St. 28 Leto I. V Trstu dne 10. Julija 1908. r. Izhaja - ::: petek popoldne Uredništvo in npravništvo „li C a Boschetto št. 5. II. nad. št. 1570 Delavski List v. Posamezna številka == 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. "N Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. SlovensKa politika. Slovenska politika, ali bolje rečeno, po- litično delovanje slovenskih poslancev, ki ^ede v jugoslovanskem parlamentarnem kltibti; to je pač politični nestvor, ki se je mogel poroditi samo v sedanji žalostni dobi slovenskega naroda. — „Domovina“ gasilo štajerskih poslancev, ki sede v tem jugoslovanskem koasu skupno s tr¬ žaškim in ljubljanskim slogašem in dalma¬ tinskimi „brati“, je opravičeno spravila v , dvom resnost delovanja tega kluba. Pa ne samo, da se ti poslanci ne morejo nikdar združiti v enoten nastop proti vladi, res¬ nica je tudi, da je delovanje posameznih poslancev na Dunaju v popolnem neso¬ glasju z njihovimi govori, ki jih prirejajo doma pred volilci, da celo v popolnem ne¬ soglasju z resničnimi interesi ljudstva. Na shodili pretakajo debele solze, ker postopa mačeha vlada s vso silo proti interesom onega ljudstva, ki je žrtvovalo svojo kri v ohranitev habsburške rodbine in groze proti ministrom, da misli človek, «ko pride ta poslanec enkrat na Dunaj bodo vsi Beclii, Marcheti in Korvtovski zlezli pod njegov klobuk *. Kadar pa pridejo v parlament jim zleze pogum v hlače in nadaljujejo po poti kle¬ čeplazne politike svojih prednikov. Za vsako novo klofuto, ki da vlada narodu, se ji še lepo zahvalijo s tem, da ovirajo uresničenje drugih ljudskih zahtev, za ka¬ tere se zavzemajo delavski poslanci. Tako je n. pr. vpil Ribar doma proti vladi zaradi slabih razmer železničarjev, a se je menda zbal priti v parlament, da bi glasoval za Lllenbogenov predlog, ki je zahteval za zboljšanje železničarjem 20 milijonov kron. Drugi poslanci iz jugoslov. kluba so pa glasovali proti. Tako so tudi glasovali proti vsem socialističnim predlogom v ljud¬ sko korist in glasovali so pa za vse vladne predloge tudi za povišanje kontingenta vo¬ jakov pri katerem povišanju se niso smeli ozirati samo na število vojakov ampak tildi na troške, ki jih mora plačati ljudstvo za to večo število popolnoma nepotrebnih novincev. Naravno je tedaj, da ako se dovoli vladi potrebne svote denarja ki naj jih uporablja v svoje protiljudske koristi, da ji ne preostaja potem več sredstev, ki bi bila potrebna v ljudske in narodne ko¬ risti. Ko bodo pa prišli domov, bodo se¬ veda zopet grmeli proti vladi in pretakali debele solze zaradi slabega stanja ljudstva. Temu seveda ni kriva samo mlačnost poslancev napram bednemu stanju ljudstva, ki jim je zaupalo mandat, kr ivo je tudi, da ti slovenski poslanci sploh nimajo jasnih pojmov o dolžnosti poslanca, kakor tudi ne o nalogah parlamentarizma. Šola in cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor" št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. (Dalje). Da bi se pa moglo priti do tega razvoja, je moral pristopiti še tretji činitelj: kredit. Znano je, kako ozko je spletena usoda našega srednjega gospodarskega življenja z usodo kreditne organizacije. Ti trije čini- telji tvore načelo gospodarske svobodo, strojno pridelovanje in organizacija kredita so pogoji in dajejo značaj našemu novo¬ dobnemu gospodarskemu življenju: s postop¬ no in naraščajočo industrijalizadjo, ki si pridobiva vedno širšega delokroga — danes že vidimo, kako si je ista podvrgla nelc rokodelstvo, marveč tudi poljedeljstvo. Današnji kmet gospodari že drugače kot njegov ded in praded; rabi stroje, uvaja nove rastline, druži se z drugimi v kreditna društva (kmetske zadruge, Rajfenajzovke) ln v gospodarska društva, ki oskrbujejo nakup in prodajo. Posledica vseh teh izprememb, ki smo jih to le mimogrede označili, je ta, da se Avstrijske meščanske stranke, med ka¬ tere spadajo tudi slovenske narodne in klerikalne, so naredile iz sedanjega držav¬ nozborskega zastopstva, čisto navadni po¬ litični afarizem. Če si ogledamo sedanjega slovenskega narodnega poslanca, pa vidimo kako se trudi klečeplaziti pred raznimi ministri od katerili skuša pridobiti, seveda v plačilo za podporo — za svoje volilce nekoliko mrvic, ki nimajo sicer nobene trajne večkrat niti trenotne vrednosti, s katerimi se pa vendar pobaha pred svo¬ jimi volilci, ki ne morejo razumeti, da imajo zaradi takih mrvic velike trajne škode. To je postala nekaka splošna par¬ lamentarna razvada, ki se ji da lahko ime «korupcija* katerej morajo napraviti socia- lististični poslanci konec. Ljudstvu je treba enkrat povedati, da če tudi pridobi Štrekelj 140 tisoč kron (kar se je pa tudi zlagal) za enkrat v podporo kraškega ljudstva, da s tem še ne jenja beda tamošnjega ljudstva. — Take enkratne podpore za v bedi živečega ljudstva cele dežele, so ravno tobko kakor pljunek v morje. Cisto nič se ne bo po¬ znalo, da se je morje zaradi pljunka po¬ večalo ; tudi beda v deželi ostane kljub podpori enaka kakor prej. Ne ozirajoč se na škodo, ki so jo naredili poslanci s tem, da so podpirali vlado kakor je zahtevala, da je dala podporo je že antišambriranje poslancev nekaka parlamentarna dernorali- zacija v škodo po trajnemu blagostanju hre¬ penečemu ljudstvu. In zakaj vse ne pod¬ pirajo naši poslanci vlade. Da se ljudstvu koristi, je treba delati, da se spremene razmere iz katerih se po¬ raja beda in leto za letom veča in širi. Treba je temeljitih preobratov v državni ustavi. Treba je premeniti temelje na ka¬ terih slone današnje neznosne razmere. Dolžnost poslancev je delati da se uvede nove zakone, ki bodo zagotavljali ljudstvu trajne koristi od države katerej morajo prispevati in dolžnost je, da se odpravi vse stare uredbe, ki so v podlago današnj ih neznosnih razmer ljudstva. Bahanje nekaterih slovenskih poslancev, češ, da so v vednein stiku z ljudstvom, da tako poznajo njihove razmere in potrebe je prazno govoričenje, ki nima nič opraviti z resnim delom poslanca. Parlament ni nobeno korito iz katerega bi zajemali poslanci krme za svoje volilce temveč bi moral biti faktor v katerem bi se delalo ne v koristi posameznih volilcev temveč v splošne koristi. Beračenje okoln ministrov in kampani- listična politika to niso naloge resnih pos¬ lancev, ki hočejo resnično pridobiti ljudstvu trajnih koristi. Z eno besedo: poslanec se mora pečati z zakonodajstvom in uvajati zakone, ki so v splošno ljudsko korist. Vsega tega pa menda ne pojmijo slo¬ venski narodni poslanci. Oni žive svoje stavi na sedanjega človeka kateregakoli stanu vse druge zahteve kakor poprej. On mora več vedeti, več znati, kakor njegov srednjeveški prednik. Poprej ni mnogo pomenjalo, če je bil človek analfabet. Dan¬ danes zamore biti človek, ki ne zna ni citati ni pisati, komaj za dninarja. Sedanji človek ni tako odvisen od gosposke ali od ceha, ni pod takim varuštvom kakor prej¬ šnji tlačan ali cehovni rokodelec, on je sedaj bolj prepuščen samemu sebi in mora znati sam sebi si ukazati, sam si svetovati in na sebe samega se zanašati. To pa ne velja samo v gospodarskem življenju. Tudi politično je sedanji človek samostojnejši kot je bil njegov prednik. Ni več podložnik, on je državljan, ima volilno pravico in voli poslanca, s čimer dobi upliv na zakonodajo in državno upravo; mogoče le malenkosten upliv, če mislimo samo na posameznika, ali vendarle upliv. Ta pa pred¬ postavlja, da tudi v politiki kaj razume, da zna presoditi sposobnosti in lastnosti kandi¬ data — sicer postane lahko žrtev demagogov in bo pošiljal v zbornico Sternbcrge. Kot član občine, ki ima ne-le dolžnost plačevati občinske doklade, marveč tudi pravico voliti zastopnike, ki gospodarijo z občinskim pre¬ državnozborsko življenje tja v en dan, skušajo pridobiti si z obljubami in darovi simpatije volilcev in se prav nič ne zme¬ nijo za bodočnost ljudsiva. Ne poznajo duha solidarnosti z resničnimi potrebami ljudstva in nimajo duha odgovornosti za svoje poslanstvo vsled česar tudi ne poguma nastopati zoper one ki tudi ne čutijo od¬ govornosti za razmere v katerili živi ljudstvo naših zastopnikov. In če tudi gredo včasih od doma z najlepšim idealiz¬ mom in z največjim pogumom, je dovolj da jih minister spomni na Dupuy-evc be¬ sede: «Ohranite si svoje volilce!® tedaj mine idealizem in mine pogum, kajti naši poslanci skrbe za se in ne za ljudstvo. Celo abstraktna idea ljudskih koristij je tedaj neznana našim poslancem, kajti ta nima nič skupnega z onim demokratizmom odnosno demogoštkom, ki ga goje naši poslanci. Kdo more tedaj še pričakovati od slo¬ venskih poslancev resnega dela v splošno korist naroda? Kako se morajo strinjati interesi ljudstva z interesi meščansko ka¬ pitalistične vlade ? Na to vprašanje ne bi znali odgovoriti niti slovenski narodni po¬ slanci sami. Toda ljudstvu bo treba pove¬ dati kaj tiči za to dvoumno politiko nje¬ govih zastopnikov in treba bode, da izdere politiko iz rok političnih afaristov sicer bomo imeli tu parlament ki mesto koristi, bo donašal ljudstvu škodo. Naše Konsurrme zadruge. Na drugi strani objavljamo pregled raz¬ prodaje naših konsumnih zadrug od me¬ seca julija 1907 pa do meseca junija 1908. Iz tega pregleda je razvidno da se je raz¬ prodalo v četrti zadružni dobi, t. j. letošnji, ki se je zaključila z dnem 30. junija, za 165.271>‘39 K blaga več nego lani. Prodalo se jo tedaj 82 odstotkov blaga več raz ve n tega se je ustanovilo dve novi zadružni skladišči eno v ul. Acquedotto in eno v Miljah. V teku tega meseca se pa otvori novo skladišče in sicer v ul. Conti. Da se je povišal promet razprodaje za 82 odstotkov, ne smemo seveda pripisovati, da se je zgodilo to vsled otvoritve novih skladišč, kajti skladišče v ulici Acquedotto obstoja 5 mesecev, ono v Miljah pa še ne en mesec. Odkrito smemo tedaj trditi, da je bil letošnji vspeh naših konsumnih zadrug popoln. Delavstvo se je začelo zavedati koristi, ki mu nudi zadružništvo. Pristo¬ pilo je našim zadrugam v velikem številu in se tudi posluževalo naših skladišč. Z veselim srcem smemo tedaj gledati v bodočnost in če bodo delavci podpirali naše zadruge tako kakor dosedaj, bomo imeli v najkrajšem času po eno skladišče v vsakem delavskem okraju. Posebno po- moženjem, mora znati presoditi zmožnosti teh zastopnikov, mora vedeti, kaj koristi in kaj škodi občni — sicer pridejo v občini na površje — paše, ki občino ugonobijo. Z eno besedo: Dandanes je človek sa¬ mostojen, vsaj veliko samostojnejši kot je bil srednjeveški človek; toda ta samostoj¬ nost ni samo zunanja to je: ne obstoja samo v tem, da se je zmanjšal vnanji tlak in nasilje, da človek ni več pod takim jerobstvom gosposke, da si zamore svo¬ bodno izbrati svoj poklic in v njem delo¬ vati tako, kakor si sam misli, da bo naj¬ bolje — ampak ta samostojnost mora biti ob enem notranja, duševna; dandanes mora človek več vedeti, bolje in bistrejše soditi — to tvori samostojnost razuma. K tej se druži samostojnost nravnosti: ovladanjc samega sebe (znati si ukazati, če kdo drugi ne ukaže) in vestnost (sedanjega človeka ne zasleduje na vsakem koraku birič, ki bi ga kaznoval, če pogreši; če si pa misli, da zat6 more delovati kar hoče, le če se ogne kazenskemu zakonu, se zelo zelo moti: ako ga že druga kazen ne doleti, doseže ga gotovo izguba zaupanja pri so- občanih, ki pomenja v sedanjem gospodar¬ skem in družabnem življenju zelo veliko). zornost pa bo moralo obrniti vodstvo sedaj n:i tržaško okolico. Le malokje je ljudstvo izkoriščano od raznih malih trgovcev tako kakor ravno v naši okolici. Vzbuditi bo treba tedaj tudi v okolici vesolje do za¬ družništva in ne morda — kakor nekateri mislijo — zaradi zadružništva samega marveč zaradi koristi ki jih to donaša ljudstvu. Prvo zadružno skladišče v okolici se mora otvoriti v Sv. Križu kjer ga de¬ lavci žc dolgo časa pričakujejo. To pa se mora zgoditi v najkrajšem času in se bo tudi zgodilo. Dolžnost okoličanskih sodrti- gov pa je, da že sedaj prieno pristopati našim zadrugam in vsak sodrug naj pri¬ pelje seboj še enega člana. Posebno bi bilo priporočljivo da bi se žene, ki že kupujejo v naših skladiščih, ali one, ki pojmijo pomen zadružništva, da bi se one poprijele agitacije med svojimi znankinjami, tovari¬ šicami in prijateljicami. Krasen vspeh četrte zadružne dobe naj nam bo v spodbujo k nadaljneinu delu v svrho zadružništva. Smoter je plemenit in dolžnost je pri¬ jetna. Vsi tedaj na delo po tržaški okolici. Politični pregled. Avstrijski parlament bo zboroval najbrž še do 17. ali 18. julija in pojde potem na počitnice. Zakon o davku na žganje, ki je bil pred kratkim sprejet v parlamentu, misli vlada predelati in ga predložiti v jeseni zopet državnemu zboru. Splošna volilna pravica za de¬ želne zbore odklonjena. Državni zbor je odklonil nujnost predloga socialističnih poslancev za splošno volilno pravico za deželne zbore. In zopet se je opazilo, kako odkritosrčni prijatelji delavskih pravic so meščansko narodni poslanci. Zanimiv zakonski načrt za želez¬ ničarje je ki ga predlagajo v državnem zboru znani poslanci Krov, Michl in Wei- denhoffer. Kakor znano je Kroy sam že¬ lezniški uradnik in že davno lovi železni¬ čarje na svoje limanice. Načrt, ki so ga izdelali, je grozovita krparija, ne pozna¬ vajoča ne železničarskih razmer, ne prav¬ nih načel. Zanimivo je le, kakšne dobrote namenjajo te dušice železničarjem. V § 124. predlagajo sledeče: ječo od šestih mesecev do štirih let se kaznuje: Kdor nasilno ovira železniške nadzor¬ nike, člane osebnega prometa ali organe generalnega nadzorništva v izvrševanju njih ■ dolžnosti ali pa jih skuša ovirati.; Z ječo od enega do šestili mesecev se kaznuje : Ako si dobro ogledamo te lastnosti, spoznamo, da so ravno nasprotne od onih, ki so se zahtevale od srednjeveškega člo¬ veka in ki se še dandanes zahtevajo od dobrega katolika. Za srednjeveškega člo¬ veka je bila to napaka, če je veliko vedel, če je znal misliti, zato ker se je potem lahko čutil nesrečnim in oddaljil od vsilje- vane mu vere; za-nj je bilo ovladanjc sa¬ mega sebe odveč — dovolj da je znal vbogati; vestnost bi mu bila škodljiva, kajti če je bil preveč vesten, odrl se je na polju svojega gospodarja ali pa je v drugem slučaju postal upornik in krivove¬ rec. Tisoč in tisoč naših prednikov, ki so si izvolili bedo, pregnanstvo ali morišče, raje ko bi se odpovedali svojemu verskemu prepričanju in sprejeli vsiljevano jim ka- toličanstvo, so bili ravno vestni ljudje; ako bi bili manje vestni in bi bili postali vsaj navidez katoliki, rešili bi se bili mnogih muk, v ktere • jih je pripravila njihova vestnost. Sedanji človek pa baš potrebuje one lastnosti, ki bi bile škodile njegovemu predniku, in če jih nima, pride v škodo: ako opažamo stanove ali posameznike, ki tožijo n. pr. črez svobodo obrti, svobodno tekmovanje in druge činitelje novodobnega 2 Kdor ščuje, preden poteče doba ugovora, na mezdni boj ali zapeljuje vanj. Železničarjem in delavcem sploh ni j treba razkladati, kakšno infamno sovraštvo j do njih tiči v teh predlogih. I 11 te duše hočejo, da bi jih železničarji podpirali! Podpisali so ta brezdušni predlog poslanci j Kroy, Mic.lil, Weidenhoffer, Talt-chick, pl. Stranske, Stolz, Grbih, Ki- aus, Lossl, Kasper, Herzmansky, Keschmunn, Kinder- j mann, Bcrnt. Schilder, Wolf, Luksch, i Bendel, Hofmanu in \Vngner. Železničarji naj si zapomnijo te junake in njih politične prijatelje, Delavsko zavarovanje za starost in onemoglost. V poudeljkovi seji je državni zbor sprejel nujnost socialističnega predloga za zavarovanje delavstva za sta¬ rost in onemoglost V razpravi o tej pred¬ logi je izjavil minister notranjih zadev dr. Bienert, da smatra vlada starostno zavaro¬ vanje delavstva kot najnujnejšo nalogo. Potrudil da se bo izdelati tozadevni načrt v kolikor mogoče kratkem času in ga. predložiti državnemu zboru že v jesenskem zasedanju in sicer je določil dan 3. nov. V načrtu je rekel Bienert, zavarovanja delavstva za starost in onemoglost bo po¬ skrbljeno tudi zavarovanje za one neod¬ visne osebe, ki se po svojem poslu in stanu bližajo razmeram proletarijata. Zbor je vzel izjave ministra na znanje in je sklenil da se naj predloži načrt do 3. nov. 1908. Poslanec dr. Adler je v seji držav¬ nega zbora dne 7. t. m. v enem govoru pri razpravi o nujnosti predloga glede uporabe belega fosfora, kritiziral ojstro vlado in stranke, ki mesto v splošne de¬ lujejo v strankarsko koristi. Posebno je očital delovanje ministra Korytovskega, ki je bil prisilil gospodsko zbornico da je od¬ klonila predlog socialnih demokratov za znižanje sladkornega davka, ki je bil že sorejet v državnem zboru. Gospod Kory- tovski — pravi — si jemlje neko moč, ki ne odgovarja ne njegovemu poslu ne njegovi osebi. Takih razmer ni mogoče več prenašati. Minister naj dela kar hoče parlament in ne kar se njemu zljubi. Zakaj bi se morali vedno ponižavati naprošati za denar finančnega ministra Korytovskega? Najvažnejše stvari, ki bi se jih hotelo uresničiti najdejo odpor pri temu ministru. Proti temu je treba odločno nastopiti in ne samo proti ministru, tem¬ več proti sistemu sploh. Ta gospod minister, ki nima nikdar de¬ narja v delavske svrhe- in v obrtno nad¬ zorovanje, ima pa vedno denar ko se gre da se podpira strankarje in veleposestnike. Tako kupuje sedaj petrolej za državo od galiških industrijalcev po 2 kroni in 40 vin, ko bi se ga kupovalo lahko za polo¬ vico cene. Tako gre tudi na roko poljskim šlaličičem sedaj, ko bi hotel zvišati davek na žganje na škodo poljskega in rusinskega 1 j udstva. Mi ne zahtevamo nič za pristaše naše stranke, toda hočemo da bode delovanje vlade v splošno korist. Nato je zbornica sprejela nujnost pred¬ loga o uporabi belega fosfora. gospodarskega razvoja, zato ker jih dušfe — izprevidimo, da je iskati vzroke njiho¬ vih tožbfi in nazadovanja baš v pomanj¬ kanju kakih takih lastnosti, ki jih zahte¬ vajo današnje razmere. S terni izpremembami v vseh panogah modernega družabnega življenja je zdru¬ ženo dejstvo, da dobiva tudi današnja šola in vzgoja drug značaj kot ga je imela prej. Nove potrebe bijejo na šolska vrata: le polagoma in s težavo se jim odpirajo ta vrata, ki so zarjavela od starih pred¬ sodkov in ki so v varstvu stražnikov, ki vidijo v teh novih potrebah in v celem tem modernem življenju svojega sovražni¬ ka.... Zato tudi naše šolstvo šepa in ne more slediti potrebam današnje družbe in današnjega časa; naše šolstvo ni še na stopinji , kjer bi moralo biti — vendar se polagoma približuje k temu cilju, kajti ona moč, ki vleče naprej, je vendar silnejšaod one, ki vleče nazaj. Kakšen je torej značaj, ki ga dobiva današnje šolstvo? (Dalje prih.) DELAVSKI LIST RAZNO. Domače stvari Delavsko zadružništvo v Avstriji. Koncem leta 1907 je bilo 439 delavskih zadrug združenih a- zadružno zvezo v Avstriji. Dne 31. maja t. 1. pa je bilo že 490. 1 z računskega poročila iz leta 1907 teh zadrug posnemljemo sledeče: Skupni promet K 45,849.447'03 Dohodki „ 7,489.228'90 Plačani davki „ 310.804’43 Prometni troški „ 4,003.773'35 Čisti dobiček „ 2,641.376'86 Dividende „ 2,099.918*27 Rezervni sklad znaša 1,431.269'35 K, hranilne vloge članov znašajo 6,258.724'16 K. Dne 31. maja t. 1. je bilo 165.209 članov. Produktivnih zadrug je 40 ki imajo 325 L članov. Te so imele 5,839.855*97 K prometa in 126.324*78 K čistega dobička. Lep vspeh je imela tudi «zveza nakupo¬ vanja*, ki je samo za zadruge. Nje namen je osvoboditi konsumente iz krempljev večnih mešetarjev. Promet te zveze znaša 19,499.126'60 K vkljub slabemu stanju trga in malemu kapitalu, ki ga ima na razpolago. Te vspehe delavskega dela na zadružnem polju jo treba vsekakor zelo ceniti. Živimo v dobi, ko skušajo posestniki in vsi drugi prišedši do najnižjega trgovca, slepariti ljudstvo na vse možne načine. Proti temu se je uprlo delavstvo in” kakor se vidi do sedaj z jako lepimi vspehi. Sodr. Daszinski pojde v Ameriko. Ameriški «St. Lous Labor* poroča, da namerava priti to jesen drž. poslanec sodr. Daszinski iz Galicije v Zedinjene države. Sodr. Daszinski namerava narediti agita- torični turne med nemškimi in poljskimi delavci. Koliko je socialističnih'časopisov na svetu. Vsakega socialista bo gotovo zanimalo, koliko je vseh socialističnih časopisov na svetu. — Sledeče številke posnamemo po Geo. Allan Englandu, kateri jih je navedel v svojem članku «Socialism as a Political Forcc», ki ga je objavil v letošnji majski številki revije «Rcview of Reviews», ki izhaja v Ameriki: Argentina 2, Austria 118, Avstralija 3, Belgija 53, Bolgarija 9, Danska 24, Finska 11, Francija 45, Italija 92, Kanada 1, . Norveška 17, Španska 12, Švedska 33, Švica 5, Nemčija 159, Nizozemska 13, Velika Britanija 34, Združene države 42. Skupaj 684. Koliko je vseh socialistov na svetu. Prej omenjeni George Allan England zatrjuje v svojem članku << Socialism as a Political Force*, da je vseh polnoletnih socialistov na svetu čez trideset milijonov. Vsekakor lepa armada razredno zavednih proletarcev! Socializem na ameriških bojnih ladijah. Socialistični tednik «The \Vorld», kateri izhaja v Seattle, Wash., poroča z dne 25. maja značilno vest, da se nahaja skupina socialistov na vsaki oklopnici zvezine mor¬ narice, ki propagirajo za socializem med pomorskimi vojaki. Istotalco se nahajajo socialisti tudi v armadi, ki je na suhem. Socialistično gibanje v mornarici je prišlo v javnost predzadnji teden, ko je priplulo zvezino bojno brodovje v seattlasko luko na pacifiškem obrežju, kjer se je mudilo nekaj dni. Socialisti v Seattle so izrabili to priliko in pričeli deliti socialistično čtivo med vojake in sicer več tisoč bro- šuric in letakov. Nekteri vojaki so na mestu čitali pozorno, večina je pa vtaknila brošure v nedre s pripombo, da bodo či¬ tali na krovu. Na stotine vojakov se je pri tej priliki izrazilo da simpatizirajo s socialisti. Urednik «World-a» se je podal na oklopnico „Conecticut in je tam razdelil med vojake, mornarje in častnike par sto kosov literature. Pri tej priliki je zvedel, da se nahaja na vsaki ladiji socialistično društvo. Na ladiji „West Virginia”, katera spada k pacifičnemu oddelku šteje socia¬ listična skupina okrog 100 članov, med temi je 72 naročnikov na „Appeal to Reason . Mornarji so povedali uredniku, da dober del vojaštva na vojnem brodovju je prešinjen z revolacijonarnimi idejami in kolikor je njem znano, je istotako tudi v armadi. Ako bi ameriška socialistična stranka — so rekli — posvetila malo več propagande med vojaštvom, bi se gospo¬ darji te dežele pri prvi priliki znašli tam, kjer so se že na Ruskem in v Franciji, kjer so se vojaki uprli streljati na svoje brate delavce. Sodrtigom naznanjamo da so odslej uradne ure blagajnika politične organiza¬ cije vsak torek, četrtek in petek zvečer od 8. do 9. ure in pol, ob nedeljah pa od 10 do poldne, v Delavskem domu. Uradne ure upravništa „Deiavskega Lista 11 so vsak dan od 10 ure do poldne in od 3 do 6 popoldne. Ob nedeljah pa od 10 do poldne. Ob pondeijkah, sredah in petkih pa od 8 do 9 in pol zvečer. Politična seno. Deželni glavar go- riški Pajer je objavil v „Soč' z dne 4. julija t. 1. popravek v katerem pravi, da ni res, da bi bila dovolila država 14.0000 kron — kakor je pripovedoval Strekelj za goriške kraje, ki so bili prizadeti po suši. Res je samo, da je dobil deželni odbor 42.500 K s katerim denarjem se je z velikim trudom nabavilo iz raznih dežel seno oziroma slamo. Sedaj je tedaj očitno, da je bilo bahanje klerikalcev, češ, da je Fon izposloval od vlade 70 tisoč kron za podporo goriškemu kmetu in bahanje liberalcev, češ, da je pridobil Štrekelj 140.000 K čisto navadna volilna lumparija, ki so jo zmožne samo meščanske in klerikalne stranke. In „Soča“ je objavila dementi Pajerja brez vsacega komentarja. Prašali bi gospoda Štrcklja in Fona če je morda lepo, da se obljubuje volilcem in kmetu zlate gradove, da se ti potem na podlagi teh obljub zadolžijo in ostanejo zadolženi ker se obljube nikdar ne iz¬ polnjujejo? Ne 140 ne 70 tisoč tedaj, marveč samo 42 tisoč s katerim denarjem se je naku¬ pilo pa skoraj samo slamo odnosno tako .slabo seno, da ga živina ni mogla jesti. Da celo se to seno ni delilo med kmete brezplačno, marveč ga je mogel, kdor ga je hotel imeti, pošteno plačati, To so tedaj tiste velikanske dobrote, ki jih vživa narod od meščanskega narod¬ njaškega zastopstva. Uboga usoda političnega sena. Svobod ::::iseliiost gorišlcih II- bersileev - pokazuje v zadnjih časih v pravi h Ti ljudje so tako svobodo¬ miselni, (! i ne dovolijo socialnim demo¬ kratom i prostorov v katerih naj bi zboroval . joda to bi bilo navsezadnje ma¬ lenkost. oriški »svobodomiselni* libe¬ ralci so ;...čeli že odpuščati iz službe slo¬ venske socialistične delavce. V Solkanu je nek „svobodomiselni gospodar zapodil de¬ lavca iz službe samo zato, ker je bil — in je še — naročen na „Delavski List”. Proti drugim sodrugom se dela na vse možne načine, če ne drugače pa vsaj z obrekovanjem. Kje je svobodomiselnost? Kje ogromna moč liberalne stranke, da se boji celo enega socialističnega delavca in da se ustraši socialističnega shoda. Principi na katerih sloni liberalna stranka se baje prično majati kakor oni klerikalne. Ker se pa ne morejo braniti z argumenti je njih moč v nizkotnem razrednem in strankarskem maščevanju. Mari mislijo gospodje da je svobodomiseln samo oni ki nič več ne verjame? No gospoda Gaberščeka in kompanijo potolažimo, saj ne bodo dolgo plesali več tako, po svoji volji in prepričani naj bodo, da bo kmalu vse drugače pelo. I* potovanju, ki smo ga naredili te dni po Krasu smo razvideli, da se tudi po drugih vaseh te revne pokrajine ubiva breje in bolno blago. Vzrok temu je po¬ manjkanje krme in so kmetje prisiljeni prodajati blago po čim nižjih cenah. Me¬ sarji jih pa izkoriščajo. Temu bo treba hitre pomoči. Toda kaj briga to liberalce in klerikalce. Prvi imajo glavne opravke v gojenju narodnega sovraštva proti res¬ ničnim svobodomislecem. Pač hvaležen bo tem ljudem narod, ko jih bo spoznal. Ljubezen «1« delavstva naših poslancev. Vse slovenske poslance je ljudski shod v ljubljanskem «Narodnem Domu», ki se je pečal z razmerami želez¬ ničarjev in poštnih uslužbencev potom svojega predsedništva pismeno naprosil, naj se udeleže glasovanja o predlogih pos¬ lancev drja. Ellenbogna in Beera in naj glasujejo za predloga. Poznavajoč farizejski * demokratizem* naših poslancev, nismo gojili prevelikega upanja, a vendar se nam je zdelo nemogoče, da bi gospodje popol¬ noma ignorirali prošnjo volilcev, katerim so obetali zlate gradove, ko so potrebovali njih glasove. In vendar se je zgodilo. — Nekateri poslanci so res imeli «nujnih» opravkov, ko bi bili morali biti v zbornici in so romali takrat bogvekje, drugi pa, ki so bili navzoči, so junaško glasovali proti zahtevam železničarjev m postnih bencev. Dobro je, čc se ohranijo i*^ teh rodoljubov. Proti Beerovemu predlogu, da naj s , dovoli 4-7 milionov za poštne uslužbe ncf so glasovali sledeči slovenski poslan,- Demšar, Fon, Grafenauer, Gregorčič, 0* čevar, Jaklič, Korošec loj, Pogaž nik Povše, Roškar, Strekelj, Suklje, Sušterg Žitnik; proti Ellenbognovemu predlogu,^ naj se dovoli 20 milijonov za železničarji, ' „ .-.-tl (ivofnnmim, f\ % Demšar, Fon, Gostinčar, Grafenauer, (t gorčič, Hočevar, Jaklič, Korošec, Ploj, p, Povše, Roškar, Strekelj, Suklj, Šušteršič, Žitnik. Tudi vsi. hrvatski čl ani Hribarjevega kluba, kar jih je bilo nav. zočili, so glasovali proti predlogoma j, sicer proti prvemu: Biankini, Ivčevič,Perifc Prodan, Tresič, k ukovič; proti drngeijj predlogu: Biankini, Ivcevic, 1 ciič, Sjoinčič, Vukovič. Liberalizem in klerikalizem sta torej združena marširala proti poštnim in zele& niškim uslužbencem. Med poslanci, ki so imeli «nujne- opravke sta bila tudi Ribar in Hribar, Dr. Ribar je tako stokal na shodu v Nar. Domu o slabih razmerah železničarjev, da je od samega pomišljevanja pozabil iti Dunaj. Sleparji ljudstva. Pred kratkim a peljali naši klerikalci svoje ovčice v Lurd, sedaj jih pa nabirajo, da jih popeljejo na Višarje. 300 so jih že nabrali in v kratkem se odpelje iz tržaškega državnega kolodvora posebni vlak, ki odpelje te ljudi na to božjo pot poneumnevati ljudstvo. Toda vse to bi ne bilo morda bog ve kaj izrednega. Ampak lepo je videti, kako znajo naši klerikalci tudi slepariti ljudstvo pri teh božjih potih. Na voznem listku vlaka je označena cena za tja in nazaj 6 K. Naši ljubeznivi prijatelji ljudstva jik pa prodajajo za 8 K. Neka žena iz Škofij nam je povedala, da se za to božjo grozno agitira po cerkvah in v ceri samih prodaja vozne listke po 8 K. Ce pomislimo da so prodali že 300 listkov je to 600 kron ki so jih klerikalci osleparili temu vernemu ljudstvu. Pač kamenito srce morajo imeti te črne duše slovenskega klerikalizma, da na tak način sleparijo ljudstvo težavno prislužene kronice, ki jim že itak primanjkujejo za življenje. Kaj takega so zmožni samo ljudje, ki so si prevzeli nalogo braniti zgubljeno pravdo rimskega mračnjaštva. (■ospmloni ( okoiii in Ueneiecni okolu tržaške črne «Zarje >> bi priporočali, naj se nikar ne preveč bahajo z napredo¬ vanjem črne ideje, ki jo baje prično oživ¬ ljati po naši okolici. Tudi bi svetovali naj ne pozabijo da niso na Kranjskem in naj se nikar ne lotijo ovirati ustanovitev javni! ljudskih knjižnic po okolici, sicer bomo primorani se poprijeti drugih sredstev. — Hvala bogu nismo več v časih škofa Hrena zato naj le puste pri miru dijake društva « Balkan* ki imajo vso pravico da celo dolžnost dajati ljudstvu knjige iz ka¬ terih se bo kaj naučilo ne pa postalo še bolj neumno. Tudi ni treba, da bi se gospodje Čoki in Čcnčici venomer smešili pred ljudstvom saj sta oba že itak pres- mešna nestvora. Trubarja in enake uče¬ njake katerim nista vredna niti da bi jim pete polizala, naj tudi ne smešijo k’ opičarijo Slovenca po svoji cunji. Kaje naj citata Mohorjeve knjige, morda jima bo tako delo veliko več koristilo nego prij^ vedovati ljudstvu to česar sc je naučilo že v I. razredu ljudske šole. Ste razumeli. Sicer pa tudi ne zabite da nimate Balkanovcev osamljenih in de pride v okolico kmalu drugo društvo, ki se bo za vaše pope ravno toliko zmenila kakor za lanski sneg. I* bazovske fare. Njegova rejena postava škof tržaško-koperski se je na P r aznik sv. ( irila in Metoda zaradi birme privlekel v Bazovico. Po^ končanej službi božji, pa se je fr dr.. Nagi. napotil v sosednje vasi pogledi kaj delajo „njegove verne ovčice” ali boP® rečeno, napotil se je po 20 kron! Na Padričah, kjer je ljudstvo malo bolj zavedno, ga ni nihče pričakoval. Toliko bolj pa so se obnesli G ropaj®' oh so mu nasproti s cerkvenim križem ® s zastavo in «Caesar triumphans* je skozi lep slavolok, katerega so mu napm' vili naši Gropajci. Ko pa je apostolski naslednik delil bla¬ goslov, je ljudstvo kar trepetalo, in če b| škof dal. „befel“ : „V s i v osreni !“ bi poskakali v ogenj. v ogenj , L bogo ljudstvo! Kedaj prideš k pameti?■ V ,. v Bazovici se je ustanovila ljudska knjižnica. Naš g. župnik pa je temu n aS ' DELAVSKI LIST 3 ker je „Zarja «doknzala», da se P^k/h knjižnicah dobivajo knjige, ki po- ' -Jujejo mladino. „Zarja“ in gospod Warto bi bili lepo odkritosrčni in naj bi l 11 ' ji‘ je edini vzrok, da so oni protivni 'i! :linici, tisti, ki ga pravkar mi navajamo .,šem podlistku «Sola in cerkev». — V"p 0 d župnik noče, da bi ljudje eitali liijigc, P° katerih bi se lahko izobrazili, bi mu potem postali nevarni. ' e 0n bi menda hotel, da bi ljudje eitali n0 »Življenje svetnikov*. ali kaj takega. [ n če ne bo tako, kakor on hoče, bo «z ■o energijo* nastopal proti knjižnici. 'Mi mu pa povemo da bomo «z vso energijo* gledali, da mladino «pohujšamo». 1 Videli bodemo, komu prej zmanjka ta .energija*, nam ali g. župniku. 5aši članki. Članke in podlistke, ki •ib objavljata „Delavski List" in „Rdeči prapor 1 vzbujajo pozornost povsod tudi v višjih krogih. Tako so nas ital. sodrugi že naprosili za dovoljenje da bi smeli pre¬ iti iz slovenščine naš podlistek „ Sola in cer l;ev“- Ta podlistek ponatisuje sedaj tudi tednik „Proletarec* glasilo ameriških ^venskih socialistov. Tudi članke Raima in troSkovna vrednost" od sodr. Abditusa, Stavke' od sodr. \V. Evansa in drugo je bilo že ponatisnjeno iz našega lista i v .Proletarcu" i v drugih socialističnih listih. To je pač znak, da so naši članki splošne vrednosti. Vodstvo podružnice društva ..Ljudski Oder" v Škorklji, se zahvaljuje vsem sodmgom za mnogobrojn obisk. Pričakuje pa še vsestranske podpore od vseh Škorkovljanov, saj so v čitalnici na razpolago različni politični časopisi in re¬ vije, v slovenskem, kakor tudi v nemškem jeziku. Kmečko in delavski« zadrugo ustanove sodrugi v Dobravljah in Skriljah na Vipavskem. Zadruga bo konsunma in produktivna. Pravila so že vložena v re¬ gistracijo. Naznanila zadruge se bodo raz- glaševala v ;,Delavskem Listu ‘ in v .Našem glasu* ki je glasilo kmečke stranke. Udje prvega načelstva so sami kmetje in delavci z enim trgovcem. To vest beležimo z veselim zadovoljstvom, ker je to prvi korak goriških sodrugov v . organizaciji tamošnjega kmeta in delavca. Sodrugom čestitamo veselega srca. Zadruga bo imela seveda v tržaških konsumnih zadrugah največo podporo kakor tudi v vseli drugih slovenskih zadrugah in sodvugih. Okrajna bolniška blagajna v Trsta. Število bolnikov ostalo od XXXVI. tedna (od 21. junija do 27. junija) je 1278. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencije v XXVII. tednu t. j. od 28. junija do 4. julija je 708. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 641. Odpadlo je tedaj 8884 diiij subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1345 od katerih zdravijo specijalisti 350 bolnikov in sicer 114 radi spolnih in kožnih bolezni 120 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 4. julija je bilo naznanjenih 16,535 novih bolnikov, odpa¬ dlo jih je pa 16372 t. j. 226,354 dni bo¬ lezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 13 in 6 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 4. julija šteje bolniška blagajna 275 porodov in 217 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v pretečenem tednu 17,253.51 K. Od prvega januvarja pa do 4. julija se plačalo 503,176.22 K podpor. Stanje članov je sledeče : Ob zaključku XXXVI. tedna je imela blagajna 39,553 Članov. V XXVII. tednu je pristopilo 1394 novih članov. Izstopilo jih je 1848. Ostane jih ob zaključku XXVII. tedna tedaj 39,099 članov. Delavsko gibanje. Zidarji pozor ! Trg v Pulju je vsled gibanja zidarjev zaprt. Noben zidar naj tedaj ne išče dela v Pulju. Tajništvo za strokovne oi’ganizacije i ria slovenskem ozemlju s sedežem v Ljub- jjani je začelo te dni delovati. Za tajnika Je. imenovan sodr. Anton Kristan iz Idrije, ki je že nastopil svoje mesto. Naslov na tajništvo je: «Strokovno tajništvo (Anton Kristan), Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.» . Na strokovno tajništvo se je obračati v Vs eh rečeh, ki se dotičejo strokovnih “ or ganizacij. Konferenca zastopnikov ljubljanskih strokovnih organizacij je zborovala v ne¬ deljo 5. t. m. v hotelu Ilirija. Na konfe¬ renci sc je izvolila provizorna strokovna komisija za Ljubljano, ki jo tvorijo: stro¬ kovni tajnik sodr. Anton Kristan, dva za¬ stopnika železničarjev in po eden zastopnik tiskarjev, knjigovezov, mizarjev, tobačnih delavcev in kovinarjev. — 26. julija bo plenarna seja vseh zastopnikov ljubljanskih strokovnjh organizacij. Delavska tiskovna družba v lijaki jani, r. z. z o. z., je započela že svoje delovanje. Sedež ima na Dunajski cesti št. 20 (proti kavarni «Evropa»). Na ta naslov sc naj pošiljajo vsa pisma, tičoča se naročil na brošure, knjige,. razglednice in vse drugo, kar je založila ^Delavska tiskovna družba*. Mlesar.fi in akordno delo. Na zborovanju Mesarjev, ki se je vršil v sredo dne 7. t. m. zvečer v Delavskem domu se je sprejelo resolucijo v protest proti onim delodajalcem, ki izkoriščajo sedanjo brez¬ poselnost tako, da prisilijo delavce delati na akord vsled česar gredo preko pogodbe, ki je bila sklenjena med delavci in delo¬ dajalci. Vodstvu organizacije se je naložilo, da uporabi vsa sredstva, da prepreči tako izkoriščanje delavstva. Prodno je predsednik zaključil shod je še omenil, da je društvo Mesarjev pristo¬ pilo zvezi Mesarjev vsled česar je dolžnost vseh delavcev, ki hočejo, da bodo njihovi interesi ohranjeni, da se vpišejo v društvo. Klesarjem. Vodstvo podružnice Me¬ sarjev v Pulju je sklenilo bojkotirati de¬ lavnico Madriz. Noben klesar tedaj naj ne sprejme dela v tej delavnici! DOPISI. GORIŠKO. Nabrežina. Shod za delavsko me¬ sarsko zadrugo. V nedeljo dne 5. julija se je vršil pri nas shod po § 2 in sicer v gostilni gosp. S. Caharije. Na shodu se je razpravljalo o neznosni draginji mesa. — Nabrežinski mesarji prodajajo meso nez¬ nansko drago, da, še dražje kakor v Trstu in po drugih krajih na Krasu. Dokazano je bilo, do imajo mesarji, ker je cena go¬ veji živini vsled suše v zadnjem času močno padla in sicer od 50—60%, ogromne dobičke. Pač dobro organizovana je ta na- brežinska mesarska zadruga. Med tem ko je vse drugo blago podvrženo konkurenci, ostanejo cene mesu v Nabrežini zmirom enako visoke. S tem so dokazali tukajšni mesarji da so izkoriščevalci prve vrste, ker izkoriščajo nabrežinske prebivalce na ne¬ sramen način. Na omenjenem shodu ali bolje rečeno posvetovalnem sestanku so bili zastopani členi del. konsumnega društva in razprav¬ ljalo se je o ustanovitvi zadružne mesnice, v katerej bi se v primer ju cenam goveje živine v zadnjem času, lahko prodajalo meso po 96 vinarjev do 1’04 kilogram. Na tem sestanku, katerega se je udele¬ žilo kakih 60 — 80 oseb, je govoril sodrug Marica o ustanovitvi zadružne mesnice v Nabrežini, potom katere bi se dalo pri¬ ložnost revnejim ljudskim slojem ku¬ povati meso veliko bolj ceneje, kakor sedaj pri naših nabrežinskih uzor mesarjih. Sodr. Marica je dokazal, da zasluži mesar pri teh neznosnih cenah pri govedu srednje vrste kar do 140 kron. Prečital je članek lista « Agrarische Wochenhefte» v katerem je bilo dokazano, da je bil 16. februarja 1908 ubit vol v grašJsi klavnici pri kate¬ rem je imel dotičm mesar 144 kron in nekaj vinarjev čistega dobička. Ako je imel toraj dotični mesar dne 16. februarja 1908 tako ogromni dobiček, z vsem tem da je bila cena živini meseca februarja bolj visoka kot sedaj vsled pomanjkanja krme, moramo pa pomisliti kake ogromne dobičke imajo mesarji sedaj. Priporočal je toraj sodrug Marica, naj bi se najhitreje ustanovila zadružna mesni¬ ca, tem bolj ker simpatizujejo s to idejo tudi obrtniki, posestniki, gostilničarji in kmetovalci. Posebno kantinerji po kame- nolomih se zavzemajo za to in pričako¬ vati je, da bodo oni s primernimi deleži v provspeh splošnega ljudstva sodelovali, da se pride čim prej do zaželj enega. Sodrug Marica je priporočal postopati v tem oziru solidarno, izrekel je željo, da ne bode ta zadruga liki drugim društvom v Na¬ brežini na vse zadnje propadla. Krepke podpore je treba v to svrho, tem več ker se gre za splošno in ne morda strankarsko korist. S tem se bode dal pogoltnim na- brežinskim mesarjem tak udarec kakor ga zaslužijo. V zadružni mesnici se bo proda¬ jalo zdravo meso, zadružniki katerim bi se kaka krivica dogodila bodo imeli prosto pritožiti se zadružnemu odboru kateri bo znal take pritožbe upoštevati in stranko zastopati. Ne pa tako kakor se godi na¬ vadno v sedanjem času pri naših mesarjih, ako se kaka stranka gl<’de slabe teže, ka¬ kovosti mesa itd. pritoži, je primorana požreti marsikake grobosti mesarjev. Govoril je potem sodr. Mozetič, kateri se je pridružil ideji v imenu nabrežinskih železničarjev. Dokazal je da' v solidarnosti je bila in bode tudi nadalje velikanska moč, katera zna kljubovati največjim mo¬ gočnežem, ki s svojo solidarnostjo izko¬ riščajo trume nevednega ljudstva. Revno ljudstvo si bode pogosteje nego do sedaj, lahko privoščilo košček mesa in krepilne juhe, ako si toraj sami ne bodemo poma¬ gali, noben nam ne priskoči na pomoč. Vsled neznosnih cen mesa, si ne more marsikateri bolnik privoščiti krepilne jedi v provspeh svojega zdravja, ampak gledati mora le, kako drugi meso uživajo kateri ga lahko kupujejo. Spodbujal je navzoče zborovalce naj podpirajo to obče dobrodelno idejo v bla¬ gor nabrežinskih prebivalcev. Oglasil se je potem zopet sodr. Marica, kateri je predlagal naj se takoj izvoli odbor 6 oseb, ki bo proučeval v sejah idejo zadružne mesnice. Bilo je na to izvoljenih 6 odbornikov, ki imajo določiti v najkrajšem času, pri¬ merno visočino posameznih deležev in druge v to stroko spadajoče določbe. Po končnem sklepu odbora, se bode zopetno sklical shod, na katerem se bode občinstvu naznanilo sklenjene določbe za- družniškega odbora. Na ta shod poživljamo že sedaj nabrežinsko občinstvo na mnogo- brojno udeležbo. Shod bode sklican zopet po § 2 in se bodo v to svrho pošiljala običajna vabila. Odbor. Šempolaj. Pri nas imamo župana, ki je — kakor se sam baha — postava, žendar in policaj. Toda, kako služi svojim Občinarjem ta naš župan, naj povedo teh par vrstic. Nekemu obeinarju zboli krava. Po postavi naznani stvar županu in ga ob enem naprosi da piše na okrajnega živino- zdravnika, toda zamanj. Želel bi da mu ta preiskuje živino in mu svetuje kaj mu je narediti. Čaka, in čaka toliko časa, da mu blago crkne. Zboli prešič ali kako drugo blago in posledice so enake. O živinozdrav- niku ni ne duha ne sluha. Občinar bi sedaj rad pokopal poginjeno blago, naznani to županu da pride žival pogledat. Toda naš gospod župan je komoden človek in ker ne dobi pri takem pregledovanju ni¬ česar, pošlje poljskega čuvaja. Če kdo hlev zida, pa pride gospod župan stavbo takoj pregledat, ker pri tem se mu mora pla¬ čati 4 krone. Če bi nič druzega ne bilo, mora biti to že dovolj, da spoznamo našega župana kot moža, ki se prav nič ne briga za razmere v občini ne za svoje dolžnosti. Mož dobro ve, kaj je njegova dolžnost, toda noče je izvršiti zaradi komodnosti in lenobe. Menimo pa, da bi bilo za enkrat dovolj ako bi se temu gospodu pokazalo pri prih. občinskih volitvah kje so duri iz županstva. Za sedaj samo to. Občinarjem pa priporo¬ čamo, naj pri prihodnjih volitvah glasujejo za moža, ki bo znal na drug način zasto¬ pati in varovati njihove koristi. So pač povsod enaki ti kraški župani. Rdeča straža. Vrtojba. V pondeljek zvečer je ve¬ sela druščina mladeničev pela pred gostilno Faganelija. To priliko je porabil sodr. Gorkič in stavil na dražbo eno smodko veržinko v podporo „Delavskemu Listu". Možje in mladeniči so kar tekmovali med . seboj češ, čegava bo smodka in kdo bo dal več našemu listu. Tako se je nabralo za to smodko 5 kron in 25 vin. Mi bi priporočali, da bi sodrugi ne pozabili nikdar in pri nobeni priliki svojega časopisja. Nabirajte in delajte. Dobravlje. (7. t. m.) Danes smo dali registrirati pravila ,.Kmečke delavske gos¬ podarske zadruge v Dobravljah-Skriljah". Namen zadruge bo preskrbovati udom česar ne pridelajo doma in prodajati nji¬ hove pridelke. S tem smo pokazali tuk. našim nasprotnikom voljo, ki jo bomo rabili v pomoč tuk. kmetu in delavcu. — Naše geslo je: delavec pomagaj kmetu, kmet delavcu. Oba sta trpina. Eden črpa iz zemlje, drugi pa pretvarja. Med obema pa stoji narodni in mednarodni kapitalist ki izkorišča oba. Od kmeta skuša kupovati blago čim bolj po ceni, delavcu ga pa prodaja vedno bolj drago. Proti temu zamoremo nastopiti samo potom zadrug. Naša zadruga bo razproda¬ jala pridelke ■ svojih udov naravnost in čim mogoče mestnim delavskim zadrugam a bo ob enem tudi konsumna. Naravno je da nas bodo v tem podpirali vsi zavedni kmetje in delavci. Sklenilo se jo razglašati naznanila v „Delavskem Listu" in „Našem glasu*. Pri tej priložnosti je pokazala naša na¬ rodna inteligenca vso sovraštvo do onih, ki resnično hočejo pomagati kmetu in de¬ lavcu t. j. narodu. Mesto da bi te naše zadruge podpirala, pa agitira proti njim in odvaja kmete od pristopa v zadrugo. Njih parola je: kaj bodo vendar naredili ti ljudje ki nimajo kapitala?! No mi bomo pokazali tej narodni gospodi, da zamoremo koristiti ljudstvu brez kapitala veliko več nego oni s kapi¬ talom. Saj oni uporabljajo kapital v svoje in ne v ljudske koristi. Toda ker nam oni ovirajo delo, bo dolžnost naša in našega časopisja, da podpira to našo novo ustanovo. Zadruga bo pričela v kratkem svoje de¬ lovanje in če je kdo, ki želi dobro vinsko kapljico se že sedaj lahko obrne do nas. Sodrug pomagaj sodrugu in naprej do popolne zmage. ISTRA. Pulj. Javni shod pekovskih delav¬ cev. Pretečeno nedeljo se je vršil v veliki dvorani „Arco Romano* javni shod pekov¬ skih delavcev v protest proti sklepom pe¬ kovske zadruge (konsorcija). Poročal je sodrug A. Kermolj. V krasnem govoru je pojasnil dotične sklepe, ki so v protislovju z novim obrtnim redom. Lepo je označil farizejsko postopanje gospoda Blodnika in njegove predloge o reorganizaciji obrtne zadruge. Mesto da je izvrševal svoje dol¬ žnosti kot inštruktor je imel pogum vsi¬ ljevati neke svoje predloge tičoče se va¬ jencev. Sedaj je v Pulju 35 pekovskih de¬ lavcev in 31 vajencev. Toraj polovico preveč kakor določujejo pravila obrtne zadruge. Od teh 31 vajencev ni niti po¬ lovica naznanjenih bolniški blagajni. Obrtni zadrugi je pa naznanjenih samo 6 (?) Nadalje je protestiral govornik proti obrtnim in političnim oblastijam, ki ne vrše svoje dolžnosti. Pomočniški odbor v zadrugi je naznanil oblasti 60 slučajev, v katerih se deloda¬ jalci niso ravnali, po obrtnem redu in za¬ družnih pravilih, toda oblast ni rešila niti enega dela teh ovadb. Kaj delajo naše oblasti ? Po končanem govoru jo sodr. Kermolj predlagal primerno resolucijo, s katero naj se poda primerna depntacija v Trst k c. kr. namestništvu. Predlog je bil sprejet enoglasno. Pri točki raznoterosti se je vršila ži¬ vahna razprava o stanju puljske bolniške blagajne. Po nasvetu sodr. Petejana se je sprejel predlog, ki nalaga komisiji stro¬ kovnih organizacij v Pulju, da naj prične delati in vplivati na vlado da skliče v najkrajšem času občni zbor blagajne. Nato se je zaključil ta velevažni shod. Sodrugom naznanjamo, da je nastopil ! ta teden sodr. Jelčič svoj tritedenski zapor j v katerega je bil obsojen zaradi nastopa proti vladi na shodu za slovenske šole v ! Pulju. Sodr. Jelčič je soprog in oče pet \ malih otročičev katere zapusti sedaj v varstvu svojih sodrugov. Naša sveta dolž¬ nost je da preskrbimo družini potrebnih gmotnih sredstev, da jim bo mogoče pre¬ živeti vse te tri tedne. Darovi naj se pošljejo na naslov: Viljem Haramina, Pulj. Arco Romano. Volitve v deželni zbor istrski se bodo vršile: I. Splošna kurija voli 25. oktobra, slu¬ čajna ožja volitev se pa vrši 1. novembra. II. Kmečke občine volijo 5. novembra, slučajna ožja volitev se vrši pa 12. nov. III. Mesta in trgi volijo 16. novembra, slučajna ožja volitev 21. novembra. IV. Trgovska zbornica voli 23. nov. V. Veleposestvo pa 24. novembra. Sodrugom in somišljenikom priporočamo, da se pripravijo že sedaj na volilni boj, ki se mora razširiti po vsej Istri. Sodrugi v IV., V., VI., in VII. volilnem okraju so naprošeni da že sedaj pripravijo vse potrebno v svrho volilne agitacije. Zlasti morajo paziti, da takoj ko bodo izpostav¬ ljene volilne liste na ogled, da se prepri¬ čajo, če je vsak naš sodrug ali somišljenik vpisan. Reklamacije naj se narede takoj, ko se opazi da kdo ni vpisan, ki bi pa imel pravico biti. Potrebna pojasnila daje za sedaj poli¬ tični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Pulju, Arco Romano. DELAVSKI LIST Plačevale! strankinega davka v Pulju so vabljeni na važno zborovanje, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 10 uri zjutraj v Arco Romano. Dnevni red je zelo važen. Zato pričakuje politični odbor velike udeležbe. Volilni shod v Sjani pri Pulju se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob 3. uri pop, in sicer v gostilni tik hrvatske šole. Sodruge poživljamo, da agitirajo za shod. laiMnj. Župniku Hevdiju iz Sv. Lovrenca bi mi z vso vnemo priporočali naj ne pošilja sodr. Jelčiču zasmehujočih dopisnic sicer bi bili prisiljeni povedati mu v obraz še kako britko in neprijetno resnico. Sam je preveč smešen človek, da bi mogel druge zasmehovati. Pač se vidi da naši dušni pastirji nimajo drugega opravka nego žaliti poštene ljudi. Uboga sv. cerkev. Gostilna „Alfa lealta“ HHTOH SA1TZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. - S SF : Tržaške delavske zadruge. IV društveno leto. ooon 1907-1908. 2230 clanov ' Skladišča I. ul. deli’ Istria št. 10. ii. ul. Belvedere št. 34. II. ul. del Saiice št. 4. IV. ul. Acquedoto št. 67. Pregled razprodaje: Zadružna doba 1906-1907 Kron Julija 12521.05 Avgusta 11996.74 Septembra 14183.43 Oktobra 15557.59 Novembra 16364.22 Decembra Januarija Februarja Marca Aprila Maja Junija 18991.80 17665.92 16795.39 20520.31 18454.44 17980.88 20174.81 201206.58 1907-1908 Kron 21065.09 21283.22 22637.38 25635.84 27497.52 30430.04 32121.53 36710.15 38083.29 40070.61 34589.83 36358.47 366482.97 Podpore vdovam in bolnim članom, se je dalo v mesecih septembra, oktobra, no¬ vembra, decembra, januvarja, februarja, marca, aprila, maja in junija za 1559.64 kron blaga. *** Vodstvo poživlja člane naj v najkrajšem času menjajo male kontrolne znamke od leta 1907 —1908 z 20 kronskimi znamkami kajti po 31. Julijem ne bo mogoče več menjati. S prvim Avgustom se bo začelo že menjati nove znamke t. j. od leta 1908 — 1909. Vodstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik VIK KO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. Fran Cantoni Trst ul. Barriera vecchia št. 23 Velika zbirKa m a rtu f a M u r n e g a tKanega blaga in drugih potrebščin. CENE ZHERNE --:.:.. r dFb Tovarna testnine z jajci Ernesto A. Vodopivez Trst, ul. Farneto št. 13. i . . Odlikovani elektro fotografski atelje za moderno slikanje A. JERKIČ Via delle Poste 10 se priporoča v izdelovanje vseh v foto¬ grafsko stroko spadajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje se vrši pri čarobni električni razsvetljavi do 7 ure zvečer. X X Fra-n Mania- TRST ulica Machiavelli štev. 8. Skladišče opija, premoga in drv. = Pošiljanje na dom na vsako stran mesta. Mesesnel Antonio priporoča svojo GOSTILNO — za — rojansko cerkvijo. VINA IZVRSTNA. M in gorka jedila vedno na zazpolago. I*ostrežl>» točna. Cene zmerne. **■ Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ulica delle Acque št. 20. flSioNCECHl TRST - Ulica Fonderia št. 12. zaloga nioiji iaintiilit in istrski vin ^ Maršale, Vermuth, i. t. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, til. S. Lazzaro in ni. S. Catterina U Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrngov. Slovani! = Podpirajte edino = ^ Q¥an ^ Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 = Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI HINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene zmerne. Urad: I BELLINI št 13 (blizu cerkve Sv. Antona novega) Telefon št. 1402-1403 Novo pogrebno društvo - ooja&