FoStnfna pfsian t loferlnL Leto XI., št. 185 Upravništvo: Ljubljana, ' Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Preier. nova ulica 4. — Telefon it 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 73.180: Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.-za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarifu. NOVA OFENZIVA HABSBURGOVCEV plošče je imel zelo temperamenten govor podpredsed. madžarskega parlamenta grof Csepler, ki je naglašai, da je bil na tem mestu pred devetimi leti kronani kralj Madžarske zaprt in zapuščen od svojega naroda. Zgodovina madžarskega naroda je čista in nima temnih lis, ki se jih bi morala sramovati. Le poglavje ponesrečenega po-vratka kralja Karola iz leta 1921. je odvratno in sramotno za ves madžarski narod. Takrat je madžarski narod dopustil, da so sovražniki ujeli kronanega madžarskega kralja. Kralj Karol ostane najbolj tragična figura madžarske narodne zgodovine. V imenu legitimistov je v istem tonu nadaljeval govor grof Adalar Ziehy, ki je naglašai, da so Madžari leta 1921. napravili največji zločin nad svojim kraljem. Madžarski narod obžaluje ta zločin in ga bo izbrisal s tem, da bo proklamiral Karlovega sina Otona za madžarskega kralja. Po teh govorih so vsi prisotni prisegli, da bodo delali z vsemi sredstvi na to, da bo nadvojvoda Oton čimprej vstoličen na madžarskem pre-stoln. Nesreča ministra Korošca Ljubljana, 11. avgusta. AA. Minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec se je na Mrzlem Studencu pri padcu na trdem terenu tako nesrečno ranil, da se je moral včeraj v Ljubljani zateči v zdravniško oskrbo g. doktorja Blumauerja. Imenovanje Beograd, 11. avgusta, p. »Službene Kovine« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za višjega šumarskega svetnika pri banski upravi v Ljubljani Alojzij Stancar. Industrijska železnica brodske I občine I Beograd, 11. avgusta č. Direkcija brod- I ske imovinske občine je prosila za dovo- | ljenje za zgradbo industrijske železnice ▼ I svojih gozdovih, ki jih namerava intenziv- I neje eksploatirati. Gradba železnice bo j stala poldrugi milijon. Železnica bo tudi J za druge panoge važnega pomena, ker bo J omogočala prevoz blaga v doslej nedo- I stopne kraje. Priprave za povratek grškega kralja I Pariz, 12. avgusta M. >La Repubfique« I objavlja informacije o skorajšnjem sestan- I ku med angleškim kraljem Jurijem m biv- I šim grškim kraljem Jurijem in grškim mi- I nistrskim predsednikom, Venizelosom, ki se I mudi sedaj v Parizu. Na sestanku, ki se bo I vršil v Londonu, se bodo posvetovali o I nameravanem povratku grškega kralja Ju- I rija na grški prestol. Tajinstveno potovanje grofa Bethlena I Budimpešta, 12. avgusta M. »A Regel« I izve iz dobro informiranega vira da je mi-I nistrski predsednik grof Bethlen minuli to-I rek skrivaj naglo odpotoval v inozemstvo. I Za njegov odhod so vedeli le njegovi na!« I ožji sotrudniki. Še le sedaj je prišla stvar I po indiskretnosti neke ženske na dan. I Bethlenovo potovanje ni zasebno, marveč I ie odpotoval v važnih državnih zadevah. I Gre za najetje večjega posojila v inozem-I stvu, ob enem pa se baie sestane z gotovi-I mi krogi, ki pripravljajo proglasitev Otona Habsburškega za madžarskega kralja. Načrti ruskih emigrantov Pariz, 11. avgusta g. »Chicago Tribune« poroča, da se je vršil v Parizu pod predsedstvom generala Milerja, čigar potovanje po Evropi ie svoječasno vzbudilo nekaj pozornosti in ki je bil imevovan kot naslednik generala Kutjepova, razgovor o akciji proti sovjetski Rusiji. Pri tej priliki Je bil izdelan načrt za protiboljševiško vojno. Vojaška izvedba tega načrta je bila baje izročena generalu Stogeu. Protirevolucijo-narne organizacije bi mogle baje v nekaj tednih postaviti armado 100.000 mož. Odkrita zarota proti Stalinu Pariz, 11. avgusta, g. Tukaj potrjujejo vesti, da je bila nedavno razkrita zarota proti Stalinu. Po moskovskih vesteh je bi« Io aretiranih veliko število častnikov, in si« cer ne samo 18. artiljerij skega polka, tem« več tudi nekaterih drugih polkov. Zarota izvira iz Ukrajine, njen glavni vodja pa je ukrajinski metropolit patrijarh Pimon. Za« rota ni monarhističnega, temveč osvobodil« nega republikanskega značaja. GPU je ba* je odkrila, da so tudi v številnih drugih sovjetskih mestih v teku priprave za usta* novitev republike na nacijonalnih temeljih.. Pričakovati je nadaljnjih novih aretacij. Komunistične demonstracije v Grčiji Atene, 11. avgusta AA. Pri včerajšnjih komunističnih demonstracijah v Kavali je prišlo do pretepov. Moralo je intervenirati orožništvo, ki je aretiralo 13 oseb. Poljedelski stroji za Rusijo Newyork, 11. avgusta AA. Sovjeti so kupili v Zedinjenih državah severne Amerike za 45.5 milijonov dolarjev poljedelskih strojev. 80 odstotkov je traktorjev. Pariz, 11. avgusta M. >L'Informatlonc objavlja v zvezi s smajsko konferenco in doseženim sporazumom med Jugoslavijo in Rumunijo daljši članek pod naslovom »Jta-lida in Srednja Evropa«, v katerem naglaša, da se velesile ne morejo pohvaliti, da same odločajo o položaju v Evropi. Države druge in tretje vrste ustvarjajo često položaje, ki globoko menjajo splošni politični položaj. K takim dogodkom sipada tudi.sinajski sporazum med Jugoslavijo in Rumunijo, ki otvarja docela nova pota gospodarske politike in daje tudi industrijskim državam možnost, da revidirajo svoje dosedanje stališče do agrarnih držav. V svojih nadaljnjih izvajanjih opozarja list zlasti na razmerje Italije do Balkana in naglaša, da bo morala Italija posvečati vso pozornost konferencam, ki se bodo v tej zadevi še vršile med Rumunijo tn Jugoslavijo ter m&d obema z drugimi državami. Nesreča pri avtomobilski dirki Grenoble, 11. avgusta AA. Pri hitrostni avtomobilski dirki v Daufineju je tekmovalec Edvard Grammond s svojim avtomobilom zagrabil drugi voz in se ubil. Beg iz Italije Ženeva, 11. avgusta s. Danes ao prlbe-žali semkaj preko Sv. Bernarda 4 italijanski begunci, ki so jih popolnoma izčrpane sprejeli v prenočišče za brezdomce. Izmed beguncev je en orožnik iz Turina, drugi vojak iz Milana, tretji vojaški ubežnik in četrti neki delavec. Odgovor poljskih legije-narjev na nemška Izzivanja Kongres poljskih legijonarjev ob prisotnosti Pilsud-skega in članov vlade — Leeijonarji bodo do zadnje kaplje krvi branili poljski koridor do morja Varšava, 11. avgusta. AA. Včeraj je bil ▼ Radomu 9. kongres bivših poljskih legijonarjev. Kongresa so se udeležili maršal Pilsudski, predsednik vlade polkovnik Slavek, minister pravde Car, minister za notranje zadeve polkovnik Jožefski, minister za pošte Ia brzojav Berne ln minister za agrarno reformo Stinijevič.Kongresa se je udeležil tudi bivši legijonar, predsednik senata Stranski v družbi z bivšima predsednikoma poljske vlade Marčevskim In Svi-talskim. Nepričakovano veliko je bilo tudi število generalov, višjih uradnikov in poslancev vladnega bloka. Za kongres je vladalo ogromno zanimanje v vsej poljski javnosti, ker se je napovedovalo, da bo na njem obrazložil predsednik vlade polkovnik Slavek delovni program vlade za jesensko zasedanje Sejma ter napovedal tudi morebitni razpust Sejma, s čemer grozi vlada posebno po zadnjem zboru opozicije v Krakovu. Kljub demantiju vlade % krožili celo glasovi, da bo govoril tudi maršal Pilsudski In obračunal s Sejmom. Potek kongresa pa je pokazal, da polaga sedaj poljska vlada vse večjo važnost zunanjepolitičnim dogodkom, kakor pa sporu •7 Sejmu. Ves kongres je izvenel v eno samo manifestacijo pripravljenosti legijonarjev braniti vsako ped poljske zemlje ter z orožjem v roki preprečiti vsak poskus revizije poljskih zapadnib meja, o kateri vedo poslednje čase toliko povedati nemški listL Pri slovesnem odkritju krasnega spomenika v spomin padlih legijonarjev je Imel glavni govor predsednik vlade Slavek, ki je zagotovil legijonarje, da bo poljska vlada vedno znala z vsemi sredstvi braniti Integriteto Poljske in zavrniti vsak poskus revizije poljskih meja. Glede notranje-politič-nega položaja pa je bil zelo rezerviran ter je naglasi! samo to, da vlada ne bo popustila v svoji borbi za revizijo ustave in reforme poljskega parlamenta, ki v sedanji obliki ne odgovarja duhu poljskega naroda. Pri vsem svojem delu pa bo vlada, kakor doslej tudi vbodoče poslušala nasvete maršala Pilsudskega, v katerega ne gledajo z največjim zaupanjem samo poljski legijo-narji, temveč ves poljski narod. Za predsednikom Slavekom je govoril eden izmed najožjih sodelavcev maršala Pilsudskega, general Smidly, ki je izvajal med drugim, da bodo legijonarji v primeru, da bi se kdorkoli drznil oporekati Poljski samo ped zemlje, branili domovino da zadnje kaplje krvi. Kri, ki bo tekla takrat, se bo zlila tudi izven poljskih meja. V resoluciji, ki je bila na kongresu sprejeta, ugotavljajo zborovalci, da bodo legijonarji z ozirom na vedno se ponavljajoče stremljenje za politično razcepitev poljskega koridorja, zastavili vse sile In branili Poljsko do zadnje kaplje krvi. Po slavnostnih govorih se je vršil defile zbranih legijonarjev mimo spomenika padlim tovarišem ter mimo slavnostne tribune, na kateri je sedel maršal Pilsudski. Ves čas so zbrane čete burno manifestirale za neokrnjenost Poljske ter burno pozdravljale maršala Pilsudskega V okvirju legijonarskega kongresa se je vršilo tudi predsedstveno zborovanje poljskega »Fidaca«, to je organizacije, ki Je zbrala 400.000 članov bivših bojevnikov. Predsednik te organizacije, general Gorem-ski, Je napovedal, da bo priredila organizacija v navzočnosti svojih francoskih ln angleških članov na Pometanskem poskusno mobilizacijo, ki naj bi gostom pokazala, kako in s kakšno silo bodo njeni člani prekrižali vse račune za revizijo poljskih meja. Ob zaključku kongTesa je bila sprejeta sledeča resolucija: »Legijonarji bodo zvesti svojim tradicijam dalje podpirali z vsemi svojimi napori maršala Pilsudskega v njegovem stremljenju. da doseže nove oblike političnega, življenja na Poljskem. Zato obsojajo vse one, ki pri notranjih poljskih bojih iščejo pomoči od zunaj. Deveti kongres poljskih legijonarjev je ponosen, da se prvič vije na morju zastava predsednika poljske republike kot sijajen znak poljskih pravic do izhoda na morje ln dokaz, da bo poljska zastava ostala na morju kot znak moči nove Poljske. Legijonarji smatrajo meje Poljske za definitivne in jih bodo branili kakor doslej ^udi v bodoče do poslednje kaplje krvi.« Preprečena grozeča kriza rumunske vlade V vprašanju sprave med Karlom in princeso Heleno je bil dosežen popoln sporazum - Madžarsko-rumunski Sinaja, 11. avgusta s. Razgovori kralja Karola s politiki so se po rešitvi popolnoma političnih problemov bolj in bolj osredotočila na vprašanje sprave med kraljem in princeso Heleno. Kljub kočljivi zadevi se zdi, da se je s skupnim prizadevanjem Ma-niua in Titulesca posrečilo, doseči sporazum, tako da je računati, da bo prišlo proti koncu meseca do oficijelne sprave. Vprašanje sprave med kraljem in princeso Heleno pred kronanjem je dobilo končno poseben pomen in zdelo se je celo, da bo dalo povod za vladno krizo in da bo moral kralj poseči po diktaturi. Ministrski predsednik Maniu in londonski poslanik Titule-scu sta bila skupno na zajutrku pri kralju. Pri tei priliki ie bilo odgodeno inozemsko potovanje ministrskega predsednika Maniua ki se je hotel ustaviti tudi na Dunaju. Sporazumu pripisuje rumunska javnost zelo velik pomen, ker ie s tem osluran nemoten razvoj velikih notranjepolitičnih reform. ki jih ie pričela izvajati rumunska seljaška stranka pred dobrim letom pod vodstvom predsednika Maniuaja. Glede na ta sporazum je tudi pričakovati, da bo v najbližnji bodočnosti določen dan kraljevega kronanja in izdelan načrt za veliko amnestijo političnih in drugih kaznencev. Bukarešta, 11. avgusta, g. Kakor se za« trjuje v političnih krogih, zastopa kralj v zaedvi ločitve s princeso Heleno slej ko prej stališče, da ločitev zakona ni zako« nita, ker ni nikoli pristal nanjo in svoje« časno s posredovanjem polkovnika Col« deesca energično protestiral proti njej. Kralj vztraja na tem, da bo sodišče za« sporazum radi tega razveljavilo razsodbo o ločitvi. Londonskemu poslaniku Titulescu se je razen tega posrečilo prepričati o pravilno« sti tega stališča tudi princeso, tako da bo ločitev oficijelno preklicala že v prihod* njih dnevih. Z ozirom na takšno stanje vprašanja sprave med kraljem in princeso, je :zja» vil ministrski predsednik Maniu, da je pripravljen predsedovati svečanost'm ob kronanju, ki se bo vršilo v septembru. V političnih krog h izjavljajo, da «aradi te situacije o vladni krizi ne more biti več govora, ker je bila ta samo v zvezi z raz« veljavljenjem kralitve ločitve. Budimpešta, 11. avgusta. AA. Pogajanja med Rumunijo in Madžarsko so v zad« njem času dovedla do sporazuma. Gre za sporazum o posebni pogodbi glede prebi« vanja ter trgovini in plovidbi, kakor za posebno veterinarsko konvencijo. Z izmenjavo naziranj med obema vlada« ma bodo urejene še neke točke občega člena pogodbe, kakor tudi vprašanja ca« rinske prirode. Pogodba z dodatki je bila že parafirana od šefov obeh delegacij. Za madžarsko delegacijo je to storil minister Niklas, za rumunsko pa rumunski poslanik na Dunaju Grigorceanu. Pogodba bo pod« pisana, čim uredita vladi še preostala vpra« šanja. Šefi obeh delegacij so se nadalje spora« zumeli o tem, da naj obe vladi izmenjata note, ki bo ž njimi podaljšana 31. avgusta potekajoča trgovinska pogodba in to od 1. septembra dotlej, da bo podpisana nova pogodba. To podaljšanje dosedanje po« godbe velja do 31. januarje. 1931 in sloni na načelu največje ugodnosti. Proračunska seja francoske vlade Pariz, 11. avgusta, g. Jutri se bo vršila na gradu predsednika republike Doumer« gueja važna seja ministrskega sveta, na kateri bo določen proračun za prihodnje proračunsko leto. Zanimiv je ogromen po« rast dohodkov, ki je za prihodnje leto od« merjen na 6 milijard frankov. Ministrski predsednik Tardieu bo kategorično zahte« val izvedbo energične štednje in na vsak način skušal dobiti nove vire dohodkov. Poincare svari Nemce Verdun, 11. avgusta AA. V svojem govoru, ki ga je imel v Crailunu v departmentu Gornje Meuse pri odkritju spomenika v vojni padiim bojevnikom, je Poincare med drugim rekel: Francija, ki je že v naprej plačala kupno vsoto za obnovo opustošenih krajev, nima nikakega drugega jamstva za pokritje svojih izdatkov kakor nemške obljube. Ko ie zmagoviti narod pokazal s svojim viteštvom, da veruje svojemu nasprotniku, je najmanj, kar sme zahtevati v zameno od tega protivnika, da ne skuša neprestano izpreminjati pogodbe in izbrisati podpisa pod njimi. Manevri francoske vojske Pariz, U. avgusta. AA. Vojni minister demantira vesti, da bodo manevri ob nemški meji prekinjeni radi epidemije. Istočasno poročajo z druge strani, da se bodo podobni manevri vršili tudi vzdolž francosko-italiianske meje in sicer v gorskih pasovih. Sodelovali bodo polki gorske artiljerije, tanki in letala. Triumfalen polet zrakoplova »R 100« London, 11. avgusta AA. Iz Montreala, poročajo: Zračna ladja »R 100« je včeraj odletela z letališča v Montrealu, da poseti mesta Ottawo, oTronto, Hamilton in Nia-garske slapove, ter se vrne v toku današ-niepa dne v Montreal Pri odletu se je na letališču zbrala množica pol milijona ljudi, kalikor jih Kanada še ni videla. Samo vrsta avtomobilov ie bila bila dolga 15 milj. Zrakoplov je letel do Ottave, kjer je dalj'časa krožil nad mestom, nato pa je odletel da-Ile proti Torontu. Z zemljo je bil v brezžični zvezi. Po povratku v Montreal se bo zrakoplov pripravljal za povratek domov na Angleško, kamor odleti v nekaj dneh. Aretacije komunistov v Carigradu Carigrad, 11. avgusta AA. V zvezi z aretacijami v Smirni je policija v Carigradu prijela 34 oseb, med njimi tudi 5 žensk, ki so obtožene zaradi komunistične propagande in skrivnega izdajanja lista »Rdeči Carigrad«. Težko pričakovani dež v Ameriki Newyork, 11. avgusta s. Po 14 dnevih je bilo včeraj vreme v Newyorku zopet prijetnejše, ker je pričelo zjutraj deževati. Po vesteh iz krajev, ki so trpeli zaradi suše, so tamkaj padle prve padavine, ki bodo, dasi so prišle pozno, vendarle še pomagale letini. Poplave v Mandžuriji Tientsin, 11. avgusta. AA .Iz Mandžurije poročajo o velikanskih poplavah. Število utopljencev gre v stotine. Več tisoč oseb se ie zateklo na železnico, ki vodi v Mukden. Škoda znaša več stotisoč dolarjev. kiomraisficna razbojiiStva na Kitajskem Zopet se obrača pozornost velesil na ° kitajske zadeve. Zopet se pričenja na Kitajskem nova igra, ki bi mogla v občut-nejši meri zadeti interese svetovnih velesil in drugih držav, katerih trgovina sega v veliko področje vzhodne Azije. če pravimo nova igra, pravzaprav ni povsem točno označba, zakaj na Kitajskem se je v toku sedaj skoro dvajsetletnih notranjih vojn že tolikokrat pričela kaka akcija znova, da je postala že davno faza vedno na isti način se ponavljajoče igre. Kolikokrat je bilo, kakor lani, že videti, da so domači boji končani in da je država končno dobila močno enotno oblast, pa se je vselej konsolidacija znova podrla. Tudi to pot se je podrta, pa Se temeljito, in danes je Kitajska zopet v stari anarhiji, le s tem razločkom, da so zopet močneje prizadeti inozemski interesi, kar Je vzpodbodlo svet na pozornost. Saj drugače zre vse že apatično na večne kitajske zmede. Na Kitajskem so znova nastopili komunisti. Niso novi tamkaj, posebno pa ne politično. V dobi, ko je nacijonajistična stranka pričela svoj zmagoviti pohod iz Kantona proti severu, so igrali komunisti v njej važno vlogo. To so bili dobro izšolani ali vsaj dobro poučeni komunisti, zakaj svojo ofenzivo so koncentrirali s posebnim poudarkom zoper vnanje sile, osobito zoper Anglijo. Ali prosto se vendarle niso mogli razmahniti in vrh tega jih je kmalu vrgel iz stranke in iz armade čang-kaišek, vodja sedanje vlade v Nankingu. Udarec je zadel tudi boljševiške emisarje, ki jih ni bilo malo v tedanjem kanton-skem pokretu in ki so očividno zelo dobro vršili svoj posel. Odslej nekaj časa o kitajskih komunistih ni bilo mnogo slišati. Poizkušali so sicer z akcijo v Kantonu, pa se jim ni hotelo prav posrečiti. Nenadoma pa so se pojavili v srednji Kitajski ter pričeli z veliko silovitostjo ogrožati bogata mesta ob spodnjem Jangtsekiangu, kjer je poglavitna ekonomska arterija sodobne Kine. Premalo je prispelo do nas poročil, da bi mogli sklepati, koliko je zveze med nekdanjimi kantonskimi komunisti in njihovimi sedanjimi brati po imenu; tudi ni mogoče dognati, na kak način se je formirala komunistična vojska. Pač pa so poročali že pred obilo časa, da se pojavljajo v bližini predelov, kjer sedaj operirajo komunistične trume, čete razbojnikov, od-beglih vojakov in obubožanih kmetov, ki se zbirajo v majhne armade okrog 10.000 mož in gospodarijo po svoje. Naj je že vodstvo komunistične vojske, ki sedaj nastopa, kakršnokoli, — eno je gotovo: v njihovih vrstah je nedvomno mnogo elementov, ki jih vabi pred vsem čisto oseben interes na boj zoper bogataše, domače in inozemske. Tako smemo vsaj sklepati po hudih stvareh, ki so jih zagrešili, »komunisti,« ko so zavzeli mesto čangša. Sicer pa je treba priznati, da so tla za komunistično ali anarhistično akcijo na Kitajskem dobro pognojena. Brezkončna državljanska vojna, splošna nesigurnost z najabsurdnejšimi stopnjami, popularno razbojnikovanje, denjoraHzafoja brez konca in kraja. Poročila iiaglašajo, da prestopajo nacijonalistične vojaške čete na komunistično stran. Take novice moremo kar lepo verjeti, kajti ne smemo pozabiti, da kitajskim generalom za vzdrževanje vojsk vedno manjka denarja, ki ga naberejo od bogatih trgovcev in bank potom kontribu-cije. Kakor pričajo ropi in tatvine pri zavzetju čangsa, pa se v komunistični vojski lažje pride do zaslužka in v taki vojski služiti je za kitajskega vojaka bolj vabljivo, nego pod zastavami čangkaišeka in drugih sličnih generalov. Zato se ni treba čuditi, če bodo tudi za naprej vojaki s sovražnih front prestopali na komunistično stran. Seveda pa bo vojska, zbrana na ta način pod komunističnimi zastavami, vse prej nego disciplinirana armada, spo sobna da se meri z dobro organiziranimi rednimi vojskami. Močna bo bolj po negativni nego po borbeni stiani. Kakor pa je rečeno, za sedaj še ni mogoče niti presoditi, kaki komunisti so se zbrali v srednji Kini in kolika je njihova moč; od odgovora na ta vprašanja bo tudi zavisen bodoči od-nošaj velesil do nove akcije v Kini. Napredovanja v službi V snežnem viharju zapustil tovariša Bregenz, 11. avgusta d. Tukajšnja javnost stoji pod dojmom težke turistične nesreče, ki se je odigrala na Brunadlerspitzi, kamor je odšlo deset nemških dijakov. Mladeniče je gori zalotila nevihta, nakar je pričelo še snežiti. Sedem od njih se je odločilo vrniti se ter dospelo srečno v dolino. Trije pa so poskušali vztrajati ter nadaljevati pot. Pri tem so kmalu zašli v skale ter izgubili smer. Mladi turisti so se kmalu prepričali, da je edina rešitev povratek. Z naporom vseh sil so se skušali vrniti v dolino. Pri tem je bil najmlajši med njimi, 16 letni Fric Sturnemann že tako izčrpan, da ni mogel več slediti ostalima tovarišema. Zato se je odločil 17 letni Karel GratmaHn, da sam prodre v dolino ter naprosil tovariša Griesbacha naj ostane pri onemoglem Stiirnemannu, kar je ta tudi storil. Gratmann je srečno prispel v dolino in obvestil oblasti o težkem položaju svojih tovarišev. Takoj na pomoč odhitela ekspe-dicija je kmalu našla Griesbacha, ki je zapustil v viharju onemoglega tovariša in se poskušal sam rešiti. Uro pozneje je našla ekspedicija tudi truplo mladega StOrneman-na, ki je ležal kakih 80 metrov proč od kraja, kjer je zapustil Gratman oba prijatelja. Truplo pokojnega Sturnemanna je imelo mnogo ran, na glavi pa je bila tudi smrtna poškodba. Zaradi tega je orožništvo aretiralo Griesbacha, ki je pripovedoval, da se je spri s pokojnim Stiirnemannom, ko mu je dejal, da ga bo zapustil in poskušal priti sam v dolino. Odločno pa je zanikal, da bi ga on pahnil preko stene, ali na kak drug način povzročil njegovo smrt Državno pravdništvo ga bo zaenkrat obtožilo zaradi uboja iz neprevidnosti, ker je zapustil svojega mlajšega tovariša v življenjski nevarnosti ter na ta način zakrivil posredno njegovo smrt. V I. skupino položajne plače so napredovali: ZvanKniki L/2.: Brajnik Andrej, Tržič, Konečnik Viktor, kurilnica Maribor, Kodelja Alojzij, Mrežar Franc, Tom-iič Miha, Ljubljana glav. kolodvor, Gol-čer Vinko, Zidani most, Klampfer Henrik, Krajnc Franc, Maribor glav. kol., Mar Franjo, Ljubljana glav. kol., Robič Franc, Jesenice, Bučovnik Ivan, kurilnica Maribor, čeč, Alojzij, Ljubljana, gor. kol., Er-ber Karol, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Frančič Ignacij, Maribor glav. kol., Frank Josip, Maribor kor. kol., Lupine Karol, kurilnica Maribor, Mesarič Leopold, Maribor glav. kol., Mešnik Jožef, Rogatec, Miklaužina Viktor, Mlakar Jakob, Natek Josip, Maribor glav. kol., Otolani Vincenc Rakek, Pečovnik Jožef, Slovenska Bistrica, Pavlin Gregor, Smrekar Karol, Su-štaršič Ivan, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Trčič Ivan, Ljubljana glav. kol., Urbančič Ivan, kurilnica Ljubljana I. gl. kol., Fertin Leopold, Medvode, Habjan Franc, Novo mesto, Pavlič Franjo, Bistri-ca-Bohinjsko jezero, Pirjevec Viktor, Zalog, Seme Kristina, Kranj. V H. skupino položajne plače zvaničnild I./3.: Klajnšček Leopold, Jesenice, Miklav-čič Jurij, Tscharre Peter, Ljubljana glav. kol. Križaj Adolf, Maribor glav. kol., Mo-lan Albin, Soteska, Grošelj Ivan, Ljubljana glav. kol., Cerne Ferdo, Justin Ivan, kurilnica Ljubljana n. gor. kol., Babošek Alojz, Hoče, Belič Avgust, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., Božič Ivan, Ljubljana gor. kol., Dekleva Josip, Beribak Franc, Gaberszik Karol, kurilnica Maribor, Ko-sernik Martin, Celje, Lubej Martin, Pesnica, Podlesek Alojzij, kurilnica Maribor, Podržaj Anton, Rajcek, Rakar Ignac, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Roš Franc, Poznič Viktor, Slanovic Josip, Snoj Anton, Vidic Anton, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., Voje Miha, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Bonač Anton, Zidani most, Cehovin Josipina, Birtič Albina, Ljubljana gor. kol., Dragar Josip, progovna sekcija Ptuj, Kašman Karol, Maribor kor. kol., Korošec Alojzij, Maribor glav. kol., škof Anton, kurilnica Ljubljana II. gor. kol., Vivid Franc, ^kurilnica Maribor. V ni. skupino položajne plače zvanični ka I./4.: Kopše Ivan, kurilnica Maribor, Dolžan Viktor, gradbeno odelenje. V I. skupino položajne plače zvanlčnikl n./2: Mliller Viktor, Maribor glav. kol., Kraljič Josip, Ljubljana gor. kol., Artač Franc, progovna sekcija Ljubljana glavna proga, Cvajnar Mihael, Medvode, Krček Ferdinand, Tezno, Longus Janez, Paglia-ruzzi žiga, Klinar Matevž, Jesenice, Pernat Ivan, progovna sekcija Maribor kor. proga, Poszavecz Anton, čakovec, Prijatelj Josip, Jesenice, Sabotik Jernej, Breg, Sajko Ivan, Slovenska Bistrica, Škufca Josip, progovna sekcija Ljubljana glavna proga, Vaščer Mdrtin, progovna sekcija Zidani most, Walland Jakob, Celje, Bernard Ivan, Jesenice, Bizjan Franc, Ljubljana gor. kol., Borštnar Franjo, Ljubljana glav. kol., Brnot Ivan, Polzela Braslov-če, Cepuš Ivan, progovna sekcija Celje, Crepinšek Anton, Sevnica, čuk Leopold, Trbovlje, Drozg Ivan, Fischer Franjo, Maribor glav. kol., Frece Blaž, kurilnica, Maribor, Golob Anton, Celje, Hafner Nikolaj, Hiršman Franc, Ljubljana gor. kol., Ivan-čič Rudolf, Maribor glav. kol., Jagecz Peter, čakovec, Jerina Franc, Logatec, Ka-stelic Anton, Planina, Kern Alojz, Ljubljana gor. kol., Knez Anton, progovna sekcija Celje, Košir Franc, Novo mesto, Koš-njek Janez, Jesenice, Kovačič Franc, čakovec, Krajnc Jožef, Maribor glav. kol. Kresnik Martin, Sv. Jurij, Lapanja Frančišek, Novo mesto, Lovšin Jožef, Majdič Ferdinand, Ljubljana glav. kol., Masterl Anton, Jesenice, Milavec Frančišek, Brežice, Novak Janez, Ljubljana glav. kol., Ozmec Josip, Macinec, Pecsek Ivan. Murska Sobota, Peric Andrej, Novo mesto, Peternelj Martin, Ljubljana glav. kol.. Pire Alojzij, Ljubljana gor. kol., Plaznik Martin, Zidam most, Plešec Ivan, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga, Pod-beršček Mihael, Novo mesto, Pogačar Fr., Jesenice, Pogačar Jakob, Novo mesto, Potočnik Andrej, Zidani most, Prešeren Josip, progovna sekcija Jesenice, Purkart Alojzij, premikač, Jesenice, Ribič Ivan, Maribor glav. kol., Rogina Jurij, Velenje, Sitar Alojzij. Novo mesto, Smolej Alojzij, progovna sekcija Jesenice, Strašek Alojzij, šušteršič Franjo, Ljubljana glav. kol., švagan Josip, Maribor glav. kol., Toma-zin Jakob. Jesenice, Tremi Oton, Maribor glav. kol., Urbanija Franjo, Ljubljana glav. kol., Verdnik Franc, kurilnica Maribor, žaberl Ivan, Maribor kor. kol., žbo-gar Anton, Novo mesto, Bole Leopold, Šmartno ob Paki, čibej Avgust, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., čuk Ivan, Koto-riba, Dernač Alojzij, Rajhenburg, Fer-schitz Alfred, Tezno, Golob Janez, Herman Ivan, Jure Anton, Ljubljana glav. kol., Ježovnik Ludvik, Tezno, Justin Ivan, Vrhnika, Kelbel Ivan, Ljubljana gor. kol.. Korošin Ivan, Kadunc Alojzij, Ljubljana glav. kol., Kotnik Franc, Maribor glav. kol., Kožar Avgust, Jesenice, Kračman Anton, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga, Kreiner Franc, Maribor kor. kol., Lavrič Janez, Novo mesto, Lenasi Avguštin, Ljubljana, glav. kol., Lukman Fr., Ljubljana, gor. kol., Mally Franc, Tezno, Piletič Franc, Gradac v Beli Krajini, Pin-tar Franc, progovna sekcija Ljubljana gl. proga., Radetič Ivan, Ljubljana gor. kol., Ravnič Ivan, Ljutomer, Renčelj n. Franc Ljubljana glav. kol., Sakelšak Anton, Re-mih Franc, Maribor glav. kol., Stepič Peter, Smarje-Sap, Strekelj Ivan, Ljubljana gor. kol., Schwarz Ivan, Ljubljana glavni kol., Tome Avguštin, Murska Sobota, Ul-bl Martin, Sevnica, Verdir Josip, Jesenice, Vrtačnik Franc, Velenje, Vidmar Ivan, Ljubljana glav. kol., Žagar Ivan, Ljubljana gor. kol., živko Ivan, Maribor glav. kol. Dan smrtnih nesreč v Zagrebu Zagreb., 11. avgusta n. Današnji dan beleži celc vrsto prometnih nesreč in drugih nezgod. Tramvajski sprevodnik Ljubomir HarambaSa, ki je vozil na progi proti Savi, se ie pri izdajanju voznih listkov tako nespretno nagnil iz voza, da je udaril z glavo v kandelaber. Padel je takoi nezavesten iz voza. Med prevozom v bolnico je umrl, ker si ie prebil lobanjo. Kmalu ja tem se ie pripetila druga prometna nezgoda na Mak-simirski cesti. Tramvaj je zadel ob tovorni avtomobil tvrdke »Alkohol« s tako silo, da je vrglo avto več metrov daleč na hodnik. Dva delavca sta bila pri tem težje ranjena. Plinovo svetilko je prelomilo kakor slamo. Ta svetilka stoji sploh na nesrečnem mestu. Sedaj je bila že enajstkrat odlomljena. — Brivski pomočnik Ivan Lovrekovič Je hotel izvršiti samomor. Ker ni imel pri roki nikakega učinkovitejšega strupa, je izpil večjo steklenico kolinske vode. Po tej nenavadni pijiči mu je postalo slabo ter Je na vse pretege klical na pomoč. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu izpraznili par-fumirani želodec. Samomorilne misli so m« med tem že prešle. — Hujša nesreča je zadela trgovca Sackmana na Sajmištu. Njegova sedemletna hčerka Zlatka 5e na dvorišču splezala na neko precej visoko lestve. Lestva se ie prevrnila in dekle ie padlo na betonska tla. Dobilo je tako težke notranje poškodbe, da ie med prevozom v bolnico umrlo. Akrobat in evharistični kongres Zagreb, 11. avgusta n. Znanemu akrobatu Strohschneiderju, ki se producira ns Hici z raznimi akrobacijami na vrvi, je policija danes zabranila nadaljnje produkcije. Strohschneider je pred nameravanim nastopom, h kateremu se je zopet zbrala tisočglava množica, objavil, da bo nadaljeval svoje produkcije, ko bo končan evharistični kongres. Kakor se izve, je policija izdala prepoved na intervencijo pripravljalnega odbora evharističnega kongresa, ki je mnenja, da bi nadaljnje produkcije akrobata odvajale pozornost bož-jepotnikov, ki bodo prišli na kongres. 100. polet »Grofa Zeppelma« Frledrichshafen, 11. avgusta AA. »Grof Zeppehn« se je vrnil s svojega 100. poleta. Preletel je južno Nemčijo in Porenje na dan proslave nemške ustave in na več krajih pristal ter jemal na krov nove potnike. Polet Johnsonove v rojstni kraj London, 11. avgusta. A A. Angleška le-talka Miss Amy Johnson, ki se je proslavila s vojim poletom iz Anglije v Avstralijo, je danes letela v Rull, svoje rojstno mesto, kjer so ji pripravili veličasten sprejem. Po končanih svečanostih se bo letalka na zdravnikov ukaz za nekaj dni umaknila iz javnega življenja Zopet požar na Bledu Bled, 11. avgusta. Nocoj okrog 22. je nenadoma izbruhnil požar v skednju vile »Zmage« v sredini Bleda. Lastnik vile in skednja, ki je bil k njej prizidan je bančni uslužbenec Šolar. Družina je bila ravno v sobi zbrana okrog radia, ko je spodaj nekdo nenadoma začel upiti: »Feuer!« Skedenj je bil mahoma v plamenih, a gasilci z Bleda in Mlinega so urno prihiteli na pomoč in rešili živino ter vilo, dočim je skedenj pogorel do tal. Požar je bil udušen v slabi uri. Škoda je znatna. Kako je požar nastal ni ziiano, povzročil pa je zopet mnogo razburjenja. Avtomobilski karambol v Domžalah Domžale, 11. avgusta. Danes se je pripetil v Domžalah avtomo« biLki karambol, ki k sreči ni 2ahteval člo« veških žrtev, bil pa je sila resen. Zahvaliti se je le sračnemu naključju, da ni bilo člo« veških žrtev. Po cesti iz Trzina proti Domžalam, ki je ravna in uglajena, je vozil z veliko br« zmo inozemski avto B XII. 173 firme »Lan« cia«, ki tempa tudi v trgu ni dosti zmanj« šal; pač pa je svoj prihod za ovinkom si« gnaliziral in vozil pravilno po desni. V hipu, ko je privozil proti gostilni Miiller, je zavozil iz dvorišča z zapravljivčkom kmet Grčar iz Trzina. Na vozu je sedel poleg očeta tudi njegov mali sinček Cvet« ko, star jedva 5 let. Ker je tudi Grčar za« peljal na cesto precej hitro, je bila nesreča neizogibna. Avto je treščil z vso silo v prednji del voza, zdrobil istega in odtrga! konjevo vprego. Konj je prost zbežal poce« sti proti Trzinu in dvema kmetoma se je posrečilo, da sta ga ujela in privedla nazaj. Grčar in njegov sinček sta se znašla v hi« pu na cesti, fant je padel celo pod avto. Avtomobiiist je vozilo takoj zavrl, tako da hudih poškodb ni bilo; tudi avto ne tr« pi večje škode, razbil je le levi blatnik. Grčar je zadobil lažjo rano na levem licu in sunek v levico, dočim je fantiček kljub opasnemu padcu ostal skoro nepoškodo* van, umevno pa je, da se je zelo prestrašil. Ponesrečenca sta bila takoj prenesena na dvorišče gostilne Miiller, na kraj nesreče pa je bil pozvan domači zdravnik, ki je bil žal odsoten. Lastnik avta je hotel po zdrav« nika v Ljubljano, kar pa ni bilo potrebno, kajti zadostno pomč so nudili domačini. Lojalni inozemec, lastnik avta, se je s prizadetim Grčarjem takoj poravnal in mu za škodo, ki jo trpi, izplačal v šilingih 500 Din, fantku pa 10 lir za čokolado. Ko je mehanik za silo popravil blatnik, je avto nadaljeval vožnjo. Na kraju nesreče se je zbralo dokaj ljudi, ki so dogodek živahno komentirali ter ugibali, kaj bi se lahko pri« petilo, da ni bila usoda mila. Kraj, kjer se je nesreča pripetila, je sila opasen, (cesta pripelje prav izza ovinka) in je treba vozaču največje previdnosti. Prav tako je tudi opasen sestop iz gostil« niškega vrta. Primer, ki se je dogodil, naj bo svarilen vsem številnim avtomobilistom, ki pasirajo Domžale. Štiri osebe utonile v Mur! Gradec, 11. avgusta, d. Pri prevozu nekega čolna preko Mure se je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala 4 človeške žrtve. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnega ravnanja s čolnom, ki je zašel v deroči tok reke, kjer se je nagnil, nakar so padle v reko štiri osebe, ki jih je deroča voda odnesla s seboj. Med njimi so bile tri žene in poljski dninar. Brazilija : BSK 4:1 Beograd, 12. avgusta p. Včeraj je igrala jugoslovenska reprezentanca, ki nastopa sedaj v Ameriki kot BSK, v Rio de Janeiro proti reprezentanci Brazilije. Naši so po ostri igri podlegli z 1:4. Vremenski* poročilo Dunajska vremenska napoved za torek: Prehodno boljše vreme. Maši kraji in ljudje Ivan Cankar iz brona in kamna Slavnostno odkritje spominske plošče in spomenika našemu največjemu pisatelju s*1 ELI DA S HANPOO tajnost divnih las Prva narodna slavnost v Apačah desni: Trenutek po odkritju Cankarjevega spomenika na glavnem trgu. Na levi: odkrivanje spominske plošče Velikem klancu. na Proti koncu minulega tedna, ko se Jp nenehotna vlivalo iz oblakov, so gojili Vrhničani samo eno željo: da bi vsaj do nedelje zvremenilo. In glej, nebo se je zjasnilo že v soboto. Proti večeru, ko so se otvorile Cankarjeve svečanosti s koncertom domačega god-benega društva na glavnem trgu, z bakljado in z natlačeno polno dvorano pri akademiji v Rokodelskem domu je že kazalo, da bo v nedeljo najlepše vreme. Vendar je solnce posijalo šele tia proti deveti uri. Zlat sijaj se je razlil čez dolino šentflorijansko, ki jo je blagoslavljal spomin številnih Cankarjevih častilcev, ki so prihiteli od blizu in daleč. Največ ljudi je pripeljal drugi vlak iz Ljubljane. Vrhničani so jih sprejeli na kolodvoru z godbo. Trg je bil kakor umit. V prazničnem razpoloženju so vihrale zastave, živo se je ovijalo okrog drogov zelenje. Še drevje ob cesti je delalo špalir sprevodu. ki se je pomikal s postaje proti glavnemu trgu, pred katerim je stal slavolok, pod njim pa prireditveni odbor z domačimi veljaki. Vsem na čelu f^veda predsednik Fran Jurca in neumorni tajnik Slavko Vnk. Tu so se dajala povelja za razvrstitev gostov. Kmalu se je razvil pisan sprevod z verdskimi fanti in borovniškimi Sokoli na konjih, s prapori, s predstavniki državnih oblasti in kulturnih institucij, z vrhniško mladino in učitelj-Ftvora, z gasilci, narodnimi nošami in gosti. Grmeli so topiči, vriskali so fantje, godba pa je igrala. Veselo se je la navzoča Fran Gabrovšek in Anton Jurca. Predsednik odbora za Cankarjev spomenik Fran Jurca je pozdravil zbrane goste, predstavnike civilnih in vojaških oblasti, posebno pa Američane, podal kratko zgodovino postanka Cankarjevega spomenika, katerega so na koncu govora odgrnili ob pokanju topičev in zvokih državne himne. Slavje so brzojavno pozdravili; minister dr. Shvegel, predsednik Slovenske Matice dr. Lončar, pesnik Oton Zupančič, igralec Hinko Nučič, mariborsko Narodno gledališče in še nekateri. Slavnostni govor pisatelja Finžgar-ja (njegove misli je objavil včerajšnji »Ponedeljek«:. Op. ur.) je orisal v začetku Cankarjevo mater, njeno vero v boljšo bodočnost, njeno ljubezen do otrok, prikazal je Cankarjev boj za pisateljski poklic, Cankarjevo poslanstvo v borbi za resnico in pravico. Od 42 let svojega življenja je dal Cankar narodu in domovini 25 let. Narod, ki ne bi imel nič drugega kakor Prešerna in Cankarja, je zaključil govornik, je večen. Mešani zbor je zapel ob spomeniku priložnostno pesem in Pavle Japelj je recitiral pesem »Cankarju«. Sledili so kratki govori ljubljanskega občinskega svetnika Likozarja, tajnika ljubljanske sokolske župe Staneta Flegar-ja, ameriškega Slovenca Antona Jurce, Damjana Vahna, ki je govoril za najmlajše pisatelje, M. Koprivca, ki je govoril v imenu Krekove mladine na Vrhniki, Leona Pogačnika, ki je bil s bora za Cankarjev spomenik še enkrat zahvalil vsem darovalcem, zlasti anje riškira rojakom, ter izročil spomenik v varstvo vrhniški občini. Dopoldanski spored je bil izčrpan, ljudje so se je!i razhajati. Slavnostni banket Po oficielnem odkritju spomenika se je vršil v dvorani Rokodelskega doma banket za povabljene goste. Na banke- Maribor, 11. avgusta Včeraj se je vršila v obmejnih, potujče-nih Apačah prva velika narodna in patri-jotična slavnost. Tamošnji krajevni odbor Narodne odbrane pod vodstvom agil-nega mladega zdravnika dr. Pečeja je zbral v svojem okrilju lepe vrste članov in članic ter pripravil včerajšnjo slavnost v metropoli Apaške kotline. Zbralo se je poleg stotin domačinov-Slovencev in tudi Nemcev na stotine gostov od blizu in daleč, zastopniki narodnih in patrijotičnih društev, Narodne odbrane, Sokola, kluba »Meja«, pevskega društva »Jadrana«, Jadranske straže, SPD itd. — s cele naše vzhodne meje, pa tudi iz Maribora in ostalega zaledja. Mariborčani so se pripeljali na treh avtomobilih in avtobusih, mnogi tudi z motocikli in kolesi. Nad 50 gostov je pripeljal z avtobusom oče Slovenskih goric, župan dr. Gorišek, iz št. Lenarta in okoliških krajev. Tudi Gornja Radgona, Ljutomer, Radenci, Murska Sobota itd. so bili mnogobrojno zastopani. S slavnostnega odra na dvorišču gostilne Fiirst je vso to tisočglavo množico pozdravil predsednik krajevnega odbora dr. Peče, ki je naglasil velik pomen prve slovenske prireditve v Apačah. Imenom centralnega in oblastnega odbora Narodne odbrane je podpredsednik, minister v p. dr. Kukovec obrazložil dolžnosti, ki jih imamo kot državljani zedinjene Jugoslavije. Za mariborsko sokolsko župo je spregovoril dr. Gorišek, za Sokola in Narodne odbrano v Ptuju dr. Šalamun, za klub »Meja« in oblastno strelsko družino Rad. Rehar, za pevce »Jadrana« dr. Bergoč. Po govorih pa se je razvila prijetna zabava, katero so zlasti dvigali pevski nastopi »Ja-dianašev« pod vodstvom g. Laha. ter nastopi domačih pevcev in tamburašev. Veličastno je odmevala slovenska pesem po Apačah in prvič so se domačini, Slovenci in Nemci, seznanili z našo glasbeno kulturo. Ko so morali Mariborčani jemati slovo, jc bilo vsem — njim in domačinom — prav težko in Jadranaši so morali še pred odhodom na cesti zapeti več pesmi. Včerajšnja slavnost v Apačah je bila narodni tabor, ki bo ne le ostal vsem udeležencem v prijetnem spominu, ampak bo tudi tvoril važen mejnik v nacionalnem razvoju Apaške kotline. Tabor gorenjskega obrtništva na Jesenicah bližal sprevod cerkvi sv. Trojice, bele golobice Cankarjeve, kjer je čital mašo zadušnico za velikim pokojnikom alavljenčev brat msgr. Karle Cankar iz Sarajeva. Med mašo je pel domači pevski zbor v srce segajoče pesmi. Na VefTkem klanca štev. 94 V hiši s to tablico s« je rodil Ivan Cankar in na njej so po službi božji odkrili spominsko ploščo iz črnega marmorja z zlatim napisom: »V tej hiši se je rodil dne 10. maja 1876. IVAN CANKAR, slovenski pisatelj.« Pred odkritjem je imel kratek Dagovor vrhniški župan dr. Marolt, pevci pa so zapeli Nedvedovo »Našo zvezdo«. Vsa pozornost pa je bila posvečena odkritja spomenika na glavnem trgu, kamor so se vsule množice po odkritju spominske plošče. Ob strani zastrtega Cankarjevega spomnika je stala tribuna z rdečimi blazinastimi sedeži za predstavnike oblasti in goste. Prostor na njej so zavzeli: v zastopstvu bana podban dr. Otmar Pirkmajer; v imenu poveljnika Dravske divizije polkovnik Miličevič; za univerzo kralja Aleksandra rektor dr. Metod Dolenc; za ljubljansko občino podžupan Evgen Jarc, za občinski svet pa svetnik Likožar, za finančnega ravnatelja dravske banovine dr. Bajič. Prosvetni oddelek banovine je zastopal prof. Kotnik, Slovensko Matico Josip Vidmar. PEN klub prof. Kobler, Vodnikovo družbo dr. I. Lah in dr. Pavel Kar-lin. Zvezo kulturnih društev dr. Stoja n Bajič, Sokola Stane Flegar, ljubljanski srez dr. Rudolf Andrejka, CMD Viktor Rohrman. Za Američane sta bi- Verdski fantje na konjih otvarjajo sprevod. Cankarjem v Judenburgn ln Franca Gabrovška, ki je govoril za ameriške Slovence iz Detroita. Nato so položili predstavniki kulturnih ustanov vence pred spomenik. Vseh je bilo kakih 12. Omenjamo; venec univerze kralja Aleksandra, venec ameriških Slovencev, venec Slovenske Matice, venec Vodnikove družbe in venec Sokola. Ko je bil spomenik okrašen z zelenjem in trakovi, se je predsednik od- Cankarjeva rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo Pisateljev brat msgr. Karlo Cankar, ki je čital mašo-zadušnico in slavnostni govornik, pisatelj župnik Finžgar. Jesenice, 11. avgusta Proslava 10-letnega obstoja in delovanja Obrtniškega društva na Jesenicah je bila prava manifestacija zavednosti in solidarnosti vsega gorenjskega obrtniškega stanu. V ljubezni do svoje stanovske organizacije se je na Jesenicah zbralo lepo število delegatov obrtniških društev iz vse dravske banovine. Obrtnike iz savske banovine sta zastopala predsednik in tajnik Zveze hrvatskih obrtniških zadrug gg. Milan Rosenberg in Ivo Miloševič, KID na Jesenicah pa je zastopal inž. g. Mirko šu-šteršič. Prav' tako so tudi koroški obrtniki iz Avstrije poslali kot svojega zastopnika g. Frana Schwalba. Poleg delegatov pa so prišli na Jesenice tudi številni drugi obrtniki z vse Gorenjske, pa tudi iz drugih krajev dravske banovine. Slavnostno zborovanje se je vršilo v obsežni dvorani jeseniškega Sokolskega doma. Zborovanje je otvoril z iskrenim pozdravom vsem gostom predsednik jeseniškega društva g. Gogala, za njim pa je izrekel dobrodošlico kot domačin zastopnik jeseniškega Sokola br. M. Sušnik, ki je poudaril, da so Sokoli ponosni, da zboruje v njihovem domu številno, zbrano zastopstvo obrtniškega dela našega narodnega gospodarstva. Od pomembnih in zanimivih referatov omenimo predvsem referat g. E. Franchet-tija o borbi in razvoju dela za stanovsko organizacijo, g. Josipa Rebeka o gospodarskem stanju obrtnika, g. Draga žab-karja o stanovski zavesti obrtnika, g. Am-brožiča o organizatoričnem in gospodarskem položaju gorenjskega obrtnika, g. tu je govoril podbabn dr. Pirkmajer Ivana Igliča 0 stanovskem tisku itd. Iz-ki je omenil, da velja _ Cankarjev sPo- * ^^ menik mrtvim in živim, vsem junakom in graditeljem naše svobode in državne samostojnosti. Napil je kralju Aleksandru in njegovi vladarski hiši. Navzoči so odgovorili s trikratnimi Živio-klici. V imenu Ljubljane je pozdravil Vrhniko ter ji želel vsestranskega napredka podžupan prof. Evgen Jarc. Pomemben govor je imel rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc, ki je proslavljal Trubarja, Prešerna in Cankarja — prvega kot utemeljitelja, druga dva kot izoblikovale a slovenske pisane besede. Zaključil je z napirnieo tvorcu spomenika, kiparju Jurkoviču. Govorili so še gg.: Fran Jurca, tvur-ničar Lenarčič, Vuk, Ogrin, Flegar, dr. Marolt, pisatelj Finžgar in prevajalec Cankarjevih del v italijanščino proT. de Calvi iz Mantove. Veselica Popoldne je začelo vreti ljudstvo od vseh strani na veselični prostor g. Lenarčiča. Ob sviranju godbe so minevale prijetne ure pozno v noč. V nedeljo dopoldne so položili ameriški izletniki na Cankarjev grob pri Sv. Križu venec iz ciklam z rdečim trakom in napisom: Najlepši spomenik so Tvoja dela. Ameriški hlapci Jerneji. Govor rektorja dr. M. Dolenca na Vrhniki Na dragem mestu poročamo o nedelj« skem odkritju spomenika Ivanu Cankar« ju v njegovem rojstnem kraju Vrhniki. Poleg govora pisatelja Finžgarja, ki so ga oddajali po radiu in so ga lahko poslušali vsi, ki so tudi oddaleč sledili odkritju Cankarjevega spomenika, je važen govor rektorja univerze kralja Aleksandra dr. Dolenca, ki j« bil izrečen na banketu v Rokodelskem domu in torej manj dosto« pen javnosti kakor ostali govori. G. rek« tor je vstal in govoril: Greh bi bil, če bi danes kot zastopnik Almae matris Alexan« drinae molčal. Saj ima slovenska univer« za mnogo stikov z današnjim slavljencem. Usoda je posodila Slovence na to zemljo kot zagvozdo med dva velika naroda. Ta« ko se je zgodilo, da slovenski _ jod dolgo ni prišel do svoje bitnosti. A prišel je ko« nec tlačanstva in v časih, ko so v naših krajih vladali kmečki upori, nam je Rašči« ca dala Primoža Trubarja. Jezik pa nam je od takrat do danes ostal eden in isti Velika in konservativna samobitnost v slovenskem >rodu. Pozneje nam je Vrba rodila Prešerna, Vrhnika pa nam je dala Tvana Cankarja, enega največjih kulturo« nocev. Ril je stvaritelj, mojster, oče lepe besede in kot takega ga smatramo za so« graditelja slovenske univerze. Cankarjevo delo je in ostane večno, živelo bo dokler bo kaj slovenskega roda. niče za TOI g. dr. Josipa Pretnarja o obrtniku in njega zakonodaji, ker se referent ni mogel udeležiti zborovanja. Referat bi bil gotovo zanimiv za vse navzoče, saj obravnava pereče vprašanje obrtniške zakonodaje. Vsi referati so bili temeljito pripravljeni in so dali vse polno smernic sedanjemu in bodočemu delu obrtništva. Obravnaval se je tudi stanovski tisk in grajalo delo onih, ki bi radi onemogočili in diskrediti-rali »Obrtniški Vestnik«, ki je edino glasilo vrhovne obrtniške organizacije in vedno zastopa le prave interese obrtništva. V svojem referatu je g. Iglič apeliral na obrtnike, naj se ne dado begati, temveč naj se stanovskega glasila oklenejo še z večjo ljubeznijo. Predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek je kritiziral, da na tako važnem zborovanju ni zastopana Zbornica za TOI, in je med velikim ogorčenjem zborovalcev sporočil, da je bila zborničnim gradnikom oficielna udeležba celo narav- nost odsvetovana. Svoje negodovanje nad tem ignoriranjem so izrazili tudi nekateri drugi govorniki. Po zaključku slavnostnega zborovanja se je na sokolskem letnem telovadišču vršilo razvitje prapora jeseniškega društva. Praporu je kumovala ga. M. Legatova. V zanositih besedah je predsednik g. Gogala orisal 10-letno delovanje društva in označil pomen prapora, ki nosi na državni tro-bojnici znake obrtniškega stanu. Kumica je pripela na prapor lep spominski trak. Praporščak g. Tone Petač je sprejel prapor z obljubo, da ga bo nosil in varoval v čast in ponos vsega obrtniškega stanu. Cerkvena blagoslovitev prapora se ni mogla vršiti, ker je jeseniški g. župnik odklonil sodelovanje na svečanosti, ki se vrši na sokolskem prostoru. Ob navdušenem pozdravljanju je predsednik g. Gogala prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkovi-ču in ministru trgovine in industrije Jura-ju Demetroviču. Po slavnostnem razvitju prapora se je ob 14. vršil v veliki dvorani Kazine ban« ke>t, ki so se ga udeležili zastopniki sta« novskih organizacij s celotnim jubilarnim odborom jeseniškega društva, zastopniki jeseniškega Sokola in drugi. Vršile so se napitnice; vsi govorniki so prisrčno cesti« tali društvu k desetletnici uspešnega dela in borbe za obrtniške pravice. Predsednik g. Gogala je pri tej priliki izročil diplome častnih članov g. E. Franchettiju, bivšemu predsedniku Zveze obrtnih zadrug in po« borniku za obrtniške pravice, sedanjema predsedniku Zveze g. Josipu Rebeku m organizatorju gorenjskega obrtništva go« spodu Jožefu Ambrožiču iz Ljubnega. Pod« predsednik jeseniškega društva pa je iz« rooil diplomo predsedniku g. Gogali. ki mu gre za 10 letnico uspešnega društvenega dela največ zaslug. G. Schwalb je izročil kot poklonilo koroških obrtnikov lepo umetniško sliko. Ob 16. je pričela na Sokolskem letnem telovadišču neprisiljena zabava. Ob svitra« nju neumorne godbe jeseniškega Sokola so se zbrali vsi udeleženci slavnosti za ne« kaj uric in neprisiljeno tovariško razprav« Ijali o svojih stanovskih rečeh. Danes dopoldne so s« gostje ogledali Kranjsko industrijsko družbo, popoldne pa so napravili izlet skozi VfcntgaSalomo<, opero, ki se je v zadnjih le- čo da smo vsi en narod, ene krvi in ene misli. Za njim sta pozdravila bojevnike še brezniški župan. g. Valentin Tonejc in za« stopnik invalidov, g. Tome, ki je še en« krat proslavljal spomin pokojnega majorja Colariča. Kot zadnji govornik je nastopil g. kurat Bonač, ki je pozdravil zbrane mo« že in fante, da naj vplivajo na mladino, da se bo preporodila v duhu medsebojne lju« bežni ter se odrekla škodljivim običajem, ki so vse preje, kakor v ponos našega na« roda: predvsem pijančevanju ter nesrečnim pokoljem z noži in koli. Po zaključku slavnosti na trgu pred cer« kvijo se je vršilo skupno kosilo, pri kate» rem je bilo med sviranjem neumorne že lezničarske godbe »Sloga«, ki ]o je dirigiral g. Svetel, izrečenih še več pozdravnih govorov. Proti večeru so se udeleženci pri« čeli razhajati ter je bil na vse vlake zelo velik naval kljub temu, da ni bila dovolje« na polovična vožnja. Gasilski dan v Ljutomeru Ljutomer, 11. avgusta. Nagajalo je vreme. Tri dni zaporedoma je deževalo, kakor bi si želeli to pred štirimi tedni, ne tik pred 10. avgustom, ko je gasilsko društvo nameravalo otvoriti svoj lepi gasilski dom. Obupani nad barometrom, ki je vztrajno padal, in radijem, ki je prerokoval stalno slabo vreme, so naši vrli gasilci pustili priprave v Seršenovem logu ter se preselili pod gostoljubno streho Sokolskega doma. V soboto zvečer je prispel lavantinski škof g. dr. Karlin, ki so ga sprejeli poleg depvtacije gasilskega društva sreski načelnik g. dr. Trstenjak, župan Zemljič in duhovščina. V mraku se je vse mesto zaža-relo v lučkah, osobito gasilski dom je bil lepo razsvetljen. Najprej so gasilci z varaž-dinsko vojaško godbo na čelu odkorakali pred hotel Hernde po starosto JGZ Josipa Turka, ki se je v toplih besedah zahvalil za sprejem. Potem je krenila povorka z bakljami po mestu in pred župnišče. kjer je cerkveni zbor zapel vladiki dve pesmi. Osobito druga pesem (Morje adrijansko) je visokemu gostu ugajala, ker ga je spomnila let vladikovanja v Trstu, kar je izrazil lepo v svojem, jugoslovenskega duha prežetem zahvalnem govoru. Godba je zaigrala nato še nekaj podoknic častnim članom-ku-mom. Predvečerno slavlje je kvaril dež, ki je potem lil skoro vso noč. V nedeljo zjutraj pa je zasijalo solnce, ko je godba z gasilci korakala na kolodvor, da »prejme goste, ki so v ostalem prihajali pel ali z raznimi vozili od vseh strani. Maši, ki jo je na Glavnem trgu daroval vla-dika dr. Karlin, je prisostvovalo toliko ljudi, da je bil prostrani trg skoro poln. Potem je škof z asistenco osmih duhovnikov blagoslovil gasilski dom ter v lepem govoru slavil delo gasilcev, njih ljubezen do bližnjega in želel društvu še mnogo uspehov, župan Fric Žemljič je pozdravil gasilce in goste v imenu mestne občine ter otvoril dom. Sreski načelnik dr. Trstenjak je v daljšem govoru orisal plodonosno delovanje društva v zadnjih letih ter mu čestital v imenu politične uprave in prebivalstva vsega fereza. Starosta JGZ Turk je izrekel čestitke v imenu jugoslovenskega gasilstva, nakar je g. dr. Stojan govoril za ljutomerskega Sokola. Poudarjal je vzporedno delovanje obeh organizacij za razvoj jugoslovenskega nacionalizma in jugoslovenske državne miselnosti ter postavil vsem za vzgled starosto JGZ, ki je hkratu dober Sokol in dober gasilec. Končno je povzel besedo načelnik domačega društva Kuha-rič, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem vladiko dr. Karlina ter se zahvalil govornikom. Omenil je, da ima za zgradbo doma mestna občina velike zasluge; prispevali pa so z darovi in z delom tudi vsi Ljutomer-čani in številni okoličani; izmed društveai-kov, ki so se stekli mnogo zaslug za Dom, je omenil posebej tov. Cimermana Henrika, Kikca Franca, Rusa Joška in Mihaliča Martina. Na koncu svojega govora se je še zahvalil kumom-častnim članom ter pozval mnogobrojno občinstvo, da je zaklicalo Nj. Vel. kralju gromovit: Živel! Vojaška godba je zaigrala državno himno, nakar je gasilska povorka krenila po ulicah mesta na Glavni trg, kjer se je vršil strumen mimo- PREGLED tih izvajala z fc»pim uspehom tudi v ljubljanskem gledališču. Prenovljena opera se bo že v prihodnji gledališki sezoni izvajala na draždanskem odru. Verjetno je, da jo bo naštudiral sam skladatelj. »Šaloma« je deloma preinstrumentirana in budi v tem pogledu največje zanimanje glasbenega sveta in poznavalcev Straussovega dela. Operno gledališče v Olomoneti bo slavilo letos stoletnico obstoja. V jubilejni sezoni nai>oveduje repertoar nastopna češka operna dela: Smetana: Libuša, Tajna; Dvorak: Armida; Zdenek Fibich: Vihar; Jeremiaš: Bratje Karamazovi. Ostali repertoar izpolnjujejo klasična in romantična dela. Kot edini tuji modernist je v repertoarnem načrtu Puecini. Italijanski prevajalec Cankarja v Ljub« liani. V Liubljani se že več dni mudi dr. B. Calvi. profesor na realki v Mantovi. Odlični gost je znan pisatelj slovenske knji« ževnosti in študira posebno Cankarja, od katerega je prevel doslej v italijanščino dramo »Kralj na Betajnovi« in zbirko »Moje življenje«. V nedeljo se je dr. Ca!« vi udeležil proslave in odkritja spomenika Cankarjevemu geniju na Vrhniki Želimo, da bi študijsko bivanje g. profesorja med nami obrodilo žlahtne sadove sporazuma in sodelovanja v kulturnem oravcu. kakor ie to običaj med vsemi kulturnimi in civili« ziranimi narodi. hod nad 300 gasilcev iz okolice, sosednjega ormoškega okraja in Medžimurja. Popoldne se je v Sokolskem domu in na veselič-nem prostoru za njim razvila prijetna zabava. Udeležba z vseh strani je bila zelo velika. Naša gospa županja Kranj, 11. avgusta. Šestdeset let?! — Kdo? — Gospa Pir« čeva?! Saj to ni mogoče! Tako se bodo vpraševali vsi, ki jo poznajo. Ona vitka, prožna in čila dama, ki z urnimi koraki inti skozi mesto, naj bi obhajala ta ju« bilej? In če pogledaš njen obraz, njene žive oči, tedaj bi res podvomil v vero« dostojnost krstnega lista, ki pravi, da je ga. Mimi Pirčeva že 11. avgusta 1870 za« gledala luč sveta. Gospa Pirčeva je najstarejša hči ugledne rodbine Sajovičeve v Kranju. Ze v svoji mladosti se je pridno udejstvovala pri \seh narodno » kulturnih društvih, kojih funkcijonar je bil njen oče g. Ferdinand Sajovic. Svojo mladost je preživela v rod« ni hiši. dokler se ni pred 37. leti odločila za skupno življensko pot z g. Cirilom Pir« cem, sedanjim županom mesta Kranja. Ostala je zvesta narodnim društvom, ka« terih sotrudmea in pomočnica je še danes Nikdar ni iskala in ne išče zahvale za svoje delo in ljubše ji je, če ostane vse njeno delovanje skrito in neomenjeno. Nje« no dobro srce in radodarne roke so odprte vsikdar in vsakomur, ki se v svoji ne« sreči zateče k njej po pomoč O tem bi vedeli mnogo povedati zlasti mestni reve« ži. Dijaška kuhinja in slične humanitarne ustanove Svojemu življenskeniu drugu sto« ji ves čas srečnega zakona kot skrbna go« spodinja in ljubeča mati njunih otrok zve« sto ob strani in ga bodri ter podpira tako v zasebnem, kakor v njegovem javnem de« lovanju. S svojim mirnim, dobrohotnim značajem si je pridobila srca vseh obča« nov mesta Kranja, katerim jc gospa župa« nja druga mati. V krogu premnogih čestitk, ki jih bo pre« jela ob svojem jubileju, naj se glasi tudi naša: Na mnoga leta, gospa županja! Iz seje cestnega odbora v Dolnji Lendavi Dolnja Lendava, 11. avgusta. Dne 6. t. m. je imel sreski cestni odbor v Dolnji Lendavi svojo tretjo sejo v te. kočem letu. Seji je prisostvoval g. sreski načelnik dr. Farčnik. Na seji sta manjkala odbornika g. dr. Klar in g. Kaufmam. V smislu pravilnika so se na seji porazdelile posamezne banovinske ceste in občinska pota med člane odbora v neposredno nad« zorovanje. Rešilo se je tudi vprašanje od« škodnin članom za udeležbo na sejah in za potovanja izven okraja. Doprinešen je sklep, da cestni odbor kupi dve gramozni jami na veleposestvu Zichy, da bo imel vedno pri roki dovolj gramoza Pooblašča se načelstvo, da v tem cilju stopi v stik z upravo veleposestva v Beltincih. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev blagajnika in tajnika Dosedanji blagaj« nik g. Jerič, ki je bil izvoljen na prvi seji, je odstopil, kar je utemeljil s tem, da ima v svojem poklicu kot duhovnik preveč po« slov. Ker pa je pričakovati, da bodo v do« glednem času imenovani novi cestni od« bori, je bil sprejet predlog g. Horvata, da prevzame začasne blagajniške posle na« čelnik. Glede tajnika pa ostane sedanje stanje. O obeh zadevah naj končno skle« pa novomienovani cestni odbor. Smrt starčka v gozdu Nomenj, 11. avgusta. Nikolaj Žmitek, 78 letni posestnik iz Nomcnja je nameravala s tako zvanimi samni v bližnji gozd Laz, da se pravočasno preskrbi z drvmi za zimski čas. Še trdno jo je že priletni mož ubral z vozilom v gozd, ne da bi slutil, da stopa po doma« čih potih poslednjič. V gozdu je Žmitku postalo iznenada slabo. Legel je na tla v dobri veri, da mu po odpočitku odleže. Ze v naslednjih hipih pa je dobri in vobče priljubljeni mož izdihnil. Starost in obča onemoglost sta naredili svoje. Dobro uro pozneje, okrog 16. je stopal skozi gozd posestnikov sin Nikolaj Stare iz Nomenja, ki se je izvanrednega sreča« nja malo prestrašil. Stare je brž odhitel med vaščane. ki so pozvali zdravnika. Obenem so sosedje odhiteli v gozd po Žmitka in ga prenesli na dom. Došli zdrav« nik dr. Vacek žal ni mogel ničesar poma« ga ti. ker je že nastopila smrt. Ugotovi je« na je bila srčna kap. Na telesu ni bilo nobenih znakov poškodb, ki bi merile na kakršnokoli nasilnost. Ob mnogobrojni udeležbi prebivalstva od blizu in daleč se je vršil pogreb skrb« nega gospodarja na domače pokopališče. Šestdesetletnica skladatelja Vitezslava Novaka. Letos obhaja 60«Ietnico rojstva če« ški skladatelj Vitezslav Novak, dobro znan tudi našemu koncertnemu občinstvu. Hu« debni Matice v Pragi izda ob tem jubileju Novakovo klavirsko pantomino »Signorina Gioventu in Nikotin«. .Var. divadlo v Pragi objavlja repertoar« ni načrt za gledališko sezono 1930«31. Iz njega posnemamo, da se bo letos nanovo naštudirala Smetanova Opera »Tajnost« in Vitezslava Novaka »Deduv odkaz«. Iz dru« gega slovanskega repertoarja se obeta Pro« kofjeva »Zaljubljen v tri oranže« in eno delo hrvaškega skladatelja Dobroniča, 0. Rakuša elan beograjske drame. Naš rojak, igialec Rakuša, '-i je bil pred leti član splitskega gleduliSSi, je sedaj, t-: j-» vzel slovo od osiješkeea odra. prešel v status dramskega gledališča v Beogradu. Velika mednarodna razstava umetne obrti v Parizu 1. 1936.. V Parizu so se začele priprave za veliko mednarodno razstavo umetne obrti 1. 1936. Prireditev se snuj" v velikem slogu, ter bo ne le velikopotezna, ampak tudi v umetniškem- pogledu popolnoma reprezentativna. Razstava bo živa priča, kako velik pomen je dobila umetna obrt v Franciji zadnja leta Od 1. 1900. do 1925 je v tem pogledu vladala v Parizu naravnost brezstilnost. Iniciator razstave leta 1930. je Jean Durand. ki izjavlja, da ta razstava ne sme imeti na «ebi ni? seimarske-ga. kajti Parizu ne gre za to. da bi priredil v svojem centru veliko prodajno rarsta-vo. Zavračali sp bodo vsi izdelki, ki bi kazali tendenco ameriške ^rije in se bo Nezgoda v Radomljah Kamnik, 11. avgusta V nedeljo, 10. t m. se je vršil v Radomljah sokolski nastop na katerega je prihitelo tudi mnogo Sokolov iz Kamnika. Po uspeli telovadbi so se zvečer vračala kamniški Sokoli k postaji Jarše. Vozil jih je deloma tudi neki tovorni avto iz Mengša. Na precej polr tovorni avto je skočil v zadnjem hipu član kamniškega Sokola gospod F. Bervar. Nesrečni slučaj je hotel, da je avto prav ta čas že peljal, tako. da je bil F Bervar samo z desno nogo na vozu. dočim pa je za levo nogo stisnilo k drevesu. ki je bil ob potu. Bervar je padel vznak in bil nekaj časa v polni nezavesti. Navzoči Sokoli so ga za silo obvezali ln ga z večernim vlakom pripeljali v Kamnik ter takoj nato k zdravniku dr Matjafiču, ki je odredil, da se ga mora prepeljati v bolnico. Levo nogo ima Bervar v stor>a'u močno poškodovano. Kakor smo kasneje zvedeli le Bervar ostal še zaenkrat v domači oskrbi. Tatvina drv Leskovec, 10. avgusta. V neposredni bližini Leskovca. najvz« hodnejšem delu Trške gore so že nad leto dni sekali gozd. ki ga je krški veletrgo« \ec 5 Bon prodal zagrebškemu veletrgov« cu g Zipseriu Pri sekanju in pripravlja« nju drv je bilo zaposlenih večje število domačinov in Bošnjakov. Prevažanje so oskrbovali uslužbeni hlapci. Delo je končano, drva odvažajo, vrši na se tudi prodaja na licu mesta. Pri to« liki množini fca 5000 kub. metrov) je pač težko pogrešiti nekaj metrov. Tega mne* nja je bil uslužben hlapec A., ki je. hoteč se okoristiti s tujo lastnino, skušal na skrivaj razpečavati drva med okoličane. Kakor se je doznalo. je po večernih od« morih oprezno tipaje nekaterim stavil po« nudbe za dovoz »jeftFranz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne de!avce. živč. oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —- iTUTROk I!. 1SST Torek, 12. VUL 1930 Domače vesti * Kralj na Bledu. Kakor je podrobneje poročal včerajšnji »Ponedeljek«, se je kralj v nedeljo pripeljal iz Beograda na Bled. Na kolodvoru v Lescah ga je sprejel radovljiški sreski načelnik dr. Vidmar. It po-poldne se je kralj podal na izlet v Bohinj, kjer je obiskal princa Pavla. * Spomenik kraHu Petru v Slsku. Kakor javljajo iz Siska, se dela na monumental-nem spomenku, ki se bo postavil tamkaj blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju, bližajo koncu. Svečano odkritje spomenika se bo vršilo 21. septembra. * Plaketa s poprsjem prestolonaslednika. Zagrebški kipar Zorisl. Franietič je izdela! umetniško plaketo Njegov, kraljevske visokost, prestolonaslednika Petra z namero, da izroči plakete ministrom in drugim uglednim osebnostim. Franjetič .ie doslej izročil plaketo ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču, ministrom Voji Ma-rinkoviču. Stevanu Hadžiču in Stanku Švr-ljugi, ministru dvora Jevtiču, našemu poslaniku na Dunaju Grgi Andjelinoviču in predsedniku beograjske občine Milanu Ne-šiču. Vsi prejemniki plakete so se vpisali v posebno knjigo, ki jo bo Franjetič pozneje prepustil Zvezi Sokola kraljevine Jugoslavije. * Inženjersko diplomo si je pridobil na rudarski visoki šoli v Pribramu g. Maks G rad t ml. iz Šmarja pri Jelšah. Čestitamo vrlemu tovarišu nepozabnega Malgaja na koroški fronti. * Osebna vest. Na Bled je v soboto prispel finančni minister dr. Švrljuga, ki je v zadnjih dneh posetil svojo rodbino v Mariboru. * Vrbaska banovina za spomenik Petrn Kočiču. Ban Vrbaske banovine ie votiral 60.000 Din kot prispevek banovine za spomenik Petru Kočiču. * Naša delegacija na geodetskem kongresu v Stockholmu. V soboto sta odpotovala v Stockholm general Boškovič in profesor Mihajlovič, da se udeležita četrtega mednarodnega kongresa geodotov in geofizikov. Zastopala bosta na kongresu kraljevino Jugoslavijo, ki je članica tega mednarodnega udruženja. Kongres, ki bo danes otvorjen, bo trajal do 25. t. m. * Važna odredba glede uradnikov Delavskih zbornic. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja ie obvestilo vse delavske zbornice v državi, da uradniki (tajniki, ravnatelji, konceptni in manipulativni uradniki, uslužbenci, služitelji in poverjeniki zbornice ne smejo biti istočasno funkcijonarji delavskih sindikalnih organizacij. Za primer, da so v zbornici taki uslužbenci, ki so istočasno tudi funkcijonarji tega ali onega delav. sindikata, je potrebno. da se s takim uslužbencem prekine vsak službeni odnošaj. ako do 20. t. m. ne bi podali ostavke funkciionarjev v delavskih sindikalnih organizacijah. O izvršitvi te odredbe je potrebno poslati g. ministru poročilo najkasneje do 25. t. m. V drugem odloku ministrstva sociialne politike se zahteva, da pošljejo delavske zbornice ministrstvu poročilo o šolski kvalifikaciji svojih nameščencev. * Poljski jezik na naših gimnazijah. »Ruch Slovvianski«, ki izhaja v Varšavi, poroča, da se bo letos v smislu sporazuma med ministrom prosvete Maksimovičem in poljskim poslanikom dr. Babinskim poučeval poljski jezik na gimnazijah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Poučevali bodo univerzitetni lektorji poljskega jezika. * Konferenca katoliških škofov Jugoslavije. Kakor se javlja iz cerkvenih krogov, se bo ob priiiki evharističnega kongresa v Zagrebu vršila ena največjih konferenc jugoslovenskega katoliškega episkopata, na kateri se bo razpravljalo o vseh aktualnih cerkvenih vprašanjih, v prvi vrsti pa o vprašanju konkordata med našo državo In Vatikanom. Konference se bodo udeležili vsi katoliški jugoslovenski škofi. * Kongres Zveze občinskih nameščencev. V dneh 15., 16. in 17. oktobra t. 1. se bo v Sarajevu vršil kongres Zveze organizacij nameščencev mestnih in podeželskih občin kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu bo med drugim tudi diskusija o celibatu, o čemer bo poročal zastopnik mestnih nameščencev v Ljubljani. * Skupščina UJU v Beogradu. Ministrstvo prosvete ie s svojim odlokom ON br. 57.309 z dne 5. avgusta odobrilo učiteljem, prideljenim v pisarnah prosvetnih oddelkov in sreskih šolskih nadzornikov, dopust za čas od 15. do 25. avgusta, da se udeleže skupščine UJU v Beogradu. * Angleški učitelji in profesorji v uči« teljski ferijalni koloniji. Iz Dubrovnika je prispelo na svoji turneji po našem Jadra« nu v Velaluko te dni okrog 30 angleških učiteljev in učiteljic s profesorji. Na po* Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1 8as opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperaturo. 4 relativno vlago v %, 5 »mer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm 8 vrsta oadavin. 11. avgusta 1930. Ljubljana: 7. 763.4, 12.0, 88. mirno. 10, —, —. Maribor: 7. 761.8, 14.0, 85, mirno, 10, —, —. Mostar: 7. 763.2, 15.0, 75, mirno, 2, — —. Zagreb: 7. 762.7. 14.0, 90, W 2, 10, —, —. Beograd: 7. 761.8, 15.0, 85, W4. 9, dež. 28.0. Sarajevo: 7. 764.6, 12.0, 90. mirno, 4, dež, 4.0. Skopi je: 7. 761.0, 17.0, 65, Nf 4 9, —, —. Kumbor: 7. 761.5. 19.0, 65, N 2, 0, —, —. Split: 7. 761.0. 19.0, 90. mirno, t. —, —. Rab: 7. 762.2, 20.0, 88. SE 2 8, —, —. Vis: 7. 763.2, 17.0, 75, N\V4. 1, -, Najvišja temperatura danes v Liuhliani 22.2, najnižja 11.1, v Mariboru 12.0. v Mo. staru 10.0, v Zagrebu 13.0. v Beogradu '2 0, v Sarajevu 9.0, v Skoplju 14.0, v SpHtu 18.0. Solnce vzhaja ob 4.57, zahaia ob 19.12. luna vzhaja ob 20.45, zahaja ob 7.35. vabilo UFS so prebili lep večer v učiteljski koloniji. Prisrčno dobrodošlico jim je na* pil šef kolonije g. Slavko Mrovlje v imenu vseh jugoslovenskih ferialnih učiteljev z iskreno željo, da drugo leto še v večjem številu posetijo naš Jadran, kjer bodo po* vsod bratsko sprejeti. Vodja angleške skupine prof. mr. Jones k Londona se je zahvalil za presrčni sprejem in naše feri. jalce povabil v svojo domovino, kjer jih bodo sprejeli z veseljem in ljubeznijo. Razvil se je animiran večer ob petju an-. gleških in jugoslovenskih pesmi s sprem, ljevanjem klavirja. Posebno je gostom ugajalo sremsko kolo! Ob 1. ponoči so go> stje odpotovali proti Splitu. Pred odho« dom so delili spominske fotografije. Na* vdušeni klici »Zdravo«! in »Do svidenja drugo leto« so bili zadnji pozdravi dragim gostom. * Zagrebški samostojni tehniki so na nedavnem zborovanju posebno poudarjali željo, da se njihovo vprašanje reši po češkoslovaškem zg'edu. Upotiii so prošnjo ministroma za narodno zdravje in za trgovino. da se zaslišijo v svrho enotnosti zakona predstavniki zobotehnikov iz vseh banovin. * ObJnl zhor rndovljišče bodru?»!ce SPD Osrednji odbor SPD sklicuje po § 25 pravil občni zbor radovljiške podružnice. Ta se bo vršil dne 31. avgusta I9.k) ob 10. uri v gostiln- ga Kunstlja. Dnevni red običajen Vršile se bodo tudi volitve novega odbora. Kino „l to so »Praha«, »Union«. »Rlvtera«. »Ca-rovo«. Restavracije: »Zrinjski«. »Bosna«. »Zagreb« tn mnoge manjfte gostilne Prospekte pošilja na £eI]o: LječlltAnn povjerenstvo, Kraljeviča, ln vse pisarne »Putnlka«. 130 Na morju «čeča pisanost ženskih kopalnih kostumov najbolj rafini-rane elegance privlači ostre poglede moških, ki si ustvarjajo sodbo o lepoti posameznih žena. Niti en kostum ne more povzdigniti elegance in draže-sti žene. ako ji ni koža povsem brez hibe. Samo vonjava krema »TAKY« odstrani v par minutah in brez opasnosti odvišne dlake, sto-rivši kožo belo in gladko. »TAKY« dobite v vsaki dobri strokovni prodajalni. Cena 30 Din za tubo. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: HENR1 H. NEUMANN, Zagreb, Boškovi-čeva ul. 42. »TAKY«jtne prednosti: Iz-vanreden parfum, nagel učinek, se ne suši v tubi. 240 a na tovariaica Alojzija G., umciuiva na .»• trah. Ko sta se vinjena vračala iz mest*, ju je službujoči stražnik poprusii, naj mu pokažeta godbeno dovoiienie. To sta Mter storila, ko pa se je straži!;k nekoliko oH« daljil, da je pričela /»revesela Lojzka ob« kladati s tako krepkimi psovkami, da jih ne moremo ponoviti. iTieim so goslača Tončka samo napisali v črne hukve, je ro» mala Lojzka v sodni zapor. e— Dva dobra »trgovca«. Pied dnevi je poslal celjski trgovec s stskl >.n 'n p ?rce« lanom M. Rauch svojega steklarskega po« močnika Srečka P. v Hrastn-fc, kjer na bi ta izvršil večje število direktnih pošilja« tev raznim strankam. Srečko e opravil naročilo v redu, le nekaj ni bilo v skladu z gospodarjevim naročil-jm. Nar )či! je namreč tudi večjo množino steklenega blaga za svojo osebo na gospodarjev ra« čun. To steklenino je poslal Srečko svoje« mu prijatelju Slavku M. v Kranj .n Siav. ko jo je v kratkem času prodal po Gorenj« skem za 1500 Din, dasi je bila vredna po nabavni tvorniški ceni 2700 Din. Slavko se je z izkupičkom nič hudega sluteč pripekal v nedeljo v Celje, hotič delit; iz.m4? kakih 180 Din. Policija je v preiskavi tovila, da sta beguna pustila nepiravnane dolgove tudi še pri drugih osebah, in sicer pri trgovcu Jarhu na ž*vilih 215 Din, pri Antonu Brečkovi 18 Din ;td. Policija .šče podjetni parček. e— Zaradi nevarne grožnje je bil policiji ovaden 33 letni brezposelni slikar Anton M. iz Lise, ker je pred dnevi groz;' tipo« grafu K., da ga bo ubil, če bo prijavil po« licijd. da ga je hotel zaradi nekih medse« bojnih prepirov pretepsti. K. je namreč na dostojen način skušal odvrniti Antona od tega, da ne bi kradel drva po bližnjih gozdovih in povzročal občutno škodo s se« kanjem mladih debel itd. Anton je že te« daj hotel napasti Ka. s kosom opeke ;n mu je K. komaj ušel v svoje stanovanje. Anton pa še ni miroval in je ponovno skušal poškodovati Ka. s krampom m de« belim lesenim kolom Policija je ukrenila vse potrebno, da bo mogel K. nemoteno, brez bojazni za svoje zdravje in življenje prebivati na svojem domu. e— Razne nesreče. Pred dnevi se ie igral 7 letni posestnikov sin Franc Gajšck iz Bukovžlaka s koso "ako nespietno, da si je prerezal kite na hrt>*u desnr roke. Na Polzeli pa je pokladil i. t. m. 11 letni Žagarjev sin Alojzij Cater sekaču drv po« samezna razžagana polena na poJjtavek Sekač je neko poleno nepravilno zadel in vsekal malega pomagača 2 vso silo po ues. ni roki Odsekal mu ,e k.iia!ec iKsn-ce V Radečah pri Zidanem mostu je paJla 3» letna delavčeva hčerka SUviea Lenardiče. va tako nesrečno, da si ,e zlomila desno nogo pod kolenom Vsi trije miad* pone« srečenoi so bili prepeljani v zdravljenje v celjsko javno bolnico. Z Jesenic s— Nedeljska kronika. Ta ledena je bi« la na prireditvah izredno živahna. Zjutraj ob 8. je startalo izpred postajnega poslopja 9 dirkačev.kolesarjev. članov SK »Btat« stva«, ki je priredil kolesarsko dirico na 40 km od Jesenic do Brezij ya< v (vaterpolo tekmovanju Jug — Jadran. Vratar Jadrana pričakuje strel Jugovega napadalca. Prireditev je zlasti v nedeljo privabila v kopališče zelo mnogo publike, ki se je di« vila zdravju in borbenosti ,naših plavačev in plavačic. Nogomet ▼ Žalcu. Preteklo nedeljo se je vršila v Žalcu prijateljska nogomet« na tekma med Šoštanjem in Žalcem, ki je končala z rezultatom 2 : 1 za Šoštanj. Igra sama je zapustila vtis prvenstvenih tekem, ker se gre bolj za izid kot pa za lepo m fair igro. Z ene kot z druge strani je bilo opaziti dobre igralce, toda brez skupnosti, tako da so bili vsi goli doseženi po posa* meznih prodorih Obisk publike je bil zna* ten. Obema mladima kluboma bi bilo pri* poročati, da si s pridnim treningom prido« bita potrebno tehniko in kombiniranje, ker le na ta način bosta zadovoljila občinstvo, obenem pa žela zaslužene uspehe. Šoštanj« čani pa naj opuste svoje nesportno pona* sanje po tekmi, ker s tem le kvarijo ugled sebi, še bolj pa škodujejo propagandi športa. SK Ilirija. Trening nogometne sekcije'I za skupino I v torek in četrtek, za skupino II v sredo in soboto. Za I. moštvo prične redna jesenska sezona v nedeljo 17. t. m. s pokalno tekmo z Mariborom, 23. in 24. t. m. gostujemo v Linzu. Prihajajte točno in polnoštevilno k treningu! Seja glavnega odbora (načelstvena) bo danes ob 20 30 v kavarni Emona Juniorski nogometni turnir. Seja med* klubskega odbora bo danes &0 19. ▼ ka, varni Evropa. Turnir se bo nadaljeval na praznik, 15. t. m. s pokalno tekmo Svobc. da : Ilirija I ter z utešno tekmo Mladika : Hermes I. ŽSK Hermes. Danes seja." SK Natakar pozivlje vse člane na članski sestanek, ki se vrši danes ob 20. v gostilni Zaje v Zg. Šiški. Plavalna sekcija SK Ilirije poziva juni* orke, juniorje in skakače seniorje na va* žen sestanek danes ob 11. dopoldne v ko« pališču. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Na ovinku, ki je bil za dirkače najtrši oreh. Zgoraj Leopold Ž vab m vozi v lepem stilu skozi ovinek. Spodaj: Eden, ki še ne obvlada dobro niko ostrega in strmega ovinka. K sreči brez hujših posledic, ki se vidij« le na strganih hlačah Internacionalne avtomobilske In mo t orne dirke na Podkorenskem sedlu V nedeljo Je priredil koroški avtomobilski klub veliko internacionalno avtomobilsko in motorno dirko na Podkorensko sedlo. K tekmovanju, ki se je vršilo že tretje leto in je stalno v programu mednarodnih dirk, so se prijavili številni dirkači, med njimi več že znanih imen. Prijavili so se tudi dirkači naše Motokolesarske Ilirije, ki so tudi vsi startali in prav dobro odrezali, posebno še, če upoštevamo, da so imeli naši vozači za trening le malo časa na razpolago. Dirki je prisostvovalo mnogo gledalcev, ki so stali ob vsej progi, gosto zastavljeni pa so bili vsi ovinki, kjer se je najbolj videla rutina vozačev in zmožnost njihovih strojev. Zlasti na velikem ovinku na drugi tretjmi proge je bilo na stotine gledalcev, med njimi mnogo Ljubljančanov in drugih z naše strani, ki so se posebno zanimali za uspehe naših vozačev. Tekmovalna proga sliči naši Ljubeljski cesti, je pa mestoma še težavnejša in je vzpon še strmejši. Start je bil v Rekarji vasi (Riegersdorf), cilj pa nekaj niže pod vrhom sedla, dva kilometra od naše državne meje in je proga merila 3.400 m. Organizacija tekmovanj je bila v dobrih rokah članov koroškega avtomobilskega kluba in se je vse vršilo brezhibno po programu. Proga je bila dobro zavarovana z vojaštvom in orožniki, ki so skrbeli za niso gledalci stopali na cesto in ogražali dirkačev. Težavna mesta so bila zastavljena s plotovi in najstrožje zastavljena. Najprej so tekmovali oni, ki so se prijavili za dve kategoriji, potem pa po vrsti po startni listi, najprej motorna kolesa brez in s prikolico, nato pa avtomobili, turni, športni in dirkalni. Seveda pri nas še nimamo avtomobilov, ki bi z uspehom tekmovali na tako težavni progi. Zato tudi ni bilo od naših nobenih prijav za kategorije avtomobilov. Pač pa so se ugodno plasirali vsi naši motociklisti. Le Nejko Kušar je imel smolo z motorjem in je že kmalu po startu odstopil. Dosegli so v kategoriji 250 ccm Janko Šiška na Arielu v času 4:53 drugo mesto; Ivan Zalaznik četrto mesto v kategoriji 350 ccm na AJS v času 3:58 dve petinki; Leopold Zvab v kategoriji 500 ccm s časom 3:29 na BSA drugo mesto: Manfred Rist v kategoriji do 1000 ccm s prikolicami na Harley David-sonu v času 4:59 drugo mesto. Izven konkurence je vozil I. Maček s Harleyem 1200 ccm s prikolico v času 5:25 ena petinka, vsekakor lep čas za njegovo serijsko turno vozilo. O naših vozačih so se vsi funkcionarji najpohvalneje izrazili. Internacionalne dirke jim bodo najboljša šola. Pri njih imajo priliko, da merijo svoje sposobnosti in jih preizkušajo v borbi z znanimi dirkači, obenem pa spoznajo tehniko njihove vožnje. Tako bo mogoče, da nas bodo tudi na velikih mednarodnih dirkah z uspehom zastopali. Biti pa smemo tudi z zadnjimi rezultati zadovoljni. Ponosna pa je lahko predvsem Motokolesarska Ilirija, ki šteje vse naše dirkače med svoje člane. Naše športne organizacije so zastopali tajnik Motosaveza g. Jakob Gorjanc. predi sednik Motokolesarske Ilirije g. Rudolf Zalokar in g. Riko Debeljak od športne komisije. Pred svetovnimi ženskimi igrami v Pragi Skoro mesec dni nas loči še od letošnjih svetovnih ženskih iger v Pragi, vendar se že povsod vršijo živahne priprave za ta mogočni zbor atletinj vsega sveta. Prireditveni odbor v Pragi je te dni prevzel ogromni stadion na Letni, da ga bo posebej priredil za številno elito damske lahke atletike in njenih prijateljev. Prijave atletinj vseh narodov se množe dnevno. Med nevarnejšimi predstavnicami je omeniti ameriško, angleško in nemško reprezentanco. Te dni bo prispela na prireditve močna ekipa japonskih atletinj, o katerih ne vemo mnogo, kaj bodo pokazale. Vsekakor so prišle dovolj zgodaj, da se bodo lahko prilagodile podnebju in temeljito pripravile na mejdan z belimi tovarišica-mi. Prišle bodo tudi Italijanke, Francozinje, Poljakinje, Jugoslovenke in druge. Po sedanjem stanju naše damske atletike skoraj ne smemo računati, da bi nas razveselile s presenečenju Dobro in koristno pa K da bodo videle, da se ta lepe panoga drugod bohotno razvija. V podkrepitev trditve poglejmo mala pa suhih številkah med najboljšimi! Snetem! rekordi v damskih disciplinah so naslednji* 60 m: Walasiewicz (Poljska) 7.6; 100 uk Cook (Kanada) 12 : 200 m: Hitomi (Japonska) 24.7; 800 m: Eadke (Nemčija) 2:16 ta 4 petini; 8(1 m i saprekami: Syhrova (CSR) 12 in 1 petina; Skok v ris: Gisolf (Nizozemska) 1.605 m; Skok v dalj: Hitomi (J.) 5.98 m; Kladivo: Hargns (Nemčija) 38.30 m; (Nemka Braumiiller je vrgla že na 40.27 m, kar pa še ni priznano). Krogla: H^ublein (Neme.) 12.85 m; Disk: Konopaeka (Poljska) 39.62 m. V Franciji so se vršila pred tednom državna prvenstva, pri katerih so bih doseženi naslednji rezultati: 80 m i zaprekami: Coro- bernoux 13 in ena petina (izenačen frane. rekord); Krogla: Vella 10.26; 60 m: Radi-dean 7 in 4 petini; 100 m: Radidean 13 m ena petina; Kladivo: Varnier 31.67 m; Skok v dalj.: Jacob 5.18 : 200 m: Vella 28; 800 m: Batlu 2:38 in ena petina: Disk: Velia 31.49; Skok v vis.: Laudre 1.40 m. Tudi v Milanu se je vršila istočasno slt$-na prireditev, ki ni prinesla posebnih (I) rezultatov. Ze po prej doseženih najboljših časih pa bodo zastopnice Italije vsaj v nekaterih disciplinah resne tekmovalke. Tako je Bongiovanni izboljšala italijanski rekord v teku na 80 m z zaprekami na 14 sek.; dočim je Bertolini vrgla kroglo (150 g pretežko) 10.365 m. Vi ven za ie vrgla disk 33,44 m; njen rekord je sicer 35.38 m. Sliene primerjave kažejo nazorno, da gre damska atletika svoio zmagoslavno pot brez ozira na svoje številne in zagrizene nasprotnike. Naš boj v Pragi bo težak! SOKOL Sokolski javni nastop ▼ M ostali Sokolsko društvo v Mostah je hneti včeraj svoj javni nastop ob sodelovanja sosednih društev. Torišče dela, ki ga. ima imenovano društvo, nikakor ni preveč pripravno za lahke uspehe. Ako se hoče tamkaj kaj doseči, je treba trdega dela ▼ telovadnici in na prosvetnem polju ter med ljudstvom, da se pridobi pristaše za sokolsko^ delo. Včerajšnji nastop je pokazal, da se je pričelo v društvu v resnici intenzivno delati, zato tudi uspeh ni Izostal, želimo le, da se sedaj nadaljuje, da bo razmah društva v bodoče osiguran. Predipoldne so se vršile na obširnem vrta Košakove gostilne skušnje, popoldne pa se je zbralo Sokolstvo pred Sokolskim domom, odkoder se je točno ob 15. ra«vil sprevod skozi Moste na telovadišče * godbo Sokola I na čelu. Javno telovadbo je vodil načelnik br. Hajfeli in je v vseh točkah prav dobro izpadla. Zlasti so bile proste vaje članov in članic, kjer so sodelovati tudi člani drugih društev, prav lepi točki vzporeda. Moška deca je dobro odrezala, istotako moški naraščaj. Zakaj nima društvo ženskega naraščaja? — Članice so nastopile tudi še s posebnimi prostimi vajami, naraščag od Sokola II. pa je pod vodstvom bra/ta Kebra nastopil z »devetico«, kombinacijo korakov in prostih vaj, ki je izredno ugajala ter so jo morali ponoviti. Orodna telovadba je obsegala vežbe na drogu, bradlji in preskok čez konja — Po javni telovadbi se je razvila živahna zabava, ki jo je posetilo zelo veliko občinstva. Pa tudi pri nastopu moramo zaznamovati lep obisk. Ves čas je pridno svirala godba Sokola L želimo, da sedanje vodstvo Sokola v Mostah zastavi vse sile in privede društvo še na višjo stopnjo. Godbeni odsek Sokola I. javlja, da se vrši danes, v torek ob 20. uri vaja pihalne godbe, ki naj se je udeleže vsi člani, ker borna določili odrede za petek. Zdravo! Enonadstropna hiša 400 kv. m zazidanih, s precejšnjim dvoriščem in stavbiščem (pisarniškimi, obrtnimi in stanovanjskimi prostori z vpeljano elektriko, plinom in telefoni), neposredna bližina glavne pošte in glavnega kolodvora v Ljubljani, takoj iz proste roke NAPRODAJ. Ponudbe pod »Dobra naložitev« na oglasni oddelek »Jutra«. 11299 GOSPODARSTVO ?plob ni potrebno govoriti o vračanju tega dolga, ki se mora v knjigah črtati. Tako dr. Topalovič. Tcpalovičev članek je naravno povzročil vrhko senzacijo, žal pa je tudi s svojo teo--ptično zablodo po nepotrebnem razburil nninformirano široko javnost Nedeljski >Treovinski glasnik« je v svojem uvodniku pravilno poudarjal, da se pri nas često di--kutira o vprašanjih, ki sploh ne morejo biti predmet diskusije, na drugi strani pa ž-e molči o onih vprašanjih, ki bi jih bilo treba razpravljati. Po tem pravilu tudi red-o razpravljajo o važnih vprašanjih oni, ki h poznajo ali vsaj v dovoljni meri razu- Vsak kdor pozna ustroj novčaničnih bank tnnra videti, da so naziranja dr. Topalo-viča zgrajena na povsem napačnih premicah. kar potrjujejo vsi odgovori, ki so jih ooslej objavili beograjski listi. V včerajšnji »Politiki« se je oglasil tudi znani strokovnjak dr. Ivo Belin, ki je ponovno ostro kritiziral politiko naše Narodne banke, in zato gotovo nihče ne more predpostavljati, da hoče ščititi interese delničarjev Narodne! banke, če v tem članku pobija Topalo-vičevo tezo, ne glede na to, da se lastno premoženje Narodne banke ne bi prav nič povečalo, ce država povrne ta dolg. Dr. Belin poudarja v tem članku, da po iznešenih argumentih dr. Topaloviča, tudi oni ne morejo biti Narodni banki nič dolžni. ki uživajo pri njej kredit, kajti tudi za novčanice. s katerimi se izplačujejo ti krediti, ni Narodna banka izdala nič svojega, temveč samo papir in stroške za tiskanje. notem pa vprašuje, kako bi bilo z našo valuto, če bi se uveljavilo to načelo. Vsaka novčanična banka mora imeti za izdane novačnice pokritje. To pokritje predstavljajo zlato in devize, pa tudi menice v portfelju, na podlagi katerih so bile izdane novčanice. Prav tako predstavlja končno tudi dolg države pokritje za izdane novčanice, četudi malo likvidno, odnosno proti-postavko za izdane bankovce. Če bi se črtal državni dolg, bi oni del obtoka bankovcev, ki je sedaj krit z državnimi boni, ostal brez pokritja. Pasive Narodne banke bi bile za milijarde večje kakor aktive in bi bila Na-rodna banka primorana zahtevati otvoritev konkurza. Izdane novčanice predstavljajo obveznost Narodne banke nasproti narodu in je država preko Narodne banke dolžna narodu. Če se s stabilizacijo dinarja naloži Narodni banki dolžnost zamenjati novčanice za zlato ali devize, potem mora imeti Narodna banka likvidno pokritje za vse izdane novčanice. Praktično seveda ne obstoja možnost, da bi se vse novčanice do zadnje prpdložile v izplačilo, zato lahko obstoja na škoda danes za malenkost popustila Za baa% stokajoč iz verande novega hotela. aranžma in L-acrk co IO tranvaln nn it7 ^ t« I , ' .... aranžma in kaso se je trgovala po 437.50 iri za december po 438. V ostalem je bil promet v investicijskem posojilu po 88.75, v 7 odstot. Blairovem posojilu po 86.75—8? in prvič tudi v 6 odstot. begluških obveznicah po 7fi. Od bančnih vrednot so bile zaključene Praštediona po 910—912.50, Jugo-banka po 77 50 in Zemaljska banka po 135. Med industrijskimi papirji je bila Trboveljska zakljhčena po 400 in je denarni tečaj ob sklepu sestanka znašal le še 398. Promet ie bil še v šečerani po 310. v Slavoniji po 200, v Dubrovački po 363- 365 in v Oceaniji po 215. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.705, Berlin 13.445-13.475 (13.46). Bruselj 7-8839, Budim pešta 9.8861, Curih 1095.90, Dunaj 7.9644. London 274.40. Newyork 56.22, Pariz 221.66. Praga 167-07, Trst 294—296 (295) Zagreb. Amsterdam 22.6530—22.7138, Dunaj 794.94—797.94, Berlin 13.4452—13.4750. Bruselj 788.39 bi.. Budimpešta 986.11 do 989.11. Milan 294.123—296.123, London 274 do 274.80. Newvork 56.12-56.32, Pariz 220.66-222.66. Praga 166.67-167.47. Zurih 1094.40-1097.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.2250. London 25.04125. Newyork 514.0250, Bruselj 71.95, Milan 26 93. Madrid 57.05. Amster dam 207.2250. Berlin 122.79, Dunaj 72.65 Sofija 3.7325. Praea 15.2450. Varšava 57.70. Budimpešta 90.1850. Bukarešta 3.0675. Dunaj. Beograd 12.5475—12.5875, London 3-4.42125—34.52125. Milan 36.9975—37.0975. Newvork 706.25—708.75, Curih 137.375 do 137.875. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 87.50 bi.. Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 910 den.. Kreditni zavod I70 den., Vevče 124 den.. Ruše 280 do »>0. Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 437.25—437.50, za december 437—438, investicij. 88.75—89, agrarne 55-55.75, 8% Blair 97.50—97.75, 7% Blair 86.C25—86.875, 7% Drž. hip. banka 86 do 86.50, 6% begluške 76—80; bančne vrednote: Praštediona 910—915, Union 191—193, Jugo 77.50—78. Narodna 8050—8100. Srp-ska 186 den., Zemaljska 135—136, Ljublj. kreditna 122 den., industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 150 bi., Slavonija 200—202, Šečerana 308—310, Brod vagon 110—120, Vevče 124 den., Ljevaonica 175 den., Dubrovačka 360—365, Oceanija 215-220, Trbovlje 398-400. Beograd. Vojna škoda 450 zaklj., za december 462 zaklj., investicijsko 92 zaklj., agrarne 56—56.75, 7% Blair 89.25 bi., 6% begluške 78 den., Narodna 8090—8100. — Prodaja starega materijala. Dne 22. t. m. se bo vršila pri osrednjem skladišču materijala v Mariboru licitacija glede pro« daje raznega starega materijala (papir, kar« ton od voznih kart, zlomljeno steklo, ne« rabne električne žarnice, odpadki od plat« na, sukna, konoplje, kožuhovine, klingerit« tesnilne plošče, staro mazivo). Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub« Ijani. = Dobave. Direk. držav, rudnika Kakanj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 3000 komadov trioglatib pil. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg testenin. 200 1 vinskega kisa, 1000 kg koruznega in 200 kg pšeničnega zdroba, 3000 kg koruze. :500 kg ječmenove kaše, 20.000 kg pšenične moke, 1000 kg kave, 2000 kg riža, 1000 kg bučnega olja ter glede dobave 200 komadov krtač za ribanje. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1250 kg železnih odlitkov. Direkcija državnega rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 21. t m. ponudbe gle-"de dobave 500 komadov hrastovih pragov, razne železnine in orodja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. t m. ponudbe glede dobave 1 hidravlične se-saljke. = Dobave. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema ponudbe za dobavo koksa in za dobavo tovornega avtomobila. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave železa in osovin, kamene soli za konje, konopcev za konje in motvoza, krtač za ribanje, raznega elektrotehničnega materijala ter pisarniških potrebščin. Direkcija državne želiezare v Varešu sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave pogonskih vozičkov. Pri upravi smodnišnice v Kamniku se bo vršila 1. septembra ofertalna licitacija za dobavo prediva od jute. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOl. + Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov tramov in 1 vagon bukovega oglja (braške). Eksekutivno so bili kupljeni 4 vagoni (ca 25 m8) desk, 75% smreke in 25% jelke (dolž. 4 m, širina 118 mm, deb. 38 mm, z nadmero 2 mm, če je blago v svežem stanju, I, II. III., ostrorobo, paralelno, očeljeno blago, dobava do 13. t. m.) po 670 Din za m3. — Povpraševanje je za jamski les (300 kom. borovih drogov 2 ali 2.10 m dolž., 17—22 cm deb. in 300 komadov 2.50 m dolž. ter 18—22 cm deb.). za 1000 kom. borovih neobrobljenih plohov (dolž. 2.00, 1.80 ali 1.60 m, 35 mm deb., od 18 cm šir. navzgor, I. II. III., monte sveže blago), nadalje za lipove plohe (I. II., 40—100 mm deb.. od 2 m dolž. navzgor, od 18 cm šir. navzgor), ža rezane trame (na živ rob, v raznih dimenzijah), za 1 vagon neobrobljene bukovine (27, 60 in 70 mm. dolž. od 3 m navzgor, širina od 20 cm navzgor, I. II. III.), za večjo množino hrastovih cepanic in okroglic in za 1 vag. smrekovih desk (III., 4 m dolžine, 35 mm deb., širina 25—40 cm). ŽITO -f Ljubljanska borza tt.1. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključenih je bilo 6 y2 vagona, in sicer vag. koruze in 3 vag. pšenice. Ponujali so (slov. post., plač. 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg, mlevska tarifa po 242.5—245. 79/80 kg po 237.5 do 240. 78/79 kg. po 232.5 - 235; rž: baško, 72 kg po 170 — 172.5; ječmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 185 - 187-5; oves: baranj-ski, dobava v prvi polovici avgusta po 210 do 215; koruzo: baško po 185—187.50: moko: baško iz stare pšenice po 405—410, iz nove pšenice po 396 — 400. -r Novosadska blagovna borza (11 t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 24 vagonov pšenice, 2 vag. ovsa, 2 vag. ječmena, 51 vag. koruze, 6 vag. moke in 6 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 175—177.50; gornjebaška, 79/80 kg 172.50—177.50; banaška, Tisa, šlep, 79'80 kg 185—187.5; gornje-banaška, 79/80 kg 175—177.5; slavonska, 78 kg 167.5—170. Oves: baški, sremski 150 Ogg« 310-320; >2« 280-290; >5« 235-245; >6« 177.5-185; >7« 115-125; >8« 100-105. Otrobi: baški, sremski in banaški 97.5 do 100. + Budimpeštanska terminska borza (11. t m.) Tendenca slabša; promet živahen. Pšenica: za oktober 18.46—18.48 (obračunski tečaj 18.60), za marc 20.16 do 20.18 (20.20), za maj 20.90—20.92 (21.—); ri: za oktober 12.20—12.25 (12.40). za marc 13.20—13.50 (13.70); koruza: za avgust 17.35—17.40 (17.50), za september 17.46 do 17.50 (17.60), za maj 17.57—17.58 (17.80). tranzitna za avgust — (14.80). Pečarskesa pomočnika dobrega, SPREJMEM proti dobri plači v trajno službo. 11370 DERMASTIJA FRANC, STAN IN DOM, LJUBLJANA. Sava se bo poglobila v svoji ozki, aena» ravni strugi in siromašno jelševje • ob nje» nih bregovih se bo prelomilo, nakopičilo v visokih kupih in zgorelo na razbrskanem ognjišču sirotne vaške reve. Kultura je sto« pila preko Save in stari, v preteklost za* verovani borovški očanec je zaječal v svo« ji duši. Liznjekov Tona bi se srdit prevrgel v grobu, da niso že davno strohnele ajegove uporne, silne kosti. Pa ne vidi vsega tega in se tudi ne more prevreči. In kai hoče še siromak? Vsa živa leta se je nadelal, skoro nastradal in menda tud; naskoparil ln čemu? Da bo zdaj vse te tišine konec, konec onega samotnega, plašnega razpolo« žecja, ki ga je ustvaril v zatišju med Sa» vo in skalnatimi obronki Karavank. In bo« do prekopali vse to in mogoče 5e celo zadeli na zaklad, ki ga je rajnk' Tona men« da tu hekje zakopal, ker ga ni privoščil ljudem. Niti vaškim paglavcem, ki so dan na dan kopali tod ekrog in jia je bilo str-ib in so vendar kopali, ker bi bili rad: imeli zaklad, o. samo zaklad, pa najsi jih je rainki Tona vsak dan srdit in z gorja« čo preganjal s svoje posesti. IV»na je bil sovražnik ljudi, pa so mu ljudje prav radi tega nalagali sto lastnosti, ki pa Mh ni imel. In je bil nazadnje samo siromak in trpin in čudak, a ga ljudje niso mogli raz« umeti, ker je bil tako ves drugačen kot oni sami in so mu polena metali pred no« ge. Zakaj? Zaradi zaklada, ki ga ni imel, ga je vendar zakopal nekje tam kraj vragovega Miklavnjeka. Moramo reči, da ni nikjer prikladnejšega prostora za zidavo velikopoteznega hote« la kakor prav na tem mestu. Prav do trav« nika segajo gole ali pa tudi zaraščene kosti Karavank, solnce sije od jutra do večera semkaj. Tik gori se raztezajo širne senože« ti po Robeh prav dol do samega Srednjega vrha. Vsa okolica je spomladi in poleti preplavljena z bogatim, težkim vonjem pla« ninskih rož, rastočih v nepregledni mno« žici po Robeh. in ta vonj raztresa nizko doli komaj čuten veter, ki drsi ob gori navzdol in umira nedaleč ob jelševju. zakri« vajočem čudno temno, skoro odurno Savo. Travnik je pomaknjen popolnoma v samo« to, krasi ga samo čuden, nenaraven, a ven« dar nad vse prijazen grič, ki se je dvignil sam zase tik ob Savi sam bog ve zakaj in kako iz zemlje. Storžičast je in če bi bil človek neveren, bi si domišljal, da se grič zdaj pa zdaj odpre in bruhne iz njega ogenj in lava. Streljaj gori štrie iz samote gole Peči, čudna formacija zagrenjene Save in mu« haste prirode. Peči so zanimale že marši« katerega geologa in ga imele pošteno za norca. Neverjetno so razčlenjene in nji« hova rebra so tako različna, da ni nobeno podobno drugefhu. Od Miklavnjeka do Pe« či in še dalje preko Brdov in Stani se razprostira svet, ki je bil popolnoma po« svečen borovškim pripovedkam in vražam, ki pa jim bo zdaj popolnoma odklenkalo in bodo morale pobegniti kdo ve kam. Pri« jetna, senčna steza vodi skozi to samoto m človek zagleda nenadoma in nepričako« yano pred seboj nov svet ki je tako razli« cen od borovškega — korenško polje se razgane v silnem solncu pred njim in ko« renska vas sama se posmihava v planin, skem pokoju. A proti jugu drvi tesno ob gorskem pod« nozju Sava. Skriva se pod drevjem in sli« VODNE URBINE za vse razmere, avtom, regulatorje, opre* me za mline in žage izdeluje G. F. SCHNEITER, Skofja Loka Podjetje z* zgradbo vodnih turbin. Proračuni brezplačna — Zmerne eene. Prvovrstne reference. 9i K s« samo ajea zamoikfi, (rgnjofi Sam. Pot ob strugi je slikovita, ker Je popol* noma zaprta. Šele doli ▼ Crtenju se od« pre svet a tu že ni več tesne, temne, odur« ne Save. ki se je skrivala do zdaj med drevjem in grmovjem —• hipoma se zasveti pred tabo širni, beli prod, koder prlvrši iskra Pišenca in se prav tu zagrize v Savo, ki prevzame odtod veseli značaj Pišence. planinskega potoka, in ga obdrži daleč doli za Ljubljano. Onkraj proda pa sanja med košatim drevjem stara vasica Log kakor mamka, zaglobljena v staroslavne spomine in sanje. To je okolica novega, že dolgo pričako» vanega modernega hotela, ki bo v Kranjski gori pospešil tujski promet in ostro zabri« sal njegove napake. Pravijo, da se dvigne v najkrajšem času. Pa mu tudi ne bo prav nič zaL Saj bo imel solnce, luč. toploto in čeprav bo godel v njem moderni jazz« band, mu vendar ne bo primanjkovalo ro« mantike in poetičnega razpoloženja. Saj bo zrastel iz romantike same. ki ga nika« kor ne more zapustiti, in se ga bo oklenila in se ga oklepala, dokler bodo pač ljudje sami hoteli... j. Kdor oalasuie. ta nanreduie! Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in štedilnikov v veliki zalogi. Izvršujemo sami tudi OBLOGO sten s ploščicami. Zahtevajte ponudbe! MATERIAL d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska e. 36. Telef^27—16. Brzojav: Material LIPSKI JESENSKI VELESEJEM I930 začetek 31. avsusta splošni vzorčni velesejem, tehnični ln stavbni velesejem, od SI. avgusta do 5. septembra, tekstilni velesejem od SI. avgusta do S. septembra, velesejem športnih predmetov od SI. avgusta do 1 septembra. Obiščite obenem tudi I PA 66 99 mednarodno krznarsko razstavo. Pojasnila dobite pri zastopstvu: STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica 8/H. Telefon 2925. 11289 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja povodom pre-rane smrti našega nad vse ljubljenega in dobrega soproga, očeta, zeta, brata, strica in svaka Ivana Jegliča kolarskega mojstra m tem potom najsrčneje zahvaljujemo. NajlepSe se zahvaljujemo požrtvovalnem gasilnemu in godbene-mu društvu mesta Lož za častno stražo, vence ter ganljive žalo-stinke godbe. Zahvaljujemo se tudi g. Tratniku, tajniku župe cerkniške, za poslovilne besede in zadnji pozdrav pri odprtem grobu. — Nadalje smo dolžni zahvalo 66. duhovščini, gg. zdravnikom, gg. orožnikom ter vsem, ki so dragega pokojnika tolažili, obiskovali in pomagali v bolezni. Prisrčna hvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so ga spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti. Bog plačaj! V Ložu, dne 11. avgusta 1930. JANJA JEGLIČ, soproga. BOŽISLAV, sin. [11360 krepi fn zdrav) ŽELODEC LOVRO SEBEN1K Ljubljana. VIL Koflccsionlran« elektroteh, oodietle Havliček Fran UaMiaaa. St. Patra c. I telefon 3421 (hotel Soča) gradi, oroiektiri fu oravlja vsa v snadajoia dela delavnica. DO- to stroko Soecialna 31707 Sledeči jugoslovanski patenti prodaja se ili se daje licenca istih: Br. 4945 Postupak za rad sa pečima ko je neprekidno gore firme: Čari Luber & Solin, Wien. Br. 4801 Postupak za izradu ankernih, nspravnih i zavornja za po-klopee, i Br. 4802 Postupak za hemisko zaptivanje ankernih, nspravnih i zavrta ja za poklopce firme: Maschinenfabrik far Eisenbahn-n. Bergbanbedarf, G. m. b. H„ Georgsmarienhiitte (Nemač.). Obaveštenja daje dr. Janko Olip, advokat, Beograd, Kralja Milana 48. 11364 Anglija pričakuje rojstva bodočega prestolonaslednika Vojvoda Yorški in njegova soproga. Levo grad Glamis, kjer se bo izvršil veseli dogodek. Rojstvo novega potomca je za angleško dinastijo velevažno, kajti novorojenec jC določen za bodočega prestolonaslednika. Kakor znano, je sedanji prestolonaslednik, vojvoda Waleški, samec in doslej ni pokazal želje za zakonskim življenjem. Sahara - moderno zdravilišče Francoski uradi v Alžiru opažajo, da stalno narašča število tujcev, ki si hočejo ogledati puščavo Saharo in prebiti v nje bližini ali na nje oazah vsaj nekoliko tednov. Predvsem so za življenje v puščavi navdušene Angležinje in Američanke, ker suhi saharski zrak ni le zelo zdrav, marveč tudi pomlaja in poživlja stare in betežne ljudi. Francoski zdravniki so že davno spoznali zdravilno moč saharskega ozračja in pariški zdravniki že leta in leta pošiljajo premožne bolnike v Biskro, Bu-Saado, Tuggurt in razne druge puščavske kraje. Puščava se je s svojimi zdravilnimi učinki izkazala in ne gre več samo za prehodno modo, marveč so turistovske karavane že tako pogoste in številne, kakor nikdar preje. Večinoma gredo v Saharo zlasti starejše dame. Evropska obleka seveda za one kraje ni primerna in se turisti za dališe bivanje oblečejo v arabsko nošo, ki se je v stoletnem izkustvu pokazala kot primerna in praktična. Živali čutijo potres nekoliko naprej Nedavni strahoviti potres v južni Italiji, čigar žalostne posledice so še vsemu sveti v živem spominu, je posvežil vprašanje, da-li bi veda vsaj približno lahko napovedala bližajoči se potres. Nazori odličnih vulkanologov soglašajo v tem, da se tektonski potresi, kakršen je bil nedavno v Italiji, ne dajo predvidevati. Cesar pa ne more doseči veda in tehnika, to se posreči nekaterim ži- valim. Iz potresnega ozemlja poročajo, da se je par ur pred potresom opazilo silno vznemirjenje pri psih, mačkah in pri govedu. Ljudje si tega nemira niso vedeli tolmačiti. Ker nekateri oporekajo temu, navajajo listi poročila iz posameznih krajev, ki uporno potrjujejo to lastnost živali. Mnogo ljudi poroča, da so si rešili življenje le zavoljo tega, ker so skušali dognati, kaj vznemirja živino. Neki posestnik iz okolice Lacedoni-je je na poziv hlapca prišel v hlev, kamor je skrb za živino privedla tudi ženo. Ko so se vsi trije trudili okoli živine, se je zatresla zemlja in slamnata streha se je sesula nanje. Odnesli so ' lahke poškodbe, medtem ko se je hiša popolnoma sesula in pokopala pod razvalinami tri žrtve. Takih poročil je več, vendar jih večinoma smatrajo za gole slučaje. Zemljepisna zagonetka srednje Azije Azija ima nekoliko zagonetk, nad katerimi si evropski zemljepisci doslej brez uspeha belijo glave. Tako so opazili, da sibirske reke proti vsakemu pravilu spodjedajo svoje vzhodne bregove, dasi je znano, da vse reke, tekoče v smeri poldnevnikov, spodjedajo svoje zapadne bregove. Znani raziskovalec Sven Hedin je na svoji zadnji odpravi opazil še eno posebnost azijskih rek. Reka Tarin, tekoča po kitajskem Turkestanu, spreminja svoj tok vsakih 1500 let. Pred 25 leti, ko je Hedin prvič.potoval po teh krajih, je opazil na svoje začudenje, da ima kitajski zemljevid, star kakih 1600 let, zaznamovano reko Tarin v severnem delu dežele. Hedin v severnem delu ni nale- Pošastna vojska bodočih dni Dva vojaka, oborožena in opremljena po najnovejših načelih moderne vojne tehnike. tel nanjo, ipač pa šele v južnem. Zemljepisci so mislili, da je kitajski zemljevid pogrešen. Hedin pa je šel stvari do dna in zasledil tudi na severu davno opuščeno strugo Tarina. Po daljšem proučevanju je izrekel domnevo, da bo Tarin čez 25 let tekel spet po svoji stari strugi, opuščeni 1500 let. Ta četrt stoletja je ravno minula in Hedinova napoved se je izpolnila. Reka Tarin je opustila južno smer svojega toka in jo mahnila nazaj na sever. Hedin je dobil poročilo, da je morala njegova karavana prebroditi neko »novo reko«, ki je pred 25 leti še ni bilo v tistih krajih. Ko so stvar preiskali, so dognali, da je ta nova reka stari znanec Tarin. Čudovita je stvar zlasti v tem, da ns gre za kako malenkostno spremembo struge, marveč za ogromno razdaljo kakih 140 km. Pohujšanje v Los Angelesu Prebivalci filmskega mesta so gotovo vajeni raznih čudaških podvigov, ki jih dan za dnevom izvajajo zvezdniki in zvezde iz bližnjega Hollywoo-da, vendar sem pa tja kateri izmed junakov le prekorači mejo dostojnosti, ki je pri teh izbrancih vsekakor že dovolj ohlapna. Večino teh posebnosti je itak pripisati reklami, ki jo delajo zase igralci, vendar se včasi dovoli kak Hollywoodčan kaj takega, da razburi vse mesto. V preteklih dnevih mučne vročine se je na losangeleških ulicah nenadoma pojavil avto s krasotico iz Hollywooda, katere goloto so pokrivali edino prekrasni dolgi lasje. Razumljivo je, da je vzbudila občo pozornost, obilo smeha in še več ogorčenja. Policijski stražnik, ki se je na motornem kolesu pognal za čudno prikaznijo, je ugotovil, da si je šalo- privoščila filmska igralka 21 letna Evelina Egan. Opazil pa je mož pri tem tudi, da je lepotica temeljito pijana. Pred sodiščem je Evelinin odvetnik zagovarjal svojo klientko, češ da je bila dotičnega dne taka silna pripeka, da ni bilo mogoče imeti na sebi niti srajčice. Sodnik je upošteval vročino in oprostil Evelino pregreška javnega pohujšanja, pač pa jo je strogo obsodil zavoljo dokazane popolne pijanosti. Prepovedal ji je tudi, da leto dni ne sme sama voziti avtomobila. Kakršno pa je razpoloženje ameriškega ljudstva do filmskih junakov, pa ni dvoma, da bo služilo to nedostojno početje Evelini samo v reklamo. Revmatizem, bolezni prehlada in glavobola Bolečine takoj ponehajo, kakor z roko odnesene. Oospod Rado Markov!! privatni aradnik iz Beograda. DobropoUska cesta 66. nam piše v obširnem pismo, kako se le njegova mati popolnoma ozdravila s »Togal« tabletami po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah proti katerim ie uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva. — Gospod Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno te »Togal« pri prehladu slnžil izvanredno dobro, tako da ga morem iz osebne izkušnje priporočati vsakomur. Slično sodi mnogo tisočev, ki so uporabljali »Togal« proti revmi. protinu. bodljajih. bolečinah v sklepih In udih, glavobolu io živčnih bolečinah. Togal se le izkazal kot odlično sredstvo zlasti proti glavobola. Nek' policijski stražnik je strašno trpel radi glavobola od leta 1913 pa tudi vse zdravljenje zdravnikov za živce ni pomagalo ali pa le bila pomoč le prepozna tn kratka. Uporabljajoč redno skozi osem dni »Togal« tablete. le bolnik ozdravel popolnoma od svoje težke bolezni. Ne uporabljajte druga mani vredna sredstva. Tudi najboljša niso za vaše zdravje dovolj dobra. Kakovost »Tosala« ie priznalo več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi zdravniki znameniti profesorji. Nad 700 zdravnikov' je dognalo posebno neškodljivost »Togala«, oziroma njegove prednosti in odlike v primeri z drugimi preparati. Poskusite tudi vi s »Togal« tabletami I Dobivajo se po vseh lekarnah, če jih ni v zalogi, lih tako) dobavimo. 1IJ57 Trije možje v čolnu Trije mladi možje s Portorika so te dni ostavili newyorško luko v 10 m do!gem čolnu, v katerem menijo pre-pluti Atlantski ocean. Najprvo mislijo doseči špansko obalo, pozneje pa bi poskusili priti še do Italije. Pravlj ica Neikoč so živeli trije bratje. Starejša dva sta bila pametna, najmlajši pa ne. Najstarejši je s pridom dovršil šole in postai zelo učen človek. Ali bil je tih Jn zamišljen in mu ljudje niso videli učenosti. Srednji je tudi študiral. AH ie bil glasa« in hrupen, da so mu ljudje koj spoznali učenost. Najmlajšemu je pamet ostala nekje za gorami. Kar se je v šoli naučil, je ua poti iz šole sproti pozabil. Tudi mu ni bilo do učenja in je zato že koj drugo leto ostal doma in se brati! s pastirji. Ko je dorastel, je znal toliko kakor prej, ko je še nosil kratke hlače. Ljudje so se mu skrivaj posmehovali, kajti se mu v lice niso upali, ker je bil velik in hudo močan. Kogar se je lotil, vsakogar je premagal; še bika, ki je na paši zbez-ldal, je zgrabil za roge in ga na mestu ustavi, da je postal krotek kakor iag-nje. Tak hrust je bil. Nekega dne pravi starejši brat: »Premajhen nam je dom, da bi hranil vse tli. Grem po srečo. Pozdravljeni!« In je vrgel jopič preko ramena ter od-©dšel v svet srečo iskat. Čez leto in dan je srednji brat storil takisto, rekoč: »Varuj nam dom, dokler se ne vrnem !« Najmlajšemu je balo tako prav in je ostal doma. Ali ker ni delal in je njegovo telo potrebovalo hrane, so mu kmalu upniki dom prodali, njega pa zapodil na cesto. Nič se ni kujal, ampak je rekel: »Zbogom!« — ter odšel v daljni svet. Minilo je sedem let m še osmega pol. Najstarejši se je bil našel v velikem mestu. Čez dan je študiral doma, študiral v kavarni, študiral kjerkoli, ponoči pa je pisal pesmice. In ko jih je napisal pisan šop, jih je podaril ljudem. Bile so pesmice tako lepe, da je šel glas o njem po vsej deželi. Ljudje so se jih učili na izust, posebno dekleta. Časniki so enkrat na mesec natisnili njegovo ime na tretji strani med domačimi vestmi ter pohvalili njegova dela s petimi vrsticami. Dvakrat v letu so se ga spomnili še v kulturnem pregledu. Tudi oženil se je. Vzel je svojo prvo ljubezen izza štu-dentovskih let. Ali se je oženil skrivaj, ker so ji starši branili. Za poroko ni veda. nihče in sta po poroki takoj šla peš domov. Bila sta zelo Večna. De-. setkrat na dan sta čitala pesmice, enkrat na dan sta jedla, pila pa sta čisto vodico. Srednji brat se je nastanil v še večjem mestu. Tam je postal vodja močne stranke. Prirejal je shode in tako milo je govoril, da so poslušalci jokali od navdušenja, se objemali in se poljubljali. Ali je tudi znaJi take povedati o svojih 1 da so se ljudem lasje jezili in so stiskali pesti in škripali z zobmi. Časniki so mu vsak teden posvetili polovico druge sitrani, ob volitvah še celo celo stran in vsak dan. Tudi on se je oženil. Vzel je hčerko svojega političnega nasprotnika. Pri poroki je bilo zelo hrupno in glasno. Pred hišo so sta-'ii vsi mestni izvoščki, v hiši pa so sedeli okrog miz sami odlični gospodje in gospe in gospodične. Vino je kar tako teklo z miz in kdor je le mogel, je napil presrečnemu paru. Po poroki sta se ženin in nevesta odpeljala in se vruila šele po dveh mesecih. Tudi ona dva sta bila zelo srečna: jedla sta petkrat r»a dan in pila samo izborna vina. Tretji brat pa je bival v največjem mestu. Prispel je v to mesto čez sedem gora in sedem voda ter preko širokega morja. Tam se je izučil za boksarja. Premagal je vsakogar, ki se mu je postavfi po robu. Da je le zamahnil z orokaviče-no roko, že je nasprotnik ležal na tleh strt in premagan. Ko so ljudje gledali njegov boj, so vpili kakor nori in bla-grovali mater, ki ga je rodila. Časniki so vsak dan žrtvovali zanj polovico prve strani, njegovo sliko so prinašale vse domače in tuje ilustracije. Tudi on se je ožemi. Vzela ga je neka dolarska princesa. Jedla sta kaviar in pila šampanjec. In so biti trije bratje srečni vsak po svoje. Kitajska — dober učenec Evrope General Cankajšek je dal po ulicah kitajskih mest nalepiti lepake, poveličujoče njegovo delo za narod. Na široki reki krvi plava na desnem bregi^ čoln, v katerega Cankajšek rešuje utapljajoče se Kitajce; na drugem bregu pa sta upodobljena generala Feng in Jensi, ki z ogromnimi škornji teptata po glavah ljudstva, oborožena z rabeljskimi meči. čankajškovi vojaki merijo na oba nasprotnika, slika Suntjantsenova v nebeškem sijaju pa jim ukazuje: Le po njih! Bacil golše Na mikrobiološkem kongresu, ki se io nedavno vršil v Parizu na Pasteur-jeve mzavodu je poročal dr. E. O. Hou-ba iz Washingtona, da se mu je posrečilo odkriti po golem naključju bacil, ki povzroča golšo. Košček tkanine iz golše je nekoliko dni ležal na podlož ku za gojitev bacilov in ko ga je hotel zav reči, je opazil na podložku bele madeže ter videl, da je to nova bakteriološka kullura. Nove bacile je vcepil živalim in dobil serum, s katerim je ozdravil nekoliko otrok v teku šestih tedj-ov. Dr. Oouba je mnenja, da se da golša popolnoma ozdraviti, ako se začne zatirati bacil v samem začetku. Kakor znano, so golšo doslej pripisovali neostatku joda v pitni vodi ali v soli. Reklamni pomen barv Angleška reklamna družba je izvršila celo vrsto poskusov, da bi ugotovila večjo ali manjšo reklamno sposobnost posameznih barv in njih se-stav. Pri napisih, izveskah in lepakih ie važno lo, da bi sestava njih barv ie od daleč privlačila pogled in da bi se besedilo dalo dobro čitati. Poskusi so • dognali, da je najbolj čitljivo črno pismo na beli podlagi. Šele za tema pride modra ali rdeča barva na beli podlagi. Cruo-bcla reklama je tedaj razmeroma najmanj učinkovita. Opr. 1000/8 — 1930 — 2. 11361 Razpis Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspozitura v Mariboru, Sodna - Marijina ulica, sledeča dela: ^ 1. kleparska dela, 2. mizarska dela. Ponudbe se morajo staviti posebej za. vsako delo. V proračunu-je vstaviti enotno cene. V originalnem izvodu proračuna morajo biti cene lastnoročno vpisane, .skupne cene se morajo točno pomnožiti in seštet', končni zneski proračuna pa izpisati s številkami in besedami. Ponudbe, kolkovane s kolkom za 100 Din in z vsemi predpisanimi prilogami, naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih z napisom: »Ponudbe za izvršitev del pri zgradbi uradnega poslopja ekspoziture ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru opr. št. 1000/8-1930. — 2.« Vse ponudbe naj se vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta, soba št. 205, in sicer: do 30. avgusta 1930 do 10. ure dopoldne. Javna ponudna licitacija za ta dela se vrši dne 30. avgusta 1930 ob 10. uri dopoldne. v pisarni Okrožnega urada za zavarovanja delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št, 20, soba št. 200. Vsak ponudnik mora predložiti pri blagajni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani varščino, in sicer tuzem-ci v iznosu 5% proračunjenega zneska, ino-zemci pa v iznosu 10 %. Potrdila o položeni varščini mora ponudnik predložiti komisiji pred odpiranjem ponudb. Kot varščino morejo vložiti ponudniki: a) nevinkulirane vložne knjižice kake ve-lebanke ali gotovino; b) državne vrednostne papirje po nominalni vrednosti; c) vložnice Državne hipotekarne banke, založnice in komunalne obveznice, katere je minister financ spoznal kot primerne za varščine in jim priznal pupilarno varnost. Obveznice se zaračunajo po borznem tečaju, toda ne preko nominalnega zneska; č) garancijsko pismo denarnega zavoda I. reda, ki je registrovan pri generalnem inšpektoratu ministrstva financ kot začasna varščina. Tako varščino je ponudnik dolžan tekom 8 dni izmenjati v eno izmed zgoraj navedenih varščin. Zdražitelj dela je dolžan pri podpisu pogodbe povišati varščino na 10 % (za ino-zemce 20 %) proračunskega zneska. Vsak ponudnik mora predložiti pismeno Izjavo, da so mu znani vsi pogoji licitacije, katere sprejme v polnem obsegu, brez pridržka. Ponudbi mora biti predloženo pismeno potrdilo pristojne Trgovske in obrtne zbornice, esnafa ali sindikata o pravici sodelovanja pri javnih licitacijah. Zaslužek se izplača po Poštno-čekovnem uradu in le na izrečno željo zdražitelja ▼ gotovini. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi vse naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bo upoštevalo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nI dolžan sprejeti niti ene ponudbe ln tudi najcenejše ne in ni dolžan utemeljevati izvolitve zdražitelja. Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za Din 100. Vsa potrebna pojasnila dobe Interesenti pri nadzornem ing.-arh. Saši Dev v Mariboru, Maistrova ulica št. 1. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1930. (A. A.) Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Torek, 12. avgusta. Ljnbljana 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert godbe »Zarja«. — 19.30: Dr. Breznik: Mednarodni promet z našo državo. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. Sreda, 13. avgusta. Ljnbljana 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa. reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Samospevi gdč. Vedralove. — 19: Citraški tercet >Vesna<. — 19.30: Ura dobre knjige. — 20: Gostovanje članov mariborskega nar. gledališča. — 21: Prenos z Bieda. — 22: Napoved časa in poročila. Beograd 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert tamburaškega zbora. — 20.30: Petje in godba na harfo. — 21.30: Poročila. — 21.45: Radio-kvartet. — Lahka glasba. — Zagreb 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Operni večer. — Praga 17: Koncert iz Moravske Ostrave. — 19.35: Koloraturne arije. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Klavirski koncert. — 21.30: Lahka glasba. — Brno 17: Koncert iz Mor. Ostrave. — 19.35: Prenos vsega programa iz Prage. — Varšava 18: Koncert orkestra. — 20.15: Koncert solistov. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za ples. — Dnnaj 11: Dopoldanski koncert — 15.50: Koncert orkestra. — 20.05: Čitanje. — 21: Renske pesmi. — 21.20: Skladbe za čelo in klavir. — 22.05: Godba za ples. — Berlin 19.05: Pesmi R. Straussa. — 19.25: Plošče. — 20.40: Verdijeva opera »Ples v maskah«. — Lahka godba. — Frankfurt 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 21: Sluhoigra. — Langenberg 17.30: Večerni koncert. — 20: Lahka godba orkestra. — 21: Pevski koncert — Lahka glasba. — Stuttgart 19.30: Mešan program. — 21: Prenos iz Frankfurta. — Budimpešta 9.15: Koncert. — 17: Ciganska godba. — 18.30: Koncert solistov. — 20: Schummannov večer. — Plošče. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Simfoničen koncert ., Princesa Amedeja de Broglie, stara 73 let, in nje 241etni ženin don Luis Bourbonski. Nekoliko poštama nevesta je neizmerno bogata, zato so njeni sorodniki proti že-nitvi ter zahtevajo, naj se preišče duševno stanje ženina. Princ Luis Bourbonski je bil svoj čas zavoljo -raznih čudnih afer izgnan iz Francije. V. WOQanst =as& " »JTTTRO« SF. l^Š KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Vsi so bffi bledi in onemogli. Ko je Loison vstopila, je takoj z očmi poiskala Hektorja. Hotela se je nasmehniti — a Hektor je videl, da je bila vsa objokana. »Državljani porotniki so potrdili vsa vprašanja s tremi izjemami in sicer so bili obsojeni...« Predsednik je spet snel klobuk in stoje prečital obsodbo. Cital je hitro, brez presledkov, in tako da je bilo Ie težko razumeti vso dolgo vrsto imen. ».... Nadin Marcel in Mallet Loison,« je končal, »zaradi rovar-jenja proti varnosti države na smrt.« Obtoženci so jeli kričati, stokati in preklinjati, med tem ko so poslušalci burno odobravali razsodbo. »Obtoženka Regnault Victorina in njena služinčad, Mattieu Po-lydore pa Marta Vignon, so oproščeni, ker je jasno dokazano, da so ravnali v popolni nevednosti, da je Charpentier nevaren vohun.« Predsednik je utihnil, se hitro obrnil in zapustil dvorano. Glasno tarnanje je napolnilo dvorano. Gledalci so hiteli k oknom, da bi videli, kako odpeljejo obsojence. In spet so prišli stražniki ter gnali uboge žrtve skozi mala vrata na hodnik. Hektor se je preril do sprednih klopi. Komaj meter od njega je stala Loison, pripravljena, da odide iz dvorane. Obrnila je svojo plavolaso glavico k Hektorju. Njen obrazek je bil smrtnobled in videti je bilo, kakor da s tresočimi se ustnicami izgovarja njegovo ime. Bolesten smehljaj ji je zaigral okoli ust in nenadoma so ji zavrele solze iz oči. Nagnila je glavico in hitro odšla skozi mala vrata. Neki stražnik je velel državljanki Regnaultovi, naj počaka, dokler se klopi ne izpraznijo. Stala je s svojima služabnikoma v kotu in čakala. Ko se je zadnji obsojenec preril skozi vrata, je tudi ona stopila naprej. Tedaj se je nagnil Hektor čez ograjo in zaklical: »Zouzou!« Obrlnila se je z bliskovito naglico in zastrmeh vanj. Videla je zaraščeno brado, bledi, izstradani obraz, dvojico oči, ki so vročično zrle v njene... Ves obupan je čakal, da ga spozna in vzklikne. V tem trenutku se ji je približal starejši gospod. »Lepa Zouzou!« je dejal prisrčno, »moje najiskrenejše čestitke.« »Dragi prijatelj,« ga je hitro prekinila, »neki siromak, ki me slučajno pozna, bi rad govoril z menoj. Ali ni tu kje kaka soba, kjer bi lahko nemoteno govorila z njim?« »Seveda! Mala sobica je prazna. Pojdite, popeljem vas tja!« V mali mračni sobici sta stala drug drugemu nasproti. Solze so ji tekle po licih, ko mu je pomolili obe roki v pozdrav. »Joj...« je zamrmrala, »da te moram takega videti? Koliko si moral pretrpeti!« »Zouzou,« je vzkliknil, »draga prijateljica, pomagaj mi! V tej uri bo morala umret: žena, ki jo ljubim nad vse!« Odskočila je. Prestrašeno je strmela vanj. Potem je zašepetala: »Moj Bog! Ali je to tista mala, ki je z menoj vred stala pred sodiščem? Bilo mi je, kakor da sem jo že nekoč videla! To je vendar tisto dekle, ki sva ga videla takrat pri Sv. Roku,« se je bolestno nasmehnila, »tisto dekle, ki ga nisi ljubil...« Prijel jo je za roko. »Prisežem ti, vedel sam nisem takrat, da je tako. Šele kasneje sem se zavedel. In zdaj mi je to dekle dražje od mojega življenja. Nočem živeti, če mora ona umreti. Ne bojim se smrti... če jo morem rešiti.« Počasi se je obrnila v stran. Njena drobna nožica je nemirno trkala ob tla. »Zakaj bi se morala izpostaviti nevarnosti, da rešim tvojo ljubico!?« Hektor je v obupu sklenil roke. »Ona ni bila moja ljubica. Saj niti ne vem, če me tudi ona ljubi. Tri tedne sva se skupaj skrivala. Tri tedne sva delila bedo, ki je zapisana na mojem obrazu. In« — njegov glas je drhtel — »ne morem je pustiti, da umre, ne da bi poiskusil še to. Zouzou...« Padel je na kolena in jo objel. Rotim te, pomagaj nama! Ti poznaš Fouquierja. Pojdi k njemu m mu povej, da rad umrem, če reši tega otroka. Srečen bo, če me dobi v svoje pesti. Pojdi k Fouquierju, Zouzou, prosim te!« Zouzou se je zamislila. Počasi si je potegnila z roko po čelu. Potem se je sklonila k Hektorju, ga objela in potegnila k sebi. »■Nimam upanja,« je dejala. »A poizkusiti hočem. Človek nikoli ne ve... Mon pauvre cheri, mon pauvre, pauvre chčri!« Glavica ji je klonila na njegovo ramo. Zaihtela je. Potem se je vzravnala, še vedno vsa drhteča od joka, in ga pogledala. »Storila bom, kar morem,« je obljubila. »Poslušaj! Počakaj nocoj ob osmih pri cerkvi Sv. Germana. Tja ti pošljem sporočilo! In zdaj — pogum!« Hrabro mu je ponudila roko. Hektor jo je zgrabil in potegnil k sebi. Rad bi bil rekel nekaj besed v zahvalo — a glas mu je usahnil. Nenadoma mu je ponudila svoja usta in nato odhitela s pobešeno glavo iz sobice. * Kričeča, rjoveča množica se je bila zbrala pod mrkim nebom pred Conciergerijo. Samo železna ograja jo je ločila od dvorišča, kjer so čakale krvniške dvokolnice. Sodrga je bila razburjena da nikoli tega. Čudne, kar neverjetne govorice so se raznašale od ust do ust. Pripovedovali so, da so v skupščini umorili poslanci Tal-liena. Da so izžvižgali državljana Robespierrea. Da so podali obtožbo zoper državljana Robespierrea. Da občinski svet ponoči in podnevi zboruje v mestni hiši. -- Ob ropotu bobnov in z vihrajo-čimi prapori so čete brez konca in kraja korakale proti Grčvskemu trgu in kamorkoli si se ozrl, povsod si videl častnike s pernatimi klobuki in vojnimi prepaskami v trojnih barvah, kako so rožljaje s sabljami hiteli po pločniku. Bilo je, kakor da se dviga iz mesta proti višnjevo-črnemu nebu eno samo, enodušno mrmranje. Čedalje bolj mnogoštevilna je postajala rjoveča drhal, čedalje hujša gneča ob železni ograji. Tisoči oči so se nepremično upirali v neko točko na dvorišču sodnijskega poslopja. Ljudje so vedeli, da se morajo vrata, ki so bila tam, vsak trenutek odpreti in spustiti na dvorišče nesrečneže, ki so jih dvokolnice že pričakovale. Domačo srečo kvari golazen. Sigurno pokončava vsako golazen »PIRETRIN«. — Ni strup. Stanovalcem neopasen. Ne maže. Prodaja se povsod. 291/III »PIRETRIN" d. d. Zagreb, Branimirova 43. Radio naročniki: Sedaj je čas za popravila, pregled In moderniziranje Vaših radio aparatov. Obrnite se tozadevno na špec. radio trgovino RADIOV AL — Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 13. 10618 Zamenjava starih aparatov za najmodernejše. Naprodaj so 3 navijalnice T stroji za navijanje volne) na 6, 8 in 16 motkov, stroj za izdelavo gumbnic znamke »Dur- kopf«, stroj Jacquard, 90 cm širine, Links-Links stroj, 130 cm širine št. 9, kakor tudi rabljeni pletilni stroji št. 8 in 10, vsi v dobrem stanju in takoj uporabljivi, po nizki ceni. BRAČA H1RSCHLER, Z A G REB, GA JEVA ULICA ŠTEV. 3. 11353 * : - ' " Pristopajte k Vodnikovi družbi! ptodaja se VINO t & avti* h stctadiscih ((BalGan) v Ljubljani, dokler traja zaloga: BELO dalmatinsko od 12 gradov (Za mesto Ljubljana se plača OPOLO in po Din 4 liter. (Za mesto Ljubljana se piaca se Din 3'50, za okolico pri odjemu najmanj 50 litrov pa __samo 1 Din drž. trošarine na 1 liter.) hč62 Vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe barve. Redka prilika. Mag. št. 29671/30. Razpis 11362 NAČELSTVO MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE razpisuje oddajo kleparskih, krovskih, zidarskih, slikarskih in pleskarskih del pri renoviranju fasad ter stopniSč in vež v hiši meščanske imovine „Kresiji" v LJubljani. Pojasnila in razpisni pripomočki se dobijo med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/II. Tamkaj se tud; vlagajo pravilno opremljene ponudbe najkasneje do dne 14. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1930. Mag. St 29761./30 ref. IX. 11368 Razpis. OBČINSKA UPRAVA MESTA LJUBLJANE razpisuje oddajo naprave betonske škarpe in ograje ob Lončarski stezi. Ponudbe je vložiti pod običajnimi pogoji pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/TL, do dne 18. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne. Navodila in razpisne pripomočke se dobi med uradnimi urami pri imenovanem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1930. Ba uničite molje, muhe, stenice, komarje, in ostati mrčes ter njihova iajca uporabljajte FI j To v (Flal - Tox) Siguren učinek! Prijeten duh! Ne maže obleke in ne< perila! Dobi se povsod. Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom Zastopstvo za Slovenijo Dr. A. KANSKY kemična tovarna Ljubljana Krekov trg 7 110 99 ZALUZIJE, lesene tekstilne rolete (drvonltke), rolete iz gradlna, samonavijalce In lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in • najceneje tvrdka PETER KORAL Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL TeL tnterarb. 82. AJLFEJRO" trg.-ind. dražba z o. z. Ljubljana lag bi»!1 po dnevnih cenah Ia portland cement sveto vnoznanih znamk »Salona« (Tonr), »Oolossns«, taljeni cement ..SALOM!" Mbestnf SkrBJ, valovite plošče, eevi raznih fflmenrfj. Proizvod: »Split« A. D. za Cement Portland DVOKOLESA — teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. 6 fPrepi pozor Dunajski veletrgovec manufakture ima v Mariboru večjo partijo blaga za moške obleke po najnižjih cenah za oddati. Zaradi likvidacije svojega podjetja popusti carino in vse stroške. Interespnti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kassaverkauf«. 11333 Telefon 20591| **Preraog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5. iDiesel-motor kompl., 40 HP, znamke Weizer, Graz, se vsled razprodaje ugodno proda. Natančneje se izve pri »Vijak« d. z o. z., Gregorčičeva 5. 14441 Mag. št. 29672/30. Razpis. 11363 NAČELSTVO MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE razpisuje oddajo zidarskega in težaškega dela za renoviranje magistratnih poslopij* Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 18. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/n. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1930. IZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta* pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, nočne službe in potujoče * olobe stane samo Dia 390.—. Razpošiljam po poitne-ooni povzetju. tako 'ZGLEDA SLOŽEN Lesena patent pftttelja, zložljiva, • tapeciranim madracom, zelo praktična, slane samo D 180. Zahvala Za mnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejeli ob veliko prerani izgubi našega vroče ljubečega soproga, očeta, svaka, strica, gospoda Franca Strupija za veliko število prekrasnih vencev in šopkov se tem potom iskreno zahvaljujemo. Isto tako se zahvaljujemo gg. pevcem in vsem, ki so pokojnega spremljali na zadnji poti. Lcialka t* snnčanle — (Liegestuhl) najnovije vrsti, stane samo Din 150. 11369 Žalujoča rodbina Stropi in sorodniki Madrael punjenl t vol-nom stanejo samo D 750. U BROZOVIČ. ZAGREB ILICA 82. OSETITEIX. OSIJEŠKI VELESEJEM IN GOSPODARSKO RAZSTAVO 1 _ _ _ _ _ _ ____- _ _ _ _ _ _ _ _ __ _ ■■■^■i Pntnvunio na fvlprniri in ■ nnrnhrnili ah nnlnTi^nih ppnnh 30. AVGUSTA do 8. SEPTEMBRA 1930 Potovanje po železnici in s paro brodi ob polovičnih cenah. Legitimaeiie se dobe brezplačno v vseh mestih ali neposredno od Uprave velesefma v Osijekn. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče do *« *»m pot/;« po pomti namlcv ali Galec dru|c m/crmoeijc ttcccc me matih egfoaee naj priloži 9 micttr n« bo pre;«f o* nom^e ncecv marin mnatnGah /a /Va* id$ovowa t i* */WI CfAfg AL4I//M OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek tO Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Vla&Covi matifi ogCa&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v TSrbovlfah v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici iSL Učenko za vezenje ki ima res veselje, sprejmem takoj. Palača Kredit-K> banke laiV, levo. 32955 Mladega trgovca »možnega nemškega in hrvatskega jezika, išče kot zastopnika industrijsko podjetje. Ponndbe pod »Mesto je stalno« na oglasni oddelek »Jutra«. 32692 Učenko močno in zdravo, s potrebno šolsko izobrazbo, pošte nib staršev, sprejme trg meš. blaga Ivanka Podgor-nik, Metlika. 32890 2 gaterista pridna in poštena, zmožna popravil vodne žage in turbin. rabi Kari Kovač, Ca-bar. Dravska banovina. 32830 Radio-tehnika veščega in zanesljivega, z daljšo prakso, sprejmem takoj. — Ponudbe s prepisi »pričeval na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod žifro »Radio«. 32656 Trgovski pomočnik po možnosti usnjarske stroke. ki bi potoval po Sloveniji. dobi mesto. Ponudbe pod »Marljiv 66« na ©"lasni oddelek »Jutra«. 32654 Avtogenske varilce popolnoma izvežbane v va-renju tanke pločevine — sprejmemo v trajno delo. Pomdbe z navedbo dose-dan; ga službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Varilec 1930«. 32638 Upravitelja (gospoda rja) sprejme takoj Dijaški dom v Kočevja. — Kavcija 100.000 Din. Pogoji v društveni pisarni. Prijave do 14. avgusta 1930. 32607 Trajno službo c. potnike, z mesečno pla- čo ii provizijo dobijo po verl.iive osebe. — Pismene omidbe poslati na naslov: 'niversal - Import, Zagreb. JTeradovičeva 34. 328S7 S Fotogr. pomočnika dobro izurjenega, s plačo po dogovoru sprejme v »talno službo atelje Ivančič —- Crikvenica. 32552 Vajenca h napredne rodbine, a predpisano šolsko izobrazbo, ki hi imel hrano in stanovanje pri starših, zdravega in krepkega sprejme manu-fakturna in modna trgovi-Jia v Ljubljani. Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«. 32564 Vodjo pisarne prvovrstnega in z večletno prakso iščem za takoj. — Dopise na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Vodja pisarne«. 32888 Mizar, pomočnika dobro izvežbanega, z nekaj kapitala, kot družabnika »prejme Ferdo Primožič, mizarstvo in parket, Ljubljana, Trnovski pristan 4. 32841 Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 Čevljar, vajenca sprejmem. A. Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134. 32686 2 cirkularista pridna in poštena rabi takoj Kari Kovač, Cabar — Dravska banovina. 32829 Tamburirko dobro izurjeno sprejmem takoj v stalno službo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tamburirka«. 32785 Lekarniško laborantinjo ki čisti lekarno in pomaga v laboratoriju, sprejmem z nastopom najkasneje 25. t. m. v stalno službo. Prednost imajo take, ki so bile že v taki ali slični službi. Hrana in stanovanje v hiši Predstaviti se je osebno s spričevali dosedanje službe 16. t. m. ob 3. uri popoldne v Ljubljani, Igriška ulica 6, dvorišče. Na pis mene ponudbe se ne ozira! Lekarna na Vrhniki. 32780 Pisarniško moč ki je uporabljiva tudi ža druga trg. dela, sprejme septembra Vokač, Krekov trg 10-11. 32974 Trg. vajenca ki je z dobrim uspehom dovršil dva razreda srednje ali meščan, šole, sprejme v trgovino mešanega blaga in semen M. Berdajs v Mariboru. Stanovanje in hrana v hiši. 32983 Manufakturist izurjen in zanesljiv, prost vojne obveze, dobi mesto takoj. Ponudbe po možnosti b sliko in pogoji na oglas, oddelek »Jutra« pod »Manufakturist 230«. 32904 Gdč. vzgojiteljico kj sna malo Šivati sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe 8 sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru ood šifro »Vzgojiteljica« 32299 Vajenca za mebaniško obrt sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32933 Dobro šiviljo in učenca sprejme krznarska delavnica L. R o t, Ljubljana — Mestni trg 8. 32938 Hišnika oženjenega, brez otrok, vajenega mizarskih del, sprejme D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35. 32928 Korespondentko s perfektnim znanjem nemščine in stenografije sprejmem. Ponudbe na tovarno čevljev I. Razboršek, Tržič. 32902 Kuharico sprejmem takoj. Vprašati v gostilni »O r a o«, Zagreb, Frankopanska ulica št. 13. 32905 1 do 2 stavbna ključavničarja samostojna in vešča v delu ogr?j ter štedilnikov, sprejme takoj stavbno ključavničarstvo Globočnik v Celju, Matije Gubca ulica. 32984 Mesar, vajenca sprejme Bauman Franjo, mesarski mojster v Tratah, pošta Marija Snežna. Nastop takoj. 32917 Gradbenega tehnika sprejme v službo gradbeno podjetja v Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gradbeni tehnik«. 32979 Potnika zmožnega krojaške stroke, sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa eksistenca«. 32543 Potnika manufakturne stroke, za obisk privatnih strank, za Gorenjsko sprejmem pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Potnik Gorenjsko«. 82539 Potnika ki bi prevzel še zastopstvo lukrativnega predmeta — iščem za Ljubljano in Dravsko banovino. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Potnik ki potuje po celi Jugoslaviji, želi k svojemu predmetu vzeti vzorce manu-fakture. platna ali perila, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »I. G. 1892«. 32920 Gospodična vajena vseh del ter nekoliko kuhanja, išče za takoj mesto kot pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32915 Pekovski pomočnik starejši, vešč vseb v to stroko upadajočih del, želi premeniti mesto — najraje na deželo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Službo nastopim lahko takoj«. 32550 Natakarica zmožna kavcije, želi službo do 24, ali vzame tudi gostilno na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«. 32958 Čiščenje kovin nepotrebno če impregnirate medenino, železo, nikel, baker itd. s »Pantarol« preparatom zo per rjo. Kovine enkrat im pregnirane ne oksidirajo in ohranijo sijaj na leta brez čiščenja. — Samoprodaja in zaloga za Jugoslavijo: Dra go Znidarič, Celje. Sprejmem tudi krajevne zastopnike. 32527 Trg. sotrudnica starejša, izurjena v delikatesni in špecerijski stroki, išče službo. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inteligentna«. 3Ž956 Elektromonter obenem strojnik za parne stroje in Diesel-motor, išče službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32728 Ključa vničar- avtomehanik samec, v starejši dobi, želi trajno mesto kot zaupna oseba. Je uren in spreten, vešč vseh ključavničarskih del in zastopa tudi mojstra, dober kalkulant, sposoben kot vodilna moč, vešč slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter uporabljiv tudi v drugih strokah. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Stemschnfic Hans, Linz a. D. — Neoe Welt 14. 32952 Potnike zanesljive to poštene zastopnike in a g e n t 6 sprejme oroti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«. 32945 c ~t C » » • V »V • i . . 4 » Zastopnika za Slovenijo iščem za prvorazredne izdelke za čiščenje čevljev. — Ponudbe Zagreb I. 80. 32594 Načrte in proračune za zgradbe Izvršnle teh-, nični biro »Tehna«. Liubljana. Mestni trg št. 25-1. Zahtevaite ooset inženleria-arhitekta. 159 Strojepiska sprejema delo proti zelo nizkemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tipkarica«. 32773 G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. 3. A sčasoma se vsega navadiš; in če ne Itejemo vzdihov, ki so se ma časih izvijali, lahko rečemo, da se je Sambo nazadnje vendarle umiril. To je — dokler mu niso hoteli nekega jutra očistiti kletke. Pripeljali so velik voz. in da bi spravili Samba vanj. so ga jeli pehati z železnimi drogovi. Kdo ve za dobre idele. iznajdbe ali druge prilike, s katerimi se da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Praktično originalno« na oglas, oddelek »Jutra« 32944 Inkasante- zastopnike proti fiksni proviziji, za Gornji grad, Slovenjgradec, Dravograd in Prevalje sprejmemo. — Ponndbe na »Singer« d. d., Slovenjgradec. 32986 Gospodična srednjih let, išče mesto gospodinje pri boljšem gospodu. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna gospodinja«. 32960 Trgovski pomočnik vešč špecerijske, barvne in steklarske stroke, zmožen nemščine, želi mesto v detajlni trgovini v Ljubljani. Gre tudi kot skladiščnik ali potnik. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Agilen 6«. 32970 Mladenka stara 15 let, močna, zdrava in poštena, sirota brez staršev, s 5. razredi meščanske šole, išče mesto vajenke v trgovini z mešanim blagom. — Gre tudi kot frizerka ali karkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna rešitev sedanjega položaja«. 32582 Veziljo izvežbana na roko In na stroj, želi službo v mestu ali okolici. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izvežbana«. 32840 Vrtnar z dobrimi večletnimi »pričevali, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samec«. 3281 Mesto hišnika išče » 1. septembrom zakonski par brez otrok. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik 26«. 32398 I. oblutv. kooceslloolrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dunaiska cesta Itev, 30 (Jugoavto) telefon 2236 Pouk In oraktičns voinle 251 Šoferska šola Gojko Pipenbacher l iuhllana Gosposvetska .1,2 Specialni učni avtomobil 32168 Instruktorico dobro moč, za več ur na dan, za malo maturo na žen. real. gimnaziji takoj sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Instruktorica«. 32948 Postrežnica ki zna tudi kuhati, išče službo za ves dan. Pavla Huber, Ciglarjeva ulica 2, Moste. 32897 Občinski tajnik z gimnazijsko maturo fn večletno prakso, išče primernega mesta. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Tajnik«. 32294 Trg. pomočnica izurjena v mešani strqkl, poštena in zanesljiva, išče kjerkoli mesto v trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32161 Tehtnice •Plorenz E*oress«. tehta 10 kg. brez ntežev. deci-malke t'100 1/1000 kg malo rabllene do nizki ceni orodam vsled opustitve trgovine. Naslov oove ogl. oddelek »Jutra«. 29052 Pis. miza, postelja (fornir) itd. poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32862 Puhasto perje kg oo 38 Din razpošiljam oo oovzetln nalman) 5 kg. ootem Cisto belo gosle ke oo 130 Din In Cisti ouh kg oo 250 Din. L. Brozovič Zagreb llica 82 kemična čUtllnlee nerta 262 Razglednice šolske tn pisarniške potrebščine kupit« najceneje Eri tvrdki 1-an Bahovec. ljubljana. Stari trg št. 20 165 Žeieznato vino lekarnarja ar G PiccoMja r Ljubljan* krepča oslabele. malokrvne, odrasle in otroke. 161 Gonilna jermena prima in vse mlin. tehnične potrebščine vedno v zalogi Dri tvrdki Čadež & Brcar, Liubljana. Kolo dvorska olica. 62 Električni lestenec velik in lep, skoraj nov naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32794 Medeno posteljo lepo in dobro ohranjeno poceni prodam v Sp. Šiški. Knezova ulica 28. 32943 Radi odpotovanja poceni naprodaj: velika preproga, skoro nov šivalni stroj »Singer«, • 2 žimni-ci in še druge stvari. — Ogledati med 2. in 4. uro v Frankopanski ulici 9-1. 32925 2 plašča 8801120, čisto nova, prodam radi nabave novega avtomobila pod ceno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »384«. 32670 Avto Hat 509 štirlsedežen. odprt, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« pod šifro »Avte 509«. 32629 Motorno kolo DKV, 6 Ks, malo voženo poceni proda Šebenik, Sp. šiška, Knezova ulica. 32946 Žensko kolo skoraj novo, znamke .Purh-Graz, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32921 Stavbišče ki meri 12.000 m*, za vilo »Stadion« prodam sknpno ali posamezne parcele. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32899 Posestvo v bližini Maribora prodam. Poizve se v gostilni Prah, Sp. sv. Kungota pri Mariboru. 32987 k il Mi, Vsakovrstno zlato kupule do nalvlšiih cenah Černe — Juvellr Llnbliana. Woliova al. 3. Brusnice v vsaki množini po dnevni ceni k o p n j e Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ul. 13. Pozor! Podeželski trgovci, ki »i upajo zbrati najmanj 1 vagon spodaj navedenih pridelkov, se prosijo, da pošljejo svoje naslove na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Eksport«. V poštev pride: fižol vseh vrst, gobe, ajda, proso, ječmen, hmelj in vino Ia. 32695 Žago s polnojarmenikom, 2 cir-kularkama, žago za rezanje roba ter turbino s 50 HP ali lokomobilo 30—40 HP, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Metohija«. 32982 Stare platnene rjuhe platnene odpadke in obnošene damske obleke, oziroma za deklice od 13—15- let kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šif^o »Platneni odpadki«. 32858 Stare steklenice razne, majhne kupim. — Sv. Petra nasip štev. 15, pritličje. 32332 Drobilno napravo za rudo sestoječo iz enega čeljustnega drobilca in krogljeve-ga mlina, odnosno mlina na valjke, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z natančnim opisom in skico na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra 213«. 32910 Rabljen štedilnik kupim. Ponudbe 8 ceno oglas, oddelek »Jutra« pod »Štedilnik«. 32953 Pekarno ▼ bližini Maribora oddam v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 82646 Jabolka klela (n zdrava, ▼ vsaki množini po dnevni eeni kupuje Srečko kotnik in drug, Ljubljana, Metelkova ulica 13. 32353 Več gospodov sprejmem »redi mesta ta koj ali s 15. avgustom na stanovanje, event. s hrano Poseben in skupen vhod, parket, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32919 r Vogalni lokal oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 32899 Mlekarno takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32927 Delavnico veliko in svetlo, pripravno za vsako obrt, oddam za mesec oktober. Poizve se na Ižanski cesti 27. 32930 Točilnico in mlekarno vsled bolezni oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38875 Trgovino z mešanim blagom, v več jem trgu na deželi oddam z vso zalogo pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 32898 Mlekarno in izkuh oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32973 Več dijakinj sprejmem na Btanovanje z vso oskrbo v bližini Blei-weisove ceste. Vrt In ko-pelj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32798 Dva dijaka vlljih razredov, iz boljših rodbin, sprejmem v sredini mesta na stanovanje z vso oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32949 Dijaka iz boljSe rodbine, ki obiskuje nižjo srednjo šolb, sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. Soba velika in svetla, v enodružinski vili. Na raz-jolago tudi kopalnica. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Zmerna cena 6«. 32975 Srednješolca nižje gimnazije sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje tik I. drž. gimnazije. Cena po dogovoru. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srednješolec 4«. 92976 Realčan od VI. razreda naprej dobi sobo proti poučevanju v Mariboru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 82981 Kcmfort. stanovanje 2, event. 3 sob, z vsemi pritiklinami, po možnosti s sobico za služkinjo, predvsem s kopalnico, v sredini mesta ali neposredni bližini iščem od 15. septembra dalje za tričlansko družino. Ponudbe na" oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro plačam«. 32572 Solidna stranka 2 oseb želi za poljuben jesenski termin čisto in mirno stanovanje 2—3 sob — po možnosti v starejši hiši Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Obojestranska zadovoljnost«. 32880 Stanovanje sobe in kuhinje išče trgovec blizu gl. kolodvora. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod značko »Zelez-ninar 35«. 32832 Stanovanje 3 »ob in pritiklin išče stranka štirih odraslih oseb. Ponudbe ma oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 100«. 32831 Sobico oddam enemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32926 Prazno sobo oddam takoj v Novem Vodmatu, Društvena ul. 27 32924 Opremljeno sobo zračno in svetlo, blizu Tabora in vojašnice oddam s 15. avgustom samo boljšemu stalnemu, solidnemu in čez dan zaposlenemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32737 Prazno sobo separirano in solnčno (par-keti, štedilnik in vodovod) oddam uradnici ali učiteljici. Naslov pove oglasni oddelek fjutra«. 32935 Sostanovalca event. s hrano sprejmem v lepo sobo v Sp. Šiški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32900 Zagreb 37 Mimogrede zjutraj doma videl. Verujem, po komaj dovršenem, sestanek bil nemogoč. Iskrene pozdrave do svidenja. 32909 Gospodična osamljena, želi dopisovati s simpatičnim, akadem. na-obraženim -gospodom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samevam«. 32912 Ivane! Pripravila nagelj, pridi ob devetih. Lucija. 32972 Oblak! Draga duša, srčno pozdravljen kjerkoli si. Želim Te srčno ie enkrat videti. 32971 Vrhnika! Poveljniku, dasi nepoznanemu čestitam k originalnemu in mojstrskemu udarcu — lepote željnim rožicam. Vrhničanka. Sobo na Jurčičevem trgu S-IT oddam solidnemu gospodu B 15. t. m. 329>1 Stanovanje sobe, kabineta In kuhinje išče mirna stranka. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mir«. 32494 Lepo stanovanje obstoječe iz treh sob, ku hinje, električno razsvetljavo, parketom in pritiklinami oddam s 1. oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32200 Stanovanje lepo, S sob, kuhinje io pritiklin. v novi visokoipritlič-til UM prt kolodvoru oddam za 500 Din mesečno. Vrt. vodovod in elektrika Petrič. Brezovica pri Ljubljani- S2106 2 stanovanj! eno štiri- in eno trisobno, » kuhinjo in pritiklinami oddam takoj v D. M. v Polju pri kolodvoru. 32039 Stanovanje dvoriščno, »obe,, kuhinje Tn drvarnice oddam za november stranki brez otrok. D. R o v S e k, Kolodvorska ulica 35. 32929 Več posameznih sob za pisarne oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32681 Opremljeno sobo elegantno, separirano, oddam za stalno na Erjavčevi cesti. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32659 Prazno sobo v centru mesta ali v I . Šiški išče samski uradnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samski«. 32758 2 prazni sobi z elektriko in posebnim vhodom, brez kuhinje od dam takoj mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32756 Opremljeno sobo veliko, lepo, svetlo in čisto, s posebnim vhodom, elektriko in parketom s 15. avgustom oddam boljšemu, čez dan zaposlenemu gospodu na Rimksi cesti 7fl. vrata 9. 32318 Sobo blizu Zvezde opremljeno, veliko, lepo, svetlo, čisto in »uho, s posebnim vhodom, elektriko, parketom oddam s 15. avgustom boljiemu stalnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32318 Lepo sobo z vbo oskrbo oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32901 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 32959 2 gospodični sprejmem b 1. septembrom na hrano in stanovanje. — Parket, elektrika, centrum mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32922 Gdč. na stanovanje sprejme zakonski par brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32950 Iščem sobo opremljeno ali prazno — « strogo separiranim vbodom iz stopnjišča. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Opera«. 32968 Dve prazni sobi z elektriko, parketom fn posebnim vhodom » stopnjišča, oh Zvezdi, pripravno tudi za pisarno ali čisto obrt takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32966 Sobo lej*> opremljeno oddam nasproti vojašnice kralja Aleksandra. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32961 Prazno sobo veliko, s parketi, elektriko in prostim vhodom ««)-dam takoj v Križevniški ulici 7-1. 32965 Opremljeno sobo s poseb. vhodom te elektriko, svetlo, oddam s 15. avgustom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32977 2 prazni sobi za pisarno odda knjigovez Molk na Cankarjevem nabrežju. 32978 Dvpifi Ločenka varana v življenju, ki 'ma nekaj gotovine, želi znanja s 35—45 let starim, dobro situiranim pjspodom. L« resne ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ločenka 31«. 32846 Gospa višjih družabnih krogov, želi znanja z inteligentno, poročeno damo, staro od 29—42 let, ki bi z njo v prijetnem pomenku prebila nekaj popoldanskih ali večernih ur v tednu, včasih s pritegljajem obeh soprogov. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez razkošja«. 32906 Opremljeno sobo oddam takoj gospodu v Florijanski ulici it. 31-1. 32937 Veliko sobo opremljeno, * kuhinjo ln elektrilio oddam eni ali dvema osebama, brez postrežbe. Streliika ulica 5. 32918 Sobo blizu Tabora lepo opremljeno, s posebnim vbodom in elektriko oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32911 Mlad gospod išče 16—17 let staro gospodično. za skupne izprehode Ponudbe » sliko, katero pozneje vrnem, na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izprehodi«. 32923 Moj sen je izsanjan Pozdravlja iskreno — nje-ljubljena. 32907 Ivo Iskrena hvala, odgovorila takoj, a ni bilo objavljeno — neumljivo, kje tiči ne-rednost. Pri meni nastopile spremembe; vsled tega ne vem kedaj svidenje. Odgovori takoj, kje boS celi čas, radi obvestitve. Zdrava. Vroče poljube. — M. 32916 Gospod 34 let star, inteligenten, z okrog 300.000 Din premoženja, želi poročiti gospodično ali vdovo, ne nad 30 let staro, ki poseduje posestvo z gostilno ali trgovino. — Samo resne dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V bodoče sreča«. 32803 ZUUk Gramofone in plošče tudi slovenske prodaja in razpošilja najceneje Rado-slav Dolinar, Jesenice. 83420 Klavir s klavirskim stolčkom, note in stojalo za note ter novo preprogo 4 m dolgo in 3 m široko prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1 32967 Dva mala papagaja modra, sta odletela. Kdor kaj ve se prosi, da jih proti nagradi prinese na Mirje it. 6. 32942 Zlat uhan z velikim biserom je bil izgubljen v nedeljo, dne 10. t. m. ob 12. uri od pošte do botela Tivoli. Najditelja prosim, da ga proti dobri nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 32936 Dotična oseba, ki Je pred ca. 1 mesecem pozabila paket z roč. delom ga dobi nazaj pri Pran Kraiger, Cankarjevo nabrežje 7. 32963 Pozor, planinci! 3. avgusta t. 1. eem Izgubil po zgornji vozni poti iz Vrat v Mojstrano siv tn-ristovski klobuk z dvema znakoma. Najditelj se prosi, da ga odda pri SPD t Ljubljani. 32963 Pisalni stroj skoraj popolnoma nov prodam znatno pod nabavne ceno. Poizve se v delikatesni trgovini na Cankarjevem nabrežju štev. 5 — Ljubljana. 3296» Generator vrtilni tok 380—230 od « do 8 KW, rabljen, v dobrem stanju, ponuditi tvrdki Kari Kovač, Stari trg pri Rakeku. 32696 Če nujno rabiš sliko slike t a legitimacije. Jih dobiš v 10 minutah Drl Jo-ško Smucu, industr. In umeitn. fotografu. Ljubljana. WoIfova ulica 12. 17242 Psa volčje pasme 5 mesecev starega, dobrega za varstvo in lov, prodam Več pismeno ali ustmeno. Resne prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad pes«. 32913 Novofundland. psico krasno, 3 mesece gtaro, importirano, s prvovrstnim rodovnikom proda Drvenik — Ljutomer. 32914 tU/njjjn V maribor. parku se je našla nikelj, ura Vprašati: A. Mesnjajev — Ljubljana, Gledališka »lica št. 12-ni. 32951 Prostovoljna javna dražba v Frankopanski ulici 23-n, levo, Be vrši v torek 12. avgusta ob 9. dopoldne. — Prodalo se bo ' pohištvo: kompletna hrastova spalnica z modroci, dalje divan, salonska oprava, slike itd. Interesenti se vljudno vabijo. 33660 Dotični kupec ki ima na dvorišču gnspe Marije Ferk v Zg. Polskavt orehove plohe, naj se osebno oglasi tekom 8 dni — ker v nasprotnem slučaiu zapadejo. 32940 Svarilo Naznanjam vsem, da nisem plačnik za dolgove, ki hi jih napravila moja žena, aH kdorkoli drugi. Stope pri Vel. Laščah. — Ivan Tomšič. 32903 na najživahnejši točki Ljubljane, pet mimri od glavne pošte oddaljena, z veliko pravico za vino- in žganjetoč event. tudi za trgovino z mešanim blagom in več sto kv. metrov stavbišča zraven, naprodaj le proti gotovini. Ponudbe pod »Dobro vpeljano* na oglasni oddelek »Jutra«. 11297 Zahvala Za dokaze sočutja, katere smo prejeli ob priliki prebridke izgube naše ljubljene hčerke oziroma sestre Berte Plazerjeve se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo So-kolskemu društvu v Rimskih toplicah in v Hrastniku kakor tudi Sokolski župi v Celju za izkazano pomoč. Obenem se zahvaljujemo vsem govornikom in vsem pevcem za ganljive žalostinke kakor tudi vsem darovateljem vencev in cvetja ln vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. 11355 Hrastnik, 9. avgusta 1630. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij .Jutra, Adotf Ribnika*. Za Narodno tiskarno