na Celjskem. »Zmanjšalo se je število najhujših prometnih nesreč, malo več je bilo hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, manj pa lahko telesno poškodovanih in mrtvih.
Med pijanimi vozniki je manjši delež žensk, toda statistika kaže, da tiste, ki jih policisti ustavijo, vozijo z visoko stopnjo alkohola v krvi.
Zaradi ponovne spremembe zakonodaje smo zabeležili malo več prometnih nesreč z gmotno škodo. Poostrene nadzore smo izvajali s spremenjeno metodologijo, saj smo delo vseh patrulj usmerili na ožji del ene ali dveh policijskih postaj, nadzori pa so bili usmerjeni v ugotavljanje tistih kršitev cestno-prometnih predpisov, ki so poglavitni vzroki prometnih nesreč oziroma njihovih posledic,« je ocena policije lanskega stanja na Celjskem.
Učinek specializirane skupine policistov, ki dela v nadzoru prometa, je tudi, da ljudje zdaj veliko več in hitreje pokličejo policijo in prijavijo objestne voznike, ki jih opazijo na cesti. Veliko bolj so pripravljeni tudi pričati v postopkih zoper kršitelja, kar je bila prej redkost, predvsem zaradi strahu prič. Kot smo pisali lani, se je povišalo število pisem, ki jih policiji pišejo občani in v njih navajajo, kakšne prekrške stori nekdo iz njihove okolice.
SŠol, foto: SHERPA
Problem na cestah, ki se poleg alkohola še pojavlja, so mamila. Vozniki so najpogosteje pod vplivom marihuane, tudi kokaina in ostalih prepovedanih drog. Ker naj bi bilo tega vedno več, bo morala država začeti razmišljati o dodatnih ukrepih tudi na tem področjih, svari policija. Policija sicer ima naprave in usposobljene policiste za presojo, ali kdo vozi pod vplivom droge, vendar očitno ne dovolj.
Ana Razbornik. V času kaznivega dejanja se je pisala Jerman.
WM
Pustila ga je v mlaki krvi
Na sodišče pet let po umoru
Do konca junija naj bi 61-letna Ana Razbornik z območja Marija Reke pri Preboldu priznala krivdo za umor svojega partnerja. To kaznivo dejanje naj bi storila junija 2007, ko naj bi ga umorila s kuhinjskim nožem. S priznanjem krivde bo s tožilstvom po vsej verjetnosti sklenila sporazum, na podlagi katerega bo le-to sodišču predlagalo nekoliko nižjo kazen, kot bi jo obtožena dobila, če bi se za umor partnerja začelo sojenje.
Umor se je zgodil junija pljuč in srca. Pri obdukciji
2007 v hiši, kjer je Razbor-nikova živela s partnerjem. Med sporom naj bi zvečer v roko vzela kuhinjski nož in z njim napadla Zemeta ter ga zabodla v prsni koš. Ko je padel na tla, naj bi ga v besu večkrat zabodla. Poškodovani naj bi umrl v nekaj minutah zaradi krvavitev iz
so ugotovili, da je imel več vbodnih in vreznih ran tudi na glavi. Morilski nož naj bi nato umila in partnerja pustila v mlaki krvi. Da je moški mrtev, naj bi šele čez nekaj ur omenila sinu, ki je ponoči prišel domov. Celo kriminalisti so jo po zaslišanju spustili domov, šele nato
je preiskava pokazala, da naj bi ga umorila ona, zato so jo kasneje pridržali. V ozadju naj bi bilo partnersko nerazumevanje, saj naj bi se Zeme od nje že poskušal odseliti. Soditi so ji začeli že leta 2009, vendar se je zapletlo z okuženostjo senata, saj so se v kazenskem spisu pomotoma znašle listine, s katerimi se senat takrat ne bi bi smel seznaniti. Razbor-nikova, ki se je v času umora pisala Jerman, je bila nekaj časa tudi v priporu. Zdaj je na prostosti.
SŠol
Foto: SHERPA
Zbil
kolesarja
V četrtek se je v križišču Ljubljanske ceste in Ceste Leona Dobrotinška v Šentjurju zgodila hujša prometna nesreča.
22-letni voznik osebnega vozila je pri zeleni luči v križišču zavijal levo na Ljubljansko cesto, ki jo je v istem trenutku prav tako pri zeleni luči prečkal kolesar. Voznik je izsilil prednost kolesarju, trčil vanj, ta pa je padel in se huje poškodoval. Voznik osebnega vozila je kolesarja po nesreči odpeljal v zdravstveni dom, od koder so ga napotili v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
niovite

□dd
Plesna dediščina
Nedelja, 6. maja, je bila v Novi Cerkvi obarvana z nastopi folklornih skupin. Predstavile so se skupine iz Socke, Galicije, z Vranskega, iz Keblja, s Ponikve pri Žalcu in iz Osnovne šole Vojnik. Zaigrali pa so trio Mladi gasilci in Klateži.
Skupine so s plesom obudile kulturno-plesno dediščino naših krajev kljub temu, da nam je vreme malo ponagajalo. S plesi in z glasbo smo dežne kaplje pregnali in prireditev vseeno uspešno pripeljali do konca. Odločili smo se, da se naslednje leto zopet srečamo »v lepšem vremenu« in še večjem številu. Hvala vsem nastopajočim, da so nam polepšali konec tedna.
ZVEZDANA GAL
Evropski parlament gostil gimnazijce
Gimnazija Celje - Center se v okviru pestre mednarodne dejavnosti aktivno vključuje tudi v številne evropske projekte.
V zadnjem letu so se gimnazijci s Centra kar trikrat odzvali na povabilo Evropske unije, da obiščejo tamkajšnje inštitucije ter prisluhnejo različnim predavanjem o evropskih temah. Konec maja se je v belgijski prestolnici mudil 3.e-razred, ki je bil tudi ena prvih slovenskih skupin v novoustanovljenem centru Parlamentarium, kjer so se dijaki v večurni vodeni simulaciji poskusili v vlogi evroposlancev. Čas v Bruslju so izkoristili tudi za številne oglede.
Dobro sodelovanje Gimnazije Celje - Center z Evropskim parlamentom je v veliki meri zasluga odličnega Debatnega kluba, ki že vrsto let deluje v šoli. Mladi debaterji dosegajo najvišje uspehe na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Tudi v letošnjem šolskem letu sta bila dva dijaka z GCC člana državne reprezentance, ki se je udeležila svetovnega debatnega prvenstva v Južni Afriki (januar 2012), sicer pa je eden letošnjih dosežkov kluba, poleg prvih mest na nacionalnih turnirjih, tudi 3. mesto na mednarodnem debatnem turnirju, ki je vsako leto v Ljutomeru.	IM
Maj in starša
Ganljiv zaključek akcije
V Srednji zdravstveni šoli Celje se je končala akcija Pomagajmo Maju. Člani gledališke skupine z mentorico so pripravili zaključno prireditev, kjer so za Maja, njegove starše, za vse sodelujoče, za ustanove, ki so zbirale zamaške, za predstavnike vseh razredov pripravili kulturni program, ki ga je vodila članica gledališke skupine, dijakinja Barbara Skutnik.
Poročilo o akciji je pripravil dijak in vodja akcije Milan Ninić. Na prireditvi so se zahvalili vsem, ki so pri akciji pomagali in predali denar, ki so ga s prostovoljnimi prispevki zaposlenih in dijakov zbrali za Maja. Trenutek ganljivosti je nastopil, ko sta pred zbranimi spregovorila tudi Majeva starša in se zahvalila vsem, ki imajo tako veliko srce, da pomagajo. Po prireditvi je Maj tudi obiskal vse razrede. S svojim nasmehom, z otroško radoživostjo in s prikupnostjo je pustil poseben pečat. PM
Prijetno druženje ljudi dobre volje
Avtobus je pripeljal nogometaše iz Hrvaškega Zagorja na povratno šesto tradicionalno druženje nogometnih veteranov in ljudi dobre volje. Zbrali smo se na Sladki Gori, bilo nas je 32, tam smo tudi odigrali nogometno tekmo.
Zaradi osvežitve je bila tekma večkrat prekinjena, da smo pridobili nazaj izgubljeno tekočino. Po končani nogometni tekmi (rezultat je bil najmanj pomemben) smo se odpeljali z dvema minibusoma na drugi del druženja - v planinski dom na Boču. Tam smo se pomerili v vleki vrvi. Dan smo nadaljevali s prijetnim druženjem ob izbranih dobrotah kuhinje na Boču in ob žlahtni kapljici. Druženje ob harmoniki in petju je trajalo dolgo v noč. Ob slovesu smo si ob stisku rok zaželeli srečno in nasvidenje do naslednjega druženja, ki bo čez Sotlo prihodnje leto.
ŠTEFAN NOVAK
20
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Mediatorji ponovno na Gori Oljki
Ne poznam nikogar, ki se raje prepira z ljudmi okoli sebe, kot da bi z njimi delil nasmehe. Ravno zato se je to leto kar 12 učencev OŠ Polzela prijavilo v program vrstniške mediacije. Skupaj z že obstoječimi vrstniškimi mediatorji (bilo nas je kar 18) smo se v petek, 18. maja, odpravili na Goro Oljko, da bi naši mentorici, šolski mediatorki Karmen Zupanc, dokazali, da smo res pravi za mediatorje. Media-cijski tabor je bil tokrat že tretje leto zapored.
KiiglRf «J.o.□ a.MKift,5 r
I! MM
L
vedeževanje, astrologija, feng shui
âitrûlâginjà fc DACA
^■•vrnfijoii.»
vetleževalka JASNA
VlüfÖl ^!q4r^,^k4:, kuti
astrolog DANIEL
«Irölögija fercg shu
^èdeievalka LEA
angelske karu' tigamla* karte1
v L-dwzfV.il k a
j KAHINA
ciganske karte
vedeževalka EMA
ter 01 ciganike karte
ved eževalka ANA
vedežcvalka U LA
ciganske ka'te vilinski kijuCi
Pokličite nas ceneje!
|rV/VllU|l 'F1!
fJaM.vkd
Mali godalni rokerji
Koncertna dvorana Glasbene šole Celje je bila napolnjena do zadnjega kotička, občinstvo pa je prijetno presenetil roko-vsko obarvan koncert Malega godalnega orkestra.
Sestavljajo ga predvsem učenci nižje in višje stopnje osnovnega glasbenega izobraževanja. V začetku se je predstavil s klasičnima skladbama za godalni orkester, nato pa se zavil v barve popularne pop-rok glasbe, priredbe znanih tujih in slovenskih uspešnic. Dirigentki Petri Arlati - Kovačič je odlično uspelo približati popularno glasbo klasični in obe mladim izvajalcem.
Kot solistka se je predstavila mlada, komaj 11-letna pevka Amadea Begović, sicer učenka violine v Glasbeni šoli Celje. Petja se uči pri
Ireni Vrčkovnik, na tekmovanju otroške popevke Brinjevka je osvojila 1. nagrado, na prireditvi Glas mladih Bele krajine pa 2. nagrado. Rokerski pridih koncertu je vnesla mlada rok zasedba iz Maribora Soundtopia, ki že nekaj let nastopa na raznih odrih v Mariboru. Po izvedbi popularnih pesmi, kot so Smooth criminal, kjer sta se kot solista predstavila Matej Fajst in Zlatko Kantardžić (mentor Aleksandar Kuzmanovski), Vanilija, I will always love you in drugih, je bil vrh koncerta trenutno ena najbolj popularnih pesmi Ai se eu tu pego, ob kateri se je kot solist predstavil še harmonikar Žiga Avbreht (mentor Tomaž Marčič), orkester, solisti in dirigentka pa so poželi bučen aplavz zadovoljnega občinstva.
ML
Po nastanitvi v veliko skupno sobo smo pljunili v roke ter začeli delati. Kar smo se naučili pri usposabljanju za vrstniške mediatorje, smo utrjevali. Po kvizu, ki so ga vrstniški mediatorji pripravili novopečencem, je sledila večerja, nato smo si skupaj ogledali film. Ker smo imeli veliko preveč energije, nam ni bilo do spanja. Ko sta nas učiteljici končno napodili v sobo, sta se zelo nasmejali naši logiki, saj je bilo postelj dovolj, da bi vsak spal na eni, mi pa smo se kot sardelice v konzervi natlačili na šest postelj. Kljub trdemu delu nam je ostalo veliko prostega časa, ki smo ga seveda namenili druženju. Po kosilu smo odigrali še dve mediaciji, ju posneli, nato pa si ju skupaj ogledali ter pokomentirali.
Naš mediacijski tabor se bo vsem vtisnil v lep spomin, še najbolj pa se ga bomo spominjali devetošolci. To je bil namreč naš zadnji skupni tabor in vsi se strinjamo, da bomo takšna druženja pogrešali. Vsi vrstniški medi-torji, bodoči in že obstoječi, pa se iskreno zahvaljujemo Karmen Zupanc za podporo in spodbudo na naši media-cijski poti.
TEA ES
Mladi parlamentarci v Poreču
Konec maja se je osem učencev iz celjskih in konjiških osnovnih šol ter z Dobrne udeležilo mednarodnega tabora v Poreču, kjer je sodelovalo kar 150 otrok iz Slovenije in s Hrvaške.
Mladi parlamentarci Zala Žužek, Miha Robnik Kračun (OŠ Pod Goro Slovenske Konjice), Eva Brdnik (konjiška OŠ Ob Dravinji), Tina Rap (OŠ Loče), Lia Hofman (II. OŠ Celje), Pe-
tra Rebernik (OŠ Dobrna), Blaž Žnidarčič (OŠ Lava) in Rožle Toš (III. OŠ Celje) so se tri dni družili v Poreču v sklopu projekta Otroci in mladi ne priznajo meja, ki je plod dela Zveze prijateljev mladine Slovenije. Zaradi ustvarjanja v delavnicah, športnih iger, plesa, zabave, predvsem pa druženja z vrstniki iz Slovenije in s Hrvaške, je bilo druženje nepozabno.
MO
Mladi parlamentarci so v Poreču našli čas tudi za sladoled.
Otroci v Slivnici i zvezke
Vedno več je otrok, katerih starši le stežka priskrbijo najosnovnejše, zato so se v Vrtcu Šentjur - enota Slivnica odločili, da jim pomagajo pred novim šolskim letom. V sodelovanju z župnijsko karitas so se priključili akciji Pokloni zvezek.
V četrtek, 24. maja, so se otroci popoldne zbrali s starši in sorodniki na prvi dobrodelni prireditvi. Cilj prireditve je bil zbrati čim več zvezkov za osnovnošolce iz socialno ogroženih družin ter otroke spodbuditi k solidarnosti. Tako so obiskovalci kot vstopnico za prireditev poklonili enega ali več črtastih zvezkov. Otroci so z vzgojiteljicami pripravili čudovit program ter zbrali
zajeten kup zvezkov, za kar sta se jim zahvalila vodja župnijske karitas Peter Krč in pomočnica ravnateljice Vrtca Šentjur Albina Karmu-zel. Prireditev se je končala s pesmijo Gradim prijateljstvo z mislijo na prijatelje, ki se bodo razveselili novih zvezkov.
LIDIJA KUPEC

www.zabavazaotroke.si

NOVI TEDNIK
STIRINOZCI / INFORMACIJE
21
Torek, 19. junij: Luna bo v kvadratu z Marsom lahko prinašala napeto energijo, istočasno pa bo v dobrem aspektu s Saturnom. Z malce dobre volje in močjo pozitivnih misli boste lahko zadeve obrnili v pozitivno smer. Luna bo ob 19.35 vstopila v znamenje raka, v katerem bo močno izpostavila intuitivno stran narave.
Sreda, 20. junij: V dopoldanskem času bo Luna v napetem kvadratu z Uranom, zato bodite previdni. Malce kasneje bo nastopil še en napet aspekt, Luna v opoziciji s Plutonom, zato se bo treba zavestno truditi za pozitivno delovanje. Tudi v večernih urah bo napet kvadrat med Merkurjem in Saturnom opozarjal na blokade in nevarnosti. Bodite previdni pri vsem, kar boste počeli.
Četrtek, 21. junij: Sonce bo ob 1.10 vstopilo v znamenje raka, v katerem bo močneje izrazilo potrebo po varnosti, pojavili se bodo lahko strahovi pred prihodnostjo, močneje bo poudarjena intuicija. Venera bo v dobrem aspektu z Uranom, zato bo treba energijo usmerjati v medsebojne odnose in narediti kakšne odlične načrte za finance. Aspektu se bo pridružil tudi sekstil med Merkurjem in Marsom, zato bo akcija še toliko bolj izrazita. V popoldanskih urah bo Luna v kvadratu s Saturnom, zato bodite previdni predvsem zaradi negativne avtoritete. V večernih urah bo luna v dobrem aspektu z Marsom prinašala dobro počutje, malce kasneje pa se bo srečala tudi z Merkujem, zato bo energija pozitivna.
Petek, 22. junij: Ob 5.48 bo Luna vstopila v znamenje leva, zato bo dan ognjeno obarvan. Akcija bo prežeta z veliko mero optimizma, zato bo dan dinamičen in raznolik. V večernih urah bo Luna v pozitivnem aspektu z Uranom, zato bo večer vroč in predvsem strasten.
Sobota, 23. junij: Sobotni dan bo spontan, večjih aspektov ne bo, zato bo Luna v znamenju leva lahko prišla do izraza, akcije bodo prežete z optimizmom in željo po dinamiki.
Nedelja, 24. junij: V jutranjih urah bosta za dobro počutje odgovorna Sonce in Luna v dobrem aspektu. Luna bo ob 13.44 vstopila v znamenje device, skrbi se bodo nekoliko povečale, pokazala se bo potreba po analizi dogodkov. V večer-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,
in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
nih urah bo Luna v opoziciji z Neptunom, zato bodite pazljivi pri presoji, saj bo zmanjšana. Sonce in Luna bosta v nočnih urah v dobrem aspektu, energija se bo umirila.
Ponedeljek, 25. junij: Napet kvadrat v nočnih urah med Luno in Venero opozarja na previdnost. Kasneje bo Luna v dobrem aspektu s Plutonom prinesla kakšno rešitev na svoji krilih. Naslednji dnevi bodo zaradi kvadrata med Jupitrom in Neptunom sicer prinašali optimizem in povečano domišljijo, vendar bo moč presoje močno zmanjšana. Ob 10.02 bo nastopil Saturn direktno gibanje, kar bo močno osvobodilo vse, ki ste rojeni v tretji dekadi tehtnice. Vaše življenje se bo ponovno začelo odvijati s pospešenim ritmom.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Ben je leto dni star mešanec, ki so ga našli v občini Slovenj Gradec.
LI U BEŽEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kémkz kkye vm Mo pri Pew v pome!
za uelLhe in, male ^oâpodinj
J' • /
oaintel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
» SL« X aS
3 d "
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov trah knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za Izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
ISCEMO TOPEL DOM
Prijazni kužki na fotografijah bodo veseli svojega novega skrbnika. Čakajo ga v zavetišču Zonzani.
Prijazna Kata je mešanka, stara je okrog 3 mesece in je bila najdena v občini Celje.
Lux je mešanec, star je približno 10 mesecev. Našli so ga v občini Slovenske Konjice.
Mešanec Fego je z območja občine Rogaška Slatina, star pa je približno 4 mesece.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www. zonzani.si
DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure nad. 7. - 8. ure dsžurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 v» gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Setveni koledar
t
19 TO	korenina do 17. ure, od 18. ure cvet
20 SR	cvet
21 ČE	cvet
22 PE	list
23 SO	list do 15. ure, od 16. ure plod
24 NE	cvet do 9. ure, od 10. plod
25 PO	plod
Čas za presajanje je od 19. junija ob 24. uri do 30. junija ob 19. uri.
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
ZIDARSKA, FASADERSKA DELA - M/Ž: ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2012; IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.D., OBRTNA CESTA 16,3000 CELJE VOZNIKVIAČILCA- M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI KOSOVO, ALBANIJA, EVROPA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2012; SMS TRANSPORT, PREVOZI IN TRGOVINA, D.0.0., CESTA NA DOBROVO BI. 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; VOZNIK VLAČILCA V MEDNARODNEM PR0MET0, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2012; TALIA TRANSPORT, POSREDNIŠTVO, PREVOZI, STORITVE, D.0.0, KOCBEKOVA CESTA 8,3202 LJUBEČNA
FASADER - M/Ž; DELA IN NALOGE FASADERJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2012; IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.0.0, OBRTNA CESTA 16,3000 CELJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; AVTOMEHANIČNA POPRAVILA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2012; AV-T0ST0RITVE ČEPIN JANKO CEPIN S.P, POT V LESJE
I,3212	VOJNIK
IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE
IZVAJALCI SUHOMONTAŽNE GRADNJE, ŠTOKATERJI IPD. - M/Ž; PRIPRAVA TER POSTAVITEV K0NSTRUK-CIJE, IZGRADNJA SUH0M0NTAŽNIH STEN TER STROPOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.6.2012; PETR0NAS, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, GLEDALIŠKI TRG 7, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
LIČAR - M/Ž; RAZMAŠČEVANJE PRED PESKANJEM, 0DPRAŠEVANJE, IZPIH0VANJE PRED LAKIRANJEM, ZAHTEVNEJŠA PREDPRIPRAVA POVRŠIN ZA LAKIRANJE (KITANJE, KLEPANJE), LAKIRANJE, DELO Z ROČNIM ORODJEM, PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM, DNEVNO VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV, ČIŠČENJE DELOVNEGA OKOLJA, DROGA DELA PO NALOGO NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2012; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA 6,3000 CELJE P0CINK0VALEC III - M/Ž; DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2012; P0CINK0VALNICA, STORITVENO PODJETJE, D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA 6,3000 CELJE
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN FASDERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2012; IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.0.0, OBRTNA CESTA 16,3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VZDRŽEVALEC STROJEV ZA PREDELAVO PLASTIKE - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN NASTAVITVE STROJEV IN NAPRAV, MENJAVE STROJNIH DELOV, ZAGON OPREME (BRIZGALKE, EKSTR0DERJI), IZVAJANJE MANJŠIH POPRAVIL, STROJNA OBDELAVA MATERIALOV, KONTROLA PROIZVODNEGA PROCESA, IZPOLNJEVANJE PROIZVODNE DOKUMENTACIJE, DOSLEDNO UPOŠTEVANJE NAVODIL ZA VARNO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2012; NAVODNIK D.0.0.; NAVODNIK D.0.0, PODRUŽNICA CELJE, MEDL0G 7F, MEDL0G 7 F, 3000 CELJE
VOZNIK TAXIJA - M/Ž; VOZI TAXI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.6.2012; DUHOVNI CENTER HANA, CENTER ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE, D.0.0, PETELINŠK0VA ULICA 0,3212 VOJNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA TERENU - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA P0N0DB, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 20.6.2012; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, K0MENSKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRBI IN DNEVNIH AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, TRANSFER MATERIALA, SPREMSTVO, VODENJE EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2012; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.0.0, LAVA
II,3000	CELJE BOLNIČAR
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV VSEH KATEGORIJ NEGE IN OSKRBE, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2012; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6,3000 CELJE
KOMERCIALIST
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V AVSTRIJI - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TR] IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2.3202
LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V BELGIJI, DRŽAVLJAN BELGIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA CIPRU, DRŽAVLJAN CIPRA - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V FRANCIJI, DRŽAVLJAN FRANCIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTAV CELJE 2,3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NIZOZEMSKEM, DRŽAVLJAN NIZOZEMSKE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA VCELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NORVEŠKEM, DRŽAVLJAN NORVEŠKE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA VCELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ŠPANIJI, DRŽAVLJAN ŠPANIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA ŠVEDSKEM, DRŽAVLJAN ŠVEDSKE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA VCELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V VELIKI BRITANIJI, DRŽAVLJAN VELIKE BRITANIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012: ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA VCELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V NEMČIJI, DRŽAVLJAN NEMČIJE - M/Ž: ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TR-
ŽNIH RAZMERAH, VZDRZEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA
INŽENIR GRADBENIŠTVA
POMOČNIK VODJE OBRATA - M/Ž: VZDRŽEVANJE IN ŠIRITEV SISTEMA, IZVAJANJE HACCP SISTEMA, NADZOR OMREŽJA, VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, POPRAVILA OPREME, REDNA VZDRŽEVALNA DELA NA OPREMI, VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN DRUGA DELA KI SODIJO V OPIS DELOVNEGA MESTA, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 21.6.2012: VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, D.0.0., LAVA 2 A, 3000 CELJE DOKTOR ZNANOSTI
VISOKOŠOLSKI UČITELJ UNI ZA PODROČJE GOSPODARSKE LOGISTIKE (D010001 VISOKOŠOLSKI UČITELJ) - M/Ž; OPRAVLJA NEPOSREDNO, POSREDNO PEDAGOŠKO, ZNANSTVENO RAZISKOVALNO, UMETNIŠKO, STROKOVNO IN DRUGO.DELO, KOT JE OPREDELJENO V SPLOŠNEM AKTU, KI OPREDELJUJE OBLIKE TEH DEL IN DRUGIH AKTIH UM IN ČLANICE. UM. ORGANIZIRA AKTIVNOSTI IZ PREJŠNJE ALINEJE. SODELUJE PRI OBLIKOVANJU UČNIH NAČRTOV, POSODABLJANJU UČNIH NAČRTOV ZA PREDMETNA PODROČJA IN PRILAGAJA ŠTUDIJSKE PROGRAME IN NJIHOVE IZVEDBE ZAHTEVAM RAZVOJA STROKE. KOORDINIRA IN NADZIRA DELA OSTALIH IZVAJALCEV PREDMETOV (ASISTENTOV, TEHNIČNIH IN DRUGIH SODELAVCEV). USMERJA RAZISKOVALNO DELO IN ŠTUDIJSKE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV, IZVAJA MENTORSTVA ŠTUDENTOM PRI IZDELAVI DIPLOMSKIH NALOG, SPECIALIZACIJ, MAGISTERIJEV IN DOKTORATOV. SE AKTIVNO UDEJSTVUJE NA ZNANSTVENORAZISKOVALNEM PODROČJU, PROUČUJE IN RAZVIJA KONCEPTE, TEORIJE IN METODE TER PRENAŠA REZULTATE ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA V ŠTUDIJSKI PROCES. SODELUJE PRI AKTIVNOSTIH, VEZANIH NA PEDAGOŠKO IN ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU STROKE (HABILITACIJE, NOSTRIFIKACIJE, STROKOVNE EKSPERTIZE IDR.). IZVAJA UKREPE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO DELAVCEV IN ŠTUDENTOV, USTREZNO POUČUJE OSERE, KI PRIHAJAJO V STIK Z NEVARNIMI SNOVMI, SEZNANJA Z UPORABO OSERNE VAROVALNE OPREME IN DRUGIMI VARNOSTNIMI UKREPI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. SODELUJE S PODJETJI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. OPRAVLJA DRUGE NALOGE, KI VSEBINSKO SODIJO V ŠIRŠE STROKOVNO PODROČJE PO NALOGU DEKANA, PRODEKANA IN PREDSTOJNIKA KATEDRE/ODDELKA/INŠTITUTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.7.2012; UM: UM, FL, MARIBORSKA CESTA 7,3000 CELJE
uelaško
OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; IZDELOVANJE, VZDRŽEVANJE IN POPRAVLJANJE MATRIC IN ŠABLON ZA AVTOMATE ZA PROIZVODNJO EMBALAŽE, PRILAGAJANJE IN SESTAVLJANJE DELOV ZA IZDELOVANJE ŠABLON, MERIL IN DRUGIH NAPRAV DELO NA KOVINSKO OBDELOVALNIH STROJIH: REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE, REZANJE, ROČNO RAZSTAVLJANJE IN SESTAVLJANJE ORODIJ, PROGRAMIRANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.6.2012: FRAGMAT T1M, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77,3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA-KOMUNALNEGA VOZILA - M/Ž: DELA VOZNIKA KOMUNALNEGA VOZILA-STBOJNIKA V KVALITETI DOLOČENI ZA STROKO, VKLJUČNO Z ENOSTAVNIM VZDRŽEVANJEM VOZILA-STBOJA DELA KOMUNALNEGA DELAVCA PRI IZVAJANJU DEJAVNOSTI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2012; JAVNO PODJETJE KOMUNALA LAŠKO D.O.O, PODŠMIHEL 1E.3270 LAŠKO FRIZER
FRIZER - M/Ž: STRIŽENJE, BARVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.6.2012: GFPS, UROŠ GRAČNER S.P.: GFPS, FRIZERSTVO IN STORITVE, UROŠ GRAČNER S.P, PE FIRZERSKI SALON, POT NA RROD 11 A, 1433 RADEČE MASER
MASER AYURVEDE - M/Ž; IZVAJANJE AYURVEDSKIH MASAŽ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.6.2012; TRERMANA D.D., DRUŽRA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA B, 3270 LAŠKO SVETOVALEC AYURVEDE - M/Ž: SVETOVANJE PRI AYURVEDSKIH MASAŽAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.6.2012; THERMANA D.D., DRUŽRA UODREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6,3270 LAŠKO KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012: KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.0.0, DOM IN VRT 21 A, 1420 TRROVLJE KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž: OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.0.0, DOM IN VRT 21 A, 1420 TRROVLJE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA KONSTRUK-TORSTVO
KONSTRUKTER - M/Ž: RAZVOJ IN KONSTRUIRANJE EMBALAŽNIH REŠITEV ZA ZAŠČITO PROIZVODOV NA PODROČJU INDUSTRIJE GOSPODINJSKIH APARATOV, PREHRAMRENE INDUSTRIJE, FARMACIJE, AVTUMO-BILSKE INDUSTRIJE, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, VODENJE IZDELAVE PROTOTIPOV VZORCEV, PRIPRAVA PODATKOV ZA IZDELAVO PONUDB, IZDELAVA IN UVAJANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.6.2012; FRAGMAT T1M, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77,3270 LAŠKO
UTmozirje
NATAKAR
POMOČ V STREŽBI - M/Ž: POMOČ V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.7.2012; OKREPČEVALNICA RIBIČ IVAN DAJČER S.P, V SAVINJSKI GAJ 2,3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž: DELO AVTOKLEPARJA V AVTO-MEHANIČNI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012: JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O..M1AČE 13,3215 LOČE AVTOLIČAR
AVTOLIČAR - M/Ž: DELO AVTOLIČARJA V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012: JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13,3215 LOČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.6.2012; PREVOZI JANKO MAR-GUČ S.P, SPODNJE LAŽE 2,3215 LOČE
ue Šentjur pri celj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK D, C KATEGORIJE - M/Ž: VOŽNJA SOLO KAMIONA, VOŽNJA DOSTAVNEGA VOZILA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.7.2012; PRIMADOM PREVOZI-STORITVE ROŠTJAN PLAHUTA S.P, SUHO 3, 3224 DODJE PRI PLANINI
MONTER POHIŠTVA - M/Ž: MONTAŽA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.7.2012: PRIMADOM PRE-VOZI-STORITVE ROŠTJAN PLAHUTA S.P, SUHO 3,3224 DODJE PRI PLANINI ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIKAR - M/Ž: INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE EL INSTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH INSTALACIJ IN VARNOSTNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.6.2012; EDICOMIZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12,3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR - M/Ž: IZVAJANJE IN SERVISIRANJE INTELIGENTNIH INSTALACIJ-AVTDMAT1ZACIJA ZGRADB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.7.2012; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. ŠENTJUR, PRI-JATELJEVAULICA 12,3230 ŠENTJUR FRIZER
FRIZER - M/Ž: FRIZERSKA UELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.6.2012: FRIZERSKI STUDIO SONJA SONJA PLAHUTA S.P, CESTA MILOŠA ZIDANŠKA 10 A, 3230 ŠENTJUR KUHAR
KUHAR - M/Ž: PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.7.2012: ŽNIDAR ISTOK S.P.: PE PIZZERIJA RAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P, ULICA DUŠANA KVEDRA 12,3230 ŠENTJUR ELEKTROTEHNIK
ELEKTROTEHNIK - M/Ž; MONTAŽA ELEKTO INSTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 20.6.2012; ELEKTBOMONTAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADDE-NA DELA IN DAR UKA JAŠARI S.P, GRORELNO - DEL 100,3231 GRORELNO
ue Šmarje pri jelšAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.7.2012; KAVA DAR AS DARJA ANDRLON S.P, SLAKE 2,3254 PODČETRTEK KLJUČAVNIČAR
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MONTER INDUSTRIJSKIH TRANSPORTNIH NAPRAV, DELO JE V TUJINI
-	BELGIJA, NEMČIJA- M/Ž: MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ IN INDUSTRIJSKIH TRANSPORTNIH NAPRAV V TUJINI - BELGIJA, NEMČIJA, ULJE ČASA, REDNO, STIMULATIVNO PLAČILO, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV OZ. NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2012: MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O, ROGAŠKA CESTA 23,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA STROJNIH PROJEKTOV (M/Ž) - M/Ž: SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ, IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE, PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN INŠTALACIJ, ORGANIZIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA, IZVEDDA OSNOVNIH INŽENIRSKIH PRERAČUNOV IN IZRAČUNOV, USMERJANJE PROIZVODNJE PRI IZDELAVI PRODUKTA, DEFINIRANJE PROJEKTNIH NALOG IN ORGANIZIRANJE PROJEKTNEGA UMA TER OSTALA PRIMERNA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2012: STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž: ZIDANJE, OMETAVANJE IN OSTALA DELA NA GRADBIŠČIH, IZVAJALEC/IZVAJALKA ZIDANJA IN OMETAVANJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2012; OAZA GRADNJE, GRADDENIŠTVO IN LESARSTVO, D.O.O, STARI TRG 35, 3320 VELENJE ZIDAR
ZIDAR FASADER - M/Ž: ZIDARSKA IN FASADERSKA IZOBRAZBA, DOLOČEN ČAS DO 31.12.2012,25.6.2012; FIS GRADNJE GRADDENIŠTVO IN FASADERSTVO DRAGAN GOLUBOVIČ S.P, SPLITSKA ULICA 61,3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU
-	M/Ž: OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU, ŽIČNA EROZIJA, NEDOLOČEN ČAS, 22.6.2012: D.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39A.3320 VELENJE
PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2012: ZASTOPANJE, POSREDOVANJE IN TRGOVINA LEONIDA TDMAŽIČ S.P, ROŽNODOLSKA ULICA64.2341 LIMBUŠ
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 25.6.2012; DNEVNI DAR KARLA, MLADEN SVRŽNJAK S.P, LEVEC 53,3301 PETROVČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VODOVODNI INSTALATER - M/Ž: PRENOVA KOPALNIC IN MONTAŽA OGREVANJA - SMOSTOJNI MONTER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.7.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P, DREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA
KOMERCIALISTjVSŠ)
KOMERCIALIST - M/Z: ODGOVORNI ROSTE ZA ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI TER INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V SLOVENIJI IN V TUJINI, ZDIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH, ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE PODJETJA, NAKUPE NA NOTRANJEM TRGU EU, UVOZNO IZVOZNO POSLOVANJE IPD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.6.2012; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O, CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC
VODNIK
TOREK, 19. 6.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
10.00 in 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
Kaj je to Kijaro s kuro
predstavitev mladinske povesti Majde Koren Bert
18.00 Knjigarna Antika Celje
Cinkarniško-antični literarni večer
češka pesnica Lenka Danhelova in domači publicist Peter Kuhar
18.00 Anina galerija Rogaška Slatina
Jože Barachini in Elene Sigmund
odprtje razstave olj na platnu in in vitražev
19.00 Celjski dom
Zgodilo se je v Gogi
premiera dijaške dramske predstave
SREDA, 20. 6.
10.00 Muzej premogovništva
Velenje
Ogled zunanjega dela muzeja
18.00 Glasbena šola Velenje Pojemo, plešemo in igramo
nastop skupin Glasbene šole Velenje
20.00 Celjski mladinski center Španski večer z Eleno Calatrava
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Mirica Vasle: Majarosa
predstavitev pesniške zbirke
ČETRTEK, 21. 6.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
10.00 POS Prevorje
17.00 Plesni forum Celje
17.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
19.00 Plesni forum Celje
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
Spoznajmo razbojnika Guzaja
ustvarjalna delavnica za otroke
Na krilih plesa
zaključna produkcija plesnih skupin Plesnega foruma Celje
Ko bom velika, bom ...
premiera plesne predstave za otroke
M. Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika
komedija v izvedbi gledališkega ansambla Zarja Trnovlje
19.30 Kulturni dom Šentjur Sljehrnik
abonma Gustav in izven
19.30 Dom kulture Velenje
50 let MPZ Društva upokojencev Velenje
koncert
20.00 Celjski mladinski center Celje
5najstnikov.com
stand up komedija
20.00 Galerija železarskega muzeja Teharje
Podobe plemena
razstava likovnih del Tatjane Hren
21.00 Dvorec Novo Celje
Kresnični večer
TOREK, 19. 6.
18.00 Mestna plaža
Spoznavanje
zahodnoafriških tolkal in ritmov
medgeneracijske glasbene delavnice vodi Nino Šloser
SREDA, 20. 6.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Gusarska zabava pri Mišku Knjižku
gledališka predstava Dobri gusarček in rajanje s Sanjo Poljšak Pesan
18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, risanje na steklo, knjižnica pod drevesi...
20.00 Vodni stolp
Tolkalna skupina Glasbene šole Celje
koncert
ČETRTEK, 21. 6.
19.00 Mestna plaža
Evergreen party
glasba vaše in naše mladosti
20.30 Stari grad Celje
Celjski plesni orkester Žabe z gosti
koncert
KINO
PLANETTUS
Spored 19. in 20. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Zrcalce, zrcalce - družinska
komična drama, sinh.
16.40
Ulični ples 2 - plesno-glasbeni
film, 3D
16.45
Kaj pričakovati, ko pričakuješ?
- romantična komedija 19.05, 21.25 Diktator - komedija (torek 15.00, 17.00), 19.00, 21.00
Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija, 3D 18.45, 21.05
Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija 20.35
Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina 15.30, 18.10, 20.50 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina 16.10, 18.25
Prometej - akcijska znanstvenofantastična grozljivka, 3D 15.20, 18.00, 20.40 Prometej - akcijska znanstvenofantastična grozljivka 16.00, 18.40, 21.20 Petletna zaroka - romantična komedija 15.50, 18.30, 21.10
SREDA
21.00 Teden nemega filma: Luči velemesta - komedija ČETRTEK
21.00 Teden nemega filma: Moderni časi - komedija
radiocelje ■v
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
STANOVANJE
PRODAM
PRITLIČNO dvosobno stanovanje, 58 m2, na Pečovju nad Štorami, na mirni lokaciji, v stanovanju sta kabelska in telefon, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5771-549, 041 914-946. 2350
PRODAM
ODDAM
MOTORNO kolo Bmw R 45, letnik 1979, 26 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 305-713.	2353
STROJI
PRODAM
BALIRKO Gallignani za okrogle bale in čelno kosilnico Puttinger cat 270 prodam. Telefon 031 511-186.	2368
TRAKTOR Zetor 2511 in rotacijsko diskasto kosilnico Kunn, 2,8 m, prodam. Telefon 031 480-510.	2368
KUPIM
APARTMA, staro jedro Izole, 150 m od plaže, (2 odr.+1-2 otr.), 32 EUR/dan, oddam. Telefon 031 370-486.	p
OPREMLJENO stanovanje, primerno za 2 do 3 osebe, oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450. 2317 PROSTORNO dvosobno stanovanje v centru Celja (65m2 + balkon/Loggia 8 m2), z garažo, Ljubljanska cesta 16 (novogradnja), z vgradno kuhinjo in klimatsko napravo, gretje na plin, oddam v najem, Telefon 041 650-236.	p
MOTOR za Bcs kosilnico Lamborgini kupim. Telefon 573-5189.	L 145
POSEST
PRODAM
SAVUDRIJA, Bašanija. 400 m od obale prodam ali dam v najem obnovljeno istrsko hišo z opremo, 75 m2, z atrijem. Pokličite po telefonu 041 612-935 ali 041 311878.	n
PRODAM
KRAVO s teletom ali brez teleta prodam.
Telefon 5735-189.	L 145
KRAVO, čb, staro 7 let, z mlekom, 15 l/dan, prodam. Telefon 041 990-595. 2376 JARKICE, rjave, na začetku nesnosti, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne bele in piščance za dopitanje. Telefon 700-1446.	2387
Bilo je življenje, a je odšlo, bil je le hip, a bogat in plemenit.
V SPOMIN
V teh dneh bo minilo 30 let žalosti in bolečine, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil nadvse ljubljeni sine
VITKO VITANC
(18. 6. 1982 - 18. 6. 2012)
V meglicah časa živijo sence lepega ... V mojih so nepozabni časi tvoje ljubezni in spoštovanja, dragi sine, kar mi daje moč, da še živim s ponosom, ker sem te imela. Življenje je omejeno, ljubezen in spomin sta neskončna. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Z ljubeznijo: tvoja mami
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 63 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 575
VINO cviček prodam, ugodna cena, možna dostava. Telefon 031 627-675. p
OSTALO
PRODAM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
vsak četrtek ob 12.15
www.radiocelje.com
95.1 195.9 100.3 190.6 MHz
PRODAM
KORUZO prodam. Telefon 041 649-414.
Š 96
JABOLČNIK, žganje in vino, sorta izabela, neškropljeno, v okolici Laškega, prodam. Telefon (03) 5739-351. 2382
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p MASIVNE plastične zaboje, 60 x 40, za transport ali shranjevanje različnih vrst sadja ali zelenjave, prodam. Telefon 041 361-298.	2328
10 m bukovih drv prodam. Telefon 041 668981.	p ENOJNI grob v Vojniku prodam. Telefon (03) 5773-553 ali 041 810-849. p
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJJAl- OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Med naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. Tudi če spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ANTONA KRAJNCA
(22. 12. 1929 - 7. 6. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, upokojencem in zdravstvenemu osebju, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žena Anica in sin Dušan
Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mami
DRAGICE MARCIC
se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njenega življenja ter ji ga lepšali in lajšali v času njene bolezni: njenemu prijatelju Andreju, sestram, bratom, svakinjam in svakom, njenim iskrenim in srčnim prijateljicam, prijateljem in sosedom. Za požrtvovalno zdravljenje, tankočutnost, prijaznost in razumevanje se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Celje, osebju Onkološkega inštituta ter njeni osebni zdravnici. Hvala KS Hudinja za pomoč v težkih trenutkih. Za sočutne besede slovesa hvala govornikom, pevskemu zboru za odpete pesmi, violinistu za odigrano Uspavanko, duhovniku za tople besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in svečke njej v spomin ter
darovali Oddelku za bolezni prebavil SB Celje. Draga mami, bila si sončno bitje, naš varen pristan. Hvala ti za objeme ljubezni, mirnost in nasmehe, s katerimi si nas vodila skozi življenje.
Neizmerno te bomo pogrešali.
Nataša, Andrej in Aleš
■-			-■	
Z	MENKI		RAZ	NO
SIMPATIČNA, 32-letna ženska želi prijatelja za resno zvezo. Lahko se preselim. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2385
51-letni zdomec, situiran, urejen, želi spoznati simpatično žensko za resno zvezo. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
2385
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO samostojnega avtokleparja. Avto Princ, d. o. o., Bukovžlak 63 a, Teharje, telefon 041 372-085. 1024
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del (tlakovanje, zidarska dela, »škarpe«, predelava kanalizacijskih sistemov ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobro-va 126, Škofja vas.	2379
www.novitednik.com
2295
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZANIMIVOSTI
ZJlK lam, 1/V-6-Ç f L
Otrok ne manjka
V občini Braslovče otrok ne bo zmanjkalo, kaže število malčkov, ki so se rodili od lanskega novembra do konca letošnjega aprila. Župan Branimir Strojanšek je na tradicionalni sprejem namreč lahko povabil kar 34 otrok.
Zaradi velikega števila otrok je najmlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. Otrokom je zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico Volk in sedem kozličkov in kot novim državljanom Slovenije še državno zastavo. Starši otrok pa so prejeli enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov.
Skupno je bilo v občini Braslovče lani rojenih in obdarjenih 67 novorojenčkov, kar je pet več kot leto poprej.
TT
Muhast začetek poletja nalašč za gobarje
Če so zadnji dnevi bolj kot poletnemu juniju podobni aprilu in zaradi tega odpade marsikateri izlet, so z nenehnimi plohami in ravno prav visokimi temperaturami vsekakor na svoj račun prišli zagreti gobarji.
Babica naše naj maturantke Nastje Bre-zovšek Cvetka Meznarič je še do pred-kratkim pridno zbirala kupone v Novem tedniku in glasovala za svojo vnukinjo. Zvesto pošiljanje kuponov se je obrestovalo, prav tako kot se vedno znova obrestujejo njeni sprehodi po gozdovih v okolici Dramelj, kjer Cvetka kot za šalo polni košaro z gobami, najraje z jurčki. S slednjimi nas je prejšnji teden razveselila tudi v uredništvu. Zaupala nam je, da gobe raje nabira, kot je, zato jih večino razdeli med prijatelje. Letos se je njena sezona nabiranja začela že zelo zgodaj, sredi maja, ko je našla prve jurčke. Drugače pa naj bi se »prava« sezona začela vsak čas.
ŠO
Foto: GrupA
Babica naj maturantke Cvetka Meznarič iz Dramelj prisega na gobarjenje.
Sončnica za dvanajst let
Tole prelepo sončnico iz mlečnega kvašenega testa je pripravila Anica Colnarič, predsednica Društva Gaja, društva za ohranjanje slovenskih narodnih jedi in običajev občine Rogaška Slatina. Društvo letos praznuje dvanajst let obstoja, zato se je Anica odločila, da bo za to priložnost spekla sončnico namesto torte. Pekovska dobrota je bila ne samo lepa, pač pa tudi preverjeno okusna. Društvo Gaja s tovrstnimi dobrotami poskrbi za pogostitev skoraj na vseh prireditvah v Rogaški Slatini, enkrat na leto pa si pripravijo piknik. Tako je bilo tudi ob praznovanju jubileja društva.
PB
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Umetniška blagajna te dni: prostovoljni prispevki zaželeni.
Kt^
Uvit
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.


Ste v družini dobili naraščaj? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in starših. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.