Krška vas 28e Tei,/faxi 0608/61-450
' ' VA50RJFVA KNJIžNId rA KRŠKIH S RTE1 68270 KRŠKO
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Cena: 80 SIT
Št. 15. t Leto XV • 8. junija 1994 • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto
Borzno posredniška hiša _______vse bolj uspešna
Na skupščini delničarjev so ugotovili 306 milijonov tolarjev dobička.
Brežice, 1. junija — »NIKA, borzno posredniška hiša Brežice, je tudi lani nadvse uspešno poslovala in nekatere rezultate iz leta 1993 bo kar težko ponoviti,« je ob redni skupščini delničarjev — udeležba je bila odlična — včeraj poudaril Branko Šušterič, dosedanji in vnovič izvoljeni direktor. Seveda je imel v mislih predvsem dobiček in donosnost na lastni kapital.
Po treh letih svojega obstoja se je Nika uvrstila med najboljša slovenska podjetja nasploh. O nadpovprečnem poslovanju v letu 1993, ko se je po   mnenju   mag.   Šušteriča
pričela umirjati tudi slovenska ekonomija, so ustvarili za dobrih 306 milijonov tolarjev dobička, od tega pa 80 milijonov namenili za dividende. V višini 4.000 tolarjev bruto za delnico jih bodo začeli izplačevati čez desetdni. Preostali del lanskoletnega dobička je ostal nerazporejen, a bo seveda služil za večanje kapitala.
Delniška družba Nika seveda računa na uspešno poslovanje še naprej, a za to bodo potrebne tudi nekatere spremembe in novosti. Med drugim so sprejeli sklep o zamenjavi 1. izdaje delnic Nike, tako da se bo vrednost obsto-
ječih 20.000 delnic transformi-rala iz tolarske protivrednosti 100 DEM v novo tolarsko nominalno vrednost, ki se bo povečala na 20.000 tolarjev. Hkrati bodo »razpršili« 20.000 tolarjev vredno delnico v 20 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev.
Da bi bistveno povečali svoj osnovni kapital, žele postati učinkovit in samostojen finan-čno-trgovsko-proizvodni poslovni kompleks. Ker so že doslej razvijali del finančnih in trgovskih funkcij, jih bodo letos dopolnjevali še s proizvodnimi. Tudi v ta namen je skupščina delničarjev spreje-
la celo vrsto sklepov in pomembnih odločitev, vključno s predlagano dokapitalizacijo. Vse pa so naravnane tako, da ostanejo pravice in dolžnosti delničarjev nespremenjene in v skladu z zakonom. Menda kar prvi pri nas bodo izdali nakupne bone. Po zakonu o gospodarskih družbah je namreč mogoče povečati osnovni kapital; ta pri Niki znaša 480 milijonov tolarjev, pogojno pa ga je mogoče povečati največ za 20 milijonov tolarjev. Zato bodo izdali 20.000 nakupnih bonov, ki zagotavljajo prednostno pravico nakupa ene delnice Nike. (V. P.)
;W.M*HN»Vt  (Wffe4 ¦
Po podatkih zavoda za zaposlovanje
Brezposelnost pada, vendar ne bo dolgo.
kajti ob zaključku šolskega leta pričakujejo priliv učencev in s tem povečanje povpraševanja po zaposlitvi.
Krško, 2. junija —Tone Koren, direktor Območne enote RZZ Sevnica, je kot temeljne značilnosti zaposlovanja in nezaposlenosti v Posavju v prvih petih mesecih letošnjega leta navedel porast zaposlenosti oz. zmanjševanje trenda nezaposlenosti, večje izkazane potrebe po delavcih, ki jih ne uspevajo pokrivati, pa odnos nezaposlenih do vabil iz zavoda.
Podatki za januar in februar, ki jih prejemajo od Zavoda RS za statistiko, kažejo pozitivna gibanja. Število delovno aktivnega prebivalstva se je po-
večalo za 1,2 %, tako na področju gospodarstva kot negospodarstva, znižala pa seje samozaposlenost med obrtniki. Število zaposlenih seje povečalo za 200 ljudi, kar obenem pomeni zmanjšanje brezposelnosti. To povečanje izhaja predvsem iz povečanih potreb po delavcih in se je v primerjavi z letom poprej podvojilo. Nasprotno pa se je povpraševanje po pripravnikih zmanjšalo v primerjavi z letom 1993. Od januarja do aprila se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem brezposelnost znižala za ok. 10 %, in to
tako, da se je zniževala postopoma iz meseca v mesec.
Letos je spet porasla brezposelnost žensk, ki predstavljajo 41 % vseh brezposelnih, zmanjšuje se odstotek mlajših od 26 let, nespremenjeno pa je stanje pri iskalcih prve zaposlitve, ki predstavljajo 15 % brezposelnih. Denarna nadomestila prejema 2057 ljudi, kar je 3 % manj kot lani.
Ocenjujejo, da se bo zniževanje brezposelnosti nadaljevalo do konca junija, potem pa verjetno ne več, zaradi priliva iz šol. V Sevnici pa se bo na račun firme Clann d.o.o. kmalu povečala in tudi prihodnost 600 zaposlenih v Videm papirju še ni povsem jasna. Drugače pa z večjimi napovedmi brezposelnosti ne razpolagajo. Vsekakor se bo število brezposelnih do konca leta povečalo. Še vedno pa bodo pomagali iskalcem prve zaposlitve s sofinanciranjem pripravništva, vendar je za vse potrebna trimesečna čakalna doba na zavodu za zaposlovanje.
Krški vozel
Romi v Kerinovem grmu in komasacija
Krško — Komasacija na Krškem polju že nekaj let buri duhove tako posredno kot neposredno prizadetih. Od vseh problemov, ki so jo doslej zavirali, je ostalo »le« še nerešeno vprašanje Romov v Kerinovem grmu. Ni preprosta stvar preživeti poletje sredi Krškega polja, če so ti na račun skorajšnje selitve že lani posekali vso senco. O tem, kako nadaljevati komasacijo in kako bi si Romi radi uredili bivalne pogoje, pišemo na kmetijski strani Našega glasa.
Direktor Koren je opozoril na slabo odzivanje iskalcev zaposlitve. Za primer je navedel posavsko podjetje, ki je potrebovalo 27 delavcev. Zavod je v času od februarja do maja povabil 217 ljudi, ki so izpolnjevali pogoje za ponujeno delo, a odzvalo se jih je 70, interes je pokazalo 24 ljudi, zaposlilo pa se jih je 17. To pomeni, da je nepokritih še 10 delovnih mest. Podatki se sicer razlikujejo glede na vrsto dela.
Vsekakor pa na odnos iskalec zaposlitve—zavod vplivajo negativni dejavniki, tako s strani delodajalca, zavoda kot s strani iskalca. Zavod bo v prihodnje storil vse, da se ti negativni dejavniki v največji možni meri odpravijo.
V zavodu niso naklonjeni ti-' stim, ki se neopravičeno ne odzovejo na vabilo. Proti tistim, ki prejemajo denarno nadomestilo za čas brezposelnosti in dvakrat odklonijo ponujeno zaposlitev, zavod ukrepa tako, da jih črta iz evidence. (Galex)
Voščilo in vabilo iz Laboda
Ob prazniku občine Krško delavci Labodove tovarne Libna iz Krškega iskreno čestitamo z željo, da vsi skupaj strnemo svoje moči pri premagovanju težav, ki nas spremljajo pri vsakodnevnem delu. Naša čestitka naj bo povezana s praznikom podjetja Labod, ki letos praznuje 70—letnico svojega obstoja.
Kot prispevek k prazniku občine Krško in 70—letnici podjetja Labod odpiramo v soboto, 11.6.1994, vrata tovarne Labod — Libna Krško, kjer si boste lahko v času od 10. do 12. ure ogledali delovni proces in notranje prostore naše tovarne, prostore, kjer nastajajo ženske bluze in ostali proizvodi, ki jih izdelujemo v naši tovarni.
Pričakujemo vas, vljudno vabljeni.
Direktor tovarne: Edo Komočar
Skica bodoče ureditve območja okrog krškega zdravstvenega doma: hleve bodo podrli in uredili parkirišče s krožnim prometom. Vhod na parkirišče bo pri sedanji prodajalni Kmečke zadruge, izhod pa pred sedanjim zdravstvenim domom. Ostalo bodo uredili v naslednjih fazah.  (Več na 3. strani)
Odprt sejem embalaže Inpak '94
Oskar 994 za brestaniški Tespack
Gornja Radgona, 6. junija — Danes so Pomurski sejmi v Gornji Radgoni odprli že deveti mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta. Na njem se predstavlja 150 razstavijalcev iz desetih držav. Sejem je svečano odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar šuster. Ob otvoritvi so pripravili tudi tisKovno konferenco, na kateri so podelili slovenska priznanja '94 za embalažo in slovenskega Oskarja '94 za embalažo.
Slovenskega oskarja '94 je prejela tudi tovarna embalaže Tespack iz Brestanice za svojo zložljivo opremo iz valovitega kartona. Njen avtor je Maks Kozmus. Tespack pa je prejel tudi slovensko priznanje '94 za embalažo, in sicer za zloženko za darilo iz valovitega kartona, ki si jo je zamislila Alenka Knez. (H. H.)
Z dušo in kolesom od Monaca do Krškega
Krsld kolesarji
rekreativci startali
na 1300 km dolg
maraton
Monte Carlo, Monaco, 5. junija — Fičo, Muf, Samohodno Truplo, Demos, Frenkv, Igor, Činki, Pipi, Matjaž in Mare so fantje, ki so danes ob 9. uri in 30 minut startali na kolesarski maraton do Krškega. Ob startu so nazdravili s cvičkom — dobitnikom modrega znaka kvalitete iz kostanjeviške kleti Kmečke zadruge Krško ter ta dan prevozili okrog 120 km, torej prvo etapo v smeri Monaco— Monte Carlo—Ventimilla—San Remo—Allesio. (H. H.)
V San Remu ali Ventimillii Italijani še ne vedo, da obstaja Slovenija, temveč jo še vedno prištevajo k stari Jugoslaviji. Krški kolesarji na prevoženi poti, v hotelih in na mejah puščajo v spomin slovenske zastavice z znakom maratona in tako zaznamujejo športni duh Slovencev in Krčanov.
Cene so na Ažurni obali precej zasoljene, nuuo pivo, na primer, stane 4 DEM.
NAŠ GLAS 15. 8. junija 1994
Uredništvo Naš glas
V vašem časopisu z dne 25. S. 1994 je bil na prvi strani objavljen Članek pod naslovom »Kako do vojaških stanovanj«. V njem naj bi bila posneta vsebina 78. seje izvršnega sveta SO Brežice. V prid čimbolj natančni predstavitvi dogajanja na tej seji in izrečenih besed moram bistveno dopolniti oz. popraviti pisca članka. Zato upravičeno pričakujem, da boste mojo dopolnitev objavili na enakem mestu, kot je bil objavljen imenovani članek.
Prva bistvena dopolnitev je, da se država neustrezno obnaša do problema vojaških stanovanj, kar pridno izkorišča Ministrstvo za obrambo. Država oz. Vlada RS ne vidi in ne rešuje nakazanega problema. Vlada RS mora vedeti, da v Brežicah pospešeno propada kopica praznih stanovanj. Država mora vedeti in ve, da so stanovanja grajena z denarjem državljanov in občanov. Torej, stanovanja so tako državna kot občinska. V pravnem medvladju oz. v pravnem neredu pa lahko država izkorišča svojo moč prisile v obliki ponujanja teh stanovanj v odkup oz. prodajo v enem mestu za zamenjavo v drugem. V tem primeru gre za mnogo več kot samo za za državo ugodno reševanje sta-
novanjskih problemov aktivnih vojaških oseb v Ljubljani in morda še v kakšnem večjem mestu. Za Brežice, morda za Postojno in še kakšno mesto pa to ne pomeni samo reševanja stanovanj pred propadom, ampak tudi in predvsem direktno in indirektno odtujevanje občinskega premoženja, oženje in onemogočanje zagotavljanja stanovanj za občane, ki ne znajo in ne zmorejo priti do stanovanj na drugi način, in kar je zelo pomembno, se s politiko prodaje vojaških stanovanj slabša že tako slaba demografska struktura. In prav ta zadnja ugotovitev razgalja vso konfuznost vlade in ministrstev, ki bi morala skrbeti za usklajen in pozitiven razvoj dejavnosti in območij ter onemogočati razvoj enega na račun drugega. Očitno je, da se po liniji najmanjšega odpora in pomanjkanja odgovornosti prav to v našem primeru dogaja.
Druga bistvena dopolnitev je problem ugotavljanja lastnine občine v javnem podjetju KOP, kot to nalagajo trenutno veljavni predpisi naše države. V tem primeru ne gre za odnos IS in KOP. IS SO Brežice sploh ne bi obravnaval vsebine lastnine v javnem podjetju, če bi tega ne narekovali predpisi.
DOMA IN PO SVETU
Ljubljana — Slovenska vlada je sprejela odkupne cene za letošnji pridelek pšenice: 26,60 SIT za prvi kakovostni razred in 24,60 za drugi razred. Zadružna zveza zahteva, da se pridelek plača najkasneje v 30 dneh po oddaji.
Ljubljana, 30. maja — Dr. Janez Drnovšek je uradno sporočil, da je sprejel odstop ministra za notranje zadeve Iva Bizjaka. Ob tem je menil, da je minister Bizjak ravnal načelno in korektno, ko je ponudil svoj odstop.
Zagreb, 30. maja — Na dan državnosti oz. ob četrti obletnici Tudžmanovega in hadezejevskega prihoda na oblast so na Hrvaškem dobili novo valuto — kuno. Vredna je približno toliko kot francoski frank ali okoli 22 tolarjev; za eno marko je mogoče dobiti 3 kune in 70 lip.
Peking, 31. maja — Zunanji minister Lojze Peterle je prispel na enotedenski uradni obisk na Kitajsko. Pred tem seje mudil na obisku v Južni Koreji, na kratko pa se je ustavil tudi v Hongkongu.
Sarajevo, 31. maja — Novi predsednik federacije bosansko-hercegovskih Muslimanov in Hrvatov je postal Krešimir Zubak, dr. Ejup Ganič pa bo podpredsednik federacije.
Rim, 2. junija — V italijanski prestolnici sta se srečala ameriški predsednik BiH Clinton in papež Janez Pavel II. Beseda je tekla o mednarodnih kriznih žariščih, naraščanju števila prebivalstva in vlogi družine.
Ljubljana, 2. junija — Po triindvajsetih letih so udeleženci druge največje kolesarske dirke na svetu, Giro d'ltalia, zopet zapeljali na slovenske ceste.
Ljubljana, 3. junija — Kljub zaostrenim odnosom s Hrvaško se je predsednik Kučan odločil, da pojde na neuradni obisk k hrvaškemu predsedniku Franju Tudjmanu.
Ljubljana, 3. junija — Slovenska vlada je odobrila 15- do 50-odstotno povišanje cen poštnih stiritev in 15-odstotno za telegrafski impulz, cena telefonskega impulza pa ostane nespremenjena.
Britanija, Francija, 5. junija — V britanskem Portsmouthu in francoski Normandiji so se začele slovesnosti ob 50. obletnici dneva D — izkrcanja zaveznikov na francoski obali.
Praga, 5. junija — Slovenski telovadec Aljaž Pegan je na Evropskem prvenstvu v športni gimnastiki osvojil zlato medaljo z vajo na drogu.
Krajevna skupnost Senovo objavlja
RAZPIS
za najem teniikega igrišča na Senovem
Prijave pošljite na naslov: Krajevna skupnost Senovo, Titova 98, Senovo, do 20. 6.1994. Dodatne informacije dobite na tel. 79—340.
Predsednik sveta KS: Ludvik Grilc
Moje pripombe zato niso morale biti usmerjene v odnos IS SO Brežice—KOP, kajti pri tej zadevi sploh ni sporne vsebine v odnosu Občina—KOP, ampak Občina—predpisi države Slovenije. In ti predpisi so smešni. Saj na primer med premično premoženje, ki naj bi bilo občinsko, ne sodijo specialna vozila, ki se uporabljajo v dejavnostih javnega podjetja, in še je takšnih malenkosti. G. novinar pa je zadevo poenostavil v odnos Občina—KOP in zapis, da na tej relaciji nastaja kraja občinskega premoženja. To pa se žal ne da tako poenostaviti. Če pa bi se dalo, bi to v istem trenutku več ne bil problem, kajti KOP je podjetje, ki ga je ustanovila občina in je hkrati bila lastnik podjetja. In prav zaradi tega dejstva je to problem, ki daleč presega zgolj odnos Občina—KOP. Odnosi Občina—KOP so zelo dobri in zato ni možno govoriti o kakršnem koli problemu na tej ravni. Dejstvo pa je, in o tem je tekla beseda na seji IS SO, da so problemi lastninjenja, povzročeni s trenutno veljavnimi predpisi, na ozemlju celotne države zelo podobni, če že ne enaki. Občinsko premoženje je s pomočjo teh predpisov spolzelo iz občinskih rok. Zato je informacija vašega
novinarja netočna. Poleg tega pa ni omenil bistvenega podatka, ki je bil povedan s strani komisije IS SO za preveritev lastnine na osnovi veljavnih predpisov (in ne kot bi se dalo iz članka zaključevati, da iz volje IS SO in KOP-a), da so lastnina občine vsa infrastruktur-na osnovna sredstva, ki niso šteta v ostali lastnini, iz katere izhaja procent 24,5 v korist občine. Zaradi mojih dopolnitev in pomembnosti vsebine omenjene seje IS SO Brežice bi moral biti zaključek objavljenega članka povsem drugačen. Takšen, kot je, je zavajajoč in skrajno nekorekten do vseh, ki so sodelovali na seji IS SO, in do našega javnega podjetja KOP. Nepopolno je bil tudi prikazan naš predlog do stanovanj, ki so jih zapustile vojaške osebe bivše oz. razpadle jugoslovanske vojske.
Zaradi problemov odgovornosti novinarjev in njihove vžive-tosti oz. nevživetosti v življenje družbene skupnosti sem toliko bolj rezerviran in neprepri-čan, da s svojim pisanjem koristijo boljšim odnosom v katerikoli družbeni skupnosti, še posebej če so te družbene skupnosti v nekem prehodnem obdobju.
Ciril Kolešnik, član IS SO Brežice
Društvo izgnancev Slovenije
Za popravo krivic žrtvam vojnega nasilja
Ljubljana, 6. junija — Društvo slovenskih izgnancev 1941—1945 je pripravilo tiskovno konferenco, da bi seznanili javnost z odprtimi vprašanji vojne odškodnine, s stališčem Društva izgancev Slovenije do zakona o žrtvah vojnega nasilja, predloga zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem problikovanju podjetij, ter osnutka zakona o kriterijih za plačilo vojne škode slovenskim izgnancem — taboriščnikom 1941—1945.
Slovenskim izgnancem, ki praznujejo 7. junija svoj dan, naj bi zakon o žrtvah vojnega nasilja priznal status žrtev vojne in vsaj delno popravil nekatere krivice. Taboriščnikom, prvim žrtvam nacističnega nasilja in raznarodovalne politike, ki so bile tudi ob vse imetje, bivša država ni priznala nobenega posebnega zdravstvenega in socialnega varstva, dobili pa niso niti vojne odškodnine. Zakon, katerega predlog je že dobil podporo na majski seji državnega zbora, pa bi jim priznal status žrtev vojnega nasilja.
Slovenski izgnanci 1941—1945 pričakujejo, da bo samostojna država Slovenija hude krivice, ki jih doživljajo te žrtve vojne že 49 let po drugi svetovni vojni, končno popravila. Društvo izgnancev je kot pomoč vladnim službam že pripravilo osnovne kriterije in zahteve za materialno odškodnino za vsak mesec izgona, odškodnino za v izgnanskih taboriščih umrle starše ter vsaj delno odškodnino za odvzeto in uničeno premoženje. Zato zelo podpirajo vladni predlog za ustanovitev sklada za plačilo vojne škode.
Predsednik upravnega odbora Vlado Deržič v imenu Društva izgnancev Slovenije čestita ob 7. juniju vsem slovenskim izgnancem 1941—1945 in vsem tistim, ki jim pomagajo pri uveljavljanju njihovih pravic. (Galex)
1W*	Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094
	čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro.
78. seja IS SO Brežice
Kako do vojaških stanovanj
Brežice, 23. maja — Brežiški izvršni svet je pod predsedovanjem C. Kolešnika razpravljal o aktualnih problemih v občini. Med drugim so spregovorili o izdelavi lokacijskega načrta in potrebne dokumentacije za posodobitev mestnega sejmišča na isti lokaciji, o predlogu za denacionalizacijo stanovanjsko-poslovne zgradbe v mestnem jedru, o prvih pogovorih komisije IS z lastniki zemljišč v kompleksu Šentlenart, kjer naj bi v prihodnosti zgradili novo srednjo ekonomsko šolo, nadalje o problematiki podeljevanja koncesij za opravljanje zasebne zdravstvene prakse. Tudi o zelo pereči stanovanjski politiki v občini je bil govor, saj je iz meseca v mesec več prosilcev za dodelitev socialnih stanovanj, v mestu pa je več kot sedemdeset izpraznjenih stanovanj še vedno v lasti ministrstva za obrambo, ki pa se odgovornosti za neustrezno reševanje problema spretno izmika. Slišali smo, da MO ponuja brežiška stanovanja v odkup upokojenim oficirjem in ostalim upokojencem iz Ljubljane, Postojne in še nekaterih krajev, da pa bi ta stanovanja nujno potrebovali za nastanitev vse večjega števila mladih družin, hkrati pa tudi za mnoge policiste in carinike, ki delajo na območju brežiške občine, so pa iz oddaljenih krajev. Predsednik IS g. Kolešnik je dejal, da bodo pripravili predlog, v katerem bodo zahtevali, da se občini dodeli štirideset stanovanj, trideset pa naj bi jih dobila v upravljanje MNZ za nastanitev policistov in njihovih družin in pa ministrstvo za finance za potrebe carinske službe. Dotaknili so se tudi odnosa z brežiškim KOP-om, kjer so po podatkih strokovne službe v lastninskem odnosu s 24,5 %, kar je zanemarljivo, saj je predsednik IS poudaril, da se na tak način direktno krade občinsko premoženje, v katerega pa so vlagali vsi zaposleni občani. (Danilo K.)
Gospodu Kolešniku:
V svojem pisanju ste se lotili omenjenega besedila in novinarja, ki ga je pisal na tak način, da bi vaše početje lahko označili vsaj kot zavajanje, če že ne za pljuvanje po novinarju. Zato smo sklenili še enkrat objaviti tudi sporno besedilo, pa naj si vsakdo izmed bralcev ustvari mnenje sam. Lahko bi namreč svoje mnenje o problemu povedali ali zapisali v povsem drugačnem tonu in na drugačen način, a tega izbirate sami, verjetno v skladu s svojimi cilji. Če sklepamo iz vaših odkritih groženj odsotnim kolegom novinarjem (pred začetkom omenjene seje izvršnega sveta) in če upoštevamo zaključek zgornjega pisma, potem je očitno zapečatena tudi usoda sodelovanja Našega glasa z izvršnim svetom, ki ga vodite. Škoda, ker nekatere stvari ste znali premakniti in bilo je o Čem pisati. Predvsem pa imajo ljudje, ki so vam preko delegatov zaupali mandat, pravico vedeti, kaj počnete. Zato objavljamo vaš dopis, da tudi javnost, t. j. naši bralci v brežiški občini in vaši davkoplačevalci vedo, kako prihaja do kratkih stikov in do vašega nepojavljanja v sredstvih obveščanja. Novinarje preprosto naženete, jim ne pošiljate vabil in gradiv za seje.
Pa še to: niti po starem zakonu o obveščanju ne bi bil Naš glas dolžan objaviti odgovora, ki je žaljiv in bistveno daljši od besedila, ki gaje izzvalo, novi zakon pa je do te obveznosti še bistveno popustljivejši. Zato ga tudi nismo dali na prvo stran. Verjemite pa, da ga bo vseeno prebralo dovolj ljudi. (Urednik)
Proti drugorazrednosti drugače spolno usmerjenih
V Mladem forumu Združene liste socialnih demokratov smo zgroženi nad dogodki, ki so povezani z odpovedjo dobrodelne prireditve ob desti obletnici organiziranega gay in lezbičnega aktivizma v Sloveniji. Sprašujemo se, ali odpoved prireditve iz petka, 27. maja 1994, ne pomeni načrtnega širjenja nestrpnosti do spolno drugače usmerjenih državljank in državljanov Slovenije. Ali trditev, da protokolarni in promocijski objekt ni najbolj primeren za take prireditve, ne pomeni ustvarjanja drugorazrednih državljank in državljanov? Kateri argumenti razen predsodkov, nestrpnosti, netolerantnosti in latentnega fašizma govorijo v prid temu, da se objekt, kot je ljubljanski grad, zapre za gay in lezbične skupine?
Demokracija je za nas predvsem enakopravnost in zaščita vseh vrst manjšin. Zato odločno zavračamo in obsojamo vsa ravnanja, ki temeljijo na netolerantnosti in ne pomenijo nič drugega, kot ustvarjanje pogojev za družbo z totalitarnimi elementi. Sedanja ljubljanska mestna vlada bo s tem dejanjem zapisana v novejši slovenski zgodovini kot prva, ki je pričela uvajati elemente državnega fašizma.
Izražamo vso našo solidarnost in podporo gay in lezbičnim skupinam.
Predsednik Mladega foruma ZL: Danilo Tomšič
NAS GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: Skupščina občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon/telefax: (0608) 21 -868 — Grafična priprava: Grafika, Novo mesto—Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto—Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. — Rokopisov in slik ne vračamo.
N/JŠGLAS 15. 8. junija 1994
rz-n^vrm ^riTn
Tudi nekaj dobrih znamenj
Od lanskega do letošnjega praznika občine Krško
Slavnostnih otvoritev letos spet ni, glavni »bolniki« niso ozdravljeni, a nekaj le kaže, da se ta skupnost lahko
pobere.________________________
Zdravstveni dom Krško
V prvi fazi širitev na ______Bonovo hišo______
V na novo pridobljenih prostorih bodo dobile mesto
specialistične ambulante: ginekološka, kardiološka,
okulistična, medicina dela...
Krško — Te dni potekajo prireditve, posvečene 7. juniju, ki je bil izbran za praznik občine Krško v spomin na vrnitev izgancev pred 49 leti in je od leta 1991, ko je bilo v Brestanici ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije, hkrati tudi dan vseh slovenskih izgnancev.
Poreferendumska občina Krško je svoj letošnji praznik pričakala z odločitvijo svojih prebivalcev, da bi raje kot kaj drugega imeli takšno občino, kakršna je sedaj. V letu dni od prejšnjega praznika sicer niso ozdraveli veliki gospodarski bolniki. Naraščanje brezposelnosti seje ustavilo le začasno, zato vseh socialnih stisk in drugih, ki jih spremljajo, še ni konec. Krški Romi so še vedno najbolj zanemarjeni Romi v Sloveniji. Imamo čistejšo Savo, odkar v Trbovljah deluje nova čistilna naprava, k čisto-
sti in prijetnejšemu vonju zraka pa »prispevajo« ustavitve v proizvodnji celuloze in papirja. Tudi več tišine je, ker tovarniške naprave večkart stojijo in ker zdaj tod skozi vozijo bolj redki vlaki...
Pa vendar obstaja tudi druga stran, številke nas prepričujejo, da zasebno podjetništvo stopa s krepkimi koraki in vedno bolj pogleduje čez meje države. V Krškem je nastal posavsko-dolenjski investicijski sklad, za njim prihaja po-savsko-dolenjska banka. Podpisane pogodbe o gradnji srednje šole, športne dvorane in novih stanovanj obetajo poleg drugega tudi to, da bo kmalu več dela za tukajšnje ljudi. Več telefonov je in več krajev ima boljšo oskrbo z vodo kot leto poprej. Na vrsto so prišle tudi mlade generacije. Pristojni so na glas povedali, da jih imamo, da jim moramo nekaj dati in da jim tudi bomo
dali. Športniki tekmovalci že veliko lažje kot prej najdejo podporo pri podjetnikih, ki so odkrili, da sponzorstvo pomeni biti dober in biti znan. Znan tako kot na primer krška glasbena poustvarjalnost. Ali tako kot krškopoljska jabolka, ki bodo spet lahko potovala v tujino, če le ne bodo kar naprej prepuščena nemilosti suše, da jim izsrka sok. Pa ne le jabolka!
Preteklo leto je končno, tudi po zaslugi naših poslancev, pripeljalo do resnega razmisleka o zbiranju t.i. dekomisij-skega tolarja, kar daje upanje, da bomo sposobni prav po-streči naši nuklearki, ko bodo leta dozorela. Kot že dolgo ne, so v zadnjem odbdobju tekla načrtna razmišljanja o prihodnosti posameznih krajev v občini, o njihovem urejanju in razvoju. Zamisli so zapisane, dokumentirane, toda volja ljudi, da bi jih čim prej udejanjili,
žal hitro zadene ob materialne ovire in še kakšne druge. Tisto, kar sledi, je včasih razočaranje. Tudi letos ga je nekaj bilo.
Sedmi junij je bil včeraj. Minil je brez glavne slovesnosti ob prazniku, kajti doslej še ni bilo sklenjeno, da naj tisti, ki so predlagani, zares prejmejo priznanja občine za svoj trud. Delegati skupščine, ki bi morali o tem reči zadnjo besedo, se teden dni prej niso sestali v zadostnem številu. Tako bodo morali letošnji nagrajenci počakati na kakšno drugo priložnost — upajmo, da ne bo manj slovesna. Pa še to bi veljalo dodati: seznam dobitnikov priznaj bi lahko bil celo daljši, kot je, saj so v občini letos še drugi jubilanti, ki so v svojem dolgoletnem delu prispevali v občinsko blagajno, služili enim in drugim dajali kruh. (I.G.)
Krško, 3. junija — Podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin zagotavlja, da se bodo zadeve lotili takoj. Od M—Agrokombinata bodo odkupili Bonovo hišo in skladišča (hleve) za njo ter vse skupaj uredili za potrebe zdravstvenega doma.
V dvajsetih letih razen propadlega poizkusa referenduma ni bilo pravih ukrepov za rešitev prostorske stiske v krškem zdravstvenem domu. Zato se sedaj z akcijo širitve doma na sedanji lokaciji krepko mudi. Načrt je lep, projekttudi, gre pa za lastnino, ki ni občinska. Robert Kerin: »Decembra sem pri Skladu stavbnih zemljišč kljub težavam uspel prepričati upravni odbor, da so v
svoj proračun vključili tudi strošek za ta odkup in 26. maja so na svoji seji sklenili, da objekt odkupimo od Agrokombinata. To je le prva faza. V drugi načrtujemo še odkup lastnine Kmečke zadruge. Tako bomo zdravstvenemu domu omogočili rešitev prostorskih problemov in normalno opravljanje dejavnosti. Lahko bodo rešili najbolj pereče probleme: povečali čakalnice, ločili zdrave od bolnih obiskovalcev... Pogodbo o odprodaji bomo z Agrokombinatom podpisali ta teden in se takoj lotili tudi del. Agrokombinat pa bo denar od kupnine porabil za posodobitev klavnice v Kostanjevici.«
(Ika)
SPOŠTOVANE OBČANKE, CENJENI OBČANI, DRAGI PRIJATELJI!
Danilo Siter
Že stari Rimljani so rekli: »Tem-pora mutantur et nos mutamur in ilis« (Časi se spreminjajo in tudi ^^^^                     mi se spreminjamo v njih). Spre-
L    Bl                    membe, ki jih v teh trenutkih do-
H^^^                   življa mlada država Slovenija, so
"V   ^   «           J|      morda za mnoge prišle prezgo-
M      daj. Zdi se, kot da Slovenci še ni-l^sjj'                    smo pripravljeni sprejeti mnogih
4j,                         izzivov Evrope — tako na gospo-
darskem kot tudi na političnem področju. Lepe misli, ki nam jih ponuja Evropa in ki govorijo o demokratičnih in enakopravnih načelih tako za posameznika kot za lokalno skupnost, so pri nas padle na trdo in nezorano zemljo in bodo očitno potrebovale več časa za vzklitje; seveda pa so sadovi še zelo daleč. Ob teh spremembah pa je na prvem mestu potrebno govoriti o spremembah v nas samih. Če hočemo korakati »vštric« z drugimi, večjimi narodi, moramo dojeti, da so minili časi, ko so drugi mislili za nas, načrtovali razvoj in strategijo namesto nas, prevzemali odgovornost namesto nas..., mi pa smo od njih zahtevali le razne programe, projekte, analize, realizacije, in če le-teh ni bilo
ali pa niso bili nam po volji, smo jih »vlačili« po časopisih, pribijali na križ itd.
Dragi prijatelji! čas je, da spoznamo, da se moramo zanesti na lastne potenciale, da moramo razmišljati POVEZOVALNO, da nam vsaka delitev potencialno škodi. Čas je, da spoznamo, da smo majhen narod, vendar narod pridnih in sposobnih. Imamo »raj pod Triglavom«, o katerem so pisali naši pisci. »Glej, stvar-nica vse ti ponudi, iz rok nje prejemat ne mudi...«
Občinski praznik praznujemo kot spomin na čase, ko je okupator hotel naš raj pod Triglavom našim prednikom vzeti in ga narediti nemškega. Izseljenstvo je ostalo v naših ljudeh zapisano kot bridka izkušnja, ki se ne sme ponoviti. Dom, družina sta vrednoti, ki sta mnogim pomagali tudi tedaj, da so preživeli in se vrnili, pa čeprav na opustele domačije.
Ob prazniku občine Krško, vam, spoštovane občanke in cenjeni občani, želim obilo notranjega zadovoljstva in medsebojne naklonjenosti, predvsem pa zdravja. Nihče ni popoln, zato bodimo v dobro vseh prizanesljivi drug do drugega. Namesto kritizerstva in godrnjanja naj med nami zaveje duh zaupanja in dobre volje; duh pripravljenosti za pomoč članu družine ali sosedu, ki je morda v stiski. Če bomo znali ustvariti med nami tako ozračje, bomo v tem naredili najlepši temelj zase in za prihodnje rodove.
Danilo SITER, predsednik SO Krško
Zasedanje SO Krško
Nesklepčnost eno(tro)domne skupščine
Krško, 1. junija — Na zadnjem skupnem zasedanju krške skupščine so vsi trije zbori sprejeli spremembe odloka o pristojnostih in sestavi občinske skupščine, ki naj bi v trenutku, ko bi postal veljaven, združil vse tri zbore v enodomno telo. Tako bi lažje zagotavljali sklepčnost, kajti zanjo bi zadostovalo 41 delegatov celotne skupščine in ne več sklepčnost vsakega zbora posebej. Ker pa odlok o spremembi še ni bil objavljen, je bila za sklepčnost na 37. rednem zasedanju potrebna večina v vseh treh zborih. Naj povemo v številkah, kakšna je bila udeležba: v zboru združenega dela 7, v zboru krajevnih skupnosti 8 in v družbenopolitičnem zboru 10 delegatov. Skupaj je bilo torej 25 delegatov, kar ne bi zadostovalo niti za sklepčnost enodomne skupščine. (Galex)
Valvasorjeva knjižnica Krško
OBVESTILO
Bralce obveščamo, da smo dobili novo telefonsko številko: 21—277.
Začasni uradni izidi referenduma
V Posavju pet novih občin
Sevnica, Krško, Brežice, Čatež in Velika Dolina so območja, na katerih je večina udeležencev referenduma _______________________glasovala za ustanovitev občin.
Posavje — Republiška volilna komisija je 1. junija sprejela začasno uradno poročilo o referendumu, na katerem so se volivci 29. maja odločali o
oblikovanju novih občin. Te dni bo oblikovano tudi dokončno poročilo, ko bodo pripravljena še poročila o glasovanju po posameznih nase-
Pomladansko čiščenje in urejanje okolja
ja v občini Sevnica je presegla pričakovanja
Akcij«
Sevnica — Pisali smo že, da so se boštanjski lovci poleg svojih drugih dejavnosti spomladi lotili še očiščevalne akcije v svojih loviščih. Zdaj lahko ta podatek dopolnimo s sporočilom sevniškega sekretariata za varstvo okolja, da je dokončana celotna očiščevalna akcija, ki je potekala na vsem območju občine.
V okviru pomladanskega čiščenja in urejanja okolja, ki sta ga tudi letos organizirala Turistična zveza Slovenije in ministrstvo za okolje in prostor, je tudi sevniški izvršni svet izvedel akcijo čiščenja
črnih odlagališč in odvoza kosovnih odpadkov na celotnem območju občine Sevnica. Dela, ki so potekala aprila in maja, je izvajal Dinos Trbovlje v sodelovanju s Komunalo in občinskim sekretariatom za varstvo okolja.
Iz gosto naseljenih krajev so odvažali predvsem manjši kosovni odpad, kot so stari štedilniki, skrinje, hladilniki, peči ipd. Krajani pa so pripravili tudi večji kosovni odpad, zlasti avtomobilske školjke, dele avtomobilov in podobno, predvsem na redkeje poseljenih krajih. V sekretariatu za varstvo okolja ocenjujejo, da
je akcija presegla pričakovanja, predvsem glede zbranih količin kosovnega odpada. Zbiranje je potekalo na območjih krajevnih skupnosti Sevnica, Boštanj, Loka, Blan-ca, Studenec in Bučka. Očiščenih je bilo tudi nekaj črnih odlagališč odpadkov. Vsa ostala črna odlagališča pa ostajajo še vedno velik problem za naprej. Delavci in vozila DINOS-a Trbovlje ter Komunale Sevnica so opravili okrog 100 delovnih ur. Odpeljano je bilo ok. 450 kubičnih metrov raznega kosovnega odpada, od tega okrog 50 avtomobilskih školjk in raznih
avtomobilskih delov.
Sekretariat za varstvo okolja izreka pohvalo vsem krajevnim skupnostim v občini, ki so sodelovale, predvsem pa Lovski družini Boštanj, ki seje akcije zelo zavzeto udeležila.
»Take in podobne akcije so zaželene tudi naprej, rezultati pa naj vplivajo predvsem na tiste neosveščene ljudi, ki z odlaganjem povzročajo onesnaženje okolja. Ne sme nam biti vseeno, kakšno okolje bomo zapustili našim zanamcem,« je zapisano v sporočilu sevniškega sekretariata za varstvo okolja.
¦jih. Zaenkrat pa se rezultati glasovanja na referendumskih območjih v sedanjih posavskih občinah v bistvu ne razlikujejo od začasnih neuradnih rezultatov.
V sedanji občini Brežice so zadostno število glasov za ustanovitev novih občin volivci oddali na referendumskih območjih Brežic, Čateža in Velike Doline. Proti samostojnim občinam pa je večina glasovala na območjih Cerkelj, Artič, Dobove in Bizeljskega.
V sedanji krški občini je referendum za ustanovitev nove občine uspel na območju Krškega, ki ga je oblikovalo deset krajevnih skupnosti, proti samostojnim občinam pa so bili na območjih Brestanice, Senovega, Rake, Kostanjevice in Podbočja. V tej občini očitno ni prave želje po samostojnih, a majhnih občinah.
Podobno je v sedanji sevniški občini. Za novo občino so glasovali le na največjem območju, torej za občino Sevnica, boštanjski volivci se niso odločili za novo občino Boštanj in tudi prebivalci območja Šentjanž—Krmelj—Tržišče niso bili za samostojno občino. Zanimivi pa so izidi v posa-
meznih naseljih, ki so bila vključena v referendumska območja zunaj občine Sevnica. V krajevni skupnosti Bučka se je večina odločila za novo občino Škocjan, toda na celem škocjanskem območju je bil rezultat negativen. Tri naselja iz KS Šentjanž — Mali Cirnik, Roženberk in Svinjsko — so glasovala v območju Šentruperta (sedanja občina Trebnje); volivci Malega Cir-nika in Roženberka so bili za novo občino Šentrupert, na Svinjskem pa proti njej, sicer pa referendum na celotnem območju Šentruperta ni uspel.
Kot je znano, je bilo na območju Posavja oblikovanih 16 referendumskih območij za ustanovitev novih občin. Volivci so se odločili, naj jih bo le pet (v celi Sloveniji pa 111 namesto 339 — brez koprskega območja). Če bi volivci podprli preoblikovanje občin v takšni obliki, kot je bilo predlagano, potem bi državni zbor septembra sprejel zakon o ustanovitvi novih občin. Ker pa je izid takšen, kakršen je, še ni jasno, kako si bomo (nam bodo) lokalno samoupravo dokončno uredili. (I.G.)
^ n n.Tirnm ^vrm
NAŠ GLAS 15. 8. junija 1994
Ob prazniku krajevne skupnosti Krško
Glavni problem je oživljanje gospodarstva
Krško — Petnajsti junij je praznik krajevne skupnosti Krško. Tako kot drugi datumi v juniju, ki jih slavijo v Les-kovcu, Brestanici in celi občini Krško, je tudi krški 15. junij posvečen vrnitvi izgnancev po končani drugi svetovni vojni. Danes v tej skupnosti v Krškem in okoliških vaseh živi okrog 9000 ljudi. O tem, kaj jim je uspelo pridobiti v letu dni od prejšnjega praznika in kakšne načrte imajo za naprej, smo se pogovarjali s predsednikom Sveta krajevne skupnosti Jožetom Ha-bincem.
Cestam in oskrbi z vodo je lani veljala glavna skrb. Asfaltirali so na območju Pijavške-
križišča v starem delu Vidma in Strme poti do vrtca, prometno nevarne Rostoharjeve ulice skupaj s pločniki, asfaltiranje posameznih ulic v Krškem. Ena od nujnih nalog je ureditev vodovoda v naselju Ponikve, tu pa bi tudi morali čim prej dokonačati vsaj zemeljska dela na cesti Bučer-ca—Ponikve—Anže. Med največja dela letos gotovo sodi ureditev pokopališča v Krškem in računajo, da bi letos dokončali zemeljska dela ter hortikulturno ureditev. Še letos naj bi bila zgrajena druga obvoznica od tržnice, ki bi razbremenila promet, to je cesta proti Labodu, za katero je zemljišče že odkupljeno. V Krškem pričakujejo še sema-forizacijo kritičnih križišč pri Podmornici, Nakupovalnem centru in Gubčevi. Zelo veliko pa bi za mesto pomenila uresničitev že stare zamisli o ob-savski cesti proti Brežicam, ker bi se nanjo lahko umaknil težki promet, ki močno obremenjuje Cesto 4. julija. Predsednik Habinc ve, da letos to
ne bo mogoče, meni pa, da bi lahko zaceli pripravljati načrte.
Jože Habinc opozarja še na druge pridobitve, ki imajo širši značaj od krajevnega: »Za krajevno skupnost so pomembni objekti in institucije, ki jih Krško pridobiva v zadnjem času. Tu mislim na dokončanje doma upokojencev, načrtovano gradnjo stanovanj, šolskega centra in športne dvorane, projekt širitve zdravstvenega doma, dodelitev sedeža okrajnega sodišča Krškemu in še kaj, npr. našo pobudo v zvezi z rastjo glasbene šole. Vse našteto pomeni možnost, da domači kadri ne bodo več uhajali, ampak se bodo lahko zaposlovali doma, obenem pa bo več pogojev za delovanje raznih uslužnostnih dejavnosti.«
Krajevna skupnost se je aktivno vključila v iskanje prostora za dom mladih in J. Habinc pričakuje, da je rešitev mogoča v letu dni. Težko pa se je krajevni skupnosti spopadati s financiranjem Kultur-
nega doma, tega zgledno vzdrževanega objekta, ki je sicer last krajevne skupnosti, a je kot institucija že močno prerasel njene meje. Njegov status se še ureja, rešitev financiranja pa J. Habinc vidi le v še več dodatnih programih. Daleč največji problem v krajevni skupnosti pa je oživljanje gospodarstva, saj imajo na svojem območju 1000 nezaposlenih in najtežje gospodarske bolnike. Predsednik Habinc vidi perspektivo le pri zasebnih obrtnikih in podjetnikih, ki so že dokazali, kaj znajo in zmorejo. Pri nekaterih izmed njih je razvoj že prinesel spremembo tudi v strukturi kadrov.
Pri kadrih vse obstane ali pade, tako v gospodarstvu kot v drugih dejavnostih. Da bi svoje obdržali in še druge pridobili, ni nepomembno, ali so zanje naši kraji prijetni ali ne. Krško kot krajevno središče je postalo lepo ozelenelo mesto, meni Jože Habinc, vendar dodaja, da bi za njegov lepši videz lahko naredili še kaj več.
Prireditve ob 15. juniju, prazniku KS Krško
Osrednja prireditev, slavnostna seja s podelitvijo krajevnih priznanj, bo v petek, 17. junija ob 19. uri v Kulturnem domu Krško.
Ostale prireditve se bodo začele že ta teden. V soboto, 11. 6. ob 9. uri bo na krškem bazenu tradicionalni Lile-gov memorial za mlajše dečke in deklice, v OŠ Leskovec pa Državno prvenstvo v hitropoteznem šahu — ekipno ob 11. uri in posamično ob 14. uri. Istega dne ob 18. uri lahko pred Gasilskim domom Krško pričakate kolesarje rekreativce, ki se bodo vrnili s 1300 km dolge poti po Evropi. V nedeljo, 12.6., se bo v OŠ Leskovec ob 9. uri začel rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale štiri ekipe starejših dečkov. V ponedeljek, 13.6., bodo ob 13. uri odprli diskont v Preskrbini blagovnici. V soboto, 18. 6. ob 8. uri lahko s planinci PD Krško krenete na pohod od ribnika v Resi do planinske koče na Grmadi, ob 19. uri istega dne pa si v Kulturnem domu ogledate Plesni večer z Društvom za plesno dejavnost Krško. V soboto, 25.6. ob 18. uri vabi Planinsko društvo Krško na Libno, kjer bo tradicionalna Kresna noč.
Osnovnošolce zanimata vzgoja in varstvo rastlin
Artiče, 3. junija — Šolarji šestih osnovnih šol so imeli v artiški šoli, ki ima lasten sadovnjak, pravi seminar o agro panogah, kot so sadjarstvo, vinogradništvo in pridelava nekaterih osnovnih živilskih pridelkov. Govorili in predavali so jim nekateri priznani strokovnjaki iz Biotehniške fakultete, Instituta za kmetijstvo, sodelovali pa so tudi nekateri posamezniki, ki se z vzgojo in pridelavo teh kultur preživljajo. Odziv učencev je bil dober, zavidljiv, saj so dogajanja spremljali z velikim zanimanjem. Pozitivno in pohvale vredno je vsekakor to, da se pri mladih ljudeh začne gojiti pravilen odnos do narave in živih bitij v njej. (D.K.)
V imenu vodstva krajevne skupnsti predsednik Habinc čestita krajanom ob prazniku, posebno pa letošnjim jubilantom: Obrtni zbornici Krško za 25, Valvasorjevi knjižnici za 30 in Kostaku za 40 let delovanja.
ga, povezali Sremič in Bučer-co z asfaltom in tako končno dobili krožno pot, ki pomeni prihranek v času in denarju pri prevozu otrok, pobiranju mleka in še čem. Na novo je urejen prostor pri tržnici in Podmornici, opravljene so nekatere manjše ureditve ulic. Za zelo pomembno pridobitev štejejo povezavo krajevnega vodovodnega omrežja s sistemom Rore, ki daje kakovostno pitno vodo.
Podobna dela so tudi v načrtih za naprej: cestna povezava Narpelj—Trška Gora in Trška Gora—Čretež, ureditev
Krajevna skupnost Leskovec praznuje
V spomin na trpljenje izgnancev
Slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj bo v petek, 17. junija ob 19. uri v leskovški osnovni Soli.
Leskovec, 1. junija — Po rezultatih nedeljskega referenduma je jasno, da bo krajevna skupnost Leskovec pri Krškem ostala del občine Krško, bo pa ohranila svojo lokalno avtonomijo in svoj praznik, 1. junij. O prazniku smo se na praznični dan pogovarjali s predsednikom Sveta KS Leskovec Nikom Somrakom.
Še v predreferendumskem duhu smo ugotovili, da ima krajevna skupnost Leskovec 1.800 prebivalcev, osnovno šolo in delavnice za delo pod posebnimi pogoji, pošto, cerkev, prodajalne, mesnico (»Tudi gostiln ne smemo pozabiti,« dodaja sogovornik) in obrtno cono. Nekaj mini tovarn, kjer se število zaposlenih ne šteje na stotine, zato pa se pozna uspešno gospodarjenje. Seveda smo takoj iz spomina privlekli trditev poslanca iz Leskovca, Marjana Arha, ki je v žaru pred referendumske skupščinske razprave pribil,
da »če bo obsegala občina Leskovec vse tisto, kar ji po katastrskih mejah pripada, potem ostane Krško samo med semaforjem in Šajspohom.« Niko Somrak: »Volivci so se odločili za občino Krško, vsekakor pa se bomo vedno zavzemali za to, da ohranimo Leskovec kot krajevno skupnost ali kakor se bo takim enotam po novem že reklo. Pomembno je, da ohranimo določeno samostojnost in da imamo možnost delegirati svoje ljudi v novi občinski svet. Mislim, da je zakonodaja vendarle tako urejena, da vsem enotam v občini zagotavlja enakopravnost.«
O potrebah v leskovški krajevni skupnosti pravi Somrak: »Na prvem mestu je vsekakor razširitev pokopališča, ki ga uporabljajo štiri krajevne skupnosti: poleg Leskovca še Se-nuše, Krško polje in Veliki Podlog. Ob razširitvi bo treba misliti tudi na izgradnjo veži-
li na vsak način zagotoviti tako v centru (Leskovcu) kot na podeželju. V ta namen smo že izdelali tudi programe.«
Letos nameravajo v Leskovcu iz sredstev proračuna in Sklada stavbnih zemljišč obnoviti in modernizirati kar nekaj cest, kot so Grajska pot, Velika vas in Leskovec—Ve-
niše. Urediti nameravajo javno razsvetljavo med starim mestnim jedrom in Gmajno v Leskovcu. V okviru programa krajevne skupnosti bodo skušali financirati tudi gradnjo javne razsvetljave skozi Veniše in pridobiti ter urediti zemljišče za športna igrišča po vaseh. Niko Somrak: »Končno smo v naši krajevni skupnosti uspešni tudi v športu. Na prvem mestu med uspešnimi je seveda tekmovalec tukajšnjega strelskega kluba Dejan Zupane, ki je bil sedmi na evropskem prvenstvu in ki julija potuje na svetovno prvenstvo v Milano. (Ika)
ce, dostopnih poti in parkirnih prostorov. Tudi za potrebe krajevne skupnosti bi morali zagotoviti ustrezne prostore in za ta namen se nam zdi kar pravšnja zgradba v starem leskovškem krajevnem jedru. V njej je tudi pošta. Problem je v tem, da si moramo objekt najprej pridobiti v last, saj ga ima sedaj država. Prizadevali si bomo, da omenjene prostore v doglednem času pridobimo v upravljanje, saj bi s tem zagotovili tudi potreben prostor za potrebe naših mladih. Razvoj na področju komunalne infrastrukture bomo skuša-
Vodovod na Sremicu bodo poprav
Krško, maja — Ker je strokovna služba sekretariata za gospodarsko infrastrukturo SO Krško ugotovila, daje vodovodni sistem Sremič dotrajan, je krški IS za sanacijo tega sistema odobril 184.000 SIT. Krajani naselij Koritno, Bučerca in Sremič, to je 75 gospodinjstev in 85 zidanic, bodo po opravljeni sanaciji imeli boljšo oskrbo z vodo, zato bodo morali od aprila 1994 plačevati za kubični meter vode po 80 SIT. (Pilip)
Ker živl/en/e potrebuje varnost
n mwammm>
0)     |»najajjU
w
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
V prispevku naše zavarovalne hiše tokrat predstavljamo NOVO in ZANIMIVO zavarovalno vrsto: ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI. VAŠE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SE LAHKO KONČA ŽE NA MEJI!
Morda boste že jutri sedli na vlak, v avto ali v letalo, vzeli s seboj kovček s svojimi papirji in odpotovali preko državne meje. Zato vas želimo seznaniti s prednostmi zdravstvenega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, namenjenega vsem, ki se odpravljate v tujino. Zlasti v države, s katerimi Slovenija ni podpisala konvencije o zdravstvenem zavarovanju. KAJ JE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V TUJINI?
To je oblika zavarovanja, ki vam zagotavlja zavarovalno kritje za nepredvidene bolezni ali nezgode, ki vas doletijo kjerkoli v tujini. V Zavarovalnici Triglav smo sklenili pogodbo o sodelovanju z največjo zavarovalnico na svetu, MUNCHENER RUCK, kar našim zavarovancem omogoča uporabo storitvene mreže MERCUR ASSISTANCE. Po sklenitvi zdravstvenega zavarovanja a potovanjih v tujini se lahko, kdorkoli in kjerkoli ste, obrnete za nasvet ali pomoč na MERCUR ASSISTANCE. Storitve te mreže so vam na voljo 24 ur dnevno, sporazumevate pa se lahko v vseh svetovnih jezikih (angleškem, nemškem, francoskem). ZAKAJ NAJ BI SE ZAVAROVALI?
Če v tujini potrebujete nujno medicinsko pomoč, vam naša zavarovalnica s pomočjo svojih partnerjev:
— organizira ustrezno zdravstveno storitev in vam svetuje, — priskrbi zdravnika in zdravila,
— organizira potrebne prevoze,
— za vas jamči ali
— položi denarni depozit.
Prednost tega zavarovanja je tudi v tem, da vam ni potrebno skrbeti, kdo bo poravnal stroške zdravljenja. Plača jih Mercur Assistance ali pa vam jih na podlagi predloženih računov takoj po vrnitvi domov povrne Zavarovalnica Triglav. KDO SE LAHKO ZAVARUJE?
Vsakdo, ki se odpravlja na potovanje v tujino. Obstajajo trije možni načini zavarovanja:
— posamično zavarovanje za posameznike in njihove družinske člane — zavarovanje se sklene za vsako posamezno potovanje; — skupinsko zavarovanje za naključno sestavljene skupine, ki potujejo v tujino (za turistične agencije) — zavarovanje se sklene za vsako posamezno potovanje;
— kolektivno zavarovanje za člane podjetij in organizacij, ki pogosto potujejo v tujino — zavarovanje se sklene za eno leto.
zavarovalnica triglav d. d.
NAŠ GLAS 15. 8. junija 1994

¦
q^:T?^ ITVTTT^
Ali res likvidacija?
Tovarna obutve Clann ne _______obratuje več______
VClannu pravijo, da seje ves program sesul, ko je italijanski P. A. M. odpovedal pogodbo, kije obsegala celo
polletno proizvodnjo.                           ______________________
Loka pri Zidanem mostu, 1. junija — Tovarna Clann je nastala pred dobrima dvema letoma in najprej je bila v njej predvidena proizvodnja zgornjih delov obutve in nekoliko kasneje, v drugi fazi, izdelava gotovih izdelkov. Po dveh letih relativno uspešnega dela pa je prišla vest, da nameravajo lastniki Cianna podjetje predati v postopek likvidacije.
Tovarna Clann, ustanovljena 11.3.1 992, je za svojo proizvodnjo v občini Sevnica, v Loki pri Zidanem mostu, dobila objekt, v katerem je bilo prej skladišče državnih blagovnih rezerv. Objekt je bil potreben
temeljite obnove. Znašli so se v okolju, kjer ni tradicije izdelovanja obutve, zato so morali delavce najprej prekvalificirati in usposobiti za proizvodnjo. Program, na katerem je slonela podpora države, ki je preko ministrstva za delo prispevala sredstva za 250 novih delovnih mest, in občine, ki je s posojilom podjetju pomagala pri obnovi in nakupu šivalnih in montažnih linij; program, v katerega so verjeli vsi vodilni, ki so prav tako vložili veliko sredstev v zagon tovarne; program, skozi katerega se je za delo usposobilo 228 ljudi, se je zato, kot pravijo v Clannu,
ker je podjetje P.A.M. iz Italije odpovedalo pogodbo, dobesedno sesul. Podjetje naj bi imelo zakupljeno celotno polletno proizvodnjo za naročnika iz Rusije.
Vodilni v Clannu menijo, da jim položaj, v kakršnem so se zaradi tega znašli, ne dopušča drugega kot likvidacijo podjetja. Novih naročil nikakor niso mogli pridobiti, začelo se je pošiljanje delavcev na čakanje, nezaupanje v prihodnost, agonija podaljševanja lažnih obljub. Vse to je pripeljalo do odločitve, ki pomeni velik udarec za zaposlene, za kraj in
tudi občino Sevnica.
Od ljudi iz podjetja Clann kakor tudi od g. Jožeta Kovača, predsednika IS SO Sevnica, smo izvedeli, da so si obojestransko prizadevali in storili vse, kar je bilo v danem trenutku možno storiti oz. popraviti, vendar brez uspeha. Tovarna od ponedeljka, 23. maja, ne obratuje več. Glede firme P.A.M. je vodstvo Cianna ukrenilo vse, kar je potrebno za zaščito interesov podjetja in vsega, kar sodi zraven. Kaj se bo v zvezi z morebitno predlagano likvidacijo Cianna dogajalo, vas bomo poskušali sproti seznanjati. (D.K.)
Hipotekama banka d.d. Brežice
Reodkup lastnih delnic je že stekel
Hipotekama banka kot mlada banka opravlja vse bančne posle razen zbiranja deviz fizičnih oseb. Najpogla-vitnejši trenutni cilj pa je ukinitev predsanacijskega postopka.
Brežice — Ker je v preteklosti Hipotekama banka prekomerno kreditirala lastnike banke, katerih ekonomsko — finančno stanje se je vmes drastično poslabšalo, je bilo nujno potrebno tako stanje sanirati. Upravni odbor je 31. 12. 1993 sprejel sklep, ki je nalagal kreditojemalcem vrnitev kreditov s prodajo delnic. Ker pa poplačilo z delnicami ni moglo biti realizirano do konca leta, je finančni rezultat v bilanci uspeha za preteklo leto nič. Vendar pa v skladu s pogoji in merili za izdajo dovoljenja za poslovanje bank brežiška banka z izkazanim jamstvenim kapitalom lahko opravlja vse posle razen zbiranja denarnih vlog fizičnih oseb v tuji valuti.
Banka Slovenije, ki je ja-
nuarja uvedla predsanacijski postopek v Hipotekami banki, je izhajala iz zahteve po odpravi nepravilnosti — koncentracije lastništva in povezanosti lastništva s komitentom banke. Kot smo že poročali, je reodkup lastnih delnic že stekel, o čemer je bila obveščena tudi Banka Slovenije, vendar ukrepa predsanacije še ni ukinila.
Za poslovanje Hipotekarne banke v letu 1993 so bili pomembni naslednji dejavniki: krepitev kapitala banke s prodajo prve emisije delnic, vstop na borzo z rednimi in prednostnimi delnicami, kadrovska krepitev oz. zamenjava direktorja, proces razpršitve lastništva banke in poplačilo dolgov največjih lastnikov banke, intenzivno   izpopolnjevanje
metodologije dela in pravno formalnih osnov za poslovanje banke ter revizija, ki jo je opravila Banka Slovenije. Za nadaljnje poslovanje je temeljnega pomena, da izpolnijo pogoje za ukinitev predsanacijskega postopka, in to želijo doseči čim prej, poleg tega pa ohraniti organiziranost banke, povečati obseg poslovanja in tržnega deleža, zagotavljati likvidnost banke, racionalizirati poslovanje in doseči finančni rezultat, ki bo zagotavljal kapitalsko krepitev banke. Glede govoric o nakupu Ljubljanske banke, ki so se po-
javljale v javnosti, je predstavnik Hipotekarne banke povedal, da so sicer bile ideje o združitvi kapitala obeh bank, nikakor pa ni bilo govora o nakupu. Brežiška banka je mlada banka z veliko denarja, LB Krško pa je finančno ne tako močna, vendar banka s tradicijo. V primeru združitve obeh bank bi njun jamstveni kapital znašal 60 milijonov DEM, s čimer bi bila pridobljena vsa pooblastila v zvezi z bančnim poslovanjem. Ostalo pa je le pri ideji, kajti LB Krško ni sprejela ponudbe za združitev. (Galex)
Obrtna zbornica Brežice
Obvestila za obrtnike
SEVNICA
frekvenca:   i
96,7 MHz   j
105,2 MHz   |
Naše oddaje    :
lahko poslušate vsak dan    j
med 15. in 19. uro,    j
ob sobotah med 15. in 24.    :
in ob nedeljah od 10. ure dalje,    i
Terme Čatež
Priljubljena izletniška destinacija
Pomladni čas, predvsem pa bližnji konec šolskega leta sta glavna razloga za organiziranje šolskih izletov. Po napornem šolskem delu se želijo učenci in dijaki malo odpočiti od celoletnih naporov in skupaj prijetno zaključiti preteklo šolsko leto. Namen teh izletov pa je tudi spoznati druge kraje, njihove prebivalce, navade in način življenja.
Zaradi pestre ponudbe se šole vse pogosteje odločajo za izlet v zdravilišče Terme Čatež. Izleti so tudi strokovne narave, saj jih šole organizirajo v okviru šolskega programa. Pod strokovnim vodstvom osebja Term Čatež spoznajo organizacijo in delovanje zdravilišča. Najpomembnejši del izleta pa je vsekakor obisk Termalne riviere. Obiskovalci imajo na kopališču tudi možnost kosila in malice. Prav zaradi tega so Terme Čatež pribljubljena točka za izlete šolarjev pa tudi drugih organiziranih skupin, kot so društva upokojencev, podjetja, pevski zbori itd.
Obrtna zbornica še enkrat opozarja obrtnike na natečaj za dodeljevanje sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, ki je bil objavljen v Ur. listu 26. maja. (Natečaj je podrobneje predstavljen na drugem mestu v tej številki NG — op. ur.)
Predstavniki Obrtne zbornice Brežice so v petek, 10. junija, vabljeni v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer bo v okviru praznovanja 25-letnice Obrtne zbornice Slovenije evropska konferenca Slovenska bbrt na poti v Evropo«. V okviru konference bo tudi otvoritev treh združenih obrtniških razstav v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma: razstava domače in umetne obrti, razstava umetniško oblikovanega zlata, stekla in keramike ter razstava starih mojstrskih spričeval.
25. 5. je bila v Ljubljani zadnja seja predsednikov obrtnih zbornic v mandatnem obdobju 1990—1994,2. junija pa skupščina Obrtne zbornice Slovenije, ki se je je udeležil tudi naš predstavnik. O sklepih, volitvah in drugih dogovorih boste lahko brali v naslednji številki revije Obrtnik ali pa izvedeli na kratko iz naših obvestil.
Sekretarji območnih obrtnih zbornic se bodo na svojih delovnih sestankih 8. in 9. junija že začeli pripravljati na izdajo obrtnih dovoljenj po novem, še ne sprejetem zakonu o obrti. Obrtna zbornica Krško bo 8. junija odprla razstavo obrti v prostorih Kulturnega doma Krško. Priporočamo vsem našim članom, da si jo ogledajo.
Za trgovce je verjetno zanimiva vest, da smo v zbornici od ministrstva za ekonomske odnose in razvoj prejeli fotokopije pojasnil v zvezi z izvajanjem trgovinske zakonodaje. Imamo tudi prijavnice za preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalce in trgovinske poslovodje, ki se opravlja pri Gospodarski zbornici Slovenije — Združenju trgovine, pravilnik o normah izgub pri blagu v trgovinskem prometu in usklajevanju cen.
Gradivo je obsežno, zato zainteresirane vabimo v zbornico, da ga pregledajo, hkrati pa jih prosimo, da se izrečejo o tem, ali vnaprej želijo biti včlanjeni v gospodarsko ali obrtno zbornico.
Obrtna zbornica Krško je razpisala mednarodno obrtniško tekmovanje v lovu rib s plovcem. Več o tem lahko obrtniki in zaposleni na področju obrti izveste v pisarni brežiške zbornice.
IZ GOSPODARSKE ZBORNICE
Območna zbornica Krško na razstavi obrti
Območna zbornica Krško bo aktivno sodelovala na razstavi obrti in podjetništva, ki bo od 8. do 11. junija v Kulturnem domu Krško. V svojem paviljonu bodo nudili informacije o aktualnih ponudbah in povpraševanju, ki se v tem času nahajajo v računalniški mreži borze ponudb in povpraševanj. Na voljo bo tudi register podjetij R Slovenije, kjer boste lahko dobili informacije o dejavnosti, naslovu in kontaktnih osebah. Dobili boste pisne informacije o promotivnih aktivnostih GZS doma in v svetu, o nalogah podjetnikov ob uveljavljanju zakona o gospodarskih družbah, o davkih, dajatvah, specifičnostih delovanja nekaterih tržišč in še mnogo drugega uporabnega gradiva.
Vljudno vabljeni na stojnico, kjer vas pričakujejo sodelavci GZS v navedenih dneh od 9. do 19. ure.
Promocija Posavja na sejmu v Trstu
Intenzivne priprave potekajo tudi za sodelovanje na 46. splošnem sejmu v Trstu, ki bo od 17. do 29. junija letos. V okviru aktivnosti Alpe—Jadran je zbornici uspelo pridobiti 30 kvadratnih metrov sejemskega prostora. Skupaj z informativno službo Gospodarske zbornice Slovenije bodo organizirali promocijo regije Posavje.
Iz naše regije bodo predvidoma sodelovala naslednja podjetja: Terme, d.d. Čatež kot osnovni koordinator in nosilec ter Vino Bizeljsko—Brežice, p.o., Agrariacvetje Čatež, p.o., Kopitarna Sevnica, d.o.o., Jutranjka Sevnica, p.o., Inplet Sevnica, d.o.o., Splošna kmečka zadruga Krško, z.o.o., Žito Imperial Krško, d.o.o. in še nekatera druga.
Posebno intenzivno se pripravljajo na informativni dan, ki bo 21. t.m. v Trstu. V uvodu bo predstavljena R Slovenija, njene gospodarske možnosti, možnosti investiranja, dana bo informacija o poteku lastninjenja, potem pa bodo predstavniki Posavja predstavili regijo in njene dejavnosti.
Računajo na ugoden odziv predstavnikov sredstev javnega obveščanja in vabljenih gostov.
Zbornične aktivnosti za pospeševanje prodaje
1. Za tesnejše sodelovanje med češkimi in slovenskimi podjetji Območna zbornica Krško s firmo HAMER EKO, d.o.o. Slovenska vas pripravlja srečanje, ki bo 18. trn. v kraju Loštice na severnem Moravskem. Skupaj s tamkajšnjo območno zbornico bodo organizirali poslovno srečanje in na njem predstavili možnosti poslovnega sodelovanja, saj sta državi 4.12.1993 podpisali sporazum o prosti trgovini, ki je že v veljavi. Na osnovi predhodnih prijav podjetnikov, ki se bodo poslovnega srečanja udeležili, pa bi skušali zagotoviti ustrezno udeležbo češkega poslovnega partnerja.
Program potovanja in pojasnila o ostalih pogojih dobijo zainteresirani do 12. t.m. na sedežu Območne zbornice Krško.
2.  Predstavniki posameznih firm, ki jih to zanima, pa lahko dobijo na vpogled tudi gradiva: »Kao poslovati s Češko in »Kako poslovati s Poljsko«.
3.  Poslovanje z Italijo — Območna zbornica Velenje organizira 18. junija 1994 v hotelu Žalec v Žalcu skupaj z Združenjem malih in srednjih podjetij iz Benetk srečanje podjetnikov. Kotizacije ni. Za podrobnejše informacije se obrnite na Območno zbornico Krško.
Območna zbornica Nova Gorica organizira za slovenske podjetnike predstavitev V.S.P. (Združenje ekspertov za razvoj, ki nudi brezplačno svetovalno pomoč) iz Italije. Predstavitev bo 10. junija 1994 ob 10. uri v dvorani Obrtnega doma, Ul. Gradnikove brigade št. 6.
Območna zbornica Koper daje dodatne informacije o firmi FINEST, mednarodni finančni družbi s sedežem v Ponderonu. Ta firma želi vlagati v slovensko gospodarstvo, in to tako, da bi v fazi lastninjenja odkupila delnice ali da bi dokapitalizirala podjetje s svežim kapitalom. FINEST zanima sodelovanje s firmami vseh vrst proizvodnje. Zainteresirani pokličite tel. št. 066/32—721.
]\ji|č; tf-<f A C   Skupščinske delegatske informacije
m/*j vfj-^3   Uredništvo. CKŽ 23 @BX7Q Krško
Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  .....................................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:...............................................................................
Kraj, datum: ..............................................
{podpis naročnika in žig)

'"n3T7?>
NAŠ GLAS 15. 8. junija 1994
Ali bo na Krškem polju res lahko šlo še po starem zakonu?
Nerešena romska problematika ovira dokončanje komasacije
Če pa komasacije (in melioracije) v dogiednem času ne bo, bo izpuh tel tudi za to namenjeni denar.
Krško, 2. junija — Melioracijo in komasacijo na območju Kriko polje II so v kriki občini pričeli že leta 1990 s sprejetjem odločbe. Gre za 810 ha kmetijskih zemijiič vzhodno od ceste Drno-vo—Kostanjevica, vse do brežiške občinske meje. Komasacija ie ni končana, ker jo ovirajo vedno isti zadržki, zato smo se o tem pogovarjali s predsednikom krškega izvršnega sveta Hermanom Ku-nejem in s sekretarjem za kmetijstvo Gabrijelom Metelkom.
»Dejstvo je,« poudarja Metelko, »da je to še edini komasacijski projekt, ki bi ga lahko izpeljali po stari zakonodaji. To pomeni, da bodo lastniki zemlje lahko dobili melioraci-
Gabrijel Metelko, krški občinski sekretar za kmetijstvo
jo praktično zastonj. Deset odstotkov sredstev (po tej zakonodaji) zagotavlja občina, devetdeset pa država. Občina
je svoje nakazala že leta 1992, skupaj z državnimi sredstvi je bilo porabljene (nakazane) že preko 50 = celotne vsote in država z razliko svojega deleža še čaka, a v nedogled tako ne bo šlo.«
Projekt ni imel sreče že od začetka. Nekateri lastniki zemljišč so uvedbo komasacije spodbijali s tožbami. Krška občina je dokazala svoj prav z dokumenti — pred vrhovnim sodiščem in tožbe so bile zavrnjene. Zatem je zavrl delo izid zakona o denacionalizaciji, saj je bilo logično pričakovati, da bodo denacionaliza-cijski zahtevki posegli tudi vto ozemlje. Res so upravičenci vložili pet zahtevkov, od teh so trije rešeni ugodno, za dva pa je pred dokončanjem. Tako sedaj nadaljevanje komasacije ni več sporno. Ostaja pa še nerešena prvotna ovira: romsko naselje Kerinov grm. Za njegove prebivalce je občinsko vodstvo dolgo iskalo prostor, kamor bi jih preselili, ponujali so si jih predstavniki krajevnih skupnosti v skupščinskih klopeh, a vse je bilo več ali manj zaman. Končalo se je s tem, da je krški izvršni svet za selitev Romov iz Keri-novega grma našel novo začasno lokacijo, vendar se bodoči sosedje s to selitvijo ne strinjajo. Bojijo se neljubih sosedov, njihovih izgredov in škode, ki bi jo utegnili povzročati na gozdnem drevju v neposredni bližini svojega novega domovanja. To se jim zdi še hujše kakor škoda, ki jo Romi povzročajo na kmetij-
skih površinah okrog svojega sedanjega selišča Kerinov grm. Tam je njihovo naselje doslej uničilo 4 ha obdelovalne zemlje, posredno pa s svojim bivanjem povzročajo škodo še na dodatnih desetih hektarjih njiv.
Zemlja, na kateri je Kerinov grm, je tudi v zasebni lasti, je denacionalizirana in dedinja je ob prevzemu bila seznanjena s stanjem. Ve tudi, da se pripravlja selitev Romov, ne ve pa, kdaj to bo. Čiščenje zarasti okrog naselja je doslej občino Krško stalo 15.000 DEM in treba bi bilo delo dokončati, vključno s selitvijo. Romi se strinjajo s selitvijo na izbrano lokacijo in pravzaprav so že kar nejevoljni, ker selitve ni in ni. Njihov srd je na lastni koži občutil tudi eden izmed občinskih upravnih delavcev. Sami pa imajo nekaj denarja, radi bi si uredili bivalne pogoje, pa v Kerinovem grmu ne smejo.
Ob začetku vsake sezone se med lastniki parcel pojavijo ista vprašanja: ali sejati in kaj sejati, s čim gnojiti. Lastnina je razdrobljena, nekateri lastniki imajo na tem območju tudi po štirideset parcel, ker pa vsi čakajo komasacijo, nihče zemlje že leta ni pognojil tako, kot bi to sicer storil skrben gospodar na svoji njivi. Brez komasacije bo obvisel v zraku tudi nacionalni program namakanja, saj ni možno graditi zaključenih namakalnih sistemov, nekaj zadnjih sušnih poletij ('90, '92, '93) pa je na Krškem polju vendarle že toliko
pokazalo zobe, da je dodatno dokazovanje odvisnosti kmetijstva od namakanja povsem odveč.
G. Metelko: »Samoumevno je, da ljudje s spodnjega dela Krškega polja terjajo nadaljevanje komasacije. Zato in zaradi vsega ostalega moramo s skupnimi prizadevanji vseh udeležencev s celotnega komasacijskega območja, izvršnega sveta, ministrstva in izvajalcev (Geodetskega zavoda) zaključiti to komasacijo. Prepričan sem, da se bo to pozitivno poznalo na kmetijstvu v vsej naši občini in pri vsakem izmed prizadetih kmetovalcev posebej. Če bo potrebno, bomo del okrog Keri-novega grma, ki mu nihče noče biti mejaš, izločili iz komasacije, saj ne smemo zaradi tega tvegati vsega ostalega. Če bo nujno, bomo nadaljevali vzhodno od ceste Drno-vo—Hrastje in na kmetijskih zemljiščih, ki so severno od ceste Ljubljana—Zagreb. Tako stanje, kakršno je sedaj, je katastrofalno. Nezadovoljstvo se kopiči med Romi in med kmeti, lastniki zemlje, in obojim je težko. Zato nameravamo ljudem jasno povedati, kje in kdaj komasacija bo, in to bo moralo biti do jesenske setve. Kdor bo odklonil sodelovanje, bo moral podpisati. Morda še to: na ozemlju, za katerega je vodila upravni postopek brežiška občinska uprava, imajo njeni občani že odločbe. Te se nanašajo na okrog 40 ha ozemlja, zajetega v komasacijo.« (Ika)
Kostanjeviška klavnica bo, a posodobljena in le za osem let
Obnovo bo M-Agrokombinot plačal s kupnino za Bonovo hišo v Krškem
_______Očitno so za obstoj klavnice zainteresirani vsi prizadeti, saj so zelo hitro našli skupni jezik.
Pred klavnico smo zvabili nekaj delavcev
ob negodovanju zaradi tako dolgotrajnega reševanja tega problema, odločili za začasno podaljšanje in dovolili posodobitev.
Podpredsednik IS SO Krško Robert Kerin: »Obnovitvena dela se bodo predvidoma začela 1. julija in končali naj bi jih do jeseni. V tem času klavnica ne bo obratovala, a tudi sicer je v takih obratih poleti zelo malo dela. Sanacija bo veljala milijon DM, projekt pripravljajo priznani strokovnjaki iz Škofje Loke, naše strokovne službe pa bodo ta mesec pridobile vsa potrebna soglasja. S to obnovo in novogradnjo bomo
Robert Kerin
za osem let (ko si gospodarstvo lahko malo opomore) ohranili delovna mesta in program, krškopoljski kmetje pa bodo obdržali storitev doma.« (Ika)
Kostanjevica, 3. junija — Predvidevajo, da se bodo 1. julija pričela dela za obnovo in posodobitev kostanjeviike klavnice in s tem naj bi se temu proizvodnemu obratu na otoku podaljšala življenjska doba za približno osem let. To je čas, v katerem se bo povrnila naložba v obnovo in posodobitev, dotlej pa naj bi dozorel tudi čas za gradnjo nove klavnice nekje izven kosta-njeviikega otoka.
Inšpektorji so že dolgo opozarjali na neprimernost in zastarelost sedanje klavnice na otoku, Kostanjevičani so se zavedali, da klavnica nikakor ne sodi v njihove razvojne na-
črte, usmerjene predvsem v turizem. Mesto bo zavod za spomeniško varstvo razglasil tudi za kulturni spomenik in vse je vpilo po novem objektu na novi lokaciji. Le lastnik, M-Agrokombinat, nima sredstev (6—7 milijonov DEM ali 500 milijonov tolarjev) za tak poseg. Udeležbo so odpovedali tudi ostali subjekti: Kmečka zadruga, delničarji, Poslovni sistem Mercator... Kostanjevičani se zavedajo, da imajo v klavnici zagotovljenih kar nekaj delovnih mest in da, če jo sedaj zaprejo, lahko na to dejavnost kar pozabijo. Zato so se na javni obravnavi o načrtih za prostorsko ureditev, čeprav
Sveti Florjan bo Ardrjane
VAROVAL »ČASNEGA IN VEČNEGA OGNJA«
Ardro pri Raki, 22. maja — Ardro je prijazna vas, v njej pa so danes blagoslovili kapelo svetega Florjana. Svečani obred je opravil domači župnik, gospod Levičar, ob navzočnosti župnikov z Velikega Trna in Leskovca.
Po zaključni maši je zbrane, med katerimi je bil tudi predstavnik krške občine, Miran Resnik, pozdravil domačin Alojz Kerin. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji kapele, predvsem pa Skupščini občine Krško, obrtnikom Resmanu, Ve-hovarju, Jakši, Turšiču, Francu Tratniku, gostišču Bon in Stanetu Ančimru. Pohvalil je tudi mladino, ki je za delo žrtvovala veliko prostega časa. Zvon so priskrbele sestre z raškega gradu.
Svečanost je zaključil moški pevski zbor z Rake, ki je zapel več pesmi. (V. B.)
Kaj bi bilo vendarle mogoče storiti?
Kerinov grm je najbolj zanemarjeno romsko naselje v vsej Sloveniji in njegovi prebivalci so tudi najbolj na repu razvoja med sonarodnjaki. Tukajšnji Romi se zavedajo svojega bednega položaja, izrazito seje pokazal ob letošnjem obisku Romov iz ostalih slovenskih občin, ko so se gostje in gostitelji zavedali bede, v kateri živijo ljudje sredi Krškega polja. Nemočno čakajo na obljubljeno selitev, zanjo čakajo pravšnji objekti, ki bi jih sami do konca uredili, socialna služba ima pripravljene programe, s katerimi bi postopoma tudi krški Romi stopili v krog socializira-nih in akulturiranih ljudi. Vendar ne pod polivinilastimi šotori. Nekdo je tu odpovedal. To vsekakor niso niti prebivalci okolice Rimša in ne oni okrog Gorice. Končno ima vsakdo rad mir okrog hiše. Če se Romi ne morejo sami spremeniti že stoletja, je treba pač z njimi delati. Praksa je dokazala, da imajo z njimi najmanj težav tam, kjer so vanje največ vložili. Enako bi moralo biti tudi tokrat. Končno Romi že leta hodijo vsak dan skozi Gorico in skozi Veliko vas. Zakaj se nihče ni odločil, da bi tamkajšnjim prebivalcem obljubil in potem tudi postavil pločnik, javno razsvetljavo, da bi jim zanesljivo dokazal, da v romskem naselju vlada red tudi zato, ker ustrezne službe (če je treba, tudi večkrat dnevno) preverjajo dokumente tam živečih in dosledno odganjajo tiste, ki tja ne sodijo, dosledno in strogo kaznujejo tiste, ki jim nudijo zatočišče. Žal ne bodo vsi vzgojni ukrepi dobrodošli in blagi, a kljub ironiji te trditve: vse skupaj bo v korist Romom. Ko se bo vedelo, kdo kje živi, bo jasno tudi, kdo je za kaj kriv, in potem bo tudi jasno, da bedarij ne gre počenjati, ker to vleče za seboj odgovornost.
Končno bi kazalo del odgovornosti tudi razdeliti med vse državljane, davkoplačevalce, če si že nočemo deliti Romov. Država naj bodočim sosedom zagotovi, da jim bo povrnila vso škodo, ki bi jo storili Romi, pa naj jo izterja od krivcev ali zagotovi sredstva sama. Morda bi šlo potem lažje?! (Ika)
Socialna služba ima pripravljene programe, s katerimi bi lahko postopoma socializirala Rome, a to ni izvedljivo pod strehami iz plastične folije in v barakah v Kerinovem grmu.
Katera so demografsko ogrožena območja
Njihovi prebivalci lahko kandidirajo v natečaju
Posavje — V Uradnem listu it. 24/93, ki je iziel 26.5. 1994, je bil objavljen natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 1994. Razpis velja za območja, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Sloveniji v obdobju 1994—96 in so naiteteta v ustreznem odloku, ki je bil objavljen v Uradnem listu 10. marca letos.
V občini Kriko so na seznamu demografsko ogroženih območij kraji vdesetkilometrskem pasu krajevnih skupnosti Koprivnica pri Brestanici, Podbočje in Krško polje, območja naselij Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Črneča vas, Dobrava pri Kostanjevici, Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Grič, Gržeča vas, Ivanjše, Jablance, Karlče, Kočarija, Koprivnik, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Pesje, Podstrm, Ržišče, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje, Vrtača ter krajevne skupnosti Raka, Veliki Trn in Zdole. V občini Brežice so demografsko ogrožena območja v desetkilometrskem pasu ob mejah Republike Slovenije krajevne skupnosti Artiče, Bizeljsko, Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Krška vas, Mrzlava vas, Pečice—Križe, Pišece, Skopice, Sromlje, Sentlenart, Velika Dolina in Zakot—Bukošek—Trnje. V občini Sevnica veljajo za ogrožena območja celotne krajevne skupnosti Šoštanj, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Primož, Studenec, Šentjanž, Tržišče in Zabukovje.
Krški izvršni svet še posebej opozarja prebivalce, kmetovalce, obrtnike in podjetnike z območja občine Krško, naj preverijo, ali kraj njihovega bivališča oziroma dejavnosti sodi med ogrožena območja, in presodijo možnost sodelovanja v zgoraj omenjenem natečaju, za kar je treba vložiti prijavo do 26. junija 1994. Za katere namene se bodo dodeljevala sredstva in pod kakšnimi pogoji se lahko zanje potegujete, lahko preberete v tej številki Našega glasa na 11. strani, kjer krški sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve ter sekretariat za kmetijstvo že drugič objavljata povzetek natečaja.

NAŠ GLAS 15 8. junija 1994
irrLTrm^-.^nt^
.     . :   :¦:¦¦¦ ¦,¦;.,,¦,¦¦¦¦ ¦                                           .     .¦¦.
llllllll
Druga številka Opusove Pesniške tribune je že
ČASOPIS, OKROG KATEREGA SE AVTORJEV KAR TARE
Revija je tribuna za okrog 150 najpogumnejših izmed nekaj tisoč Slovencev, kolikor jih občasno napiše kak
verz ali drugačno literarno besedilo.
Krško, 1. junija — Te dni bo izpod tiskarskega stroja prišla druga številka revije Pesniška tribuna. Ob izidu prve številke, aprila letos, smo tribuno samo predstavili, tokrat pa smo na razgovor povabili »ta glavnega« Opusovega človeka in urednika Tribune Silva Mavsarja.
Prvotni koncept sta si na večer pred letošnjim kulturnim praznikom v raški gostilni pri Bonu zastavila dolgoletna literarna in kulturniška sodelavca Niko Keše in Silvo Mav-sar. Ko je ideja postala oprijemljiva, jo je Mavsar prevzel in ji ponudil zatočišče v svoji knjigami in založbi Opus. O tem pripoveduje: »Hotela sva narediti revijo, ki ne bo krška ali posavska in ne zdolska, ampak slovenska. Vanjo naj bi imeli dostop vsi mladi ali vsaj še neuveljavljeni pesniki, ki so še daleč od zvenečih založniških hiš. V našem prostoru pač ni prave možnosti za uveljavljanje pesnikov, zlasti ne začetnikov. Ni strokovne revije, v kateri bi se skozi objavljanje izkristalizirala vrednejša dela in se postopoma izoblikovali ustvarjalci.«
S Kešetom sta kaj kmalu ugotovila, da je v Sloveniji kar nekaj tisoč ljudi, ki pišejo pesmi ali se kako drugače ukvarjajo z besednim ustvarjanjem in nimajo možnosti, da bi svoje stvaritve objavili. Mavsar. »Med tistimi, ki so se nama oglasili na vabilo, objav-
ljeno v časopisih, so tudi ljudje, ki niso povsem neznani ali pa so bili včasih že uveljavljeni, pa so se iz različnih vzrokov umaknili. Tako imamo (na primer) v drugi številki, ki je ravnokar izšla, dve strani pesmi Gitice Vahčič Jakopin. Gre za zelo subtilno, še neob-
javljeno liriko. Kot spodbudo jih je poslala že ob prvi številki. To nam potrjuje domnevo, da bi tudi uveljavljeni ustvarjalci lahko »dali v preverko« javnosti nekatere svoje stvari. Zamišljamo si, da bi naša revija ravno s tem lahko presegla doslej uveljavljene Sodobnost Literaturo, Novo revijo...«
V drugi številki Pesniške tribune je posebna pozornost namenjena znanemu pevcu in kantavtorju Vladu Kreslinu. Je
v rubriki Portret pesnika: »Tja smo ga uvrstili po Niku Grafe-nauerju in s tem hoteli pokazati, da dojemamo pesništvo v širšem smislu, tudi pesništvo na odru priznavamo in tisto v življenju. Objavljamo tri njegove še ne natisnjene pesmi.« Kakšni so bili odmevi med avtorji? Mavsar: »Jasno, da so bili navdušeni. Jasno je, da je
med njimi tudi nekaj takih, z menoj vred, ki pričakujejo težo. Za prispevke nekaj časa ne bo problem, javilo se nam je okrog 150 avtorjev iz vse Slovenije. Preobilje materiala terja selekcijo, saj med poslanim gradivom ni vse literatura, še manj poezija. Kaže, da bomo morali uvesti tudi posebno rubriko, v kateri bomo takim besedilom dodajali nekaj kritike, analize, usmeritev, nasvetov. Čeprav je to pogosto težko, saj so nekateri prepričani vase. Najlažje (po človeški plati) je delati z najboljšimi. Ti so najbolj skromni. Pripravljamo tudi rubriko s predstavitvami založniških novosti, vesti o pesniških prvencih, ki izhajajo v samozaložbah ali pri majhnih založnikih. Za jesen pripravljamo tudi promocijo revije: uredništvo v go-steh.«
Pri vsaki založbi se pojavi tudi vprašanje denarja. Mavsar: »Vse smo si zamislili dokaj optimistično, dejstvo pa je, da moramo za vsako številko poiskati sponzorje. Revije v
prosti prodaji skoraj ni. Dobi se le pri nas v knjigarni Opus, v Ljubljani pa v Konzorciju, v Mladinski knjigi na Nazorjevi in v Cankarjevi pod nebotičnikom. Skrbimo, da je cena dostopna, pred počitnicami pa načrtujemo izid še ene številke.«
Silvo Mavsar gleda na celoten projekt kot na nekaj dobrega, kar je v slovensko kulturo prišlo iz Krškega, in to se mu zdi pomembno. To pomembnost mu potrjujejo tudi odmevi v pismih. V njegovi ekipi sodelujejo predvsem ljudje, ki so si pridobili izkušnje z desetletnim delom v krškem Literarnem klubu: »Tam smo se srečevali avtorji različnih generacij, spoznal sem vse vrste težav, s katerimi se ubadajo ljudje. Sedaj je samo krog ljudi širši. Sicer pa pišejo ljudje v starosti med 15 in 25 leti ter med 45 in 65 ali več leti. Vsak pričakuje osebni odgovor na svoje pismo, jaz pa pravim, da nastopa moj drugi, Veliki literarni klub. Prvi je bil za svoje čase in razmere uspešen, a oživljal ga ne bi.«
Mavsar načrtuje srečanje vseh sodelavcev Pesniške tribune v enem izmed slovenskih turističnih krajev, ki jih bo pač pripravljen sprejeti, zaveda pa se, da bo njihova inkubacijska doba nekoliko daljša. Vedenje o reviji se namreč širi predvsem z osebnimi stiki in izmenjavo izkušenj. (Ika)
Pesem Posavja '94
Tristo pevk in pevcev v Kostanjevici
Kostanjevica, 4. junija — Prireditev se je začela z veliko mero simboličnosti, saj je v notranjost sicer puste in precej dolgočasne samostanske cerkve priletela ptička in s svojo prisotnostjo opozorila, kdo je pravi pevec in od koga se je človek sploh naučil peti.
Na reviji posavskih pevskih zborov je sodelovalo enajst zborov, devet zborovodij in več kot tristo pevcev in pevk. Vsak zbor je zapel tri izbrane pesmi znanih domačih in tujih skladateljev. Prepevali so dela Jacobusa Gallusa, Alojza Sre-botnjaka, Mateja Hubada, Ra-dovana Gobca, J.S. Bacha, Johna Dowlanda, Michaela Havdna, Harolda Arlena in še nekaterih. Prvi je nastopil Moški pevski zbor Kapele pod vodstvom Mihe Halerja, za njim pa Mešani pevski zbor Lisca Sevnica z zborovodjo Stanetom Pečkom, Moški pevski zbor Planina Crklje ob Krki
pod vodstvom Marjetke Podgoršek, Ženski pevski zbor KUD Brežice z zborovodkinjo Elizabeto Križanič, Mešani pevski zbor Jutranjka Sevnica z zborovodjo Cirilom Udov-čem, Mešani pevski zbor Viktor Parma iz Krškega z Jankom Avsenakom, Mešani pevski zbor Oton Župančič iz ArtiČ z M. Halerjem, Mešani pevski zbor KUD Brežice pod vodstvom Dragutina Križani-ča, Moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice z zborovodjo Jankom Avsenakom, Mešani pevski zbor Viva Brežice pod vodstvom Simone Rozman in Mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke, ki ga je vodil Franci Strajnar.
Uradni ocenjevalec kvalitete zborov, prof. dr. Edo Goršič, je pojasnil, da bo vsak pevski zbor, kljub temu da prireditev ni tekmovalnega značaja, prejel njegovo oceno nastopa. Splošna ocena pa je bila, kar
je potrdilo tudi dolgotrajno ploskanje, da je spet v pozitivnem pomenu presenetil Mešani pevski zbor Viva iz Brežic, ki skupaj nastopa komaj
dve leti, požel pa je že kar nekaj pohval in nagrad, na primer na reviji pevskih zborov občine Brežice, na Vinski vi-gredi v Metliki in drugod. (D.K.)
Velika metla
Kaj je Velika metla? To je delovna akcija učencev na naši šoli in je že tradicionalna — vsakoletna. Razdeljeni smo v skupine po skoraj celi Kostanjevici. Razredna stopnja pobira papirčke in smeti po mestu, predmetna pa čisti in ureja okolico šole, kulturnega doma in drugih pomembnih stavb pa tudi v šolskem gozdičku in na Otoku, ki je v res-
nici polotok med Krko in Stu-deno.
Peti in šesti razred sta imela nalogo, da uredita površine vsenaokrog. Jaz sem se brž znašla v skupinici, ki je čistila bazenček pri vhodu v stari del šole. Našli smo tudi šest pup-kov in si določili, čigav bo kateri. Moj je bil samček in hkrati najmanjši.
Petra Vojakovič, 5. razred OŠ Kostanjevica na Krki
Mladi novinarji Gimnazije Brežice
Izdali so Šolsko kroniko 1993/94
Šolsko leto se počasi končuje in malo dijakov se lahko pohvališ tako profesionalnim pristopom in izpolnitvijo dogovorjenega letnega načrta.
Brežice, 3. junija — V prostorih tukajšnje gimnazije se je ob 13.30 začela tiskovna konferenca novinarskega krožka šole. V uvodu se je predstavil šolski pevski zbor in pozdravil navzoče s pesmimi iz svojega repertoarja.
Brežiški gimnazijci in učenci ekonomske šole so si zastavili ambiciozen cilj in ga tudi uresničili. Kaj vse jih je spremljalo ob napornem delu in koga so morali poprositi za nasvete in pomoč, vedo natančno le sami in tisti, ki so jim pomagali. Kronika je dosežek mladih dijakov, v večini so obiskovali šele prvi letnik, glavna urednica pa je bila Damjana Krošelj, dijakinja tretjega letnika, kar je dokaz, da gre resnično za veliko voljo in zagnanost mladih entuziastov. V kroniki so predstavljene nekatere posebnosti vseh razredov gimnazije in srednje ekonomske šole v Brežicah. Nadalje izvemo, kateri profesorji so urejevali raz-redniške posle, kdo sta profesor in profesorica leta, predstavljeni so posamezni dosežki dijakov na področju znanosti, kulture in športa.
Za pomoč pri izvedbi projekta so se zahvalili mentorici prof. Mariji Plut, tehničnemu uredniku, dijaku Matjažu Hriberniku, prof. Branku Marčetiču, prof. Bernardi Ravnikar, g. Marjanu Lapuhu in ravnatelju šole prof. Antoloviču, ki jih je pohvalil za doseženo, poudaril, daje to drugačno, boljše delo, kot pa so ga bili navajeni do sedaj, in da je vesel, ker je to uspelo tako mladim, še ne izkušenim ljudem. Zaželel jim je še veliko podobnih, res pohvale vrednih uspehov. (D. K.)
Sraka nad Dolenjsko
Spletla je snemalni studio in nazadnje še radio
Drago Vovk: »Zmagali smol Vesel sem, da imam okrog sebe take ljudi, da lahko svoje plošče poslušam tudi v prostem času*.
Zavode nad Kostanjevico, 3. junija — Žolnirjeva podružnica sredi vinogradov je tokrat gostila vrsto glasbenih ustvarjalcev, ki sodelujejo z novomeškim radiom Sraka. Lastnik radia Drago Vovk je svoje sodelavce, glasbenike, radijce in kolege novinarje iz slovenskih radijskih postaj povabil na predstavitev svoje glasbene produkcije.
Razvoj svojega podjetja je Vovk razmejil na obdobje trajne delovne skupnosti Neapolis in na čas po ustanovitvi (najprej) snemalnega studia po uveljavitvi Markovičevega zakona, leta 1990. Omeniti ni pozabil tudi (kot sam pravi, nenačrtovanega) izleta v Združene države Amerike na izpopolnjevanje za poslovneže. Sicer pa Drago Sraka priznava, da je bil njihov studio ves čas zelo skromen v primerjavi s tridesetimi ostalimi vrhunsko opremljenimi po vsej Sloveniji. Poudarja pa, da se z dobrimi umetniki da narediti vse. Sraka se je kot posredniška in koncertna agencija med ustvarjalci proslavila še z nečim: na njihovem računu denar nikoli ne stoji, pač pa ga nakažejo prejemniku honorarja takoj, najkasneje naslednji dan. Drago Vovk: »Pri odločanju o izbiri človeka, s katerim bomo sodelovali, smo previdni, ko pa se za nekoga odločimo, potem postane ta zveza dolgoročna. S človekom imamo pogoste stike, pogovarjamo se, izmenjujemo mnenja in kujemo načrte. Politika naše založbe ne temelji na uspešnicah, ki se prodajo čez noč. Zaradi tega se niti mi niti naši ustvarjalci ne vozimo v dragih avtomobilih, a to nam le potrjuje prepričanje, da smo na pravi poti.«
Nekaj krepkih je Drago Vovk nasul na račun vlade in finančne nediscipline, ki se je razbohotila v naši družbi: »Na ministrstvu za kulturo imamo vlogo za sofinanciranje osmih projektov že tri leta. Polovico smo jih v tem času že sami uresničili, od ministrstva pa še nismo prejeli nikakršnega odgovora. To nas je prisililo, da smo se v zbor nerednih plačnikov vključili tudi mi. V glavnem so vsi naši največji problemi izven našega podjetja.
Sicer pa smo pred pol leta in tremi dnevi naredili še eno neumnost: ustanovili smo radijsko postajo Sraka. Začeli smo brez enega samega izkušenega Človeka, a vseeno smo zmagali. Naš radio oddaja od jutranjih ur do pozno v noč (ali v zgodnje jutranje ure) — dokler nas poslušalci kličejo. Prekršili smo tabu in pričeli z narodnozabavno glasbo. Trdim, da smo radijska postaja z največ narodnozabavne glasbe v Sloveniji. Preprosto sem se vprašal, kje živimo. Zavedamo se, da nismo v Ljubljani in še manj v New Yorku. Temu smo se prilagodili in imamo najboljšo narodnozabavno ter rockovsko glasbo. A to še ni vse, kar načrtujemo. Delamo predvsem z mladimi ljudmi in ta mladost je moto naše firme.« (Ika)
Drago Vovk (hodi v ozadju) je solastnik snemalnega studia Sraka, ki ga je skoraj v celoti spremenil v radijsko montirnico. Žena Božiča med drugim skrbi za produkcijo otroških kaset in plošč. Na Zavode sta povabila številne slovenske pevce in avtorje, s katerimi Sraka uspešno sodeluje. To so New Swing Ouartet, Toni Verderber s svojim ansamblom, Irena Vrčkovnik, Tomaž Pengov, Alenka Godec, Modra kronika, Romana Krajn-čan, Rom pom pom, Katja Lesjak, Damjana Golavšek... Kose je Drago lotil naštevanja, je pred njim na mizi zrasel kar soliden kup CD plošč.
Moja prva medalja
V ponedeljek, 16. maja, je bilo zelo lepo vreme. V Krškem je bilo občinsko tekmovanje v atletiki, kamor sem se uvrstila tudi jaz. Lansko leto nisem imela sreče, zato tudi nisem pričakovala kaj več. Zjutraj sem prišla v šolo vsa zamišljena in zaskrbljena, kako bom opravila nalogo — preteči 60 metrov.
Okoli 14. ure se je začel tek na 60 metrov. V naši skupini sem bila prva, tukaj pa sem dosegla tretji najboljši rezultat. Veselila sem se nadaljnjega tekmovanja, a smo izvedeli, da bomo morali tek ponoviti, ker smo tekli 50, ne pa 60 metrov.Pri ponovitvi sem dosegla drugi najboljši rezultat. Uvrstila sem se v skupino najboljših!
Nekaj časa smo počivali na
tribuni. Srce mi je razbijalo in zdelo se mi je, da mi govori: »Moraš se potruditi, moraš se potruditi!«
Na startu sem bila čisto zmedena in tudi malce utrujena. Ko je sodnik zapiskal, sem začela na vso moč teči in ko sem prestopila ciljno črto, so mi nasmejane ustnice izrekle: »Prva sem.« Pogledala sem mojo tovarišico telesne vzgoje, ki je veselo zavpila: »Urška, super!«.
V moje sijoče oči so pritekle solze veselja. Nisem mogla verjeti, da bo medalja moja, dokler nisem slišala kričanja kostanjeviških šolarjev. Res sem dosegla medaljo za prvo mesto. Šele tedaj mi je srce nehalo razbijati. Toda še vedno nisem bila trdno prepričana, da je medalja moja.
Urška Pisek, 6. r.
OŠ Jožeta Gorjupa
Kostanjevica na Krki
8
Tt TZ7T?mi?»
NAŠ GLAS 15. 8. junija 1994
Slovesno, prisrčno in neponovljivo vzdušje
V Dobovi so odprli prenovljeno diskoteko Paradiso______
Notranja ureditev je nekaj posebnega, pomirja pa spet vzburja, spominja na eksotične kraje, na brhka, lepa dekleta, na zabavo in način življenja nam oddaljenih Južnoameričanov.           ________
Dobova, 3. junija — Lastnik diskoteke g. Marjan Cvetko-vič je bil videti zadovoljen, ko so v petek popoldan, pred uradno otvoritvijo ob 18. uri, dela ila h koncu. Urediti je bito potrebno le se nekaj malenkosti, nekatere stvari postaviti na svoje mesto, veliko mizo na plesiiču, ki je bila obložena z najrazličnejšimi jedrni, primerno in slavnostno
okrasiti, dati še zadnje napotke natakarjem in ostalim uslužbencem, skratka vse pomembno za veledogodek je bilo pripravljeno.
V Dobovi se lahko pohvalijo, da so s prenovljeno diskoteko postali posavsko zabaviščno središče, ki nudi veliko več, kot lahko ponudijo posavska mesta Sevnica, Krško in Brežice, seveda v večernih
plesno tekmovanje za osnovnošolce
in nočnih urah. Za obiskovanje tovrstnih lokalov, ki obratujejo ponoči, je skoraj nujno potreben lasten prevoz, dodati pa moramo, da za obisk diskoteke Paradiso tega skoraj ne potrebujete. Zakaj? Zato, ker je ta diskoteka tik ob železniški postaji Dobova in ker je odprta od 22. ure pa do zgodnjih jutranjih ur. Tako je možno v Dobovo priti z vlakom in se z njim zjutraj varno tudi odpeljati. Odločitev, da je potrebno
Novo mesto, 28. maja — V športni dvorani Marof je bilo regijsko tekmovanje v družabnih plesih, ki se ga je udeležilo 350 parov iz 23 osnovnih šol Dolenjske in Posavja. OŠ Leskovec je zastopalo 18 parov v vseh kategorijah in vsi so plesali v čertini finala, kar 11 pa v polfinalu in 6 v finalu.
V I. kategoriji (1. in 2. razred) sta postala regijska prvaka Marko Babic in Sanja Antolič. Na 5. mesto sta se uvrstila par Nejc Zvar in Nina Mugoša. Plesali so v skupini 81 plesnih parov in osvojili ekipno 1. mesto, za kar so prejeli tudi pokal. V II. kategoriji (3. in 4. razred) se je med 105 pari uvrstilo vseh 6 leskovških parov v pol-finale. V finalu pa so pari dosegli naslednje rezultate: Blaž Petrovič in Nina Hovelja 3. mesto, Jernej Božič in Ana-Marija Danko 4. mesto, Se-bastjan Veličevič in Barbara Sotošek 5., Rok Carl in Mojca Andrejaš 6. mesto. Iz rezultatov je razvidno, da je OŠ Leskovec tudi v tej kategoriji osvojila ekipno 1. mesto in s tem pokal.
V skupni razvrstitvi vseh kategorij je OŠ Leskovec dose-
•***«
gla odlično 2. mesto, kar dokazuje veliko prizadevnost in veselja do plesa vseh otrok in njihovih mentorjev, ki že vrsto let uspešno razvijajo plesno dejavnost v okviru Plesne šole Krško in Društva za plesno dejavnost Krško.
Vse najboljše pare in druge točke boste lahko videli na zaključni plesni prireditvi 18. 6.1994 v Kulturnem domu Krško. (Dixi)
Magic nagrajuje
Izžrebali smo tri srečneže, ki se bodo pogostili s pizzo v pizzeriji Magic v Sevnici. To so: Nataša Požun, C. 4. julija 54, Krško, Milka Županec, H. M. 16, Sevnica, in Miran Žemljic, Delavska 2, Krško. Čestitamo in dober tek.
Nagradni kupon št. 4 pošljite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, Krško, najkasneje do sobote, 11. junija. Na ovojnico ali dopisnico ne pozabite pripisati: MAGIC NAGRAJUJE.
V petek, 10.junija, bo v diskoteki Paradiso v Dobovi gostovala skupina Prijavo kaza-liite. Vabljeni!
prejšnjo, manjšo diskoteko zapreti in jo primerno povečati, je dozorela že po štirih mesecih obratovanja. Februarja letos so prostor zaprli, dogradili zadnji del, pridobili lepo, zelo pregledno galerijo, sedišč je več kot 250, trije točilni pulti, velik oder za nastope gostujočih glasbenih skupin in si-
stem svetlobnih reflektorjev, ki v povezavi z vrhunskim ozvočenjem celotnemu prostoru daje poseben čar in toplino. Novost oz. posebnost diskoteke Paradiso je sistem plačevanja s kartico, ki jo vsak obiskovalec prejme ob vstopu. Kartica je vredna 3500 SIT in z njo plačuješ naročene usluge. Natakarji ob vsakem naročilu preluknjajo vrednost naročenega, in ko porabiš celotno vrednost kartice, plačaš natakarju vsoto 3500 SIT. Če pa ne porabiš celotne vrednosti, ob odhodu na blagajni poravnaš porabljeni znesek s kartice. To je sistem, ki ga poznajo v Zahodni Evropi že vrsto let, je preizkušen in praktičen.
Dobova je kraj neposredno ob hrvaški meji, kamor so že v preteklosti hrvaški državljani radi zahajali. Danes lahko vidimo, kako pomembno je dejstvo, da so tu, da pri nas kupujejo, se pridejo k nam zabavat in si ogledovat zgodovinske in kulturne znamenitosti. Vezani smo na Hrvaško, to je naše zaledje, v neposredni bližini je milijonsko mesto Zagreb, raz-
umeti je treba, da smo za njih zanimivi, da si želijo potovanj in nakupov v Sloveniji, da si želijo kopanja v Termah Čatež, nočnega življenja v naših diskotekah in prijateljevanja z nami. Sosedje smo, v mnogo-čem nas je družila ista usoda, kar se v razgovorih da razbrati in potrditi. »Že ko smo začeli s pizzerijo leta 1986, smo ugotovili, daje k nam prihajalo veliko gostov iz Hrvaške. Zagotavljali so, da pri njih ni tako dobrih pizz, da mi naredimo boljše, predvsem pa večje, kar ima na gosta poseben vpliv, saj je on tisti, ki naročeno plača, zato mora oditi kar najbolj zadovoljen, da nas kmalu ponovno obišče,« zatrjuje g. Cvetkovič. »Vse, kar je danes tu in se da videti, je zgrajeno z lastnimi sredstvi. Začetek je bil težak in negotov, zato pa je sedaj nekoliko lažje, bolje povedano, ni več tistega strahu
pred neuspehom. Vsi smo se naučili delati in pri delu vztrajati. Tako uspeh ne more in ne sme izostati.«
Na otvoritvenem večeru je sodelovalo preko 450 povabljenih, za vse pa je bilo poskrbljeno z odlično pripravljeno hrano in pijačo. Program, v katerem je bila glavni akter skupina Ritmo loco — sicer pa bo v diskoteki vsak petek program z glasbenim gostom — je neposredno prenašalo sedem radijskih postaj, štiri hrvaške in tri slovenske. Po 22. uri, ko so se vrata diskoteke odprla tudi za vse ostale obiskovalce, se je večer nadaljeval v strahovitem tempu latinoame-riške glasbe omenjene skupine, vzdušje je bilo nepopisno, gostje pa so se zabavali in plesali tja do zgodnjih jutranjih ur — do belega dne. (Danilo K.)
Nagradna križanka Sorcan
Ford Lincoln pred
brežiško blagovnico
Brežice, 4. junija — Pred blagovnico se sicer ni trlo ljudi, kot bi se jih, če bi vreme upoštevalo napovedi vremenarjev, a bilo je vseeno živahno. Radio Brežice je vabil na predstavitev 7,20 metra dolgega avtomobila Ford Lincoln. Prva se je z njim pripeljala Biljana Gajšek z brežiškega radia, nato pa še nagrajenca. Prejšnji dan so namreč poslušalci ugibali dolžino omenjenega avtomobila, ki nosi tudi oznako »town car« (mestni avto), in nagradno vožnjo sta si prislužila dva, ki sta uganila. To sta bila Martin Savnik iz Bukoška (na sliki) in Nada Špiler iz Cundrovca. Vsak je imel pravico pripeljati še po enega sopotnika. Promocija je pač povsem komercialna zadeva, ki jo je omogočil voznik tega lincolna Franci Keber (domačin), a za ljudi je tak avto, ki si ga lahko najamejo za poroko, vendarle zanimivost. (Ika)
Tokrat je sponzor nagradne križanke Pralnica perila iz Sevnice. Lastnik pralnice bo uspešnim reševalcem podaril tri nagrade — usluge v vrednostih po 5000 SIT, 3000 SIT in 2000 SIT. Rešene križanke oddajte v naš nabiralnik ali jih pošljite na naš naslov (Naš glas, CKŽ 23,69270 Krško) do srede, 15. junija. Na ovojnico pripišite: KRIŽANKA SORČAN.
Nagrajenci križanke Žolnir
Prvo od treh nagrad Fanike in Otta Sevška iz kostanjeviš-kega Žolnirja — kosilo ali večerjo za štiri osebe in dve buteljki vina —prejme Polona Zlobko, Gazice 14, Cerklje ob Krki. Drugo nagrado, kosilo ali večerjo za dve osebi, je žreb namenil Zvonki Jarkovič z Velike Doline 7 a, Jesenice na Dolenjskem. Steklenico kralja cvička dobi Mateja Raušl iz Krškega, Kovinarska 3 c. Čestitamo! Oglasite se pri Žolnir-ju s tem izvodom Našega glasa in osebnim dokumentom.
Rešitev križanke Žolnir —
Gesla: cvičkarija, grad Kostanjevica, Sevšek, Žolnir. Po vodoravnih vrstah: cvičkarija, evangelij, Raka, miza, g, Rona, Miren, Roksana, rez, rt, Agri-pa, Avrora, dlan, AN, VI, KJ, vir-tus, mit, Oirati, etui, sr„ Skiti, Vrata, tonik, Sevšek, Avala, nak, I, ND, AČ, Vis, SJ, Jim, ž,
¦*Y   i^tm    Er> Mia- eolit' ort'tir'VK' Rad" * ŽKaPlii    'ie' rota' lster' nark°man. cia-nati, arnika, adresar, Ni, ris.
MAGIC Ni
^P^PIZZERIA
NAGRADNI KUPON ŠT. 4
Delovni čas:
pon. - petek: 9.00-23.00,
sob., ned, prazniki: 12.00—23.00
->Š
jjp				¦ ~........^ j		PILI P	OoNOS so OKOLJA	SUSZI SKDNOtl.. ev&tmj	GL/ts&. Z.NAIL	OTOtL CEKANe.)	IZ TO&AKA	juifjo SAbJE
jppbf						ŽVEPLO						
.            »    :      ***					:l	>						
												
^  "\ __    *1l       Mš'~-!^~'"'^%						BEL?) GLINE)						
^Mf^Jf^A^ b^ihk*						NIKAKAG,. mtsEhnit.						
iwy "^^^kSHIL^m					-¦«»—.   a	nus.ptm, LEV						
^        ^K					Z.IHE					Moi/jlt		
a        ^a					MEDICA					VOJNE		
fOSfbfi	ˇ	MJBoUŠi VATEiAOt-istmeta	P6HJE HLPI	INSTKUH					NfiMv			
									tlet IT/M			
				OSVEŽ.PI-JAČA(HN)								
SPEOMiSr								toeeoJiUA V SLOVEN.				
								ŠMAtJE				
iufiTinn /i kG					RISARSKI I2DEM						VZSTA PALME	i/EV&bJ
					&U)IJ							
na S16CO									eisištn fteezA			
									SMoiMA U&ANtA			
a/dvaic			KOšgiM MSEA V AV^LIJI	U.miišct						OLKA		
				POOhlA-STILO						SMTETlC. VIM.NO		
veesiti PO&LMAe. MUSUH4-NOV				H murnu				AHG.NOiE-Lonec, fHlur ft				
					¦k i			JMhiEl '				
								\>				
STAB.A-/iEZA V GiEZHArj	--------				i							
				L			ItlSEHAT					
												
ZASTAK-Lo					ŽVEPLO	ˇ	lEZEeo V 3ADU				BOGINJA /iooosn	K&fE-/i/sto zNtfiem
					GJOVANNI		eeew oTOk.					
ezna NovALL			eAS7llH$ iz muz-LILIJ					PAPEŽEV				
			zhicavj					Gl NESTo &AHČ				
pRrsnNi-ščE na NIZOZEMCEM										ToNS-o&tAk,		
										tiLEčUI iZtEtet^		
vism				MOSDcNff csoeA					ST/see-ft/ TiMISU			
				IVO PETE/2NEL					ueož sem/Ae.			
J&VIN* 1A uuvffmE							RtfVAiUlE					
							JONA					
AlENtA-			PWIKNA kteso-Zl/EfOA									
NAŠ GLAS 15. 8. junija 1994
St^tv? - Tvnr-n tt»i ?\
9
::/:";;":-;-:0;;V:-:':-:-'::^:^:'ix:'::::::'i
Atletika
Trojna zmaga brežiških metalcev kladiva
Novo mesto, 3.-4. junija — Atletskega pokala Slovenije za člane in članice se je na novomeškem stadionu udeležilo 18 slovenskih klubov, med njimi tudi AK FIT Brežice z 19 tekmovalci in AK Sevnica z dvema srednjeprogašema. Med nastopajočimi so bili tudi tekmovalci mlajših kategorij. Največ uspeha so seveda imeli veliki, tudi številčno močni klubi (celjski Kladivar, ljubljanska IBL in ŽAK itd.), brežiški metalci kladiva pa so s trojno zmago spet pokazali, da v tej disciplini v Sloveniji nimajo konkurence. Vlado Kevo je celo dosegel nov državni rekord s 66,70 m in tako svoj prvi rekord iz 1.1990 presegel za sedem metrov.
Rezultati disciplin, v katerih so nastopili Brežičani in Sev-ničani —ŽENSKE, 100 m: 1. M. Azarašvili (IB Ljubljana) 11,61, 6. Katja Tomažin (Br.) 12,91; 100 m ovire: 1. B. Bukovec (IBL) 13,32, 5. Vladka Lopatic (Br.) 15,07; disk: 1. S. Koren (TAM) 41,50, 6. Alenka Novak 34,86, 9. Melita Sinko 22,84; 200m:1.A.Bikar(IBL)24,23,4. Katja Tomažin 25,96; 3000 m: 1. M. Udovč (N. mesto) 9:53,04, 5. Zvonka Bregar (Sevnica) 10:45,27; skok v daljino: 1. K. Predikaka (ŽAK Lj.) 6,21 m, 3. Vladka Lopatic (Br.) 6,05; kroglah. N. Erjavec (IBL) 17,04,3. Alenka Novak (Br.) 11,71; MO-ŠKI, 110 m ovire: 1. M. Zupančič (N. mesto) 15,21,3. Gregor Podvinski (Br.) 15,70,6. Aljoša
Marjan Ogorevc, tudi republiški trener za metalce, Vlado Kevo, Matej Podvinski in Branko Grubič po trojni zmagi v Novem mestu. Ob tem uspehu so se metalci s hvaležnostjo spomnili tudi svojega posebnega sponzorja, Zdenka Podvinskega iz podjetja SI—PO, d.o.o.
Rovan (Br.) 16,02; 1500 m: 1. B. Bahtiri (Velenje) 3:51,85, 11. Dani Ošep (Br.) 4:09,27; skok s palico: 1. T. Lorenci (TAM Mb.) 5,00 m, 4. Ivan Kostevc (Br.) 3,80, 7. Uroš Novak (Br.) 3,60, 9. Daniel Vovk 3,20, 10. Gregor Kopinč 2,80; krogla: 1. D. Doki (Ptuj) 16,29, 3. Vladimir Kevo (Br.) 15,20; kopje: 1. M. Stjepovič (TAM) 73,02 m, 9. Jure Rovan (Br.) 51,48; 5000 m: 1. B. Bahtiri (Velenje) 14:03,66, 6. Robert Grojzdek (Sevnica) 15:50,27; 3000 m: 1. J. Podgoršek (IBL) 9:10,10, 2. Dani Ošep (Br.) 9:37,18; disk: 1.1. Prime (N. mesto) 53,50, 4. Aljoša Rovan (Br.) 40,10; kladivo: 1. Vladimir Kevo 66,70 (državni rekord), 2. Branko Grubič 55,00,3. Matej Podvinski 54,14 (vsi Brežice).
Vlado Kevo je zadovoljen s svojim dosežkom: »To, letos že drugo moje izboljšanje rekorda, je rezultat trdega in strokovnega dela. Spet se je pokazalo, da smo Brežičani v metu kladiva daleč pred ostalimi klubi. Jaz pa sem letos popravil tudi svoj rekord v metu krogle. Upam, da bom v kratkem lahko spet popravil rekord v metu kladiva, morda v Zagrebu na Hanžekovičevem memorial u ali pa v Ljubljani na evropskem pokalu Bruno Za-uli (12. junija). Rad bi se zahvalil našemu klubskemu sponzorju, podjetju Vino Brežice, in osebnemu sponzorju, podjetju Converta Ljubljana, za vso pomoč.«
Branko Grubič, lani mladinski rekorder: »Letos sem do-
segel že boljši rezultat od današnjih 55 metrov, zato nisem najbolj zadovoljen, ampak zaradi služenja vojaščine sem slabše pripravljen. Letos se bom posvetil predvsem pripravam za naslednje leto.«
Matej Podvinski: »Z današnjim rezultatom 54,14 nisem zadovoljen, letos sem že vrgel 57,50. Zdaj bi rad dosegel 60 m, kar je norma za svetovno mladinsko prvenstvo v Lisbo-ni. Od tega, ali mi bo uspelo, bo odvisna moja odločitev, ali bom še v atletiki; ker sem redno zaposlen, je to skupaj z obsežnimi treningi zame zelo naporno.«
Marjan Ogorevc, trener: »Naša trojna zmaga je bila pričakovana, imamo res najboljše metalce. Vlado Kevo je samo potrdil svojo dolgoletno uspešnost. Približuje se 70 metrom, kar pomeni, da stopa ob bok najboljšim. Jeseni bomo poiskali pomoč, da bi lahko delal popolnoma profesionalno in se tako uspel uvrstiti na Olimpijske igre, ki bodo 1996 v Atlanti. To je realno dosegljivo.«
Brežiška ženska ekipa je skupaj zbrala 55 točk in se uvrstila na 10. mesto, moška pa na 7. mesto s 108 točkami. Rezultat obeh bi lahko bil tudi boljši, toda Vladka Lopatic je nastopila poškodovana in le v dveh disciplinah, Juretu Ro-vanu pa se je ponesrečil že prvi skok s palico na začetni višini.
Gimnastika
GYM — RAIN ima nove prostore
Brežice, 30. maja — Gimnastič-nl klub GYM RAIN iz Brežic je dane* popoldne slovesno dobil klubske prostore v zgradbi nekdanjega Doma JLA. Otvoritve se je udeležil predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik In v slavnostnem nagovoru nakazal, da Je dodelitev klubskega prostora le prvi korak v pomoči izvršnega sveta klubu.
Na tiskovni konferenci ob otvoritvi je Ciril Kolešnik podelil diplomi tekmovalkama Gimnastičnega kluba GYM RAIN Brežice, ki sta bili najuspešnejši po rezultatih kvalifikacijskih tekem Gimnastične zveze Slovenije. To sta mlajša pionirka Sandra Horžen (srebro in bron) ter starejša pionirka Marjana Ju-rovič,  ki je bila najuspešnejša
tekmovalka kluba po zbiru seštevkov v gimnastičnih mnogobojih na kvalifikacijskih tekmah in na državnem prvenstvu. Njen povprečni seštevek je 34,20.
V tekmovalni sezoni med septembrom 1993 in letošnjim majem so deklice v telovadnici osnovne šole v Cerkljah ob Krki opravile 870 ur treninga ter petdnevne priprave v trboveljskem TVD Partizan ob strokovni pomoči prof. Romana Vodeba. V tem času je klub v cerkljanski telovadnici z izredno finančno pomočjo brežiškega izvršnega sveta predelal za svoje potrebe staro dvovišinsko bradljo ter nabavil prevleko za žensko gred. Klubski prostor v nekdanjem brežiškem Domu letalcev so pomagali opremljati Salon pohištva
Ogorevc, Mervin Mostec, Bor Krško in Steklarstvo Zorko. Gimna-stični klub je izvršnemu svetu že poslal tudi prošnjo za dodelitev telovadnice v istem domu in za sredstva v višini 1.100.000 tolarjev, ki jih potrebuje za nakup najnujnejše opreme, namenjene ženski gimnastiki. V tekmovalni sezoni 93/94 so
klubske tekmovalke v B-programu GZS osvojile srebrno in bronasto medaljo ter dvakrat ekipno 3. mesto. Na letošnjem državnem prvenstvu v Mariboru so starejše pionirke (Tina Vareško, Marjana Jurovič, Vanja Rancinger) osvojile 2. mesto in s tem dokazale, da sodijo v svoji kategoriji v vrh slovenske gimnastike. (H. H.)
Atletski troboi
Krško — Na OŠ Krško se je v troboju — skoku v daljino, teku na 60 m in metu žogice — pomerilo 123 učencev od 1. do 4. razreda iz vseh OŠ krške občine razen iz Podbočja. Rezultati so se točkovali po tablicah Atletske zveze Slovenije.
Deklice 1.—2. razred: 1. K. Zorko (Brestanica) 1708 točk, 2. A. Srpčič (Krško) 1597, 3. C. Bračun (Koprivnica) 1487; ekipno: 1. Krško 3043, 2. Brestanica 2923, 3. Koprivnica 2644. Dečki 1.—2. razred: 1. B. Nikolič 1506, 2. P. Berič 1462, 3. M. Vrančič 1432 (vsi Krško); ekipno: 1. Krško 2968,2. Senovo 2680,3. Kostanjevica 2496. Deklice 3.-4. razred: 1. M. Koritnik (Krško) 1967,2. M. Mlinaric (Brestanica) 1942,3. B. Goltes (Kostanjevica) 1821; ekipno: 1. Krško 3682,2. Kostanjevica 3596,3. Senovo 3366. Dečki 3.-4. razred: 1. B. Jamšek (Krško) 1932,2. J. Jordan (Kostanjevica) 1915,3. Z. Šebalj (Krško) 1909; ekipno: 1. Krško 3841,2. Kostanjevica 3751, 3. Leskovec 3418.
Košarka
Reprezentanca do 22 let — reprezentanca A 86:75
Leskovec, 2. junija — V športni dvorani v Leskovcu sta se pomerili košarkarski reprezentanci Slovenije do 22 let in A reprezentanca Slovenije. Tekmo si je žal ogledalo le nekaj več kot 100 gledalcev, ki pa so videli odlično predstavo mlade ekipe Slovenije, ki je predvsem v drugem delu igre z agresivno obrambo nadigrala A reprezentanco.
Strelci, reprezentanca do 22 let: Milic 11, Kune 9, Šetina 2, Zaletel 9, Tušek 2, Gorenc 22, Jovanovič 21, Cizej 10; reprezentanca A: Horvat 20, Jeklin 0, Daneu 4, Mirt 4, Narat 4, Tovornik 19, Jagodnik 0, Kotnik 16, Ba-čar 8. (Jože Arh)
Srebrna dekleta iz brežiškega kluba G YM RAIN ob podelitvi od-ličij v Mariboru. Sicer pa je Rain ime, ki sta ga v 13. stoletju nosila brežiški grad in takratno naselje Civitas Rain.
Veslanje
Medklubsko tekmovanje za pokal ŠD Razlag
Čatež ob Savi, 4.junija — ŠD Razlag s Čateža je pripravilo 5 km dolgo tekmovalno progo za spust po Savi s startom v brežiški Vrbini in ciljem na Čatežu pod mostom. Tekmovalci so bili razdeljeni v kategorije: K-1 pionirji, K-1 mladinci, člani, članice, veterani in turisti, C-1 člani, C-2 člani, turisti. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, najboljše tri ekipe pa pokale. Zmagovalci v posameznih kategorijah: K-1 pionirji: Uroš Klincov (Nivo Celje), K-1 mladinci: Matija Rifnik (Nivo), K-1 člani: Bogdan Pre-skar (KK Lipa Krška vas), K-1 veterani: Martin Grašič (Skofja Loka), K-1 turist: Milan Jalovec (Nivo), C-1 člani: Dušan Volk (Razlag), C-2 člani: Avšič M.— Horžen (Razlag), C-2 turist: Oštrbenk—Baronik (Razlag). Vrstni red ekip: 1. Razlag Čatež, 2. Nivo Celje, 3. Škofja Loka, 4. Ranča Ptuj, 5. Lipa Krška vas. (D.K.)
Rokomet
AFP Dobova se naprej glavni sponzor dobovskih rokometasev
Rokometašem AFP Dobova so poleg sposobnosti imeli še malce sreče. Potem ko so redni del ligaškega tekmovanja končali na 4. mestu, so v končnici zmogli največ in si priborili uvrstitev v I. slovensko ligo. G. Polovic, lastnik podjetja AFP Dobova, ki je že doslej podpiral dobovske rokometaše, se je odločil, da bo z njimi še naprej.
G. Polovic, kako ste zadovoljni s preteklo sezono?
S preteklo sezono sem izredno zadovoljen, saj smo dosegli zastavljeni cilj, to je uvrstitev v I. slovensko rokometno ligo. Se posebej moram biti zadovoljen z uspehom, doseženim v play offu, kjer smo startali z najslabše, 4. pozicije. Kljub temu da smo imeli vsakič eno tekmo doma in dve v gosteh, smo v polfinalu zasluženo premagali ekipo Krškega, v finalu pa še ekipo Sevnice.
Kaj menite o perspektivi RK Dobova v I. slovenski rokometni ligi?
Zavedam se, da samo z igralci, ki so zmagali v II. slovenski rokometni ligi, v I. ligi ne bi imeli pravih možnosti za obstanek. Zato pričakujem, da se bomo v prestopnem roku, ki traja od 15. do 30. junija, okrepili s takšnimi igralci, ki bodo zagotovilo za uresničitev zastavljenega cilja, to je obstanek v I. slovenski rokometni ligi.
Tekmovanje v najvišjem rangu je povezano tudi z večjimi stroški. Ali je AFP Dobova sposoben zagotoviti potrebna sredstva?
Zanimanje za rokomet v Dobovi je takšno, da pričakujem, da bomo, čeprav s težavami, potrebna sredstva za nastop v I. slovenski ligi tudi zbrali. V naslednjih dneh pričakujemo tudi podpis pogodb s sponzorji in ko bodo pogodbe podpisane, bomo videli, kje smo. Optimist sem.
AFP Dobova bo spet glavni sponzor?
Naše podjetje podpira dobovske rokometaše že dolga leta in nobenega razloga ni, da ne bi bilo več tako. Že samo zaradi tega, ker so več let igrali vse tekme kot gostje in uspeli ostati v vrhu slovenskega rokometa, si sponzorstvo gotovo zaslužijo.
Izgradnja športne dvorane v Dobovi je v polnem teku. Kaj pričakujete, ko bodo imeli rokometaši AFP Dobova enake pogoje za delo kot drugi?
Dolgoletna želja dobovskih rokometasev in njihovih zvestih navijačev se uresničuje. Ni bilo lahko vsa ta leta gostovati v drugih športnih dvoranah. Pričakujem, da bo rokomet v Dobovi z dograditvijo športne dvorane dobil prave pogoje za delo, še posebej z mladimi, ki bodo uspešno nadaljevali tradicijo igranja dobrega rokometa v Dobovi. (Jože Arh)
Turnir v občinskega praznika
Leskovec, 4. junija — V tukajšnji športni dvorani so na rokometnem turnirju v počastitev krškega občinskega praznika nastopile ekipe mlajših in starejših dečkov. Pokrovitelja tekmovanja sta bila SO Krško in Mercator Preskrba Krško. Organizacijo turnirja pa je uspešno izvedel RK Krško s predsednikom Žlvkom Šebekom na čelu.
Turnir je pokazal, da imamo v Krškem pri mlajših dečkih spet nadarjeno generacijo. Kljub porazu z ekipo Sevnice so prikazali zares lepo igro in prisotne navdušili z znanjem in borbenostjo. Seveda pa seje poznalo, da so kar dve leti mlajši od nasprotnikov, kar pa je pri tako mladih odločilnega pomena. Nekoliko slabše so zaigrali starejši dečki iz Krškega. Povedati pa je potrebno, da sta bili nasprotni ekipi Dol in Sevnica zares močni in sta za svoja leta prikazali izreden rokomet. Na koncu tekmovanja je predsednik RK Krško g. Šebek podelil zmagovalnim ekipam zaslužene nagrade.
Mlajši dečki: Krško I — Krško 1117:5, Sevnica — Krško II27:1, Krško I — Sevnica 10:19. Vrstni red: 1. Sevnica 4,2. Krško 12,3. Krško II0 točk. Najboljši vratar Jurman, najboljši igralec Petančič, najboljši strelec Nov-šak — 20 zadetkov (vsi Sevnica). Starejši dečki: Krško — Sevnica 9:12, Sevnica — Dol 12:15, Dol — Krško 12:10. Vrstni red: 1. Dol 4,2. Sevnica 2, 3. Krško 0 točk. Najboljši vratar Medved (Sevnica), najboljši igralec Škrabar (Krško), najboljši strelec Špacapan (Dol) 16 zadetkov. (Jože Arh)
Mali nogomet Nove zmage Cofe Pole iz Leskovca
Leskovec, 1. junija — Ekipa cafe Pole je v športni dvorani v Leskovcu pred okoli 100 gledalci visoko, z 11:0, premagala goste, ekipo Behar iz Velenja. Domačini so igrali disciplinirano in borbeno, tako da gostom niso dali nobene priložnosti za dosego zadetka. Zadetke so dosegli: Križnik 4, Plankar 3, Kavčič 1, Kranjc 1, Petrič 1 in Godlar 1.   .
Dva dni kasneje, 3. junija, je ekipa Cafe Pole gostovala v Velenju in premagala tamkajšnjo ekipo Dnevi želja z 0:1. V zelo zanimivi in borbeni tekmi, negotovi do zadnjega sodnikovega žvižga, so igralci iz Leskovca pokazali zrelo in zanesljivo igro in z zadetkom Plankarja zasluženo premagali močno domačo ekipo. Leskovčani so bili še posebej zadovoljni z gostoljubnostjo in sprejemom, ki so jim ga priredili domačini.
V sredo, 8. junija ob 18.30 igra Cafe Pole tekmo 5. kola v športni dvorani v Leskovcu zekipoGold Horn iz Laškega, v nedeljo, 12. junija ob 18. uri pa zaostalo tekmo 1. kola z ekipo Slovenske Konjice.
Na lestvici po 4. kolu vodi ekipa Šport klub Velenje z 8 točkami, na drugem mestu je Cafe Pole s 6 točkami in tekmo manj, na tretjem mestu pa Gold Horn s 5 točkami. (Jože Arh)
Karate Štiri medalje za sevniške dečke
Idrija, 5. junija — Državnega prvenstva v športnih borbah za mlajše in starejše dečke in deklice se je udeležilo 160 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Sevničani so spet nastopili odlično, osvojili so štiri medalje, od tega eno zlato, ki jo je sebi in klubu priboril Marko Stopar.
Rezultati — mlajši dečki, polsrednja kategorija: 2. mesto in srebrna medalja: Besim Dautbegovič; srednja kategorija: 5.-6. Danilo Lisec; težka kategorija: 2. mesto in srebrna medalja: Denis Orač; starejši dečki, lahka kategorija: naslov državnega prvaka in zlata medalja: Marko Stopar, 5.-6. Tomaž Petrovič; srednja kategorija: 3. mesto in bronasta medalja: Dejan Uranjek, 5.-6. Iztok Busar.
Od lanskega septembra do sedaj so mladi sevniški karatisti osvojili 62 medalj.
10
Ah, te samotne nočne poti!

V času, ko si demokratično izbira vsak svojo pot, je sicer že skoraj normalno, da jo kdo ubere kar tako, ne da bi natančno vedel, kam je namenjen, a tale tu je pred odcepom za v gramoznico IGM vendarle malo pretiral. Očitno se je tega tudi sam zavedel, saj je poskusil najprej priti nazaj, potem pa se je kar po bližnjici pridružil množicam na utečeni poti. Kaj bi bilo, če bi namesto pomendranega žita za njim ostal povožen človek ali pa če bi se kar sam zjutraj zbudil mrtev? (Ika)
Padel je z lestve
Sevnica — Ivan B. (1945) iz Sevnice je 28. maja z ženo in hčerko pokrival kozolec s strešno opeko. Ko je zvečer sestopal s strehe in stopil na lestev v višini 2 m, mu je spo-
drsnilo in je padel na tla. Padec je bil tako hud, da je dobil pretres možganov in si poškodoval hrbtenico. Ostal je na zdravljenju v celjski bolnišnici.
Branko Bencin zmagal z vojaško puško
Radna, 2. junija—Strelci SD SOP Novoline so imeli prvenstvo društva v streljanju z vojaško puško. Streljanja na strelišču v Radni pri Sevnici se je udeležilo 17 strelcev, predvsem mladih. Pokazalo se je, da bi lahklo tudi v tej strelski disciplini Leskovčani dosegli dobre rezultate. Seveda pa oddaljenost strelišča in drago strelivo ne dajeta pravih možnosti za vadbo te discipline, tako da streljanje z vojaško puško ostaja še naprej »nagrada« za mlade leskovške strelce.
Vrstni red: 1. Branko Bencin 127,2. Gorazd Zorič 124,3. Jože Arh 120 krogov. (Jože Arh)
V soboto bo skupščina RK Krško
Po več letih bo v športni dvorani v Leskovcu v soboto, 11.6.1994 ob 10. uri programsko-volilna skupščina RK Krško. Na njej bomo pregledali delo kluba v preteklem obdobju, dopolnili statut, se dogovorili o preoblikovanju kluba, razrešili staro vodstvo in izvolili novo. Sprejeli bomo tudi program dela za naslednje obdobje.
RK Krško
ŠAH
ŠK Triglav prvi v Puli
Pula — V času od 27. maja do 3. junija je bil v Puli 3. mednarodni moštveni šahovski festival. Nastopilo je preko 70 ekip iz Hrvaške, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Odlično je nastopila ekipa ŠK Triglav Krško in zasluženo osvojila prvo mesto. Pred drugouvrščeno ekipo ŠK Zaprešič je imela tri točke prednosti. Za osvojeno prvo mesto je zaslužna cela ekipa, ki je igrala v naslednji postavi: 1. plošča Igor Šitnik, 2. Toni Kos, 3. Marjan Božič in 4. plošča Andrej Grilc. Vrstni red: 1. ŠK Triglav Krško 20,51., 2. ŠK Zaprešič 17,5, 3. ŠK Sljeme 17 t., 4.-6. Borovo Vukovar, Kleine Zeitung (A), Grada 16,5, 7. Metalna Maribor 15,5.
Nastop krških šahistov v Puli so finančno podprli zobozdravnik dr. Tatalovič, trgovina Evropa in pivnica Apolon. (B. C.)
Osnovna iola Adama Bohoriča Brestanica vabi krajane in ostale občane ob dnevu šole na
otvoritev telovadnice z novo plezalno steno
v petek, 10. junija ob 16. uri.
Ob otvoritvi bodo prikazali različne športne aktivnosti (npr. karate), plesno in druge dejavnosti šole.
OBVESTILO
Tunizija je daleč, kamele so muhaste
Bralce obveščamo, da obljubljenega nadaljevanja potopisa po Tuniziji ne moremo objaviti, ker nam ga avtor preprosto ni poslal. Hvala za razumevanje. (Uredništvo)
Posebne naprave za omamljanje
NAŠ GLAS 1 S. 8. junija 1994
Obrežje — Ko se je Krešimir K (1967) iz Zagreba 28. maja pripeljal na mejni prehod, da bi prestopil mejo v Hrvaško, so plicisti v njegovem audiju našli poseben tovor. Iz Nemčije je pripeljal 45 naprav, ki delujejo na principu elektrčnega sunka tako, da človeka za kra-
tek čas omamijo, torej onesposobijo. Krešimir K. jih je nabavil za prodajo v svoji državi. Policisti so mu jih zasegli, plačal je še pri sodniku za prekrške in ostal še brez avtomobila, saj so policisti ugotovili, da je številka na karoseriji ponarejena.
TrSI je v traktor
Prilipe — Voznik osebnega avtomobila Josip Ivanšek s Čateža je 31. maja okrog pol osmih zvečer pri Prilipah dohitel kmetijski traktor, ki ga je vozil Viljem Baškovič s Prilip, ob sebi pa je imel sopotnika, Viljema Juratovca. Ivanšek je začel prehitevati traktor. Ker je iz nasprotne smeri pripeljal drug osebni avto, se je Ivanšek začel umikati nazaj na
svoj vozni pas, vendar je pri tem zadel zadnji levi del traktorja in tega je odbilo v obcestni jarek. Ob trčenju seje Jura-tovec hudo poškodovan, Baškovič pa lažje. Škoda na traktorju znaša 160.000 SIT in na osebnem vozilu 150.000 SIT. Policisti domnevajo, daje poleg nepravilnega prehitevanja k tej nesreči prispevala vožnja pod vplivom alkohola.
Poškodoval se je z žago
Sevnica—Na gradbišču telovadnice v Sevnici si je 27. maja M. G. (1978) iz Sevnice, učenec srednje tehnične gradbene šole v Celju, ki je bil na obvezni praksi pri SGP Posav-
je, pri delu s tesarsko krožno žago hudo poškodoval prste na roki. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico in tam je ostal na zdravljenju.
Plavanje
Predtekmovanje štirih klubov za DP
Krško — Plavalni klub Celulozar Krško je 4. junija organiziral 1. kolo državnega predtekmovanja za vse starostne kategorije. Udeležilo se ga je ok. 170 plavalk in plavalcev iz klubov Dadas Rudar Trbovlje, Klima Neptun Celje, Koper in Celulozar. Rezultati domačih plavalcev kažejo, da težave z bazenom še niso naredile večje škode.
Rezultati — DEČKI, ml. dečki, 50 m prsno: 1. G. Beširevič (Trbovlje) 41,87,2. J. Marušič (Krško) 42,40; 100 m hrbtno: 1. J. Bola (Trbovlje) 1:28,119; dečki, 50 m prsno: 1. B. Zadravec 38,78,2. M. Cerle 39,44,3. B. Špiler 44,43 (vsi Krško); 100 m delfin: 1. M. Cerle (Krško) 1:15,90; DEKLICE, ml. deklice, 50 m prsno: 1. S. Jocko-vič (Celje) 46,22; 100 m hrbtno: J. Lušič (Trbovlje) 1:34,25;dekli-ce, 50 m prsno: 1.1. N. Pribošič 41,56,2. N. Leskovar 46,35,3. S. Kozole 47,63 (vse Krško); 100 m delfin: 1. P. Jamnikar (Celje) 1:25,50; 200 m prosto: 1. U. Bagari (Celje) 2:28,82.
Izven konkurence so nastopili tudi tekmovalci starejših kategorij.
Selekcija ZDA -Slovenija do 22 let
Leskovec — V petek, 10. junija, bo ob 20. uri v športni dvorani v Leskovcu v organizaciji KK Interier Krško košarkarska tekma med selekcijo ZDA (košarkarji, ki se' prodajajo v Evropo) in reprezentanco Slovenije do 22 let, ki se pripravlja na bližnje evropsko prvenstvo.
Program: 1. tekma po sistemu MBA 4x12 minut, 2. tekmovanje v zabijanju, 3. nastop plesne skupine. (J.A.)
»Vremenska napoved bo megla z dežjem« ali skoraj ste nam ukinili občino Krško
Pred leti, ko je vremensko napoved v drugem TV dnevniku prebiral še g. Trontelj, smo pogostokrat modrovali o tem, kako ga je zopet »usekal mimo«. Pa se ni zmotil on, ampak se je zmotilo vreme. Vendar vreme je bilo, takšno ali drugačno!
V Krškem pa imamo nezmotljive napovedovalce (preroke), katere vreme (ljudstvo) zelo pridno (naivno) uboga. In tako bi se, dragi someščani, prebivalci Krškega, skoraj zgodilo to, da b z veliko pomočjo napovedovalcev v Krškem ostali brez vremena (občine).
Razumete?
Rekli, napisali in razbobnali so: BODITE PROTI!!! Pa da se bomo razumeli: ne proti vremenu, ker vremena človek, naj bo še tako »(ne)svet«, ne more obvladovati. Pač pa PROTI NOVIM OBČINAM.
Dragi someščani, zmagali smo tisti, ki smo glasovali ZA, za NOVO OBČINO KRŠKO, za Krško, kajti če bi zmagali tisti, ki so bili PROTI, bi se sedaj ne imenovali več Krčani... P.S.
Ko boste (stranke politične levice) naslednjič govorili: BODITE PROTI, bodite jasnejši, tako da bodo vsi vedeli, proti komu se boriti...
Miloš Kukovičič Krško
Zavrnjeni tuja, zaseženi avtomobili, orožje
Obrežje — Brežiški policisti so 30. maja ob treh ponoči na Jesenicah na Dolenjskem, na priključku magistralne ceste Obrežje—Ljubljana kontrolirali dva perujska državljana. Ugotovljeno je bilo, da sta Linda Rocio Munos del Paso (1970) in Jose Rafael Salva-tierra Gallegos (1974) prejšnji dan bila zavrnjena na prehodu Obrežje, ker nista izpolnjevala pogojev za vstop v Slovenijo, nato pa sta mejo prestopila ilegalno peš ob Savi. Odpeljali so ju na Obrežje, od tam sta se morala vrniti v Hrvaško.
Na mejnih prehodih na območju UNZ Krško dnevno zavrnejo večje ali manjše število tujih državljanov, ki želijo vstopiti v Slovenijo, pa za to ne iz-
polnjujejo pogojev. Med temi osebami so državljani BiH in Hrvaške sicer v večini, niso pa edini; poleg teh so morali policisti v zadnjih dneh poslati nazaj na Hrvaško državljane ZRJ, Maroka, Rusije, Libanona, Peruja, Kitajske.
Prav tako obmejni policisti skoraj ne poznajo dneva, ko ne bi naleteli na avtomobile s sumljivimi številkami ali neprijavljeno orožje in strelivo pri potnikih, ki prestopajo mejo. V zadnjem tednu so tako zasegli golfa s ponarejenimi številkami karoserije in še enaga s pretolčenimi številkami šasije, bajonet in naboj, pištolo Crve-na zastava kal. 7,65 mm, dva nabojnika in 65 nabojev, revolver 22 Magnum in pet nabojev enake vrste.
Odnesel je kipca
Sevnica — Iz kapelice, ki stoji v bližini hiše Skrovnik 4, je neznanec v noči s 26. na 27. maj odnesel dva kipca, ki izvi-
rata iz leta 1878. To sta lesena kipca svetnikov, visoka 40 cm, pobarvana z modro, rjavo in oker barvo.
Dobro oborožen
Brežice — Policisti so 2. junija ponoči na območju občine Brežice ustavili avtomobil, ki ga je vozil Ivan G. iz Brežic. Njegov sopotnik Vladimir P. je imel s seboj puško Baikal 18 M z daljnogledom, štiri naboje in dva lovska noža s 15 cm dolgim rezilom. V nadaljeva-
Motoristu je
Krško — V prometni nesreči, ki se je zgodila v Krškem 1. junija okoli petih popoldne, se je hudo poškodoval voznik motornega kolesa Gorazd Kužnik (1962) iz Krškega. Do nesreče je prišlo, ko je Andrej Rozman /1975) iz Brežic pripeljal iz smeri Drnovega in je na ravnem mdelu cestišča v mestu zapeljal čez nepreki-
nju so ugotovili, da ima Vladimir P. doma še pištolo Schmidt Osthein, model 5 AG, kal. 8 mm, dva naboja za avt. puško kal. 7,62 mm, pet nabojev za pištolo kal. 7,62 mm. Vse predmete so policisti zasegli, lastnika pa napotili k sodniku za prekrške.
nogo
njeno sredinsko črto na levo. Motorist, ki se je pripeljal iz nasprotne smeri, se je sicer umikal v desno, vendar je kljub temu trčil v sprednji del avtomobila. Pri trčenju si je Kužnik zlomil nogo, zato so ga odpeljali najprej v brežiško bolnišnico, nato pa v UKC Ljubljana.
Podrl je osem smrek
Bohor — V času od 25. do 30. maja je neznanec v gozdu na Bohorju z motorno žago podrl osem smrek, skupaj 15 kubičnih metrov lesa. Drevesa je razžagal, jih s traktorjem
odvlekel na bližnjo pot, nato pa s tovornim vozilom neznano kam. Senovsko gozdno upravo GG Brežice je oškodoval za 157.500 tolarjev.
Pomirili so ga      n* Dobove je šlo
Sevnica — Policisti PP Sevnica so od 22.45 dne 5. junija pa do iztreznitve pridržali pri sebi Mihaela P. (1966) iz Ro-višča, ki je ob 22. uri razgrajal po naselju, češ da bo vse pobil, zatem se je usedel na traktor, se nekaj časa vozil po vasi, nato pa zapeljal na njivo, posajeno s koruzo, in lastniku povzročil škodo. Ker Mihaela drugače ni bilo mogoče pomiriti, so se policisti odločili za omenjeni ukrep, Mihael pa bo moral še k sodniku za prekrške.
Neprevidno no prednostno cesto
Krško — Na Cesti 4. julija se je 3. junija ob 23.50 zgodila prometna nezgoda, ko je kolesar Robert K. (1976) iz Krškega vozil kolo po Cankarjevi ulici v Krškem iz smeri Zdol-ske ceste proti Cesti 4. julija. V križišču Cankarjeve in Ceste 4. julija ni upošteval znaka »ustavi« in je zapeljal v križišče. V tem trenutku je iz smeri Brežic pripeljal voznik osebnega avtomobila Matjaž Logar (1968) iz Krškega in je s sprednjim desnim delom vozila trčil v kolesarja.
Dobova — Policisti PMP Dobova so 4. junija ob 1.15 na vlaku pri pregledu skritih mest pod sedeži v kupeju odkrili dva državljana Romunije, Cri-stinela U. in Mihaia T. Tako skrita sta Romuna prestopila mejo med Madžarsko in Hrvaško in če bi jima na enak način uspelo vstopiti v Slovenijo, bi nadaljevala pot v Italijo.
Tat na Slinovcah
Slinovce — Neznani storilec je v noči na 5. junij prišel do stanovanjske hiše Jožeta Črtaliča na Slinovcah 20, SO Krško. Z neznanim kovinskim predmetom je skušal odpreti garažna vrata, ker mu to ni uspelo, pa je odšel na prednjo stran hiše, kjer je glavni vhod, in z neznanim kovinskim predmetom, širokim 3 cm, odtrgal več podolžnih letev ter odlomil cilindrično ključavnico. Ko je prišel v notranjost hiše, je iz shrambe vzel klobase, salamo, dva parfuma in ključ zidanice, ki je od hiše oddaljena okoli 60 m. Odšel je tudi v zidanico, vendar iz nje ni vzel ničesar. Lastnik je bil oškodovan za okoli 160.000 SIT.
NAS GLAS 15. 8. junija 1994
7>7T7 33711 ^ - TITU ^ni
11
Zveza častnikov Slovenije — Občinska organizacija Krško organizira za svoje člane predavanje mag. Teodorja Geršaka iz ministrstva za obrambo RS
Partnerstvo za mir
Predavanje bo v petek, 10. junija 1994 ob 17. uri v sejni dvorani A Skupščine občine Krško.
Vabljeni so tudi ostali občani.
Tudi nam zaupajo! Gimnastični klub GYM RAIN Brežice
Pivn i ca
Kljub nepričakovani vrnitvi domov je Jaka našel ženo kar nekako pripravljeno za ljubezen. Po prijetni noči se možakar preteguje po postelji, v mislih si sestavi obilen zajtrk, povpraša ženo, česa si želi.
»Same žemljico z maslom in kavo.« Jaka se obrne še pod posteljo: »Kaj bo pa gospod?«
Gospod izpod postelje pa je bil bojevitež ali vsaj nastopač in se mu je zdelo za malo, da ga po noči, preživeti pod posteljo, kjer sta se mož in žena kljunčkala, dedec takole deva v nič. Odločno je izzival na dvoboj: »Pištoli na dvajset metrov ali sablji?!«
»Sablji na dvajset metrov!«
INTIMA Brežice, ADRIATIC d.d. — zavarovalniška agencija GALEB, ANTEA Bojsno, EVRO 2000 Brežice — Ljubljana, GALA — Danskin Krško, kolektiv OŠ Cerklje ob Krki, Izvršni svet SO Brežice, VINO Brežice, Dekorativna keramika HERKO Brežice, Salomonov oglasnik, AFP Adidas Do-bova, Mervin Mostec, Foto Studio ROZMAN Brežice, Tovarna pohištva Brežice, Salon pohištva OGOREVC Brežice, Steklarstvo ZORKO Brežice, Optika RIMC Brežice—Krško, Verex d.o.o. Brežice, trgovina NIKA Krško, Zlatarstvo JAN-DRAS Brežice, gostišče LES Čatež, Emona MIS — Jurič — Brežice, trgovina FERENČAK Brezina—Brežice, gostišče ŠTIRN Brežice, gostišče PRAH
Velike Malence, Elektromeha-nika Štefanič Skopice, Vodno gospodarstvo Novo mesto, Radio Posavje — Studio Brežice, Agraria Brežice... in še kdo...
Hvala! Telovadke: Sandra, Marjana, Tina, Vanja in Nina
FILMSKI SPORED
BREŽICE
8. Vl.ob 18.30: BEETHOVVEN 2, komedija.
8.  VI. ob 20.30: ALJASKA V PLAMENIH, akcijski.
9. VI. ob 18.30: BEETHOVVEN 2, komedija.
9.  VI. ob 20.30: ALJASKA V PLAMENIH, akcijski.
10.  VI. ob 18.30: BEETHOVVEN 2, komedija.
10.  VI. ob 20.30: ALJASKA V PLAMENIH, akcijski.
11.  VI. ob 18.30: BEETHOVVEN 2, komedija.
11.  VI. ob 20.30: ALJASKA V PLAMENIH, akcijski.
12. VI. ob 18.30 in 20.30: BEETHOVVEN 2, komedija.
13.  VI. ob 20.30: BEETHOVVEN 2, komedija.
KRŠKO
10. VI. ob 20. uri in 12. VI. ob 18. uri: V IMENU OČETA, am. politična drama.
RAKA
11. VI. ob 20. uri: ROMANCA V SEATTLEU.
'-tt::::W;:™^
HALI OGLASI
VLEČNO kljuko z el. priključkom za vugo ugodno prodam. Kljuka je malo rabljena in jo je mogoče sneti. Tel.: 79-411 (popoldne).
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero najamem v Brežicah ali okolici. Tel.: 67—603, od 7. do 14. ure.
STARE razglednice, pisma, dopisnice, tudi cele zbirke odkupujem. Gregi, Kregarjeva 11, Brežice, tel.: 63—111.
Servis hladilnih naprav Lapuh Anton
tel.: (0608)31-126
Sp. Stari grad 65, Krško 68270
INFORMACIJE
ZA ZASEBNE KMETOVALCE, OBRTNIKE IN PODJETNIKE V OBČINI KRŠKO
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve in Sekretariat za kmetijstvo občine Krško
OBVEŠČATA
da je bil v Uradnem listu RS, št. 24/93 z dne 26.5.1994 objavljen NATEČAJ za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto
1994.
ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV JE 26.06.1994.
V nadaljevanju povzemamo tiste postavke iz vsebine natečaja, ki bodo za vaše eventuelno kandidiranje na natečaju obvezne, in sicer:
i. te.
(1) Sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji se bodo dodeljevala tudi za naslednje namene:
-  spodbujanje razvoja kmetij
- spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti
- spodbujanje razvoja malega gospodarstva na področju proizvodnje in storitev
- spodbujanje naložb v druge proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvu zaradi razširitve obstoječe ali uvajanja nove proizvodne ali storitvene dejavnosti.
(2) Pravico kandidiranja za sredstva iz tega natečaja imajo fizične in pravne osebe za naložbe na območjih, določenih z uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v obdobju 1994 - 1996 (Ur.list RS, št. 13/94).
(3) Investitorji, ki so jim bila sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letih 1991,1992 in 1993 že odobrena, ne morejo sodelovati na natečaju z istimi projekti.
2. tč.
(1) Za vlaganje, odobravanje in koriščenje zahtevkov iz prejšnje točke veljajo naslednji splošni pogoji:
- zahtevke po namenih iz točke 1 je potrebno dostaviti pristojnim občinskim upravnim organom,
- zahtevkom, ki se nanašajo na poseg v prostor, za katerega je treba po zakonu pridobiti lokacijsko dovoljenje ali odločbo o priglasitvi nameravanih del, je treba priložiti ustrezni navedeni dokument. V teh primerih lahko investitorji pričnejo koristiti sredstva le ob predložitvi gradbenega dovoljenja oziroma morajo gradnjo predhodno priglasiti v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Ur.list SRS, št. 34/84 in 29/86).
-  Vrednost naložbe se izračuna po cenah, ki so veljale do dneva razpisa natečaja (26.5.1994).
-  Podatke, ki se nanašajo na zahtevek, je treba vpisati na obrazec, ki je sestavni del tega natečaja.
- Zahtevke bo v skladu z zakonom obravnavalo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji, ki tudi spodbujajo razvoj na posameznih gospodarskih področjih. Na tej podlagi in ob upoštevanju razvojnih prioritet Republike Slovenije ter občinskih prioritet in izbora bo ministrstvo izdalo sklepe o izbranih zahtevkih, ki so upravičeni do sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 1994.
3. tč. Spodbujanje razvoja kmetij (ad 1 - prva alinea):
(1) Zahtevek lahko vloži kmet, ki mu je kmetijstvo glavna dejavnost. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za kmetijstvo občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v desetkilometr-skem pasu ob mejah Republike Slovenije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
- ime in naslov investitorja z enotno matično številko investitorja (EMSO), številko žiro računa oziroma hranilne knjižice ter navedbo hranilno kreditne službe, če preko nje posluje;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja;
-  investicijski program, pripravljen na obrazcu 1. Vloga za podporo investiciji) iz navodila za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane za
obdobje začasnega financiranja iz proračuna Republike Slovenije v drugem trimesečju leta 1994 (Ur.list RS, št. 22/94):
- mnenje pristojne območne kmetijsko pospeševalne službe; - lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov.
(4) Sredstva bodo namenjena za:
- novogradnje in prenove hlevov ter drugih gospodarskih objektov in opremo na kmetijah ter nakup plemenske živine;
-  naprave trajnih nasadov;
-  nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije za uporabo v hribovitih predelih.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestni meri 2%, s tem.da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
4. tč.
Spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti (ad 1 - druga alinea):
(1) Zahtevek lahko vloži fizična oseba, ki ima stalno bivališče na demografsko ogroženem območju. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za kmetijstvo občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v desetkilometr-skem pasu ob mejah Republike Slovenije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
- ime in naslov investitorja z enotno matično številko investitorja (EMSO), številko žiro računa oziroma hranilne knjižice ter navedbo hranilno kreditne službe, če preko nje posluje;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja;
-  potrdilo občinskega upravnega organa o priglasitvi dopolnilne dejavnosti;
-  investicijski program, pripravljen na obrazcu 1. (vloga za podporo inevsticiji) iz Navodila za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane za obdobje začasnega financiranja iz proračuna Republike Slovenije v drugem trimesečju leta 1994 (Ur.list RS, št. 22/94). Če ne gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji, se rubrike iz tega obrazca, ki se nanašajo na kmetijo, ne izpolnjujejo;
- lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov.
(4) Sredstva bodo namenjena spodbujanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ostalih dopolnilnih dejavnosti, razen izgradnji malih HE.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestnimeri 2%, s tem.da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
5. tč.
Spodbujanje razvoja malega gospodarstva na področju proizvodnje in storitev (ad 1 - tretja alinea):
(1) Zahtevek vloži investitor, ne glede na sektor lastništva. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50%, če je lokacija naložbe v desetkilometr-skem pasu ob mejah Republike Slovenije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
-  firmo in njen sedež oziroma ime in naslov investitorja z enotno matično številko (EMŠO) ter številko žiro računa;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krejevne skupnosti in naselja;
-  investicijski program izdelan smiselno po metodologiji iz Navodila za izdelavo investicijskega programa manjših naložbenih projektov (Institut za ekonomiko investicij, Ljubljanska banka d.d., marec 1992);
__ - finančno konstrukcijo z dokumentiranimi viri financiranja (že sklenjene pogodbe z drugimi financerji, če so naložbe in dinamika koriščenja sredstev iz drugih virov;
- lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov;
- če gre za naložbo v predračunski vrednosti več kot 10 mio SIT, je treba priložiti mnenje poslovne banke o gospodarski upravičenosti investicije ali sklenjeno pogodbo s poslovno banko o odobrenem kreditu v višini najmanj 20% predračunske vrednosti investicije.
(4) Sredstva bodo namenjena za vlaganje v malo gospodarstvo na področju proizvodnje in storitev, razen za izgradnjo ma-
lih HE.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestni meri 2%, s tem,da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
6. tč. Spodbujanje naložb v druge proizvodne in storitvene objekte in opremo v gospodarstvu (ad 1 - četrta alinea):
(1) Zahtevek vloži investitor ne glede na sektor lastništva. Naslov za vlaganje zahtevkov je Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
(2) Vlagatelj zahtevka lahko pridobi kreditna sredstva na podlagi tega natečaja največ do 30% predračunskevrednosti investicije.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
-  firmo in njen sedež oziroma ime in naslov investitorja z enotno matično številko ter številko žiro računa;
- lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja;
-  investicijski program izdelan po metodologiji, objavljeni v Priročniku za izdelavo investicijskega programa manjših naložbenih projektov (Institut za ekonomiko investicij, Ljubljanska banka d.d., marec 1992);
__ - finančno konstrukcijo z dokumentiranimi viri financiranja (že sklenjene pogodbe z drugimi financerji, če so taki viri predvideni) in časovno dinamiko financiranja;
-  sklep organa upravljanja o zagotovljenih lastnih virih za naložbo;
- lokacijsko dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je treba pridobiti enega navedenih dokumentov;
- če gre za naložbo v predračunski vrednosti več kot 10 mio SIT, je treba priložiti mnenje poslovne banke o gospodarski upravičenosti investicije ali sklenjeno pogodbo s poslovno banko o odobrenem kreditu v višini najmanj 20% predračunske vrednosti investicije.
(4)  Sredstva bodo upravičencem odobrena kot dolgoročni kredit z možnostjo pretvorbe v trajno naložbo Republike Slovenije, če investitor izda Republiki Sloveniji vrednostni papir.
(5) Kreditni pogoji so: doba vračanja 10 let ob dveletnem moratoriju in obrestni meri 2%, s tem, da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM.
7.tč. (1) Odobrena sredstva bo lahko investitor črpal le na podlagi ustrezne dokumentacije v skladu z zakonom o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93). Pri dinamiki koriščenja odobrenih sredstev za namene iz 3., 4., 5. in 6. točke bo upoštevana specifičnost naložbe, dinamika realizacije naložbe in dinamika koriščenja sredstev iz drugih virov, in sicer v obsegu, ki ga bo dovoljeval priliv sredstev v proračun Republike Slovenije.
8.tč. (1) Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo spremljalo porabo dodeljenih sredstev iz natečaja. Investitorji so dolžni ministrstvu omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije investicije ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
9.tč. (1) Če sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali seje sredstva kakorkoli odtujilo, ima Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pravico takoj zahtevati od investitorja, da vsa nenamensko porabljena ali odtujena sredstva vrne v enkratnem znesku. Investitor vrne sredstva v realni višini (preračunana v takratni tečaj DEM) s pripadajočimi realno pozitivnimi obrestmi na trgu denarja.
10.tč.
(1) Udeleženci, ki jim bodo sredstva dodeljena na osnovi 3., 4., 5. in 6. točke tega natečaja, bodo sklenili kreditno pogodbo o črpanju sredstev z določeno finančno organizacijo. Uporabniki kreditov so ob podpisu pogodbe dolžni predložiti enega od instrumentov za zavarovanje kreditov, nosijo pa tudi stroške uslug finančne organizacije.
Sekretariat za kmetijstvo razvoj, občine Krško: prostora, varstvo
Gabriel METELKO, ing.
Sekretariat za
urejanje
okolja in upravne zadeve
občine Krško:
Franc JENIČ, dipl.oec.
12
"Z^NTTl^
NAŠ GLAS 15. B. junija 1994
Krško, 31. maja — Ljubljanska banka d.d. Krško je imela danes svoj zbor. Ker se ga nismo mogli udeležiti, smo za informacijo zaprosili direktorja banke v Krškem, dr. Dejana Avseca. Ljubeznivo nam je posredoval pisno izjavo.
Iz poslovnega poročila je razvidno, da je realna rast bilančne vsote banke 14 %. V celotnem potencialu banke je 43 % obračunskih sredstev. Banka je pridobila zaupanje tako pri prebivalstvu kot pri komitentih in finančnih organizacijah. Prav tako je izdelala poslovno poročilo z 1 % realno rastjo povečanja bilančne vsote.
Pri tem pa je glede na zakon o bankah in hranilnicah ter
Zbor Ljubljanske banke — Posavske banke d.d. Krško
Izjava direktorja LB — d.d. Krško, _____       Dejana Avseca_________
Posavska banka d.d. Krško je na zboru (31. mala) obravnavala letno poslovno poročilo z letnim obračunom, poslovno politiko banke za leto 1994 in revidirani obračun banke.
zakon o družbah sprejela sklep, da se LB Posavska banka d.d. Krško pripoji k SKB banki, d. d. Ljubljana. Glede na omenjena zakona Posavska banka d.d. Krško ne izpolnjuje pogojev za samostojno poslovanje, ker ima premalo jamstvenega kapitala, predvsem
NAŠ GLAS
za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo.
Hvala za zaupanje - ne bo vam žal!
STUDIO BREŽICE
A   D  I  D    POSUJ
88,9 in 95,9 Mhz
Razširjajo ponudbo
v
Brežičanki
odslej
tudi
avtomobili
Brežice, maja — V Brežičanki, poslovalnici Posavja, so se pred kratkim odločili za popestritev ponudbe in odprli nov razstavno-prodajni prostor za avtomobile znamk Lada, Citroen in Fiat, ki jih podjetje prodaja v sodelovanju z Novotehno — Avtomobili Novo mesto.
Na zalogi imajo avtomobile Lada Samara vseh tipov, terenski avto Niva in izvedba karavan pa sta trenutno zelo aktualna avtomobila (seveda zaradi ugodne cene), zato dostavo omenjenih dveh pričakujejo v drugi polovici junija. Ponudba seveda velja tudi za vse vrste avtomobilov znamk Citroen in Fiat.
Posebna ugodnost je možnost nakupa na kredit, in sicer preko LB in SKB banke, lahko pa avto kupite tudi na leasing s pomočjo SKB banke in podjetja Real iz Novega mesta. Niso pozabili tudi na možnost prodaje »staro za novo«, kar je za mnoge zelo privlačno. Invalidi s stopnjo 80% ali več lahko avto kupijo brez davka, ena od novosti in hkrati ugodnosti je nakup avtomobila na kredit štirih zaposlenih družinskih članov. Družina s tremi mladoletnimi otroki pri nakupu plača le 5-odstotni prometni davek (drugače 20%). V bližnji prihodnosti pričakujejo tudi prodajo rabljenih avtomobilov znamke Fiat (uvoz iz Italije) po zelo ugodnih cenah. Avto, kupljen v Brežičanki, lahko prevzamete takoj, servis pa je zagotovljen v Novem mestu. (D. Koritnik)
Oddelkovodja prodajnega prostora Franci Lepšina že razmišlja o popestritvi in razširitvi ponudbe.
Iniciativni odbor za postavitev farne plošče Kostanjevica na Krki
Vabimo vas, da se udeležite
simboličnega pokopa
117 žrtev komunističnega nasilja
v obdobju 1942—45,
ki bo v nedeljo, 12. junija 1994 ob 15. uri pri farni cerkvi Sv. Jekoba.
Obred se bo začel z mašo zadušnico, nato bo
blagoslovitev plošče, ki stoji na obzidju farne
cerkve sv. Jakoba. Ob kulturnem sporedu bosta
nastopila tudi dva govornika.
je to posledica stečaja Vidma (in ostalih). Kredit Vidma v višini 16 mio DEM z obrestmi ter provizijo je bil odobren še v letu 1975 in ga ni odobrilo sedanje vodstvo, za kar tudi ne more nositi nobenih odgovornosti in posledic. Bil je reprogramiran in ni bilo nobenih možnosti zapiranja. Kljub vsem poizkusom, da se ta kredit vključi v sanacijo preko LB, d. d. Ljubljana, nam to ni uspelo. V letošnjem letu se predvideva izguba. Banka je dobro likvidna — tako tolarsko kot devizno. Izvirnih sredstev ima v višini 73,9 %, tako da kljub te-
žavam zaradi Vidma uspešno posluje.
Zaradi vsega omenjenega je komisija upravnega odbora pripravila vse potrebno za statusno spremembo — izmed 11 bank, o katerih je razpravljala o možnostih pripojitve, se je odločila za SKB, d. d. Ljubljana kot za najbolj ustrezno.
Pri tem pa banka še ni dokončno določila menjalnega razmerja delnic.
Prav zato je LB, d. d. Ljubljana kot delničar prioritetnih delnic v višini 51 % nasprotovala pripojitvi do časa podpisa
pogodbe o menjalnem razmerju delnic.
Na zboru je bilo prisotnih 98,46 % vseh delničarjev. Zavestno so se odločili, daje pripojitev k SKB banki, d. d. Ljubljana pravilna, in dali soglasje, nasprotovala je le LB, d. d. Ljubljana in en manjši delničar.
Vse ostale obveznosti, ki izhajajo iz zakona, bo zbor potrdil na naslednji seji.
Smatramo, da smo storili vse potrebno za razvoj Posavja. Poudarili smo pomembnost lokacije in obmejnega prostora, posebno bližino Za-
dr. Dejan Avsec
greba.
Po pripojitvi k SKB, d. d. Ljubljana bo sedanja LB Posavska banka, d. d. Krško poslovala kot Poslovna enota SKB za Posavje in Dolenjsko s sedežem v Krškem.
Uredili bomo vse potrebno glede tehnološke povezanosti za normalno poslovanje banke in nudenje vseh potrebnih bančnih uslug, tako za občane kot obrtnike in podjetnike. Dr. Dejan Avsec, direktor LB, d. d. Krško
Poletna šola v Sevnici
Posavje — skupno ognjišče nadarjenih srednješolcev
Odziv sponzorjev bi pomenil podporo posavskega okolja nadarjenosti, mladosti in strokovnjakom.
Sevnica — Letos bo program poletne šole za nadarjene srednješolce potekal v Sevnici, organizator tega vsakoletnega projekta z naslovom »Posavje — skupno ognjišče« pa bo Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Sevnica. Poletna šola bo potekala od 4. do 10. junija, udeležilo pa se je bo 40 srednješolcev, Zoisovih štipendistov iz Posavja in ostalih
območnih enot Republiškega zavoda za zaposlovanje. Udeleženci bodo nameščeni v prostorih srednje tekstilne šole oz. njenega dijaškega doma.
Delo v poletni šoli bo potekalo v obliki delavnic in spremljajočih dejavnosti. Srednješolci bodo lahko izbirali med dvema delavnicama. V eni bodo obdelovali gozdove, v drugi pa Posavje v zgodovini,
danes in jutri. Delo bo potekalo na terenu, v laboratoriju, muzeju, knjižnici in v učilnici. Poleg tega si bodo udeleženci poletne šole lahko ogledali značilnosti Sevnice, Kostanjevice in samostana Pleterje, organizirani pa bodo tudi zanimivi debatni večeri z gosti, kulturno-zabavni programi in še in še.
V  imenu  organizatorja je Tone Koren povedal, da so se
z vabili obrnili na sponzorje, kot so izvršni sveti vseh treh občin Posavja, Terme Čatež, Nuklearna elektrarna Krško in Lisca. Jasno je pač, da takšna prireditev, kot je poletna šola, zahteva tako organizacijske sposobnosti kot denarna sred stva. VsekakgLaaQjuL sponzorjev pomenil podporo posavskega okolja nadarjenosti, mladosti in strokovnjakom. (Galex)
Sladoled vabi staro in mlado
Novi izdelki slaščičarske industrije
Na Čatežu je Fabbri gostincem Posavja predstavil nove izdelke slaščičarske industrije, kijih proizvajalci
opredeljujejo kot »semifredo*.
Čatež ob Savi — V zadnjih dveh letih tudi v naše turistične kraje vse bolj prodira želja po naravnih okusih raznovrstnih slaščic. Tem potrebam še posebno vestno streže tovarna Fabbri iz Bologne, ki je te dni v slaščičarni Urška v ča-teških Termah pripravila promocijo in demonstracijo svojih izdelkov, sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja. Povabili so predvsem gostince iz Posavja, ki bi radi popestrili svojo poletno ponudbo.
Med slaščicami so predstavili izdelke z oznako »semifredo«, ki pri nas slovijo kot ledene torte, in naravne sirupe z
blagovno znamko Mixbar. Uporabljajo jih za pripravo sadnih napitkov in mešanje pijač (tudi cocktailov), saj so narejeni iz čistega, zdravstveno neoporečnega sadja, in za liter takega sirupa proizvajalec porabi okrog sedem kilogramov surovine. Gostincem so predstavili tudi ledene čaje znamke VVinland, izdelane iz posebnih rastlinskih izvlečkov in sadja, ter Wonn-Woll — gosto vročo čokolado, surovine za frapeje, razne prelive za slaščice in sladolede. Vse to je po zatrjevanju prodajalcev izdelano iz naravnih surovin in primerno za vse vrste lokalov,
od navadnih gostišč, bifejev do nočnih barov. Osnova zanje so izvlečki t. i. rastlinske smetane, ki je higiensko neoporečna (ponekod uporabo jajc v tej stroki že prepovedujejo) in je bolj zdrava, seveda je pa vseeno tudi kalorična. Njena prednost je obstojnost tudi sladice, izdelane iz nje, so obstojne nekaj ur pri sobni temperaturi, kar je pomembno zlasti pri protokolarnih sprejemih in postavitvah ruskih bifejev.
Tovarna Fabbri je na našem tržišču navzoča šele dve leti, v svetu in v Evropi pa slovi po vrhunski ponudbi. Gre v bistvu
za revolucijo, saj se .kaj tako vročega sladoledu bojda še ni zgodilo. Danes predstavljeni izdelki še vedno šele prodirajo na tržišče in od naših gostincev je odvisno, katere izmed njih bomo imeli priložnost poizkusiti in se z njimi v poletnih mesecih osvežiti. Če pa bi se sladokusci radi do njih dokopali takoj, je dovolj, če odidejo na Primorsko. Tam je lastnike lokalov konkurenca z Zahoda prisilila, da so v svojo ponudbo vključili tudi izdelke Fabbri. Skratka, pred odhodom na morje načrtujte kak tolar tudi za sladolede in ostale slaščice. Čeprav redijo. (H. H.)
Slaščice so pripravljene v por-cije za po enega gosta, so na biskvitnem podstavku, ki vpije morebitne kapljice raztopljene mase. Sicer pa se ne moremo ogniti vtisu, da bi bila predstavitev izdelkov Fabbri lahko organizirana tudi v primernejšem prostoru, npr. v hotelski avli, saj v slaščičarno niso mogli niti vsi povabljenci, kaj šele novinarji. Za nas očitno ni bilo niti propagandnega materiala niti časa za razgovor. Če Fabbrijevi zastopniki po vsej Sloveniji tako organizirajo promocijo svojega blaga, potem je njihovo blago res super. (Ika)