»Brus* izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po 4 kr. petit-vrsta. a . tt. 'v / Štev. 19. E^iT Druga izdaja V Ljubljani 5. oktobra. Tečaj II. Na grob Juriju Šubicu. Raz stolp zamolklo zvon je pral, Nebo je črn oblak obdal; Trepeče zemlja pomladanja, Vse vije se, ječi in klanja. Zaman zvonenje, vzdih in stok; Razbit je up, trud pridnih rok! Obup in žal se v srcih vije Prihodnjost jadna gadno zije. Pač ni zvonenja zvon glasil In ni dreves vihar razbil; # Ni pala v cvetje trda toča; Še polja so, ko prej cvetoča. Oj, žalosti temni nebo: Zaprl je v smrti mož oko! Jednacemu ni zibel tekla, Kar mož je našega porekla. Umetnik, slikar Ti si bil, In dom in rod si proslavil; Bil boj si slaven žitje celo Okitil z lavorjem si čelo. Proslavil s kistom si svoj rod, Cvetov nabiral zanj povsod;, < Z zadivljenjem nas zdaj navdaja Kot Tebe je, — nesrečna „Raja\, Sedaj pa plane v tebe smrt . . . Premnog nam stre s Teboj načrt; Tu nem in truden spiš naporov, A duh Ti vsplul je v dom uzorov . . . Žaluj, tuguj nebeški lok, Nikar solzam ne vstavljaj tok! In težki, mračni vi oblaki Žalujte tam, ob mojstra raki! Oj stopi dol ti jasna množ, Tu spečemu posiplji rož, Ta vzorov hram, to mlado lice Kropite žalne ve modrice! Jaz zroč sred rož, Te, bledih sveč, Ponavljam rek se v nas glaseč: Jedva nam da nebo, že jemlje Peha v grobove tuje zemlje! A proč tožbe! Kaj plakal bi ? V žitje plač Te ne zbudi! Ti strt si. — Duh Tvoj ne promine Nezrušne stvaril je spomine! tuji zemlji v grob si pal . . . Tam Tebi vsklije žitja kal! Nanj venec mi Ti položimo, Pomnik v srcih Ti vzgradimo! Aleksandrov. 19 146 BRUS Štev. 19 Izidorja Muzloviča premišljevanja. čndna je naša doba in dogodki so uprav nečuveni. Kdo je še kdaj slišal, da bi se vojni minister umešaval v nam nega ministra delokrog, kakor je to v nas storil gospod Bauer ? Izdal je naredbo deželnemu šolskemu svetu štajer¬ skemu, potem pa še gališkemu s pritožbo, da učenci pri- šedši s tacih ljudskih šol, kjer ni nemščina učni jezik, na vojaška učilišča, ne znajo niti dovolj avstrijske, niti habsburške zgodovine. Čudom se moram čuditi, da se sedaj, „au fin du siecle“ kaj jednacega čita. Češki listi so že dobro opazili, da to nikakor ne gre, da bi se vojni minister umešaval v nauenega ministra agende, vsak ima svoje strogo do- očeno območje, dalje pa ne sme segati, sicer bi se ka- cega lepega dne naš ljubi Gauč utegnil pritoževati, po¬ snemajoč gospoda Bauerja, da ta ali oni husar ne umeje latinščine ali pa algebre. Jaz sem trdno preverjen, da je vojno ministerstvo neosnovano prekoračilo meje svoje. Slučaj je jednostavno ta: Ako hoče z ljudskih šol (?) ustopiti kak učenec v vojaško učilišče, bodi mu ime kakor drago, položiti mu je vsprejernni izpit. Ako je pri tem izpitu propal, ga itak ne vsprejmo, ako je pa izpit dobro napravil, pa — mirna Bosna! Vojno ministerstvo torej prav nič ne briga, koliko je propali učenec znal, koliko pa ne, ker ž njim itak nema več opraviti. Ko bi se po vojnem ministerstvu hoteli ravnati drugi, recimo srednješolski zavodi, morali bi v vsacem slučaji, kadar kakšen učenec pro¬ pade, drug druzemu očitati, da se na tej ali oni gimna¬ ziji ta ali oni predmet nedostatno poučuje. S tem je že vojnega ministerstva naredba speljana „ad absurdum." S tem pa še ni dovolj. Pravo konjsko kopito tiči še kje drugej. Ako se poudarja, da baš na onih šolah, kjer ni nemščina učni jezik, učenci in učitelji zanemarjajo znanje avstrijske in habsburške zgo¬ dovine, je to neutemeljeno očitanje nelojalnosti narodu našemu, ki je doslej še vedno doprinašal vse mogoče žrtve v krvi in denarji, kateri torej gotovo ni zaslužil, da se mu očita le senca ilojalnosti. Dal Bog, da bi ob dvanajsti uri vsi avstrijski narodi bili toli lojalni in poirtovalni, kakor so v svoji starodavni udanosti baš pre¬ zirani Slovenci, potem se Avstriji ni bati nobenega so¬ vražnika. Žal, da se z danimi faktorji ne računa, da se Slo¬ vanom predbaciva ilojalnost., a pozablja na 1848. k, na Klapkovo h gijo 1. 1866. in celo na bombe in petarde, ki pokajo in celo žrtve zahtevajo v „najzvestejšem“ mestu Tržaškem. Naglašati pa je še drug moment. Ako vojno mini¬ sterstvo potiplje baš one ljudske šole, v katerih nem¬ ščina ni učni jezik, hotelo je s to svojo naredbo pot gladiti nemškemu državnemu jeziku, češ, baš v teh šolah so taki nedostatki, ergo treba upeljati povsod nemški učni jezik. In tu je zopet „punctum saliens 1 ', ki daje mnogo misliti. Naredba bila je neosnovana, a imela je jasno tedenco, narekovano iz Be- rolina, kakor povodom zloglasne češko-nemške sprave. V ostalem pa jaz v obče zanika vam, da bi se bil sploh s slovenskih ljudskih šol kakšen slovenski učenec vsprejel v katero si bodi vojaško učilišče. Slovenski kmet nikdar na kaj jednacega mislil ni, ker dobro ve, da bode sin njegov, ako je sploh sposoben, prej ali pozneje tako ali tako cesarja služil. „Posito, sed non concesso“, da se je tak slučaj res dogodil, bil je to izvestno kak poseben cvet. S tacega posamičnega slučaja pa ni smeti sklepati o vseh ljudskih šolah štajerskih, kajti: „Man merkt die Absicht und wird verstimmt." Nejevolja je pa tem bolj osnovana, ako človek pre¬ mišlja, kako krvavo malo za nas itak že stori naučno mini¬ sterstvo z blaženim Gaučem na čelu. Vse blaginje, s ka¬ terimi nas je obdaril pl. Gauč za svojega ministrantovanja so jako negativne. Druzega ni napravil, nego da je ne- razmerno povišal ukovino in s tem manj imovitim krogom zaprl pot do omike, in da je odpravil nižjo gimnazijo v Kranji. To sta dejstvi, kateri se nikakor ne ujemata z dr¬ žavnim smotrom. Država ima skrbeti za varstvo osebe in imetka in za jednakopravnost vseh državljanov svojih. Ne smela bi torej povišavati ukoviue, marveč gledati bi morala na to, da se popolnoma odpravi, da so viri omike vsacemu pristopni. Glede omike in izobražbe bi ne smela krčiti mej, ampak jdi še le širiti. Kar se posebej tiče bivše nižje gimnazije v Kranji. je to pač žalosten list v naši najnovejši zgodovini. Ža¬ losten je ta list za učno upravo, žalosten za ves narod, žalosteii za poslance naše. Izmej vseh učilišč, kar jih je Gauč „prima furia“ hotel odstraniti, so se vsa druga vzdržala, nižja gimnazija v Kranji bila je jedi n a žrtev! Ako so trentinski poslanci, katerih je samo sedem, prodrli s svojim zavodom, bila bi gotovo tudi trinajsto rica naših, samo da je bilo resne volje in da so na primer pri gališkem zemljiškem dolgu stavili svoj „aut-aut.“ A tega takrat, kakor v marsika¬ terem drugem slučaji ni bilo, zato veljajo o njih besede: „Was du in der Minute ausgeschlagen, Bringt dir keine Evvigkeit zunick!“ Ugovarjalo se mi bode morda: Cernu to javkanje zaradi gimnazije v Kranji, saj smo dobili drugo gimna¬ zijo v Ljubljani? Bože dragi! kakšna pa je ta gimna¬ zija ? Sama karikatura jo je. Razlika mej prej in sedaj obstoji samo v tem, da je prej bil samo jeden ravnatelj, sedaj sta pa dva. Razredi pa bodo odslej, kakor so bili doslej, prenapolnjeni, kar bode le pouku profesorjem in učencem v škodo. Vrhu tega pa je še ta nedostatek, da je nova „druga" gimnazija v istem poslopji, razredi pa v skrajno temnih, zaduhlih in nezdravih prostorih, ki so vrhu tega tako nedostatni, dajevjedni inisti sobi nekda določen prostor za kabinet, knjižnico Štev. 19 BRUS 147 in konference. Tako vsaj se mi je pravilo in ka¬ kor sem kupil, tako prodajam. Faktično je torej, izimši gospoda ravnatelja, druga g.mnazija le na papirji, v zraku in to je slaba zamena za gimnazijo v Kranji, katera bi se ne bila smela od¬ praviti, marveč razširiti v višjo gimnazijo. Dixi! Iz naše sedanjosti. 1. Slava te miče: — pisateljstva slava in pesništva venec Večne nesmrtnosti blišč mami ti mlado srce! — Pojdi v Slovence in pevaj in pripoveduj jim robato, Dičen pisatelj takoj, pesnik proslavljan jim boš ! — 2 . Vrata široko odprta! — Dežela slovenskega slovstva Kaže že našim očem svoje čarobe sijaj, — Vender zakaj se boje mi ljudje prag nje prestopiti? — Tamkaj pred vratmi vihti cepec preteč filozof. — 3 . Malo pisateljev imamo, pesnikov pravih še manje, Kritikov pa se pri nas vedno nahaja dovolj: — Malo svetlobe je v glavi, a kritikovati je lahko, Slava, v potomcih spomin kaže nam lice dvojno! — 4 . Sloga v besedah je naših, a v srci pa ni je nikjeri, Menda Slovencem bo nam večna parola: prepir! — 5 . Votla kot strah domoljubom je nekim predraga značajnost, To se nevarnost reži, kadar jim brusi pete. — 6 . Srečno pregnali ste čute vi z puhlo to filozofijo, Mesto ljubezni, srca, kamen nam nudite trd. — 7 . Dviga v višave nevarne se idejalist neoprezen. Išče resnice povsod, pa je ne najde nikjer, —■ Kdor pa nam v istini riše življenje, trpljenje človeško Iz bratoljubja ta je pekla žehtečega sin. — V 8 . Vrste ljudi so na sveti, kaj jako različne pomembe, Sleharen posel sveta svojega tirja moža — Toraj ne čudi, prijatelj, se več, da v slovstvo nedolžno Kdaj framazonov lovit puhel ie šel filozof. — 9 . Čudne sodnike umetnosti nam si rodila usoda, Kadar dopomnim se njih, vselej dopomnim se vešč, Sučejo se krog umetnosti, kakor krog luči se vešče Toliko časa da prav krepko si nos osmode. — 10 . Krasno leskeče pomembni „slovenec“ na prsih se tvojih, V sredi srca pa tiči nemškega mnogo smradu, Kaj pač koristi nam ničevna vsa narodnjaška zunanjost, Jezik glasno govori, tiho je v prsih srce. 11 . čudna ta godba je vaša! čimbolj vi ubirate strune Toliko manj je ljudij, ki bi poslušali vas — „Landlich — sittlich." Na Slovenskem nekje stoji in leži malo mesto, čegar prebivalcem sosedje radi nagajajo. Dražijo jih z izmiš¬ ljenimi in resničnimi smešnicami in brusijo nad njimi dovtip svoj. Ker mesto nema pravega brivca, polotil se je humor tudi tega nedostatka in pripoveduje se nastopni prizor iz brivnice v rečenem mestu. Prišel je gospod iz glavnega mesta tjakaj, in ker mu je brada že precej pognala, stopi v brivnico, ki je bila na prvi pogled skrajno primitivna. Vender tujec se usede in veli: Obriti! „Takoj, takoj !*' odvrne brivec, vzame plitvo poso¬ dico, plune vanjo, potem pa začne po posodici drgati kos mila. ,,Kaj pa delate ?“ upraša tujec. „E kaj ?“ odgovori brivec, „njih sem takoj spoznal, da so iz glavnega mesta, zato sem vzel to posodico. Damačincem kar v obraz plunem.“ A-hacelj: To je vendar čudno! Včeraj zvečer čita sem „Slovenski Narod", danes dopoludne pa dobim „Lai- bacher Zeitung", a v obeh nekakšna dušna sorodnost, kar cela vrsta jednacih notic! In vender je „Lai- bacher Zeitung" uradni list, „Narod“ pa glasilo odločno narodne stranke! B-hacelj: To je že stara pesem. „Laibacher Zeitung", dasi ima dvoglavega orla na čelu, „uzma“ in „fuli“, kar se da. Tako dobivajo se domače stvari najceneje — kar zastonj. In kdor tako uzma, ima tudi dovolj de¬ belo kožo, da viru nikoli ne pove. To je že znano po vsem mestu in vsak ljubi dan čujejo se razne pikre opazke. A-hacelj : To je vender preveč, to je za uradni list nedostojno. C-hacelj : Le pomiri se ! To je takozvana „Traurige Beriehterstattung". Bajka. Goe: Veš kaj, zajka, narediva vkupe gospodar¬ sko zvezo! Zajka : Kako to? Gož: No, veš, jaz te najprej požrem, potem bodeva kuhala le za jeden želodec. 19 * J. K. K v 148 BRUS Štev. 19 Spomin na nekdanjo „Granieo.‘' (Spisal Radovan.) Sedela sva v kavarni prijatelj Lovro in jaz, nama nasproti pa star gospod, ki je redno zahajal v isto ka¬ varno, k isti mizi in o katerem sva znala samo to, da je umirovljev uradnik. Čitali smo časnike in slučajno čitali smo vsi trije Zagrebške liste. Midva „Obzora“ in „Hrvatsko“, stari gospod pa „ Agramer Zeitung 11 in vsa trojica bila je uglob- Ijena v dnevne novosti. „A to je pa vender že od sile 11 , oglasi se prijatelj Lovro, že zopet so »graničarji 11 ulomili v davkarijo, od¬ nesli železno Werthheimerico na polje, jo ondu razbili in pograbili denar. In kar sluha in duha ni o zlodejcih. Tako piše „Obzor.“ „Skoro doslovno se isto čita v Hrvatski 11 , dodal sem jaz. ,,No „Agramer Zeitung“ pa pravi, da je to v kratkem času že četrti jednaki slučaj. Tatvina vrši se vedno z isto prefriganostjo. Drzni tatje ulomijo v urad, odneso blagajnico na dvorišče, od ondu pa odpeljejo izven mesta ali sela. Tamkaj vržejo blagajnmo na trebuh, na hrbtu pa jej polomijo rebra, da pridejo do dragocene vsebine. “ Tako posegel je stari gospod vmes. »Da, da, vse prav, odvrnil sem jaz, to je vender čudno, da še kdo kupuje Werthheimove blagajnice, ko jih neuki graničarji s svojimi krampi in dleti tako lahko razdrapajo, akoravno se zatrjuje, da so „ fen er- und ein- bruchsicher. 11 »Prosim, dejal je stari gospod, tu treba razloče¬ vati. Werthheim sam nekda svojim blagajnicam pravi »Jjpuer- und einbruchsicher, jedoch mit Ausnameder Militargriinze. 11 „A to je pa zopet kaj posebnega Neomikani gra¬ ničarji se pri železnih blagajnicah bolje spoznavajo nego po vseh drugih deželah. Od kod to? To se mi jako čudno zdi. Na te Lovretove besede rekel je stari gospod: Opro¬ stite, gospodine, razmere v nekdanji granici bile so res in so deloma še vedno posebne. Kraji so malo obljudeni, samotni, vsled prejšnjih stoletnih bojev s Turki za ime- tek in življenje, pa pravni nazori vse drugačn', nego v nas. Zlasti neso zmatrali in morda po nekod še sedaj ne zmatrajo za zločin, ako se ukrade, ali kakor oni re- kajo, ,uzma“ nekoliko cesarskega denarja To vama je isto tako, kakor če v nas umrje človek brez sorodnikov in tolpa ljudij plane po premoženji njegovem in v krat¬ kem času vse raznese na vse vetrove. Ako vaju ne dolgo¬ časim, povedal bi vama dogodek iz svojega življenja in baš iz nekdanje vojaške granice, takozvane „krajine.“ „0 prosiva, prosiva!“ oglasila sva se hkratu oba. Stari gospod natlačil si je in prižgal pipo, potem pa počasi začel: „V prejšnjih letih bil sem davkar v „Vojaški gra¬ nici 11 . Moj urad oziroma blagajnica bila je izven mesta G., skoro na samem, v jednonadstropni hiši. V pritličji bil je urad, v prvem nadstropji stanoval sem jaz s svojo obiteljo in uradni sluga s svojci. Bilo je nekega zimskega večera. Zunaj je na de¬ belo ležal sneg in bilo mraz, tem prijetneje pa je bilo v dobro žakurjeni sobi. Nas posetila sta bila ta v čer dva prijatelja in zavživši okusno večerjo, vrgli smo malo tarok. Igra nas je toli zanimala, da niti zapazili nesmo, da je kazalec pomaknil se že precej čez polunoči. A, a, tako pozno? Kdo bi bil to mislil? vskliknila sta »unisono 11 prijatelja in stopila k steni, da snameta svoja plašča s kljuk. Isti hip pa se od zvunaj skozi zamrznena okna za- čujejo kraguljci, kakor da bi prihajale sani. »A tako nobel sta! Sani sta si naročila! Dobro, dobro! opazil sem jaz šaljivo, a v isti hip smo, kakor instinktivno vsi utihnili, kajti škrebetanje kraguljcev čulo se je bližje in bližje, zdaj so sani že pred našo hišo — I zdajci vse tiho. . Kdo bi to bil? Sanj kanje ob tako pozni uri bilo je nenavadno, po glasu pa smo razločevali, da more to biti vsaj dvoje ali troje sanij. Radovedni skočimo k oknu, a prebledeli smo isti 1 hip vsi trije. Pred hišo obstalo je čvetero sanij, z vsakih j poskakalo po troje mož vsak oborožen s puško, katere cev se je prav razločno blestela. »Roparji! roparji! roparji! vzdihnili smo mi trije, j soproga in otroci moji pa v jok. Bil je obupen položaj in nesmo takoj znali, kaj storiti. Spustiti se v boj? Kako? Nas je trojica, onih pa dvanajst! Za nas vse tri bilo bi na razpolaganje par sa¬ mokresov, na drugi strani pa dvanajst pušk! Hipoma | smo neugodne te razmere presodili, ob jednem pa se drug j o drugem preverili, da krvoločnika ni mej nami, marveč, da bi vsi radi bili krotki, liki ovčice. Zato smo sklenili 7 b. v j niti ganiti se, marveč počakati, kaj pride. Čakati pa ni j bilo treba dolgo. Zdajci smo čutili, kako se je stresla hiša, s toliko ; silo zaleteli so se prišleci v močna hišna vrata. Takoj smo ; znali, da jih ta ovira dolgo zadržavala ne bode. In res, | čez dobre četrt ure bila so vrata ulomljena in sneta in ♦ treščila so z velikim ropotom po vežnih tleh. Roparji bili so zdaj v veži in samo še stopnice mej njimi in nami. A za nas se neso brigali, dobro vedoč, kje je blagajnica. Vrgli so se z vso silo nad vrata v naš urad. Ta vrata bila so pa jako trdna in dobro oko¬ vana in hujša ovira, nego baš premagana prva. Dala so jim tudi mnogo opraviti. Culi smo stokanje in hropenje napenjajočih se roparjev, čuli marsikatero zamolko klet¬ vico, sicer pa nobene besede. Tiho kakor so došli, oprav¬ ljali so svoj posel in čez kake pol ure premagana so bila tudi ta vrata. Za temi pa so bila še tretja vrata in sicer najmoč- neja od debele hrastovine. Tu je bilo najtrše delo. Prav dobro smo razločevali, kako so zastavljali krampe in se¬ kire in upirali se s skrajnimi silami, da smo tresaje vrat prav dobro čutili v tleh pod nami. Že so zadnja vrata začela škripati, že smo mislili, zdaj in zdaj bode premagana poslednja ovira, ki še loči roparje od dragocenega plena, kar se začuje ostro brliz- ganje, kakor bi kdo skozi prste zažvižgal. Kakor bi trenil, potihnil je ves ropot, iz veže za- čuli so se koraki odhajajočih roparjev in skozi okna smo gledali, kako so hitro poskakali na voze in se odpeljali v največjem diru. Kaj je to bilo? Kakšna sila je posegla vmes? Ali je kaka straža blizu? Tako smo drug druzega poupraše- vali, ne da bi znali raztolmačiti si ta dogodek. Čakali in čakali smo, dojde li res kakšna straža, čakali do belega dne, a nikogar ni bilo. Štev. 19 BRUS 149 Priloga ,.Brusu (( št. 19, 5. oktobra 1890. Ko se je zdanilo, upali smo si stoprav v pritličje, kjer smo si ogledali sledove roparjev, potem ves dogodtk naznanili v mesto. Kmalu so prišli gospodje stvar preiskavat, popisali so veliko papirja, a uspeha ni bilo nikakeršnega, o ro¬ parjih pa niti duha ne sluha. Le toliko se je culo, da so to bili graničarji, ki so prišli po blagajnico. Močna vrata, dala so jim več opra¬ viti nego so mislili in zakasnili so se čez uro. Zato jim je straža dala znamenje, da morajo nemudoma „odlaziti“, ker morajo ob 6. uri zjutraj že biti na straži. Vojaška disciplina bila je torej rešilna tajna sila. Štiri slike. (Naslikal H u d o m u š n i k.) A d on is. Kedo ta lepi mož je Okroglordečeličen ? Obraz, oko in stas glej; Adonisu je sličen. Naposled občuduj še To velekrasno glavo! Da, mož je ta porojen Za svetovno razstavo! Psevdorodoljubje. Nam treba mož je modrih In rodoljubov pravih, Ne psevdonarodnjakov Kričačev praznoglavih. Kdor more, jih pobijaj Te narodne kričače, Name njih golk bolj vpliva, Kot strup strupene kače. Demosthenes. Clarissimus orator Do tega bil si dneva, A svit zdaj slave tvoje, Demosthenes, temneva. Zaslul je v nas govornik, Ki ne zmiguje z ramo, A vendar lehko mlati Kaj dolgo prazno slamo. Ljubljencu deklet. Krasan pa res si, najti Ni z lehka tebi para, Najlepši v našem mesti, Če me okus ne vara! Dekliški svet ljubljanski Brez mira, brez nehanja, O tebi in o puhli Butici tvoji sanja Tiskar kot fotograf V listu „Correspondent“ fiir Deutschlands Buch- drucker und Schriftgiesser" nahaja se naslednji od tipov sestavljeni hipni fotogram: ) ' ( Spodaj pa je zapisano: Soleh’ ein iippig Lockenhaar Trug ich, als ich Knabe war, Meine Wangen waren rund, Lacheln spielt um meinen Mund. Slovenski bi se to reklo: Tako zvihane lase Imel sem kot deček še, Imel sem okroglo lice Smeh krasil mi je ustnice. Pokojni vojvoda Strmolski je kaj rad pesmi koval, seveda nemške. Pri vsaki priliki skrpal je nekoliko stihov in je potem čital s posebnim ponosom. Svoje dni bil je v Velesalu župnik, s katerim sta bila prav debela prijatelja. Ko je nekdaj župnik po potu iz Kranja domov izgubil hranilnično knjižico za 500 gld., in je vojvoda Strmolski o tem zvedel, zajahal je hitro svojega Pegaza ter kot „apostrofo“ spisal nastopne vrstice: Du Pfarrer von Michelstetten, Musst fleissiger beten Und nicht bloss Geld zusammenscharren! Sonst wirst du zum T .... 1 fahren, Denn der Erzengel Michel Giebt auf die Wag’ kein Sparcassebuchel." Kolje vojvoda Strmolski ta proizvod prebral, se je župnik sam smejal, to tembolj, ker so se mej tem buk- vice že bile dobile. Sedaj sta že oba „na božji pra¬ vici" ter poskusila sv. Mihaela tehtnico. Jaz pa sem obema v spomin zabeležil ta dogodek. Velesdlec. Na železnici. Sprevodnik: Kako si upate s karto tretjega razreda v prvi razred ? Odlazite 1 Kmet: „E vidite, gosp. kondukter, jaz imam kos sira, ki malo smrdi, pa sem si mislil, tukaj ni nikogar v vagonu, pa ne bo nikomur smrdelo. »N. SL« Zvit izgovor. Gozdar: „ Aha, zdaj te pa imam! kaj iščeš s puško tu v gozdu? Gozdni tat: Oh gospod gozdar, meni gre tako hudo, da sem se baš ustreliti mislil." Gorski. 150 BRUS 3. Štev. 19 Jesenske misli novodobnega modrijana Silvestra Drete. Slovani se ne smejo na steno pritiskati, a v C el ji in v Opavi je dovoljeno metati kamenje vanje. Ravnopravni so vsi narodi, zaradi tega mora biti nemščina državni jezik. Osnovni državni zakon veli, da se nihče ne sme siliti, da bi se učil drugega jezika, — za nas Slovence pa ta zakon n e v e 1 j a. Nemci bojijo se le Boga, a pred Rusom in Francozom pa imajo strah. Nemška opozicija je fakcijozna, zato pa jo treba božati. Deficit za 1891. 1. je popolnoma izginil, kot kafra, pa vender ne kot kafra, kar bodemo zopet de¬ belo plačevali. Schmerling je nekoč rekel: „Wir konnen vvarten." On je lahko tako govoril, ker vleče toliko tisočakov na leto, nas p a b o d e vzel vrag, ali pa ekseku- tor, ako ne bode skoro konca. Petero čutov in kje je kateri najbolj razvit: 1 . Na Srbskem: vid. 2 . Na Bolgarskem: voh. V Nemčij i: slast. 4 . (V Rohnstocku.) 5. A tako! Kmetica (pri fotografu). »Rada bi svojega otroka fotografovati dala. Kakšno obleko bi Vi svetovali? Fotograf: Otroci so najlepši v sami srajčici. Kmetica: (sramožljivo) »To pa vender ne gre!“ »I, zakaj ne?“ »Moj otrok je sedemnajst let star." Gorski. Štev. 19 BRUS 151 Slovenskih poslancev shod. Dolgo smo ga čakali, naposled pa vendar pričakali. Nam ni bil prerano, nekaternikom pa vender. V »Neue Freie Presse“ vsaj čitamo: »Das AUerrichtigste diirfte in der gestrigen letzten Vorberathung wol der Reichratbs- Abgeordnete Professor Franz S c h u kij e getroflen haben, vvelcher meinte, da man sich lange iiber die Form eines gemeinsamen Programms und der zu fassenden Resolu- tionen nicht einigen konnte, die ganze slovenische Ab- geordneten-Conferenz sei eigentlich zweck!os und zu hochst ungeigneter Zeit einberufen.* Te besede v rečenem listu so zelo pomenljive. Ne znamo izvestno, kdo je poročal listu v »Fichtegasse,* tega pa smo preverjeni, da je moral biti kdo izmej po- j slancev samih, sicer bi napominani list ne mogel objav¬ ljati, kdo je govoril in kaj je govoril. Časnikarjem slo- j venskim bil je ustop zabranjen, veliko nemško glasilo j pa je imelo svojega poročevalca, kateremu je to izvestje I vrglo gotovo par stotakov. In to treba konstatovati. Po¬ slanci imeli so mej seboj nekega moža — sit venia j vrbo! — ki je nadrobno poročal nemškim listom, dočim j domači listi neso druzega poizvedeli, nego se jim po dolgem premišlja n ji in pilenji pismeno dalo. Ta dogodek sam ob sebi ni posebno radosten. A še markantneje je to: da grof Hohenwart in knez Win- dischgratz nesta bila na shod niti vabljena. Da so jih vabili, bilo bi nekda sitno njima, sitno pa tudi vabilcem. , Mej dvema zlema pograbi človek za manjše, in opravilo se je tudi brez te dvojice. Seveda je veliko uprašanje, kaj poreko k tej čudni prikazni slovenski volilci, ki so pred leti bili sicer toli preprosti, da so si kneza in grofa volili zastopnikoma svojima, a bodo sedaj morda vender izpregledali, da ne bodo mogli pojmiti, zakaj se bas njih zastopnika odlikujeta s svojo odsotnostjo, ko so vendar skoro vsi drugi poslanci počastili belo Ljubljano s svojim j pohodom. Eadi verujemo, da nekaterim gospodom shod ni bil j priličen. Zato je pa tudi nekdo že dva dni pred sho¬ dom »urnih krač* korakal po Ljubljani in uglajal si sta¬ lišče, da bi nihče ne motil krogov njegovih. Od tega je prišlo, da poslanci na predvečer neso bili niti skupaj, marveč da so se ločili: Tukaj čitalnica! Tukaj „Slon“ ! „Pri slonu* bili so oni, katerim je bil shod ne- priličen, češ: »Saj imamo samo jedno državnozborsko zasedanje še pred seboj, potem pridejo nove volitve in mej tem utegne se premeniti celo vsa sistema*. Ugovor ta zdel se je nekaternikom popolnoma »plausibel, nam pa ne. Mi namreč mislimo, da nikdar ni prezgodaj po¬ svetovati se in ukrepati o koristi naroda našega in o sredstvih, katera vodijo k cilju in da se mora čim prej popraviti, kar se je v teku let zamudilo. Glede zborovanja samega, oziroma priobčenih nam sklepov in resolucij drage volje izjavljamo, da so nam dobro došle in da nas je, kakor vsacega pravega rodo¬ ljuba v srci veselilo, da so se prvikrat v Ljubljani sešli slovenski in istrsko-hrvatski zastopniki ter zjedinili se v nekaterih za nas važnih točkah. Shod ta oduševljal je narod, imel bode izvestno ugodne posledice, vender pa si ne moremo kaj, da bi ne dodali par opomenj. Resolucije se res lepo čitajo in so vse hvale vredne. Hvala gospodom, ki so jih stavili, utemeljevali in zago¬ varjali! A nekaj pri tem pogrešamo. To pa je, da go¬ spodje neso povedali, kakim načinom hočejo vse to iz¬ poslovati in doseči. Ali z desedanjo taktiko, ali bodo plašč drugače zasuknili. Ali bodo še nadalje hodili čez grm in strm s Hohenwartovim klubom, ali bodo »po- ložili nova tla“? Več jasnosti bi v tem oziru ne škodovalo, kajti znano je že, da se novo vino ne sme devati v stare mehove. Pa saj bi se bilo tudi v tej zadevi kaj korenitega ukrenilo, da so bili vsi zbrani gospodje tako odločnega duha, kakor izborna desetorica iz »tužne* Istre, kakor poslanci s Štajerske in Koroške. Ob narodni periferiji je pač vsakdanji boj, vsled tega pa tudi narodna zavest ži- vahneja, v varnem središči pa smo liki lenivi karpi v motnem tolmunu, dokler ne pride požrešna ščuka mej nas. Daši bi bili slovenskih poslancev prvemu shodu že¬ leli več energičnega duha, dasi bi to zahtevati morali, vender z zadoščenjem beležimo, da se je prvi shod že vršil in da so na njem bili zastopani Slovenci in istrski Hrvati. Upamo, da se bode ta shod često ponavljal in se vedno odločneje ogreval za naše interese, in da pride doba, ko se bode sedanja iskrenost podvojila in potrojila in ko bodo poslanci to sklepali in sklenili, kar so dandanes le naše — želje. Sancta simplicitas! Naš uradni list včasih tak kozolec preobrne, da je kar — kakor znani gospod v Ljubljani pravi — „za počt*. Pred par dnevi popisoval je cesarjev imendan in pripovedoval, da je bil pri vojaški maši navzoč tudi feldzeigmeister Giesl pl. G i e s li n g e n. Potem pa pri¬ poveduje, da so vojaki defilirali pred generalom pl. Schil- h a v s k i m. Vsak rekrut ve, da se defilira vedno le pred najvišjim poveljnikom, samo uradni list ne. Na gimna¬ ziji so slabi učenci od dobrih včasih prepisavali šolske naloge, a nalašč napravili nekaj napak, da bi profesorji ne znali, da so „preplankali“. A stoprav na tem se je tatvina spoznala. Nam se zdi, da se našemu uradnemu listu godi isto tako. Čudno protislovje. Kakor znano, prepovedal je mestni magistrat Ljub¬ ljanski prodajanje posteklenjene lončene posode, češ, da je vmes kaj svinca in posoda zaradi tega zdravju škodljiva. Ako je temu res tako, potem pa pač ne umejem, zakaj isti magistrat dopušča, da se pri napeljavi vode v hiše, rabijo popolnoma svinčene cevi. Erklaret mir, Graf Oerindur. Diesen Zwiespalt. . .“ Blagovoljenega odgovora pričakuje znani narodni radovednež. Gospodu grofu Kiiniglu! Vaš surovi izraz v gostilni pri »Slonu* nas je preveril, da še neste čitali niti »Knigges Umgang mit Menschen*, niti »Olikanega Slovenca*. Ker je to za človeka Vašega stanu kričeč nedostatek, zložili smo par grošev in za Vas kupili obe omenjeni knjigi, v svinjsko usnje vezani. Pričakujemo, da bode to berilo imelo vsaj neko¬ liko uspeha. Ljubljanski drvarji in casarji. 152 BRUS Štev. 19 Slovensko uradovanje. „Slovensko uradovanje bode vender napredovalo 1 *, vskliknil je nedavno domoljub, ko se mu je pripovedo¬ valo, da je odlična gosposka v jedni slovenski pokrajini izdala naredbo, ki nižjim uradom veleva, da se imajo ti pravilne slovenščine posluževati. „Do zdaj smo zadovoljni bili,“ menil je slovenski optimist, „da se je slovenščina sploh dovoljevala. Zdaj se pa celo veleva, pišite slo¬ venski, rabite pravilno slovenščino!" Tako je govoril optimist. Radi bi takim slovenskim dobrim dušam tudi slovenski novinarji in politiki pritegnili. Resje naredbo izdala najodličnejša gosposka v prvi slovenski pokrajini, kateri stoji na čelu mož z avstrijskim in slovenskim domo¬ ljubjem v srci; toda tudi to je res, da je bila dotična naredba le v nemškem jeziku. S tem že izgubi precej svoje veljave, ker je njena vsebina v precejšnjem nasprotji z vnanjo obliko. Ali ta slučaj ni osamljen. Od j iste strani se je morebiti že večkrat slovensko urado- [ vanje priporočevalo, toda vselej se je to zgodilo s po- I močjo nemškega jezika; kajti nemški jezik je skozi in ! skozi notranji uradni jezik pri tej visoki oblasti v J prvi, skoro izključno slovenski pokrajini. Ta okoliščina j pa rodi ta slab sad, da ne moremo priti do slovenskega j uradovanja. Ne rečemo, da. se nič slovenski ne uraduje. Pošiljajo se slovenskim strankam, trdim kmetom slo¬ venski pozivi in kratki odloki. Ali splošni značaj naših ! uradnij je vendar še nemški. Nižje inštancije se ozirajo j na višje. Ker poslednje nočejo pričeti s slovenščino pri notranjem uradovanji, ki je po § 19. državnega temelj¬ nega zakona sicer ravno tako utemeljeno, kakor zunanje, nočejo tudi nižje tega storiti. Zakaj pa tudi? S tem bi si nakladali neizmerno delo, ker bi morali iz nemščine na slovenščino prevajati vse, kar pride od zgoraj. Za tako prevajanje pa uradniki skoro da časa nemajo, pa tudi premalo zmožnosti. Vsaj so nastavljeni zlasti pri politiških uradih Nemci, katerim gre s slovenščino tako trdo, da jim kar ne teče narekovati slovenski zapisnik. Sicer pa menijo večkrat nižji uradniki, da bi bilo zoper naredbe kar tako „breve manu" upeljati slovenščino v notranje poslovanje, kajti navada, običaj višjih je urad¬ nikom nižje inštancije več nego teoretični § 19. temelj¬ nega državnega zakona. Sicer pa nižje uradnike tudi iz¬ kušnja uči, da višji gosposki ne kaže slovenski pisati. Tako se je vsaj nekemu uradniku pripetilo, ko je po¬ ročal svojemu ravnateljstvu kratko slovensko poročilo, da se mu je ono vrnilo z opazko, da ne gre v notra¬ njem poslovanji rabiti slovenščine. Za notranje poslovanje naših uradov bi se mi sicer toliko ne brigali, ako ne bi bilo v ozki zvezi z zunanjim uradnim jezikom. Pri uradih je namreč ista analogija, kakor v pri¬ vatnem življenji. Kdor v obitelji nemški govori, rabi nemščino rad tudi v družabnem in javnem življenji. Tudi se pri mnogem aktu ne da določiti natanko, bode li na¬ menjen jedino le za urade, ali tudi za javnost, za stranke. Menda je največ aktov, ki pridejo v roke uradom in strankam ob jednem. Z občinskimi uradi bi se vender moralo v domačem jeziku občevati; toda največ urad¬ nikov meni, da občinska predstojništva so podložni uradi, kateri morajo vsprejemati naročila višjih inštancij tudi v nemškem jeziku. Zavoljo tega se večkrat pripeti, da gosposka občini pošlje isto reč v nemškem jeziku, katero dobi preprost kmetič v bornem slovenskem jeziku. Opa¬ zuje se pač to le v obče: Slovenski odloki se po¬ šljejo le navadnim preprostim kmetičem, o katerih se ve, da res ne znajo nemščine, in pa odločnim slovenskim nar o dn j ako m, od ka¬ terih vedo, da bi nemških dopisov ne vsprejeli. To je skoro vse naše unanje in znotranje slovensko uradovanje, in vsi koraki, ki so se do zdaj storili, da bi prišli Slovenci do slovenskega uradovanja, so pač tako polovičarski, take pobožne želje, da so vsi podobni znani nemški prislovici: „Wasch mir den Pelz und mach ihn nicht nass!“ Smešnice o Lemberžanih. (Pripovedoval star Lemberžan. Zapisal Rok D. Gorski.) Šel je nekdo od „fureža“, in je bil zgubil kašnato klobaso na obeh krajih zašpaljeno. Ondu mimo šel je potem nek Lemberžan in zagle- davši klobaso se je grozno ustrašil, da si skoro mimo nje domov ni upal. Vender naredivši velik ovinek, prišel je srečno mimo nje in potem divje udrl v Lemberg, kjer je vse tržane spravil na noge. „Joj, ljudje božji, velika nesreča se nam bliža!“ upil je dirjaje po trgu. „Strašna zverina gre proti Lem¬ bergu, ki ima zadaj in spredaj roge!!“ Nato so se začeli Lemberžani zbirati oboroženi z vilami, sekirami, puškami in vsakovrstnim orožjem in ju¬ naško gredo nad zverino, da odvrnejo še o pravem času nesrečo od sebe in trga. Kmalu jo ugledajo. Zdaj nastavijo puške in stre¬ ljajo v njo, da je začela po vseh krajih kaša lezti ž nje. Ko so Lemberžani to ugledali so rekli: „Pač sreča, da smo to žival še prej umorili, predno je povrgla. Če bi se bili vsi ti mladiči izlegli, lahko bi bili ves slavni Lemberški trg pokončali!" Sedem Lemberžanov je nekoč šlo na bližnje Drav¬ sko polje mlatit. Za stezo so pa našli veliko njivo lanu, ki je bil baš v svojem modrem cvetji. Lahni vetrič ga je semtertja majal, da je bil po¬ doben morskim valovom, kadar jih sapa razburja. Lemberžani cvetečega lanu še nikoli niso videli, pa tudi morja še ne. Pa ker so o morji bili že nekoliko culi, mislili so, da je to morje, in zatorej so se slekli, ter šli vanj kopat se. Ko so se zopet oblekli, začeli so se preštevati, ni li kdo izmej njih utonil. Šteli so in šteli, a ker vsak, kdor je štel, ni tudi sebe uštel, bilo jih je vedno le šest. Ustrašijo se: kaj ko bi bil sedmi utonil! — Mimo pride nek mesar. „Pojdite sem, mož!“ prosijo ga Lemberžani, „in še vi nas preštejte! Mi smo se ko¬ pali tukaj v tem morji, prej nas je bilo sedem, sedaj nas je pa menda le šest. Bojimo se, da bi se ne bil sedmi utopil." Mesar vidi, kaka je stvar, zato jim reče: „Jaz vas že preštejem, pa to mi pač morate dovo¬ liti, da vsakega jedenkrat s palico udarim, ker drugače vas ne morem prešteti." Daši Lemberžanom ta predlog zastran palice ni bil posebno po godu, vender so rekli mesarju, naj jih le pre- šteje kakor ve in zna, da bojo saj vedeli, pri čem da so. Štev. 19. BRUS 153 Mesar jih je štel, pa vsacega tako pritisnil z ba¬ tino po hrbtu, da je kar zajeknil. Ko je prišel do zad¬ njega je pa rekel, da se je v sredi zmotil in da mora zopet od kraja začeti. „0, ne ne,“ ga začnejo Lemberžani prositi, „čisto prav ste nas prešteli, sedaj že vemo, da nas je sedem, kakor nas je prej bilo, in da se nobeden ni utopil. 8 Od tistega časa so Lemberžani baje nezmotljivi pri številjenji. Telegrami „ Brusu Celje: „Sudmark“ je tukaj temeljito pogorela. Nem¬ škutarji so sicer kazali vesela lica, a v srci čutili so ve¬ liko blamažo. Vseh „Sudmarkovcev“ došlo je 19, čitaj: devetnajst. In še to so bili sami običajni obrazi. Derschatta Poregger, Chroust, Glantschnigg i. t. d., ki hodijo ka¬ kor slabi muzikanti od hiše do hiše in povsod mole roke, da bi kaj izprosili. Kakor vse kaže, „Sudmark“ še jako tenko piska. Blagajnik oziroma „Sackelwart“ si pri zboru ni niti upal povedati, koliko imajo že denarja. Še le po strani smo izvedeli, da imajo vsega vkupe 1.500 gld. In s tem hočejo pokupiti vse slovensko ozemlje! Žalostna jim majka! Mutatis mutandis bila bi tu umestna gore¬ njska zabavljica: Nemčurji so vsi Jurji. En sam je „(Siid)-Marka 8 , Pa še temu denarja manka. Zagreb: Celjskim nemškutarjem se bode njih su¬ rovost še britko utepala. Mej trgovci hrvatskimi začela se je zelo živahna agitacija proti Celjanom. Kdor je do¬ slej imel zveze s Celjem, bode obračunil, a nič več ne naročil ne od DanielaRakuscha,neodWogga in Radakovitscha,ne odNegrija, ne od Alojzija W a 11 a n d a. Celjanom se mora krušna torba malo višje obesiti. Več naših ljudij se je že obrnilo do znanih tvrdk v Ljubljano, kjer bodo gotovo izvrstno postreženi. Ne le iz našega mesta, tudi iz Jaške, Samobora, Karlovca, Gabra, Prezida, Ge rov a in drugih krajev prihajajo jednaki glasovi: Kamenje, katero so Celjani metali na Hrvate, se bode hudo maščevalo in Ce¬ ljane zadelo na najbolj občutni, to je na gmotni strani. Hrenovice: Naš gospod Puc je sedaj silno žalo¬ sten. Tako dolgo je brskal in brskal, da je naposled ob¬ činska pisarna vender umaknila se s hriba. Sedaj, ko je hrib opustošen in ko ob belem dnevu pajk lahko mreže prede, sedaj mn je žal, sedaj je proti nekomu rekel, da ni mislil tako hudo. Na njegove misli se tudi nihče ozi¬ ral ni, pač na njegova dejanja in na besede njegove. Zaradi poslednjih so si naši mislili: „Svaka sila do vre- mena“ ali po naše: kakorti meni, tako jaz tebi. Beligrad: Ogerska. vlada dovolila, da se srbski prašiči smejo zopet uvažati. Milan se že pripravlja na odhod. Celje: Deputacija Lemberžanov ravnokar prinesla županu Neckermannu diplomo o častnem meščanstvu. Ve¬ liko navdušenje. Pri banketu velikanske napitnice na Celjane in Lemberžane in sklep da se v spomin tega dneva uzida plošča v drugo nadstropje Lemberškega rotovža. — Ribnica: Iblančani ste vender prokleto kunštni da ste že v lončenih posodah našli strup. V nas dajla se samu taka roba, pa še ni nabeha „kruoia“ paginila. Nu, kaj pa mislite, ali je naš lončeni bajs tildi strupen? Konfiskacija« Zadnjo številko ,,Brusovo“ zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa iz Drage na Kočev¬ skem, v katerem se je pripovedovalo, kako so se ondukaj nabirali podpisi za nemške propovedi. Tudi 18. številko zaplenilo nam je državno pravdništvo zaradi dopisa: Iz Vipave. (Sloven¬ skim zdravnikom.) V njem bil je govor o ta- mošnjih zdravniških razmerah, o spletkah proti dr. Kendi. Prizadeta sta bila zlasti Fekete in Karol Mayer. Nam je prav žal, da izvrstni dopis ni prišel v Vipavsko dolino, kjer bi ga bili izvestno z velikim zanimanjem čitali. Na našo prošnjo dovolila nam je visoka de¬ želna vlada drugo izdajo 18. številke. Da gospode čitatelje za to zaplembo nekoliko odškodujemo, dali smo tej številki dve strani priloge. Uredništvo ,,Brusovo“. „NArod sobe“. bilo je že često Cehom geslo, a tako pa vender še ne. Kako lepo! kako grozno! „Laibacher Zeitung“ priobčila je v soboto podlistek, ki je baje po ruskem izvirniku posnet. Nam izvirnik ni znan, a prevoda zadnji stavek ni da bi ga prezirali, i Take krasote ni kmalu. Le poslušajte: „Nurdas ferne Echo des oden Feldes gab mit traurigem Murren das letzte Rollen des Schusses zuriick, ehe auch die Nacht ver- stummte . . .“ Ali ni to, kakor znani „Des Lebens Dnverstand i. t. d.“? Celjanov uzorna omika. Mej žalostne prikazni Celjske prištevati je tudi ne¬ katere akademike. Jeden teh je jurist Pototschnig , ki se je pred par dnevi na ulici prav škandalozno obnašal in razsajal. Ženske neso bile pred njim varne. Naposled ga je moral postrešček na samokolnici voziti mimo poslopja okrajnega glavarstva. Govori se, da mu je gimn. ravnatelj posebno naklonjen in mu daje najboljše instrukcije. Čestitamo mladini, takemu človeku v odgojo izročeni! 154 BRUS Štev. 19 Vabilo na naročbo. Ker se z današnjo številko prične druzega tečaja zadnje četrtletje pozivljemo p. n. gospode naročnike najuljudneje, da blagovolijo naročnino obnoviti pravočasno. Ob jednem pa se obračamo do onih gospodov naročnikov, ki so še kaj naročnine dolžni, da svoj dolg čim prej poravnajo. Opomnili smo jih- že v zadnji številki, a ker naš opomin ni bil dovolj uspešen, ga še jedenkrat ponavljamo. Uredništvo in upravništvo „Briisovo“, Nezgoda. (Romanca.) Or&či že vsi so na polji, Le Marka še samega ni, Saj vedno je prvi na njivi, A danes že — sedem zvoni. Vse shrambe roteč se preišče, A išče in išče zaman; Vse lepo pripravil je snočkaj, A zjutraj — ni pluga ne bran. Pa prišle so trije vesele Od nočnega dela domu; Po Marku skrivaje ozira, In brani se vsaka smehu. „Ki skrile”, pozdravi jih Marko, „Zdaj spravite vse mi na dan, Stvar najlagodnejša na svetu So ženske, ko tarejo lan.“ A vsaka se brani in brani, Kaj mari ji plug in brane? In glasen odgovorom svojim Smeh Marku na vrh pridade. »Le smejte se trije prevzetne, Ko svečan nam pust pripelja, K oltarju s tarico bom stopil, Bom videl, poreče li — da!“ Umolknile zdaj so tarice, Na drugo se druga ozre, Zupanovi hčeri pa lepa V zadregi se lica rude . . . * Listnica uredništva: Gosp. Lavoslav A p a t h v Št. Juriji ob Taboru: Potr¬ jujemo Vam, da Vi neste pisali v „Brusu“ priobčenih, proti okraj¬ nemu sodniku Tertniku naperjenih, njegovega častnega občanstva občine Gomilške, tikajočih se telegramov in drugih dovtipov. Gospod r J. AVindischer, Ausschuss de r Čital¬ nica u n d C a s s i e r“ v Vipavi: Ne vemo smo li Vaše častito ime prav čitali, ker je precej nerazločno pisano, a zeld čudili smo se, da Vi kot odbornik in blagajnik slovenske či¬ talnice uredništvu slovenskega lista nemški, ime našega urednika s „Sch“, ime lista pa s ,ss“ pišete, ko Vam je „Brus“ vender že z jednim „s“-om dovolj oster. Še večje pa je bilo naše začudenje, ko smo iz lista posnel] željo Vašo, da naj Vam pošljemo rokopis »Vipavskih elegij". Obljubili ste nam najstrožjo molčečnost in diskrecijo, obljubili tudi, da nam rokopis vrnete. Priznavamo, da tolike naivnosti še nesmo našli v Izraelu in pomilujemo, da ne veste, kaj je uredniška taj¬ nost. Vašo grožnjo, da bode, ako ne ugodimo Vaši žaljivi • elji, Čitalnica prenehala in da bode s tem tudi naš list imel škodo, vračamo Vam tem potom še popolnoma neobrabljeno, da ž njo morebiti pod kakim drugim naslovom poskusite Svojo srečo. Rešitev čarobnih kvadratov iz prejšnje številke: Rešitev skakalnice „Lastovka“. Začetek skakanju je v spodnji (levi) peroti pri slovu „la“. Vsa skakalnica pa ima nastopno pesem: Lastovke, oj Bog vas sprimi Ko po dolgi, ostri zimi Priletele ste nazaj V mirni naš planinski raj 1- Ve pomladi ste znanilke, Dobre sreče ste nosilke, Kjer svoj dom postavite, Blagost tja pripravite. Gostoljuben strop je moj. Gnezda svoja nanj pripnite, Tc. valite, tu gojite Srečonosni zarod svoj. Skrbno jaz vam branil bom Nežni rod in mali dom. Tu nikdo se vas ne takne. Gregorčič .. Prav sta jo pogodila gg. Gr. Krek, ml. v Gradci Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Železnikar. — Tisk »Narodne Tiskarne* v Ljubljani.