St. 56 MM platana v »U (HUM v t ou, v irado mara W2J. Posamezna številka 20 cent, Letnik XLVIII fzhaji, izvicmii pondeljek, vsak dan zjijjgjfljrtdniši sv. Frančiška AslSkega it. 20, I. nadstropje. Dopisi iia^pMšilja'o ditdoiStvu. Ne'rankia pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne wj|o. Iz * * t ln odgo\ Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna Tis/ ; j ie Edin znaš« za m esc: L 7.—, 3 mesece L 19.50, po. le 2 g - in celo leto L oO,—. fn a Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon ureun.! uprave it 11-57- OlNOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rtm po 40 centi osmrtnice zahvale, poslanice In vabita po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se po&ljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in upravo 11-57. Politika M plemenita u čilih in sredstvih Z govorom gospoda goriškega podpre-1 fekta povodom otvoritve italijanske šole v Kanalu se moramo nekoliko obširneje prebaviti. Zanimive so bile te izjave, ker na eni strani vsebujejo nekoliko znane, stare in neoporečne resnice, na drugi strani pa nam dajejo pravi šolski zgled, kako rfcispcdje predstavniki režima skušajo z lepimi besedami prikrivati osti tega sistema. Resnica je, ki jo mi vedno naglašamo in ki ji je znal gospod pedprefekt dati iako vznesen izraz, je namreč, da se ljudje različne narodnosti ne morejo združiti miselno in čustveno, dokler se ne poznajo zadostno med seboj. Gospod podprefekt je fzrecno ugotovil ta nedostatek v razmerju med Italijani in Jugosloveni v Julijski Krajini. On vidi ta nedostatek na obeh straneh. Tu pa moramo mi s svoje strani ugoioviti, da je ta nedostatek na italijanski strani v nesorazmerno večji meri, ker na jugoslovenski strani veliko bolje poznajo italijanski narod in italijansko deželo, nego je to obratno. Iz tega sledi, da bi moralo biti delovanje v tej smeri na italijanski strani veliko intenzivnejše in smotrenejše, nego je to potrebna na naši strani. Te potrebe pa se gospod podprefekt ne zaveda, kakor je razvidno iz njegovega razlaganja o — da rabimo njegovo besedo — politiki, ki naj ji služi tudi šela, po!itiki, ki naj zbližuje obe plemeni! Gospod podprefekt pa misli na iako politiko zbliževanja le na eni strani, na naši. Na drugi, na italijanski, pa ne! Govoril je pač na naslov slovenskega prebivalstva, ko je rekel, da boda mogli tudi Slovenci pošiljati svoje otroke v italijansko šolo in spoznavati lepi italijanski jezik, ni imel pa besede za to, kaka naj Italijani, pomešani med našim ljudstvom, spoznavajo slovenski jezik in s tem kulturno stopnjo našega ljudstva! In ravno to bi bilo potrebno naglasiti, zelo potrebno, če je gospodu podprefektu resno na tem, da bi se oba nareda postom medsebojnega spoznavanja zbližala miselno in čustveno. Kajti še le potem bi mogli Italijani prav in pravilno ceniti naše ljudstvo, njegovo kulturno vrednost, njegovo gospodarsko snovanje, njegove gospodarske zahteve v narodnem pogledu :n tudi njegova politična stremljenja. Će bi se vsa vzgoja, šolska in javna, na italijanski strani gibala v tej smeri, potem še le bi začeli naši drugorodni sodržavljani naše ljudstvo — spoštovati! Spoštovanje pa je edma pot, ki vodi da zbližanja in do sožitja, dostojnega za obe strani. O tej potrebi pa ni nič govoril gospod podprefekt glede italijanske strani. Le naši otroci naj bi spoznavali italijanski narod in njegov jezik! Tudi s to enostavnostjo v svojih zvenečih izvajanjih j® gospod podprefekt — ne razkril, ker je znana — pač pa priznal resnico o nalogi, ki jo on nalaga italijanskim šolam v idgcslovenskih krajih. Priznal je povsem jasno, da te šole nimajo samo namena, da zagotovijo italijanskim otrokom «italijanski znaeaj^ouka«, marveč da bodo te šole tudi pasti za slovenske otroke, sredstva za raznarodovanje naše dece. Seveda je bil gospod podprefekt tako pameten in previden, da ni odkrito priznal tega namena. Z besedo o medsebojnem spoznavanju in zbliževanju je hotel le kamen oviti s tenko plastjo mehkega bombaža, da ne bi na slovenski strani videli — kamna. Kamen pa je vendar-le in trd je. Da bi predočil italijansko šolo v nje vzvišenosti nad vsakim strankarskim pohlepom, nad vsako sebičnostjo in z vsemi njenimi plemenitimi nameni^ je vzkliknil patetično: glejte križ na steni, ta znak ljubezni, glejte sliko našega kralja, ta vzor dobrega, blagega in čustvenega vladarja! Kdo bi morda ugibal, ali je z ozirom na vzvišeni položaj vladarja v ustavni državi umestno, če kdo potiska vladarjevo osebo v ospredje ob takih prilikah in radi efekta svojega lastnega nastopa?! O tem! se nočemo prerekati, marveč izjavljamo, da nam je gospod podprefekt napravil veliko uslugo. Resnica je, da se je italijanski dvor zbog svojega nravstvenega in neoporečnega življenja vsekdar ugodno razlikoval od drugih dvorov z njih kamari lami, v hlačah in v krilih, in da se ves svet v spoštovanju klanja pred sedanjim vladarjem ne le radi njegovega strogo ustavnega razumevanja svojega vladarskega položaja, marveč tudi in še posebno radi njegove ljudomilosti, demokratičnosti in skromnosti pri vsakem njegovem nastopu. Gospod podprefekt je pokazal na sliko tega kralja in se je skliceval na njegove vznešene vrline. Opozarjal je, da je kralj z visokim spoštovanjem govoril o vojakih, ki so se srdito borili ptfoti njegovi zastavi in ki so sedaj «njegovi podaniki »i Kralj Viktor Emanuel je dal s tem jasen zgled svojega pravilnega razumevanja, da so se borili, ker so morali! Podal je zgled, kako je treba Trobiti! Zato je obžalovati tem bolj, da tesdiko italijanska javnost, kolikor tudi uradna Italija, ki ji služi isti gospod podprefekt, nočeta posnemati vladarja: Italijanska politikujoča javnost in ves sistem posto|>ata drugače. Dejstvo, da so se sinovi sedanjih jugoslovenskih državljanov Italije borili na avstrijski fronti, izrabljajo, kadar se jim zljubi, kot pretvezo za gonjo proti vsakemu našemu poedincu in tudi vsej naši narodni skupnosti. Vedno in vedno nami pritiskajo žig «avstriakant-stva», da morejo ne le odrekati našemu ljudstvu vsako- pravico, marveč ga tudi označati kot rovarja in sovražnika države! Od te gonje jih ne morejo odvrniti tudi dejstva, da so se tudi Italijani, bivši avstrijski državljani, borili na avstrijski fronti, da so naši sinovi — ko je bila mera polna — sami razbili to fronto in jo onesposobili za vsak nadaljnji odpor in da naše ljudstvo odkrito in lojalno priznava Svoje sedanje italijansko državljanstvo! Vsa ta dejstva nam nič ne koristijo. «Avstriakanti» smo in zato — bič po naših-plečih! Vladar uči s' svojim zgledom: pozabite, kar je bilo in ljubite! Drugi — in tudi tisti, ki bi se morali v prvi vrsti ravnati po nauku svojega vladarja — nočejo pozabiti, nočejo ljubiti, nočejo, da bi — kakor je rekel gospod pedprefekt — tudi mi postali enaki drugim «ljubljencem*, marveč izvajajo le — maščevanje! Gospod podprefekt je govoril o <:politiki* zbliževanja in medsebojnega razumevanja, ki naj ji gre tudi šola na roko. Mi pa mu pravimo, da se ta cilj ne more doseči, dokler se bo na vseh drugih poljih izvajala politika maščevalnosti, krivičnosti, žaljenja, sovraštva in gaženja vsake prvice našega ljudstva. Gospod podprefekt Piomarta se je s svojim govorom v Kanalu hotel kazati kot prosvitljenega, umerjenega in modrega uradnika« Še le tedaj, če bi vse svoje poslovanje dejanski usmeril k pravičnosti in spoštovanju našega ljudstva in vseh njegovih pravic, in če bi c kaki primerni priliki priporočal vsej italijanski javnosti, naj spoštuje nas kot enakopravne državljane: še le tedaj bi mogla v nas oživeti vera v resničnost njegove besede, da je prava cumtenost vladanja« le tista, ki je «pleme-nita v svojih ciljih in sredstvih». Italija * Italijacsko - ju^oslovenska trgovska poga. janja — Otvoritev tfgovske konference RIM, 6. Včeraj se je začelo v palači Chigi delo italijanska - jugoslovenske komisije za sklenitev trgovske pogodbe med obema državama. Otvoritvene seje se je udeležil tudi ministrski predsednik Mue-solini. Prisotna sta bila tudi senator Con-iarini, glavni tajnik ministrstva vnanjih stvari in jugoslovenski poslanik Antonije-vič. Delegaciji sta taka-le sestavljeni: Za Italijo: cav. di gran croce Luciolli, državni svetnik, predsednik; gr. uff. Brocchi, drž. svetnik; gr. uff. prof. Brizzi, glavni ravnatelj za poljedelstvo; gr. uff. dr. Belli, glavni podravnatelj za trgovino; gr. uff. Piperno, upravitelj glavnega ravnateljstva za trgovsko mornarico; gr. uff. dr. Giancanelli, kr. generalni konzul; gr. uff. Silvestri, zastopnik splošne industrijske zveze; kom. dr. Bar-tolii, zastopnik splošne poljedelske zveze; kom. Rocca, podkoanisar Nacionalnega zavarovalnega zavoda; — za Jugoslavijo: g. Mihajlo Papcvič, bivši minister, predsednik; dr. Milan Todorovič, sekcijski načelnik v ministrstvu za trgovino; g. Konrad Smidt, sekcijski načelnik v ministrstvu za finance; dr. Milutin Bošković, tajnik v ministrstvu za trgovino. Tajništvo konference je sestavljeno od dr. kom. Baglija, sekcijskega načelnika v ministrstvu za finance in dr< cav, Cunez, trgovskega zastopnika pri italijanskem poslaništvu v Beogradu. G. Mu&solmi je otvoril konferenco s tem Je nagovorom: «Posebna me veseli, da morem otvoriti ta sestanek in prisrčno pozdraviti delegate kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pripisujem veliko važnost tej konferenci in uspehom, kateri bodo gotovo zelo ugodni. Gospoda vedo, da se v tem hipu v Opatiji rešuje jadransko vprašanje, vsled česar so odstranjena ona posebna vprašanja, ki so doslej onemogočala sporazum z Jugoslavijo. Poleg konference v Opatiji je velike važnosti tudi ta konferenca, sklicana za to, da se bolj strnejo gospodarski odnosa ji med obema državama. Italijansko javno mnenje in fašistovska vlada smatrata, da morajo biti poleg prisrčnih političnih odnoša-jev tudi tesni gospodarski odnosaji. Gotov sem, da bodo italijanski delegati zastavili vso svojo dobro voljo, da pride 4o sporazuma in ne dvomim, da bodo isto naredili tudi jugoslovenski delegati, in sicer v skupnem interesu obeh držav.* Ministrskemu predsedniku je odgovoril g. Popović takoJe: «Zelo me veseli, da se morem udeleževati dela za sklenitev čim tesnejšega gospodarskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Upam, da bom z Vašo pomočjo to delo, ki je bilo že začeto v Belgradu, privedel h koncu v korist obeh držav. Živimo še v nenormalnih časih. Vojna nam je prinesla politično ujedinjenje, uničila pa je mnogo naših gospodarskih moči. V interesu obeh držav je torej, da naredita vse mogoče za popravo le škode. Uničenje gospodarskih moči onemogoča sklenitev trgovskih pogodeb na tako jgiroki podlagi kakor pred vojno. Navodila naše vlade pa so vendar taka, da nam je mogoče pristati na vse mogoče koncesije,* Ministrski predsednik je nato odšel, in predsedirištvo konference je bilo prevzeto, na predlog g. Popovica, od cav. di gran croce Lucciolija, ki je pozdravil jugoslavensko delegacijo v imenu italijanske delegacije in sporočil pozdrave tudi ministru Ninčiču, kateri je predsedoval prvim sestankom za sklenitev trgovske pogodbe v Belgradu. Sklicujoč se na izjave ministrskega predsednika je predsednik poudarjal, da sta obe državi dokazali, da hočeta s sporazumom na gospodarskem polju utrditi že obstoječe dobre ednošajk med obema vladama na političnem polju. Po razložitvi programa konference je predsednik Luciolli predložil jugoslovenski delegaciji italijanski načrt za trgovsko pogodbo. Ureditev vprašanja glede potnih listov za izseljence RIM, 6. Da se čim bolj olajša izdajanje potnih listov za one, ki se hočejo izseliti, da si v tujini preskrbe delo, je ministrski predsednik Mussolini predložil vojnemu ministru razne predloge, ki se tičejo vojnih obvezancev. Po najnovejšem odloku je pripuščeno izseljevanje vojaškim obvezan-cem le do nabora njih razreda. Vojaki, ki so odslužili, ne potrebujejo več dovoljenja za izselitev s strani vojnega ministrstva. Po zdkužitvi fasištov z nacionalisti RIM, 6. Vsled združitve italijanskega nacionalističnega udruženja s fašistovsko stranko je ministrski predsednik on. Mussolini sklenil, da z dnem 12. aprila t. 1. pokliče v Veliki fašistovski svet on. Feder-zonija in Morica Maraviglia. Državni podtajnik on. Rocco se bo udeležil sej Velikega fašistovskega sveta vsakokrat, ko ga bo mm. predsednik pozval, da poroča o posebnih vprašanjih. Aw, Moric Maraviglia je razun tega imenovan za prideljenega političnega tajnika v političnem tajništvu fašistovske stranke, ki je sestavljeno na sledeč način: Mihael Bianchi, glavni politični tajnik interim, Bastiantni, Bolzan, "Tlčni tajnik internu, Bastianini, Bolzan, Maraviglia, Rocco, Starace, Teruzzi, pri-deljeni politični tajniki. Glavni tajnik bo odredil posameznim tajnikom naloge. Upravno tajništvo ostane v rokah comni. Marinelli-ja. Pregledovalci računov so: Aversa, Lantini in Tarantini. Zastopnice legijoaarskih »druženj pri Mussoliniju RIM, 6. Ministrski predsednik je sprejel zastopnici reških in zadrskih legijonarjev Elizo Mayer - Rizzioli in Lavro Mottura, ki sta poročali o svojem delovanju na Reki in v Zadru, kjer sta razdelili 39.000 lir in ustanovili šolska pokroviteljstva. Mussolini je vzel njuno poročilo z zadovoljstvom na znanje. Švedska kraljica v Italiji NEAPELJ, 6. Danes zjutraj je zapustila švedska kraljica s svojim spremstvom hotel Vesuvio ter se je podala na otok Capri, kjer bo stanovala v hotelu Quisisana. Jusoslaviia Evakuacija Dalmacije BELGRAD, 5. Presbiro poroča: V tretji coni v Dalmaciji 90 doslej prišli v jugo-slovensko oblast kraji Pakoštani, Biograd, Pašman in Sale na Dolgem otoku. Predaja se vrši v najlepšem redu po določenem načrtu. Nove velike priprave bolgarskih četasev Alarmantne vesti z bolgarske meje Niška konferenca NIŠ, 6. Včerajšnja konferenca med juge-slovenskimi in bolgarskimi delegati je trajala dopoldne in popoldne. Kg so se sklenile odredbe o čim jačji zaščiti meje, so razpravljali o posameznostih glede izvršitve teh odredb. Debata je bila zelo živahna ter so se je oudeležili vsi delegati. Doseglo se je soglasje v vseh detajlih, ki pa se drže tajno. Vest o napadu komita-šev v bregalniškem okrožju je napravila na konferenco zelo mučen vtis, Bolgari so izjavili, da je to delo njihove opozicije, ki je v zvezah z makedonstvujočimi. Bolgarski delegati sd se v ostalem držali dobro in lojalno, kakor prvi dan. BELGRAD, 6. Vsa javnost se bavi z novimi dogodki v okolici Štipa na bolgarski meji. Ker dobiva ministrstvo za notranje stvari vedno nova poročila o spopadih orožnikov z bolgarskimi kemitaši, so se odposlala tjakaj večja ojačenja. Včeraj je prispelo komisiji v Nišu poročilo, da se je zbrala na meji pravcata vojska 1500 bolgarskih komitašev, ki so se razdelili v čete in da nameravajo na raznih krajih istočasna udariti preko meje. Radi tega se je v ministrstvu za notranje stvari vršila konferenca, kateri so prisostvovali tudi zastopniki vojnega ministrstva. Odločitve SO tajne. V Nišu se nadaljujejo pogajanja med jugoslcsvensko> in bolgarsko delegacijo o zavarovanju meje, sklepi o tem pa se niso objavili. Po dosedanjih podatkih o delovanju bolgarskih komitašev se komitaška akcija mora dovesti v zvezo s politiko posebnega značaja, ki je usmerjena na to, da se do dneva volitev na jugu izzivajo čim večje zmede. Komitaši iz Čustendila so> začeli agitirati s tem, da so bolgarski člani delegacije imeli baje uspehe v Nišu glede avtonomije Macedonije. Izgube komitašev Iz Štipa je došlo poročilo, da so se dne 3. t. m. vršile na nekaterih obmejnih krajih {jravcate bitke. Na strani komitašev je sama v eni vasi padlo 27 komitašev. Tudi na jugoslovenski strani so izgube, toda ne tako velike, kakor so na strani komitašev. Volilna borba — Številni shodi — Boiba med demokrati in radikalci BELGRAD, 6. Po vseh poročilih, ki prihajajo v Belgrad iz raznih pokrajin, je posnemati, da je volilna borba prispela na vrhunec. Do dneva volitev je še p:člih 14 dni. Stranke napenjajo sedaj zadnje sile in razpošiljajo na vse kraje agitatorje in govornike, da zadnji moment pridobi zase volilce. V nedeljo je bilo po državi ne-brojno volilnih shodov, velikih in malih. Neko poročilo veli, da je bilo v vsej državi prirejen:h te dni okoli 1000 večjih shodov. Najbolj živahna je postala Vojvodina, za njo pa Srem, kjer je bilo po vseh glavnih trgih in gospodarskih središčih več shodov, prirejenih od vseh večjih strank. Pa tudi v Sloveniji, je bilo več shodov. Tako je priredil velik shod v nedeljo dopoldne minister financ, dr. Stojadinov?č. Za ta shod vliada v Belgradu veliko zanimanje, a do danes dopoldne še ni prispelo točno poročilo. SREM - MITROVICA, 5. Včeraj dopoldne je priredila radikalna stranka tu velik vcJilni shod. Prvi je govoril ministrski predsednik Nikola Pašić. Ker je bil shod na odprtem kraju, ga volilci niso mogli popolnoma razumeti, radi česar je kratko ponovil njegove besede tajnik radikalne stranke dr. Vojislav Žanjić. V spremstvu ministrskega predsednika so se nahajali ministri Ljuba Jovanovič, Miletič, dr. Šupio in dr. Laza Markovič. Proti temu shodu je razvil Stojan Protič protiakcijo, ki pa ni popolnoma uspela. Občni zbor Narodne banke — Zanimiva finančna debata o deflaciji BELGRAD, 6. V nedeljo od 9. do 12. je bil ni. redni letni občni zbor Narodne banke. Industrijec Vajfert, je v imenu upravnega odbora kratko poročal o poslovanju Narodne banke v letu 1922. Začetkom svojega govora se je v toplih besedah spominjal umrlega člana upravnega odbora, bivšega ljubljanskega župana in narodnega poslanca dr. Ivana Tavčrja, na. glašajoč njegove velike zasluge na kulturnem, prosvetnem in političnem polju med Slovenci. V. znak sožalja so navzoči delničarji stoječ vzkliknili trikrat «Slava dr. Tavčarju*' Tekom nadaljnega zborovanja se je razvila živahna debata a f:nančni politiki ^Narodne banke«. Zelo' značilen govor je imel dr. Vlada Markovič, ravnatelj izvozne banke. Kratko je očrtal sedaj aktuel-no krizo gotovine v zvezi z dosedanjo finančno; politiko' »Narodne banke« in končno naglašal, da se kriza v gotovini absolutno ne more odstraniti potom inflacije. Govornik je priporočal »Narodni banki«, da še nadalje vodi defiacijsko politiko, in to v sporazumu z ministrom financ. De-flacijska politika je koristna tako; za »Narodno banko« kakor tudi za državo. Go-vom k je dalje tudi razpravljal o problemu davčne reforme. Ugotovil je neenakost davčnih sistemov v raznih pokrajinah države. Nujno je potrebna izvedba izenačenja davčnega sistema, da se tako davčno enakomerno obremene vse pokrajine in vsi sloji. Zastopnik male skupine delničarjev Petar Grebenac je protestiral proti temu, da je «Narodna banka» vrnila ministru financ 120 miljonov dinarjev, ki jih je bil bivši fnančni minister dr. Kumanudi vrnil banki v odplačilo državnega dolga. Tudi še nekateri drugi govorniki so zaradi tega protestirali, utemeljujoč ta protest s tem, da vrnitev ni bila upravičena. Občni zbor je nato odobril poslovanje starega upravnega odbora ter mu podelil absolutorij. Pri sledečih volitvah je bil ponovno izvoljen stari upravni odbor s predsednikom Vajferiom na čelu. Namesto pokojnega dr. Ivana Tavčarja je bil izvoljen v upravni odboar dr. Karel Triller, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke. Redni občni zbor je bil zelo mnogoštevilno obiskan. Na občnem zboru so bili zastopani tudi delničarji iz Ljubljane in Zagreba. __ Čehoslovaška Rusija in Čehoslovaška PRAGA, 6. «Tribuna» piše o možnosti razvoja trgovskih odnošajev z Rusijo, ki se zdi zelo dvomljiva spričo spora med dvema strujama sovjetske vlade, katerih ena je proti vsakemu konpromisu z zapad no-evropskim kapitalizmom. Zatrjuje sc — pravi « Tribuna » — da pripada nov' sovjetski zastopnik v Pragi g. Jurjenev k oni struji, katera zastopa novo gospodar, sko politiko in išče zbližanje z Evropo. Rusija smatra Čehoslovaško za edim konsolidirano državo v srednji Evropi in jc odločena voditi nasproti nam politiko, k naj končno to zbližanje udejstvi. Prizna varno sicer te dobre namene, — nadaljuj« list — pridržujemo pa si vendar pravici do skepse, ki je danes z ozirpim na Rusi j ( splošna. Govori se že predolgo o pravza prav neizvršljivih stvareh, tako da so ljudj« izgubili vero v resnost namenov sovjetsk vlade. Bilo bi pa napačno, če# bi se zarad tega zavzelo odklonilno stališče naspro! eventuelnim poizkusom vzpostavitve go spodarskih odnošajev med obema drža vama. Doslej ni še ratificirana začasn gospodarska pogodba z Rusijo, in ni dvome da bo Zonvi covip.fjs.lr« devna pogajanja. Iz tega bi se mogla razviti pogajanja o konkretnih vprašanjih, in gotovo bodo zelo umestna. Od pogajanj do trgovanja pa je še velik korak. Na nove osebe .se po navadi vežejo novi programi in začetek nove dobe. Ali odgovarja to tudi v slučaju g. Jurjenevega se ne more reči, ker je v ruskih vprašanjih potrebno mnogo konkretnih dejstev, da se ustali vera.» Francija Francoski odgovor na nemški protest PARIZ, 6. Neka uradna vest pravi, da je nemška vlada poslala protest proti zasedbi Mannheima, Kartsruhe in železniških delavnic v Darmstadtu. Francija, da nikakor ne stremi, kakor pravi državni kancler, po hegemoniji nad železom in ogljem in po razkrojenju Nemčije. Ona, da hoče samo plačilo dolžnih reparacij. Francoska vlada, da je v ostalem pokazala z raznimi koraki, da ne misli niti na neksijo niti ni imperializem. Medtem ko državni kancler našteva žrtve, ki jih mora Nemčija prenašati in brani industrijce pred obdol-žitvijo, da podpirajo sabotažo, popolnoma pozablja velike žrtve, ki j:h je morala Francija skozi 4 leta prenašati, da obnovi opustošeno ozemlje. Nemčija je plačala na naslov reparacij od konca vojne 5 miljard in 890 niiljonov zlatih mark. Francija pa je prejela do 31. decembra 1922. le 1 miljardo 779 miljonov. Ta svota ne zadostuje niti za stroške za. sedbe ter predujme po dogovoru v Spa do tega dne. Med tem časom je francoska vlada potrošila 95 miljard frankov od katerih j h je porabila 54 za opustošeno ozemlje. Jasen dokaz, da nemška vlada, pod. prta od industrijcev sabotira reparacije, je v tem, da je kljub zasedbi ruhrske kotline in nakupu angleškega oglja ter tujih deviz s strani nemške vlade kurz marke prešel od 52.000 mark za en dolar na 22.000 mark, posebno pa, da je Nemčija izjavila, da ne potrebuje oglja iz ruhrske kotline. One svote denarja, ki so omogočile zboljšanje marke in nakup angleškega oglja, bi lahko bile določene za reparacije. Ker se že Nemčija tako lahko odpoveduje 3,380.000 tonam oglja, ki jih jc črpala mesečno iz ruhrske kotline, bi tudi popolnoma lahko izpolnila program dajatev, ki jih je bila določila reparacijska komisija. Predlogi za kredit, ki jih je stavil odbor bankirjev in o katerem je govoril Cuno, so morali bili odbiti, ker tak kredit n'kakcr ne odgovarja potrebam Francije. Francoska vlada je opetovano izjavila, da se mora vprašanje reparacij rešiti v smislu mirovne pogodbe, t. j. na podlagi sklepov reparacijske komisije in ne od kakega odbora bankirjev. Zastoj v pogajanjih met£ zavezniškega finančnega odboVa PARIZ, 6.Proučevanje medzavezniškega finančnega odbora o vrnitvi stroškov, ki so jih imele Zedinjene države pri zasedbi Po-renja ni še rodilo nikakih sklepov. Agencija Havas pravi, da bodo Zedinjene države predlagale pregled razdelitve denarja, ki ga je Nemčija izročila zaveznikom v letu 1921. Temu ameriškemu predlogu so zavezniki nasprotni, vendar bedo predlagali naj se Amerika zadovolji s prodajo nemškega premoženja, ki ga je svoječasno zasegla in katerega vrednost prekaša stroške zasedbe. ___ Angliia Anglija odklanja vsako odgovornost radi francoske zasedbe Mainza, Kolna in Kcblence LONDON, 6. Podtajnik Mac Feill je odgovoril na neko vprašanje, da so francoske čete po navodilih francoske in belgijske vlade zasedle 25. februarja del ozemlja med Mainzom, Kolnom in Ko-blenco. Medzavezniška komisija je sicer izjavila, da je bilo to ozemlje pod njena oblastjo, toda angleški višji komisar se ni udeležil teh izjav in je odklonil vsako odgovornost glede storjenih sklepov. Angleška vlada ne vc, če ima medzavezniška komisija, bodisi po versailleskem dogovoru, bodisi po renskem sporazumu pravico in moč izvrševati nad tem ozem-'jem svojo oblast. \nglija dovoljuje prehod francoskih čet črez ozemlje zasedeno po Angležih LONDON, 6. «Times > poroča iz Kolna 3 sporazumu med generalom Degoutte ia Generalom Godley, s katerim Anglija do j oljuie francoskim četam prehod črez ozemlje, ki ga imajo Angleži v posesti. Od FVancozov zaplenjeni denar ni bil namenjen za angleško vojsko LONDON, 6. Agencija Reuter poroča, da denar, ki soi ga Francozi zasegli V ruhrski kotlini, ni bil določen za angleško vojsko. Nadalje javlja, da mislijo Franzoci vrniti nemški državni banki vse zasežene natice in plošče, ki služijo za tiskanj« bankovcev, Litva in aretacija generala Carton de Wiart LONDON, 6. Po informacijah Reuter^ »ve agencije ni litovska vlada dosedaj >ovzela še nikakih korakov, da bi se opra^ ičila radi aretacije generala Cartona d^ Viart. Misli se, da tega koraka ni še stoK U a radi odsotnosti zastopnika v Londonu^ Turčija Borna seja narodne skupščine ANGORA, 6. Takoj po vladnem poročilu, ki je deloma razburilo duhove, je narodna skupščina pričela s sejami. Vpisanih je bilo 54 govornikov, kateri so večinoma ljuto napadali vladne načrte. Iz oficielnih krogov se poroča, da razprave o mirovni pcgcdbi ne bodo tako dolgo trajale kakor bc je še predkratkim predvidevalo. Neresnične vesii o odstopu Ismet paše ANGORA, 6. Iz dobro poučenih krogov se javlja, da so vesti o odstopu Ismet paše popolnoma brez vsake podlage. Gospodarska kouiercnca med Fiasko, Esiossko, Litvo in Poljsko HELSINGFORS, 6, Danes jc bila otvor-jena £cspcdarska konfcrenca, pri kateri so udeležene poleg Finske, Estonske in Litve tudi Poljska in Letaka. Zunanji minister iret^o za pobijanje tihotapstva- Vse tri komisije so takoj začele z deto«n. Rithrska kotlina Ljudska vstaja frfeti Francoz«« t Alepp«? PARIZ, 6. «Temps» poroča, da dpsedaj francoska vlada ni prejela še nikakih poročil o vstaji v Aleppu proti Francozom, v kateri bi bilo 5 Francozov ubitih in večje število ranjenih. Brzojavke dešle iz Sirije o tej vstaji še nič ne omenjajo. Dajatve azoia in reparaciffika komisija BERLIN, 6. Reparacijska komisija jej bila povabila za včeraj zastopnike nemške j bornih koles. Vrata sta se odprla in na vrt "5 _1 _ 1_ . ..i ..^.Ir«1« «« A n 4 m ^^ ao T m C* i O ' sla bik premagana, tretji pa se je rešil z divjim begom. Eden aretirancev je izjavil, da je bivii italijanski častnik in da se je nameraval polastiti političnih spisov. Ni pa hotel izdati, ta koga je hotel izvršiti tatvino. Drugi areti-ranec je izjavil, da je brezposeln dhelavec in da ni ničesar vedel o pravem namenu podjetja. Tekom borbe s tatovi je bil ranjen v nogo tajnik nemškega poslaništva g. Kaltenburg, Njegovo stanje je prcce; nevarno.« Aretiranca se baje imenujeta Bartolomeo di Pietro, bivši častnik in Efisio Gara, ta poslednji rojen v Cagliarih. Listi objavljajo o tem senzacionalnem dogodku, seveda, dolga in podrobna poročila. Tako pravijo, da se je kmalu po polnoči slišal pred vilo Wolkon&kit ki je sedež poslaništva, ropot avtomobila in kmalu naio ropot dveh vlade k sestanku, na katerem se je imelo j sU topili najprej dve osebi, ki etc imeli razpravljati o dajatvah azota Franciji, Bel-; rckah električni svetiljki. Za njima je prišlo na giji in Italiji. Wclf-Biireau pravi, da je dano znamenje še nekih 12 oseb, ki so se raz-nemška vlada odgovorila, da vsled vpada v ruhrsko kotlino ne more izvršiti dajatev vrstile po Vrtu. Trije so nato odprli s ponare-;enimi ključi vrata v vilo in odšli v drugo nad- ne Franciji ne Belgiji in da vsled tega ne ^iropje k blagajni, kjer jih je čakalo neljubo ne . V ' „t 8 ' -i „ i presenečenja, ki se je končalo s streljanjem in i ho noelala svouh zastopnikov na omenjeni 1 1 i tali- Vennola je bil izvoljen za predsednika za j bo pedala svojih zastopn celo debo tc konference. Razdelil se jej sestanek; omenja ob enem, da so z itali-,cs delokrog v tri komisije, eno za trgo- j janskinr odposlanstvom že v teku pogaja-vino, drugo za izvoz in za morske luke,1 nja za izročitev azota._ NEVNE HESTI Italijaaakc-fagosiovcaska pogajanja v Opatiji to se prekinila za par dni. Italijanski listi se silno Iiudu ejo, ker prišlo do tega že pri prvem glavnem vprašanju. Vzrok je v tem, da noče Jugoslavija vzpostaviti železniškega prometa, dokler niso rešena vsa druga vprašanja, posebno vprašanje Baroša in Delte, do-jlaga čini so na italijanski strani na stališču, da je žen vprašanja Baroša in Delte podrejeno in da bi; Mogel je prevzeti i morala Jugoslavija vzpostaviti Železniški pro-J obremenila odgov< .m-: čim ir bii izpraznjen Sušak. Vsled tega' nih dveh dogovorov in dovoli izvedbo prve. Vzrok tej spremembi z aretatacijo dveh oseb. Rimska policija ;e poverila preiskavo najboljšim agentom. Sedeži šolskih naozomištev za Julijsko Kra-jiso. Iz Rima javljajo, da je kralj podpisal odlok, s katerim se določajo sedeži šolskih nad-zorništev za posamezne pokrajine. Za Julijsko Krajino sta določena dva sedeža, in sicer Trst kot sedež šolskega nadzorništva za tržaško in pa kot sedež goriško-videmsko pose sedaj imenuje furlanska pokra- na pomoč, nato je planila na tolovaja ter mu izbila iz rok svetilko, katera se je pri padcu ugasnila. Nato sta oba tolovaja zbežala, od koder sta prišla. Odnesla nista ničesar. Policija s^ trudi, da ugotovi, kaj je resnice na fantastičnem dogodku, ki tvori predmet pripovedovanja Herte Heiser, ter da najde even-tuelne krivce. Tatovi V stanovanju. — Ena aretacija, Za-sebnica Nerina Rismondo je pustila v nedeljo popoldne svoje stanovanje v ulici Gian Rinal-do Carlt št. t dobrih pet ur brez najmanjšega nadzorstva. Ko se je pa vrnila, je ugotovila, da eo se med njeno odsotnostjo prikradli v stanovanje tatovi ter odnesli razno perilo v vrednosti 2000 lir. Okradenka je naznanila tatvino na policijskem komisariatu v ulici della Sanita. Na podlagi indikcij so policisti včeraj aretirali kot glavnega krivca nekega Libera Apollonio, starega 28 let. Pri preiskavi, katero so izvršili v stanovanju Apollonija v ulici del Lloyd št. 21, so zaplenili cn del ukradenega perila. Preiskave se nadaljujejo, Odfitevi težke nesreče na Greti. Predsi-nočnjim je umrl v mestni bolnišnici delavcc Fran De Guia, star 321et, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni št. 122, o katerem smo poročali v včerajšnji »Edinosti«, da se je ponesrečil pri delti, na Greti, kjer zidajo nov svetilnik. Nesrečnež zapušča več nedoraslih otrok. .. ... . .t. > spl;racmui i istrsko pokrajino.... Benetke pa kot s« jc na dlani: popre;. ,c bil vojevit m neodgovoren. šol3kega nadzorništva za goriško-videmsko cpozicijonalec, sedaj pa je odgovoren državnik, j kf ki se scdaj ^nuje fllrlanska po! Rim-ki dopisnik dunajske «Neue frcie fresse* | ^ Vprašanje, kje naj ima sedež to aH ono pravi, da je ves svet z napetostjo pričakoval, - kko nacJzomištvo, je sicer podrejene važno-kako MussoHni opraviči to spremembo, In raz-jst. .— _»„-_;„ __ ---A-. rr ct-nipm errti tivaU1- i ' tem slučaju pa je res zelo zanimivo, da gre za Italijo preko okvira j ^^ in Benetkami tudi ne drugih poljih? - Na to ie< „---- vojakov za dek> na polju. Kr. pre- javlja: Vojaškim poveljstvom, armadnemu poveljstvu v Bo-v zadnjem času se strani dru-Trsta in Goriške prošnje za do- na, da ni politična, ampak tehnična. To smo ! ni.k nailašali tudi na seji komisije. Politična vpra- j nje£ ! sam, da ie eden edini pojm odločilen za njegove odločitve in da temu pojmu podreja ojakom so sko- z ozirem na letni čas, izurjenju vojakov, pa so poljedelstvu in prizadetim družinam mnogo koristili. Obletnica De Amicisove smrti. Dne 11. t. Vesli 2 Goriškega Vznemirjenje v Ajdovščini. V Ajdovščini vlada veliko razburjenje, ker se širijo govorice, da bo ajdovski sodni okraj spojen z vipavskim' in da bo središče in sodnijski sedež spojenih okrajev Vipava. To razburjenje je docela razumljivo, ker bi v takem slučaju Ajdovščina trpela veliko gospodarsko škodo. Mestni krogi so se obrnili vsled tega s telegra-fično prošnjo na ministrskega predsednika in videmskega prefekta, da ostane Ajdovščina tudi nadalje središče sodnega okraja in sedež sodnije. Sklicuje se pri tem na dejstva, da se že skoraj stoletje nahaja v Ajdovščini sodnija, da je tam sedež mnogoštevilnih obrti in industrij. Zanimivo je, da podpira v tem boju Ajdovščino tudi 6 občin vipavskega sodnega okraja. Rupnst goriške strokovne zveze. V soboto je bila razpuščena deželna strokovna zveza v Gorici, v kateri so včlanjene fašistovske strokovne organizacije. Tvorila bo od sedaj dalje del furlanske strokovne zveze kot II. cona. Je to ena iz onihi neprijetnih posledic, katere je in bo še prenesla Gorici izguba samostojnosti. Soba za otročje igre. Tako je nazival zape-ijivec mladoletnih deklic Anton Lutman sobo Marije Bosig, ko je, kakor smo že poročali, pregovarjal na ulici svoje žrtve. Preiskava, ki se še vedno nadaljuje, je dognala, da so za-peljivci dajali žrtvam slaščice, vsebujoče nar- Jajca so draga meso le drago! Zato uživajte „PEKATETE", ki so enako redilne kakor meso. So najcenejše testenine, ker se zelo nakuhajo. n/i Nali oglasi GLASOVIR DUNAJSKI tipke iz slonove kosti, strune basov bakrene, se proda za 1500 lir. Izredna prilika. Solitario 25 111. 346 ODLIKOVANA KROJAČNICA AUGUST ŠTULAR Via S. Fr ancesco 34,111. izdeluje vsakovrstne obleke, najmodernejšega kroju, po zmernih cenah. 344 ŠIVALNI STROJ, krojaški, nov, se proda. Potrata, Belvedere 23 I, od 8—10 343 HOČETE PIT! DOBRO KAVO? Rabite vedm. pravo, češko, Vondraček-ovo cikorijo znamke «Mirainar». Dobi se povsod. 341 OBČINA VRABCE nad Vipavo išče občinske ga tajnika. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, župan: Suša. 341 HIŠA z dvema sobama, kuhinjo, lepim vrtom in lepim razgledom, se proda za L 14.000. — Pojasnila v kavarni Central - Kavčič 338 VAJENEC, 15 leten, poštene družine, se sprejme v trgovino jesivin. Via Udine 19 339 BABICA izkušena sprejema noseče na dom. Ljubeznjiva oskrba, tajnost zajamčena, Ma-d;rnnina 10/2 340 'Meirca Iie aimcisotc i,ne ii. z. ^ ^ sllovi. Na^rže je ta okolnost vzrok, , 5 le.!' U?rl1?laVAni vi^f'Ua so prišli zločinu še-le tako pozno na skd. ' C Ugotovilo se je tudi,_ da je bila pri orgijah na da se" morata pred vsem vzpostavili j poslanik v Londonu — odločno odklanjajo ki'promet in Žekzniški obrat, ni dopuel- senzacionalne vesJi o nekih dogovorih itah>an- . .. 1 II 1 1 . 1 P »' 1 ____1* ^nv r07C,T.ia lai/P druga so FnlaravpHva no t ran ^ položaj na'vnanjapoga-toliko Madžarska, kolikor Bolgarska zelo mo- na enostavnejši način: Italija hoče izvajati svoj glavno delo slavonsko đe.'o, Suhe, zajam I 1 OXfl r.nr.ra, clarrintro b-iihinS" Kdor si hoče nabaviti aii prodati nepremičnine, naj se javi osebno ali pismeno na An & drug, Ljubljana, Sodna ulica (16/1) pred očmi, ko je ubral gori opisano zares pr lično in posrečeno metodo. Ta knjiga bo vsled iega dragocen pripomoček za vsakogar, kdor se hoče hiiro in kljub temu razmeroma temeljito ter brez posebne potrate časa seznaniti z .i .i----slovnice, na vznemirja. noo..::, k<.iu_i n« k*«- j v* -----* ------;; -----r -V- ---:—-------« » . -----;. , žT c r o in uc prihaja kar hiiro do sporazuma.; Sodelovali so pri tem tudi uradniki samj. V j žgano električno svetilko, listi z revolverjem Vsak pesimizem :e za sedaj neopravičen. Mirno; neči cd 3. na 4. marca je bilo podjetje, toliko | sc jc obrnil proti njej ter ji zažugal s smrtjo, ~ f 1« • * T* 1 " D _ 5__1 ~___.«l!n n K 1*1 M l'l Tk n I«n ^ ! •• n • m n m knaAfl«nr , ;; k« dih, G O IgO . in svetosnargaritske dogovore. Sedaj pa j poročal parlamentu, __________, x__, in se vrgli na tatove. Tatovi so se srdito braniii raz cunjo namočeno v kloroform ter šel k pre- na> odobri te poslednje z revolverji. Dva, katerih eden jc bil ranjen^ dalu. Tedaj se je Herta o je spravil v jjubosumen obup, ki je bil pravi 4 _______..IKin knl!ii rncfva pric;------mmm . ^ _ _ . isterau istočišču, istemu temnemu vplivu. Zato'sirap za moja višja in boljša čustva.^ sc.Ti sc odločil, da se nc pustim zapsl ati od{ Začel sem misliti z upanjem, ki je vredno domnev in temnih sumničenj, ampak da bom vse ob^edbe, na namigavane obtožbe, ki jih je gradil odslej svoja izvajanja le na temelju res- vsebovalo pismo proti gospodu Persivalu. ^ ničnih dogodkov. | Ce hočemo kaj odkriti, sem dejal pod novim C2 hočemo priti na sled osebi, ki je to p:- vplivom, tedaj ne smemo zamuditi nobene za-sale, e.m dejal, ko sem vrnil gospodični Hal-; mude. Predlagam, da izprašamo najprej še en-cnmbc pismo, nc smemo cpu-štUi nobet-e pri- krat vrtnarja, nato pa da nadaljujemo s poiz-iožncsli, ki se narna nudi. Najprej pa dovolite vedovanjem v vasi. iTii vprašanje. Omenili ste pravkar, da bi jutri j Mislim, da vam lahko v obeh slučajih kori-;pr->šaii za svet odvetnika gospoda Fairlia. Btim, je dejala gospodična Halcombe in je Ki j ni mogoče žc pre j obvestiti ga o tem? Za-; vstala. Dclajva skupno, kar se nama zdi na^- kaj ne že danes? I beliče in kar ie v naiiuih močeh. VI , I ste mi postavili to vpra šanje, je dejala, da mi vsaj priložnost, da branim njegovo dobro ime. Ne faz ne kdo drugi od naše družine ni slišal niti besedice proti njemu. Z uspehom se je vrgel dvakrat v volilni metež in je prišel iz ognja čist. Volitve so pravi poizkusni kamen za značaje. Mož, ki na Angleškem to zmore, je mož, čigar značaj mora biti Čist. Molče sem ji odprl vrata in sem ji sledil. _ Dobila sva vrtnarja pri delu kakor ponavadi. On pa nam ni mogel žaiibog nič drugega povedati kakor, da je šla gospa zelo naglo v južni smeri. Vas je ležala južno od hiSe. Zato sva se podala v vas. tOalip) glavnimi elementi italijanske podlagi katerih mu bo potem mogoče doziua-vati in izpopolnjevati v praktičnem življenju svoje znanje italijanskega jezika. Knjiga stane 5 lir. Pri naročbah naj se doda 1 L za priporočeno pošiljatev. Nore knjige. Knjigarna Ig. p). Kleinmayr 6t Ferd. Bamberg je ravnokar izdala v lični zunanji opremi dva nova prevoda iz svetovne književnosti, in sicer Margucrite Burna t Provions: «Knpga za tebe», poslovenil naš' goriški rojak in pesnik Alojz Gradnik, in Waldemar Bonselsovc ^Prigode čebelice Maje», roB*ftn za deco, poslovenil Vladimir Levstiik. Knjigi se naročata pri omenjeni knjigarni in staneta vezani prva 32, druga 10 dinarjev* čene od L 1.250 naprej, elegantne kuhinj^ L 790, železne postelje s kovinssilrai :nre žami L 1(35, otroška postelja popolna L 200" TORKI VSa S. Lszzaro š*. Resnično znižane cene. Pošiljatve in embalaža za deželo. G MMBBB NBBM ^Offi?^;.. likerjev Velika zaloga vina, žganja in Trst, ustanovljena leta 1878 via S. T. X£f«Has SC. 6, t£f . • Vartlnolich •«•••••••«»•.»*•• Occanla Pramuda 34f» 28^ 500 340 Ctmaak Spalato 258 Valuta na tržaškem trga. Trst, 5. marca 1923 •grakckrona• . . . . . o,t>5 0.7250 avstrijake kron«......... . 0.0290 0.0310 Ceškoslovaika krone....... 61.75»— 62.sr> dinarji.................2tf.90.- 23-20 le j i............... marka.............. 009 0 0950 dolarji.............2^-20.86 francoakl franki ......... "A 75.-127.25 iviearakl franki......... 389.-.-8S2.- angleftl fooU papirnati ...... 98.—.— lnsertrofte«..Edinosti" VcdRO v seSogo in po ccnah izven vsake konku renče: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevc: in kranjski siivorec. Lastni Izddkl: šumeča vina kakor šampanjca Sumeči istrski rcfoSk Lacrima turisti in druga. SpocSalBiefia : JsjČji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-' vec in drugi. (50) KajvISle cene plačujem za v kun, lisic, dihurjev, vider, jazbece v9 mačk, veveric* krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPH€ Trst, Via Cesare Ba«isSi «. 10 II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti-