Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 269.	v Ljubljani, v sofioio, ll novembra 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: =
K 28 -
.. 2-20 29'-
Za oelo leto napre) ca en meseo „ . . sa Nemčijo oeloletno . za ostalo lnosemstvo .
V	L|abl|ao! oa
Za celo letr napre) . . sa en mesa. „ . .
V	opravi prejema oieiefino š Sobotni izdaja; s
sa celo let ......
sa Nemčijo oeloletno . „ za ostalo lnosemstvo „
Inserati:
Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat • . . . „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
tatu mm uitit. uuhlR 113.:
eaoatolpna petitvrsta po 18 tla.
■ Poslano: i.
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Uvsemii nedelje ln prasnlke, ob B. url pop.
Bedna letna priloga Voul red,
KS" Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev 6/OL Rokopisi se ne vračalo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74 s
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo )e v Kopitarjevi nllol it 8. — Račun poštne hranilnico avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega telefona št 188.
J^* Današnja številka obsega 16 strani.
Volilci.
Volitve v deželni zbor so pred durmi. Odločili bodete, v katere roke pride deželna zakonodaja in uprava deželnega gospodarstva prihodnjih šest let. Slovenska Ljudska Stranka, kateri ste pred petimi leti poverili večino v deželni hiši, kaže s ponosom na svoje petletno pošteno blagonosno zakonodajno in upravno delo.To delo hočemo nadaljevati, da gospodarsko in kulturno prenovimo našo milo domovino, ki bodi prijazni dom vseh svojih otrok. Na novo delo gremo — prvi čin tega dela pa bodi sijajna zmaga poštenega ljudstva pri volitvah.
Naši kandidatje so sledeči: V splošnem volilnem razredu, ki voli dne 1. decembra t. 1., in sicer vsak volilni okraj po enega poslanca:
1.	V mestu Ljubljana: Ivan Kregar,
pasar, hišni posestnik, predsednik obrtno-pospeševalnega urada itd. v Ljubljani.
2.	V ljubljanski okolici (sodni okraj Ljubljana brez ljubljanskega mesta): Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah ob Savi, občina Ježica.
3.	V sodnih okrajih Radoljica— Kranjska gora—Tržič: Ivan Piber, župnik v Gorjah.
4.	V sodnih okrajih Kranj—škofja-loka: Evgen Jarc, državni poslanec v Ljubljani.
5.	V sodnih okrajih Kamnik—Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku.
6.	V sodnih okrajih Vrhnika—Logatec— Idrija—Cirknica: Anton Kobi,
posestnik in trgovec na Bregu, občina Preserje.
7.	V sodnih okrajih Postojna—Senožeče—Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: Dr. Vladislav Pegan, deželni odbornik v Ljubljani.
8.	V sodnih okrajih Litija—Višnja gora—Radeče: Dr. Ivan Zajec, deželni odbornik v Ljubljani.
9.	V sodnih okrajih Krško—Kostanjevica — Mokronog — Trebnje: Ivan Hladnik, župnik in državni poslanec v Trebeljnem.
10.	V sodnih okrajih Kočevje—Velike Lašče—Ribnica—Žužemberk: Fran Jaklič, državni poslanec v Dobrepoljah.
11.	V sodnih okrajih Novo mesto— Črnomelj—Metlika: Alojzij Mihelčič, župan na Lokvici.
Kandidati v kmetskih občinah, ki volijo dne 9. decembra t. L:
1.	V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v Ljubljani.
2.	V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslancc v Ljubljani.
3.	V volilnem okraju Kranj—Tržič —Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku.
4.	V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče—Lož—II. Bistrica— Cirknica, ki voli skupaj d v a poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani.
5.	V volilnem okraju Radoljica— Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu.
6.	V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslanca: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi.
7.	V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji.
8.	V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora- Žužemberk—Mokronog— Litija—Radeče, ki voli skupja tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Ivan Vehovec, župan v Žužemberku.
9.	V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 34 in Karol Škulj, kaplan v Bibnici.
10.	V volilnem okraju Črnomelj— Metlika: Karol Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani.
Kandidati za mesta in trge se razglasijo pozneje.
Volilcil Dne 1. in 9. decembra vsi na volišče, da bo ljudska zmaga častna.
Zapišimo na glasovnice samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada.
Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, dne 8. novembra 1913.
Izvrševalni odbor Slovenske Ljudske Stranke!
Dr. Iv. šusteršič, t. č. načelnik stranke.
Kaj zopet liberalci lažejo?
Liberalci imajo malo časa pred volitvami, zato pa morajo hitro lagati.
Sicer si nc morejo nič novega več izmisliti, zato pa pogrevajo stare laži.
Dobili smo v roke dva letaka, enega iz Notranjske in enega iz Dolenjske, v katerih je nabranih nekaj takih laži z običajno zabelo liberalne surovosti.
Najprej vpijejo, da jc kranjska dežela na robu propada, to pa seveda ni res, kajti liberalci že pet let vsako leto propovedujejo propad, ampak kranjska dežela kljub temu vedno trdnejše stoji.
Letak iz Notranjske, ki je izšel v Idriji v tiskarni Hinko Saxa, torej v neposredni bližini znanega frazerja Gangla, vpije, da je v petih letih S. L. S. zapravila tri milijone kron. To pa ni res.
Zapravil se ni niti en vina r deželnega denarja, pač pa je deželni zastop tako modro gospodaril, da jc obvaroval domačega davkoplačevalca ogromnih bremen, katera bi mu bila naložila narodno - napredna stranka, ako bi šlo po njenih željah.
Liberalni letak trdi, da se morajo zvišati deželne doklade za 100 odstotkov.
To je pa velika laž.
Tako bi gospodarila liberalna stranka, ako bi ona imela odločevati v deželi.
Slovenska Ljudska Stranka se je postavila na stališče, cla mora k ogromnim, vedno večjim stroškom za šolstvo in za zdravstvo prispevati država in v ta namen so naši poslanci v državnem zboru zastavili vse sile za to, da se vpeljejo davki, katere morajo plačevati veliki bogataši.
Taki clavki so: davek na avtomobile, davek na š a m p a n j c a in šumeča vina, davek na stave pri k o n j s k i h dirka h, davek na one, ki imajo čez 10.000 K letnega dohodka, in sicer tako, da, čim večji jc dohodek, tem višja je tudi izmera davka.
Ti davki, ki gotovo ne bodo zadeli nobenega kranjskega kmeta, naj služijo v ta namen, da se pokrijejo stroški za šole, bolnišnice itd.
Liberalci pa zahtevajo, cla se naj zvišajo doklade na zemljiški in hišni davek na celih 100 odstotkov.
Vsakemu jc torej jasno, katera
stranka varuje interes kmečkih dav-« koplačevalcev.
Na eni strani vpijejo, da je dežela prišla na kant in ima prazne blagajne, na drugi strani pa lažejo, da so milijoni deželnega denarja naloženi v, Dalmaciji.
Tudi to ni res.
Vsi razpoložljivi deželni denarji so plodonosno n a lo -ženi v zanesljivih denarnih zavodih na Dunaju in v Ljubljani.
Velika laž je torej, da je deželni odbor kriv pomanjkanja denarja, vsled katerega mora ljudstvo iti v Ameriko.
Bavno nasprotno je res, da je deželni oclbor v zadnjih petih letih milijone državnega denarja pripeljal na Kranjsko za javne zgradbe, pri katerih je dobilo zaslužka na tisoče domačih ljudi. Samo deželna b a n k a je za potrebe občin iu v razbremenitev kmetskih posojilnic v enem letu pripeljala čez 3 milijone kron tujega denarja v deželo.
Idrijski letak vpije:
Učitelji z rodbinami, ki žive samo šoli in nc uganjajo žc v šoli klerikalne politike, stradajo brez draginjske doklade.
To je laž, kajti vsi oženjeni učitelji uživajo 25odstotno d r a g i n j s k o doklado.
Laž je, da je S. L. S. ovirala ustanovitev c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani.
Kes je pa, da se je S. L. S. potegovala vedno za obrtno šolo in je obsojala samo postopanje ljubljanskega župana, vsled ka-« terega je ljubljansko mesto izgubilo 900.000 K.
S. L. S. jc obsojala tudi način, kako se je zgradba tc šole oddala, ki je bil ljubljansko mesto oškodoval.
Laž je, da je S. L. S. pripomogla Nemcem do gimnazij v Ljubljani in v Kočevju, resnica je pa, da je kočevska gimnazija žc obstojala davno, preden je obstojala S. L. S., katera je vse moči zastavila in tudi dosegla, da so se p o-slovenile razne srednje š o-1 e na Kranjskem. Proti nemškemu šolskemu nadzorniku je S. L. S. protestirala, Nemce v ljubljanski občinski svet so pa Nemci sami izvolili.
Slovenske učne knjige so se izdale z izdatno pomočjo kranjskega deželnega odbora.
Ni res, da je S. L. S. vrgla na cesto paznika prisilne delavnice Bučarja za to, ker je branil čast svoje žene. Bes pa
LISTEK.
Dogodek iz dijaškega življenja.
Spisal K e i m m i c h 1.
Gospod Potokar, profesor latinščine, je bil majhen, debel možiček z gladkim, okroglim obrazom in s svetlim, visokim čelom, pod katerim se je svetilo dvoje majhnih, nemirnih oči, ki pa so bile tako kratkovidne, da niso razločile tri pedi od nosa krave od koze. A imel je dobro srce. Bil je sicer strog, včasih še celo nekoliko nculjuden, a imel jc veliko slabo skrite dobrosrčnosti. Poleg tega je razumel latinščino temeljito; zato pa je tudi zahteval, da morajo imeti njegovi učenci vse besede in glagole latinskega jezika v mazincu. Vsako nepazljivost in neznanje je kaznoval z zaporom. »Ostali bodete po uri tukaj in se učili latinske besede in glagole.« Tako je vselej kaznoval lene učence. A tudi med časom zapora niso bili kaznovani čisto varni pred profesorjem. Sicer ni ostal v razredu, ampak je šel v konferenčno sobo, kjer jc škilil v časopis. A prišel je vsakih pet minut v razred, da bi videl, če mu ni ušel kdo izmed ljubih prijateljev. Navadno je vtaknil le glavo v odprtino, a jo je
umaknil takoj nazaj in mrmral: »Tako, tako, lepo, lepo!« Lc semintja, če jc bil posebno dobre volje, jc prišel notri, obstal pri prvih klopeh iu je nagovoril »drage prijatelje«. K tem je spadal posebno dijak Likar, ki jc moral sedeti vsak teden trikrat. Bil jc talentiran dijak, ki pa ni porabil božjih darov, cla bi se naučil znanosti, ampak le za proste umetnosti, namreč za neumna dejanja in nagajanje. V razredni knjigi ni bilo mogoče brati o njem veliko hvalevrednega; tembolj pa so ga hvalili in ccnili njegovi prijatelji zaradi junaških činov, kot junaka in moža.
Bilo je v sredi novembra. V tej polovici meseca je moral Likar ravno petnajstkrat sedeti. Kmalu ga je začela vsa stvar dolgočasiti in sklenil je, dobiti namestnika, ki bi bil zaprt namesto njega. Kot jc mislil, tako je storil. Vzel je stare hlače jih napolnil s slamo, v gornjo odprtino pa je vtaknil natlačeno slamnato vrečo, ki jo je oblekel v telovnik in suknjo; zgoraj pa je pritrdil lopo bučo in posadil nanjo dijaško čepico. Napravil je tucli močne roke, ki so podpirale težko glavo. In temu možu jc naložil Likar težavni poklic. Mislil jc seveda na profesorjevo kratkovidnost, ki gotovo ne bo mogel ločiti slamnatega moža ocl pravega dijaka.
Med »Živel!« klici je prinesel Likar
drugi dan popoldne moža v razred. Zadnjo uro je bila latinščina. Pred profesorjevim prihodom so skrili moža pocl zadnjo klop. Srečno je minula prva ura. Pouk druge se jc pričel, tocla šepetanje in kihanje v zadnjih vrstah ni potihnilo. Tedaj jc zavpil gospod Potokar:
»Kakšen semenj pa jc tam zadaj? ... Likar, ali zopet nagajate?«
Drzno se jc dvignil poklicani in glasno rekel:
»Prav lepo prosim, gospod profesor, jaz ničesar nc delam.«
»Jezik za zobmi!« je vpil profesor dalje. »Ali mislite, cla bom jaz vam pokoren?... Vstanite! Bomo videli, če
kaj znate?---Prestavite — vrsta
petnajst — cel odstavek!«
Likarjeva prestava jc bila zelo slaba. Čez nekaj časa je profesor glasno vzkliknil:
»Likar, Likar, mislim, da niste za clanes ničesar študirali... Povejte mi sedaj nekaj glagolov. Kaj sc pravi .nositi'?«
»Nositi se pravi ,fcrrc'!« je Likar pravilno odgovoril.
»Praesens, perfekt, participl t
»Ferro — fertuli — ferlatuml« je Likar hladnokrvno odgovoril.
Profesor Potokar bi se bil skoro onesvestil.
»O sveto nebo!« je zastokal. »Likar, vi ste veliko, največje tele. ki hodi v par škornjih. Zapomnite si, predrz-než, to jc smrtni greh, žalitev plemenite latinščine... O sramota, o groza!
Likar, ostali bodete po šoli tukaj, da zakrpate vašo pamet!«
Dijaki v zadnjih klopeh so začeli kiliati, da bi zadušili smeh. Profesor je postal nervozen in je kazuoval še dva druga učenca, z zaporom.
Ob i. uri se je razred polagoma, izpraznil. Tudi profesor je odšel. Le kaznjenci so smehljaje še ostali. Toda Likar ni ostal dolgo. Vzdignil je moža in ga posadil v zadnjo kloj). Nato se je veselo zasmejal, kajti mož je sedel čudovito pravilno: sedel je Irdno, podpiral glavo z rokama in gledal v odprto knjigo. Tudi boljše oko bi se zmotilo na prvi pogled, kaj še-le kratkovidno profesorjevo oko! Ko so moža šc dobro pritrdili na klop, se je splazil Likar tiho skozi vrata in stekel v sosednjo hišo.
V razredu je bilo nekaj časa tiho. Le semintja sta »o dijaka na tihem zasmejal«. Čez četrt ure je prišel profesor in pomolil glavo v sobo, da bi videl, čc so vsi; nato je prišel še dvakrat in vselej rekel: »Tako — tako — lopo — lepo-, in jc zopet šel. Zadnji četrt ure je prišel zopet. A sedaj sc je vstopil pred prvo klop, se ponosno razkoračil in do<
je, da je bil paznik Bučar odslovljen, ker je povzročil nesramne dopise v »Dnevna in se s tem izkazal nevrednega deželne službe.
Dalje laže idrijski letak, da je glasovala S. L. S. v deželnem zboru proti splošni in enaki volilni pravici.
S. L. S. je stala vedno v prvih vrstah v borbi za splošno in enako volilno pravico, glasovala je pa proti komediji, katero je liberalna stranka v deželnem zboru uganjala s tem, da je stavila nemogoč predlog.
S. L. S. je ustanovila neštevilne kmetske posojilnice proti ode-ruštvu v hudem boju z liberalno stranko, katera je vedno stala na strani odernhoT.
Neresnično je, da nasprotuje S. L. S. deželni zavarovalnici zoper požar, zoper škodo po toči in zoper živinske nezgode.
Res pa je, da se je v deželnem zboru izrekla S. L. S. za to, da se osnujejo javne zavarovalnice, liberalna stranka je pa temu predlogu nasprotovala.
Do ustanovitve deželne zavarovalnice doslej še ni prišlo zaradi tega, ker so poslanci S. L. S. v državnem zboru stavili zahtevo, da mora zavarovanje prevzeti država, kajti država ima več sredstev v ta namen, kakor dežela.
Laž je, da imajo dobiček od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani posamezniki, res pa jc, da jc osnovana Vzajemna zavarovalnica na podlagi vzajemnosti in je vsled tega izključeno, da bi dobički iz zavarovanja prišli v korist komu drugemu, kakor zavarovancem samim.
Take deželne zavarovalnice zoper živinske nezgode, kakršne je pa predlagal neki liberalni poslanec v deželnem zboru, S. L. S. ne bo vpeljala, ker taka zavarovalnica bi redila samo veliko število uradništva, živinorejci pa bi bili s plačili preveč obremenjeni, ali bi pa morala dežela, kakor se po nekaterih drugih kronovi-nah godi, vsako leto velikanske vsote doplačevati.
Zavarovanje zoper živinske nezgode sc bo izvedlo na podlagi krajevnih ljudskih zavarovalnic, koder bodo živinorejci to svobodno sami sklenili.
Laž je, da je deželni odbor vtaknil poldrug milijon kron v Završnico na Gorenjskem, res pa je, da se doslej za zgradbo te velevažne naprave, ki bo povzdignila gospodarstvo na celem Gorenjskem, ni izdalo še niti pol milijona kron in da se gradi mnogo cenejše, nego je bilo p r o r a ču n j e n o.
S tem, da je deželni odbor zahteval za deželo najvažnejše vodne sile, je storil velikansko narodno gospodarsko delo v korist naši k r o n o v i n i.
Zakaj sc pa tuje judovske družbe tako silno potegujejo za te vodne sile, ako imajo res tako malo pomena, kakor liberalci pravijo? Liberalna stranka se s svojim nasprotovanjem proti podeželjenju velikih vodnih sil na Gorenjskem obnaša tako, kakor cla bi bila od judov plačana.
Laž je, da naj plačujeta Notranjska in Dolenjska za Gorenjsko t. j. za električno gorenjsko deželno centralo, kajti električni tok bodo pla-
čali oni kraji, ki ga bodo uživali.
Da bi pa taka naprava ne nesla v doglednem času toliko dohodkov, da bi se sama iz sebe izplača, je neumna in zlobna trditev, kajti po drugih deželah imajo že take in še večje naprave, katere sc Izvrstno obrestujejo.
Kranjska dežela s svojim delavnim prebivalstvom in s svojo ugodno lego pa je za splošni gospodarski napredek vsaj tako ugodna, kakor vsaka druga dežela.
Tudi v »Narodni tiskarni« v Ljubljani je izšel letak s čudnim naslovom »Mi s a m i i n samo m i«, ki poživlja kmete, da naj izvolijo samostojne ljudske kandidate, »ki ne pripadajo farovški, a tudi ne liberalni stranki«.
Torej v »Narodni tiskarni« v Ljubljani se že sami sramujejo svoje lastne stranke in poživljajo kmete, da naj nikar ne volijo liberalnih kandidatov!
Ta oklic ie še veliko bolj neumen od idrijskega, zaletu je se v deželnega glavarja in deželne odbornike, ki jih je izvolila kmečka večina deželnega zbora. Hinavsko zahteva ta oklic, da ne smejo biti deželni glavar in deželni odborniki doktorji, kakor so sedaj, ampak samo kmetje.
Resnica pa je, da, ko je deželni odbor samo za posle v živinoreji imenoval kmetijskega veščaka Barlola, so vzdignili liberalci proti temu velikanski hrup in je deželni poslanec Ribnikar tega kmeta zaradi imenovanja tako grdo razžalil, da je deželni zbor za to Ribnikarja soglasno izpodil iz zbornice.
Letak iz »Narodne tiskarne« se hu-duje, da se je število deželnih odbornikov od štiri pomnožilo na pet.
Ta pomnožitev pa je bila nujno potrebna, ker je S. L. S. priborila v deželnem zboru splošno kurijo s splošno in enako volilno pravico, katera voli enega odbornika v deželni odbor.
Liberalci torej na eni strani vpijejo, da S. L. S. nasprotuje splošni in enaki volilni pravici, na drugi strani pa zabavljajo, da je prišel v deželni odbor ljudski zastopnik, izvoljen po splošni in enaki volilni pravici.
Potem zabavlja čez plače deželnih odbornikov, seveda samo čez plače odbornikov S. L. S., kateri izvršujejo v deželnem odboru velikansko delo, ne pa čez enako plačo zastopnikov mest in velepo-sestva.
Res pa je, da dobi ljubljanski župan toliko plače, kakor vsi trije deželni odborniki S. L. S. skupaj, kljub temu, da je ljubljanski župan njihov podložnik.
Naj torej liberalci najprej znižajo plačo ljubljanskemu županu in potem bomo videli, ali bo hotel kak liberalec biti za ljubljanskega župana, če ne bo dobil več plače, kakor je dobil danes en kranjski deželni odbornik!
Kranjska dežela najmanj izmed vseh avstrijskih liro-n o v i n plačuje deželnim odbornikom in vendar se doslej nobeden izmed njih še ni zoper to pritožil.
Laž je, da so deželni odborniki položili visoke račune za svoje potne stroške.
Res pa je, da noben deželni odbornik S. L. S. ni sam sestavil nobenega računa za potne stroške, ampak so dobili povrnjene potne stroške samo, kolikor jim je bilo od deželnega knjigovodstva odmerjeno. N e š t e -vilnapotaza deželo so pa naredili naši deželni odborniki, ne da bi za to dobili ali zahtevali sploh kako plačo!
Grozno bode liberalce deželni avtomobil.
Z avtomobilom se pa vozijo v prvi vrsti deželni inženirji in kmetijski v e š č a k i, kateri morajo po nujnih potih priti po celi deželi.
Istina je, da so mnogoštevilna premovanja goveje živine bila mogoča samo zaradi tega, ker so kmetijski veščaki s pomočjo deželnega avtomobila mogli v tako kratkem času priti v vse kraje. Mnogo dela bi se sicer niti izvršiti ne moglo. Stroški za avtomobil niso v nobenem razmerju s koristjo, ki se z njim doseže.
Dalje jc laž, da je dr. Lampe deželnemu odborniku dr. Novaku skril računov za 6000 K.
Resnica je pa, da je deželni odbornik dr. Lampe izročil dr. Novaku na njegovo prošnjo vse račune o d i j e t a h in potnih stroških za leto 1912, da jih naj preštudira.
Če dr. Novak v teh računih ni vsega našel, jih jc pač slabo študiral, ali pa je iskal v njih stvari, ki jih notri ni.
Najnovejše vpitje je pa tudi zaradi stanovanja deželnega glavarja, češ 60.000 K se je zabilo v to stanovanje. Zraven pa pristavlja liberalec, kakor Judež v Svetem pismu: Kaka potrata! Ali se ni moglo dati revežem?
Kaj je na tem?
S stanovanjem deželnega glavarja so združeni deželni reprezentacijski prostori. In za opravo teh prostorov se je izdalo 8775 K in 1 8 h. Torej se je liberalni oklic ravno sedemkrat zlagal pri eni številki!
Tako lažejo zoper stranko, ki Ji odlični opazovalci državne in avtonomne oblasti priznavajo, da vzorno vrši svojo dolžnost. Kranjska deželna upra v a s sv oj i m vsestranskim delom, ki jo med vsemi deželnimi upravami razmerno najcenejša, je vzor za druge kronovine. Ko se vrše polomi po drugih deželah, pa kranjski modri orel zavedno in ponosno dviga svoja krila.
Taki lovci, kot so raznašalci ničvrednega liberalnega popirja, ga nc bodo ustrelili!
Propadanje liberalnega slovenskega otiieljsiva.
Slovensko liberalno učiteljstvo, kolikor je organizirano v »Zavezi« je začelo vidno hirati.
Kakih načelnih programov in poti tako niso poznali! Umstveno in kulturno ni ta liberalna organizacija nikdar nič pomenila. Te ljudi je skupaj držalo par fraz, katere je »Učiteljski tovariš« ali pa menjaje se Jelene, Dimnik in
Gangl vsako leto enkrat pogrel. Kake lastne kulturotvorne sile ti ljudje sploh niso imeli.
Danes nimajo liberalni učitelji drugega kakor par listov, katerih nobeden ne bere in nobeden ne plača. Ta mize-rija in onemoglost učiteljske liberalne organizacije je postala zadnje čase že precej nevarna za to jalovo družbo. Nekateri brihtni učitelji, so namreč sprevideli, da bo vse skupaj vzelo žalosten konec in so že začeli javno proti »Zavezi« hujskati, da bi se vsa ta liberalna komedija čimprej podrla.
Zadnjič smo prinesli sodbo liberalnega učitelja v »Napredni misli« o učiteljskem listu, danes pa prinašamo pametno besedo učitelja Hreščaka o popolni zavoženosti vse liberalne učiteljske organizacije. Učitelj Hreščak piše v zadnji številki »Naših zapiskov« sledeče:
»Petindvajsetletnico je obhajala letos »Zaveza slovenskega učiteljstva«; in letos ve slovensko učiteljstvo veliko manj, kaj hoče nego pred 25 leti. Vodstvo slovenskega učiteljstva se ni izkazalo kos svoji nalogi. Slovensko učiteljstvo ne pozna niti kulturnih, niti političnih svojih nalog. Organizirano tava kot razkropljena čeda, organizacija mu je coklja, ki ovira njegov razvoj, mesto da bi mu bila najtrdnejša opora.«
»Ali ima slovensko učiteljstvo danes po 25 letih svoje organizacije jasne pojme o narodnosti? Ali mogoče o de-molkratizmu? Fraza in komplimenti-ranje je prešlo že v meso in kri. Razmere so nevzdržne! Slovensko učiteljstvo si ni danes po 251etnem obstanku svoje centralne organizacije na jasnem niti o eni sami točki svojega programa- Niti kot »kulturni pionirji«, niti kot »politični faktorji« ne vemo, kam drži pot.
»Kje leži krivda? V brezglavnem in breznačelnem centralnem vodstvu.«
Zares krasne razmere! 251etnico so praznovali pa nazadnje sami ne vedo čemu in zakaj! 25 let že pišejo, zborujejo, pobijajo klerikalizem, in nazadnje samisebi priznajo, da so eden drugega vlekli 25 let bobnajo, da bo takrat narodna kultura na višku, ko bo liberalen učitelj komandiral ves slovenski narod, sedaj pa si sami sramežljivo name-žikujejo, da je namesto narodne kulture samo neumnost liberalne učiteljske organizacije na višku.
Za liberalne učiteljske organizacije se živa duša več ne briga. Nobenega ognja, nobene vneme, nobenih shodov, brez potov, brez ciljev in cest, niti zborovanj nimajo več! Od vse organizacije nimajo drugega več kakor zapisnik članov, ki so samo na papirju, članarine itak ne plačujejo. Kdo bo neki plačeval in podpiral cokljo učiteljskega napredka! Še tega se manjka!
Imajo še sicer nekaj listov, ampak so vsi brez pomena. Notri je samo prepisane nekaj liberalne modrosti iz nemških listov in prestavljenih nekaj fraz iz nemške liberalne učiteljske literature. Domačega ni ničesar! Od vse liberalne učiteljske glorije ni ostalo drugega kakor kup lenobe, nevednosti in smešnosti! Gre se samo zato še, da se bo ta stvar spodobno s sveta spravila in ne bo učiteljstvu sramote delafla. Jelene, Dimnik. Gangl, ali slišite puntarje? Armada se punta in vas zmerja za »brezglavne in breznačelne cokljar-je«. Tisti, ki bodo odnesli vas in vašo šaro, so že pred vratmi!
gledal navideznega Likarja v oči; ne da bi opazil umetno delo, je ogovoril slamnatega moža.
»Likar«, je rekel, »smilite sc mi. Vi si podirate lastno prihodnjost. Lahko bi dosegli s svojim talentom veliko stopnjo v državi, če bi lc hoteli. Toda nočete in ruočcte; nočete sprejeti mojih očetovskih opominov, zakopavate talente
in ne skrbite za izid.--Likar. Likar,
povem vam, na ta način boste postali nesrečen človek, človek brez pomena!... Likar, apeliram na vašo čast. Danes ste me zelo razžalili, izgubili ste moje spoštovanje. Toda naj bo! Naj ima milost prednost pred pravico! Podarim vam zopet svoje spoštovanje in vam odpustim tudi eno uro zapora, če me prosite odpuščanja in mi obljubite, da se boste poboljšali.«
Nato jc napeto gledal na moža, toda poslednji se ni ganil in ni dal glasu od sebe.
»Likar, ali ste slišali, kaj sem rekel? Odgovorite mi, ali me hočete prositi odpuščanja?«
Zopet je bilo vse tiho. Oba dijaka sta si obupno tiščala z robci usta, da so ne bi na ves glas zasmejala.
»Likar, ali ste gluhi? Ali nočete slušati dobrih učiteljevih nasvetov? Govorite, zaukazujem vam!«
Toda Likar se ni ganil iu ni sprego-
voril nobene besedice. Tedaj je postal profesor rdeč vsled jeze in je zagrmel nad brezčutnim učencem:
»Kaj? — Kljubovanje? — Kljubovanje? ... Likar, kljubovanja pa ne trpim! Lakomiseljnost rad odpustim mladim ljudem, a kljubovanja nikakor ne morem. Likar, če takoj ne odgovorite, bom predlagal pri konferenci za dvadnevni zapor — potem pa kljubujte!«
A Likar ni dal od sebe nobenega glasu. Tedaj pa jc postal profesor ves divji, šel nekaj korakov proti možu, nc da bi ga spoznal, in zakričal:
»Tele, klada, ali veste, kaj dolgu-jete svojemu učitelju? — Vstanite takoj ! — Če govorite s predstojnikom morate vstati, to zahteva uljudnost.«
Toda Likar se ni ganil. Profesor ni mogel spregovoriti, vsled razburjenja niti besedice in je vsled velike jeze divje tolkel z nogo ob tla. Ker pa so se tla tresla, jc izgubil mož ravnotežje in se prevrnil pod klop, da jc buča votlo za-donela vsled stika s parketom. Profesor se je močno prestrašil in vzkliknil: »O nebesa, dečko je bolan, onesvestil sc jc! Hitro. Skalar, tecite po vode; jaz grem po slugo; a vi, Vidic. ostanite tukaj!«
S temi besedami je hitro odcap-ljal skozi vrata. Zunaj na hodniku jc
racal mimo pravega Likarja, ki je iz
previdnosti prišel, da bi videl, kaj se bo zgodilo. Skril se je še pravočasno za velikim zabojem. Komaj je izginil profesor izpred njegovih oči, je tekel Likar v razred, kjer mu je tovariš hitro razložil dogodek. Nato je spravil moža pod klopi in se vsedel na svoje mesto. — V tem času sta žo pritekla profesor in šolski sluga; ko je prvi zagledal Likarja zopet ravno sedečega, se je razveselil:
»Likar, vam je boljše, kajne, da? — A kaj vam jo bilo? Ali ste že dalj časa bolni?«
»Ne, gospod profesor!« se je hlinil dijak. »A danes nisem jedel še ničesar gorkega. Tudi nisem vsled slabosti ničesar razumel, kar ste govorili.«
»Ubožec«, ga je pomiloval profesor. »Smilite se mi. Toda to bi morali prej
povedati!---Seveda preklicu jem
vse, kar sem prej govoril. — Sedaj pa pojdite z menoj, da vam preskrbim jedil. Pojdite!«
In res jc šel navihanec s profesorjem. Poslednji ga je peljal v stanovanje, kjer mu je stisnil v roko pet kron.
Dogodek je zbudil mnogo smeha med dijaki. A Likarja je profesorjeva dobrota tako ganila, da sc je pohoijšal in postal dober učenec — v zadoščenje profesorju.
Leberalna zmaga.
Zvečer enkat je blu te dni. Hladnu jc blu uzuni in mejčken je dež rusiu, tku de ni blu za ukul hodet in pu mest zjale za predajat; zaviu sm ja zatu kar naraunast h »Zlaturoge« u Gesposka ulea.
Ke sm not stopu, je blu use pouhn in kadil se je kokr u pekle, kedr morja iz fajhtnem drvem kurt. Na ta pe-ru hip nism mogu ubenga prou raz-ločt; use je migal pred učmi. Sele, ke sa se uči mejčken dima prvadle, sm čagledu u kot pr peč mojga prjalla
Makedonijo brez pomena, tudi se ona v tamošnji h razmerah ne more uresničiti. A za tukaj nisem do sedaj smatral to vprašanje za resno, dokler se ni sama vlada zanj zanimati začela. To dejstvo daje temu vprašanju precej drugo lice. Ne morem prerokovati, kako se do razvilo; sam pa ostanem pri mnenju, da unija med Bulgari nima bodočnosti.«
Tako govore oni rusofili, ki še vedno niso izgubili popolnoma vere v Rusijo. A takšni so redki. Večina njih že misli, da Rusija svojo dosedanje politike nasproti Bulgariji ne bo več iz-premenila. Njena politična načela so opredeljena: vojna se nc sme voditi, ker Rusija še ni na njo pripravljena, zaradi Bulgarije s t: Rusija ne bo izpostavljala, — to jo izjavil Sazonov pred balkansko vojno ter je ponovil med vojno in zatrjeval je isto ob skiepu miru v Bukareštu. Rusija se je ravnala strogo po tem načelu.
Kdor izmed Bulgarov še pri vsem tem v Rusijo veruje, hoče biti večji Rus, kakor je na primer sam Sazonov.
Vendar bi morali Bidgari razločevati med rusofilstvom in Slovan s t v o m. Ta dva pojma sta bila do sedaj mnogim Bulgarom identična; zato pa vidimo, da se odrekajo obenem z rusofilstvom tudi slovanstvu. Sprejemanje unije nikakor ne izključuje slo-vanofilstva! Koliko katoličanov je odličnih slovanofilov! Zato Bulgari ne smejo pasti iz enega ekstrema v drugega! Slovanska ideja se ne bo pokopala, ako bi se tudi eno ali drugo slovansko pleme ali kaka stranka začasno njej izneverila.
čudno se torej glasi, ako iz krogov novodobnih rusofobov prihaja sedaj predlog, naj se odstrani vse, kar spominja na slovansko; na primer »Slav-janska Beseda« naj se prekrsti; »Slav-jansko blagotvoriteljno družestvo« nui preneha; bulgarska društva, ki so v kaki slovanski zvezi, naj iz nje. 'zsto-pijo, kakor je že storilo društvo umetnikov, društvo »Junak«, akademično društvo »Balkan« itd.
To je jirenagljeno in nepremišljeno. Nadejati se je, da ostanejo taki slučaji osamljeni. A v bodoče je želeti, da se ravnajo Bulgari po primeru onih Siovanov, ki poleg zveze z Rimom goje simpatije tudi do svojih bratov po starem hrvatskem geslu: »Brat je mio, koje vjere bio, samo kad bratski postu pa«.
Kmetijske vesli.
Poljski inžener Klavdij Angermann je izdelal za kmetijski odsek poročilo, v katerem stavi nasvete, kako bi se kmetijstvo v naši državi pospeševalo s preskrbljevanjem cenejših umetnih gnojil.
Iz tega poročila podamo sledeče:
Pridelki v naši državi so slabši nego v drugih. Na 1 ha pridelamo pri nas pšenice 12 q, na Nemškem 18% q, v Belgiji 22 q, na Danskem 29 q. — Bži pridelamo pri nas na 1 ha 13% q, na Nemškem pa 17V2q. Temu ni vzrok boljša zemlja v drugih državah, ampak okoliščina, da tamkaj več umetnih gnojil uporabljajo.
Da se pa pri nas manj umetnih
gnojil rabi, je vzrok visoka cena umetnih gnojil. Pri nas je treba vsako umetno gnojilo za 35 do 80% dražje plačati. Vsled preslabega gnojenja do-naša pri nas 1 ha zemljišča okrog 130 K manj kakor na Nemškem.
Kalijeva sol. V Nemčiji porabijo primeroma 12 krat več kalijeve soli kakor pri nas. Razun v Kaluszu v Galiciji se nikjer v naši državi ne nahaja kalijeva sol. Toda zaloge kalijeve soli so v Kaluszu malenkostne. Dasi je deželni odbor gališki vso zadevo v roko vzel, vendar nikoli ni upati, da bi od tukaj naši kmetovalci dovolj kalijeve soli dobivati mogli. — V StraBfurtu na Nemškem so sicer velikanske zaloge. Toda tam ima država vse v rokah. In za Avstrijo so določene najdražje cenc. Ni pa treba, da bi bili v tem oziru ocl Nemčije odvisni. V Strafifurtu je nastala kalijeva sol v miocenski formaciji iz morske vode. Najprej je po iz-hlapenju vode kristalizovala kuhinjska soi; ob stobu solnega jedra so pa nastale plasti kalijeve soli iz tekočine, ki je še ostala ocl morske vode. Zato jc kalijeva sol povsod v zvezi s kuhinjsko soljo, V Vieliczki in v Bochniji na Gališkem imamo velikanske zaloge kuhinjske soli. Prav gotovo je tam ob robu jedra tudi kalijeva sol. Samo preiskovati je treba v okolici. Kopati bi se moralo zadosti globoko, pa bi prišli do zaloge kalijeve soli. In Strafi-furt bi imeli doma.
Superfosfat. Tovarne za superfos-fat so v kartelu. L. 1910. smo iz Nemčije dobili 6542 vagonov superfosfata. Da bi Nemčija nam ne narekovala cen za superfosfat, naj bi država napravila tovarno za izdelovanje superfosfata. Tovarna naj bi bila v kraju, kjer bi ne stala preveč vožnja superfosfatnih ka-menjev, ki se dobivajo večinoma iz severne Afrike, kjer bi se dobile tudi cene delavske moči. Predlagatelj priporoča, naj bi se v Galiciji napravila taka tovarna, ker je tam delavskih moči v izobilju.
Čilski soliter. Leto za letom se rabi več čilskega solitra. Iz čilske republike v Južni Ameriki se izvaža leto za letom do 250.000 vagonov tega dušična-tega gnojila. Dolga vožnja po morju silno podražuje to gnojilo. Bati se je pa tudi, da se bodo zaloge čilskega solitra bolj in bolj zmanjševale in sčasoma ponehale. Mogoče pa jc dušik dobivati iz zraka in ga vporabiti v kmetijstvu. Z elektriko je mogoče s pomočjo takoimenovane električne peči, ki se močno razgreje, iz apnenca in iz zraka dobivati dušičnato gnojilo ap-neni soliter, ki popolnoma nadomesti čilski soliter. Francozi so prvi začeli pridobivati s pomočjo elektrike dušičnato gnojilo. V Norvegiji, kjer je v velikih vodopadih (slapovih) neizmerno moči, je že mnogo električnih naprav, ki preskrbujejo kmetovalce s potrebnim dušičnatim gnojilom. Tudi v zahodnih Alpah na Nemškem so se take naprave že ustanovile. Nekaj takega je tudi pri nas mogoče. Saj imamo zlasti v planinskih deželah veliko vodnih moči.
Pokritje. Država bi dobila sredstev, da bi napravila take naprave oziroma tovarne, z osnovanjem mešanih zadrug. Za podjetje, ki obeta dobiček.
Katoliško gibanic med Bolgari m
SlOVflflSlVO.
(Izviren dopis.)
Sofija, 17. novembra.
Katoliško gibanje med Bulgari vedno napreduje. Do sedaj je bilo omejeno na prestolnico, a zanaprej se. ima v zmislu resolucije, sprejete na poslednjem zborovanju nacionalne zveze, razširiti tudi po provinciji — po mestih in vaseh. Do seclaj se jc zanimalo za unijo največ meščanstvo, zanaprej se naj pa vzbuja za to vprašanje bulgarsko ljudstvo sploh. A glavno vlogo mora prevzeti vlada in pravoslavna cerkev z eksarhom in škofi na čelu. Tako se glasi omenjena resolucija.
Med časopisjem je že od časov katastrofe »Večerna Pošta« priporočala unijo dan za dnevom. Včasih se je oglasil tudi »Dnevnik« in še kakšen pro-vincijalen list. Vse to pisanje pa ni vzbudilo posebnega zanimanja v Bulgariji. V Makedoniji so sicer poslušali besede, a manjkalo jim je vere v iste.
V bivših rusofilskih listih in v glasilih prejšnje vlade se je pa o uniji molčalo ali celo proti njej pisalo. V »Miru« je pred kratkim bivši bulgarski konzul v Solunu g. Šopov pisal obširneje o tem vprašanju. On pozna jako dobro narodnostne in veroizpoved-ne razmere v Makedoniji ter priznava, da je unija Bulgarom pod turško vlado znatno koristila, ker so unijati bili pod pokroviteljstvom katoliških vele-vlasti (Francije in Avstrije); a sedaj so se razmere spremenile in od kakšnega pokroviteljstva nimajo makedonski Bulgari ničesar pričakovati.
A kako je z unijo v kraljevini Bulgariji ?
O tem do sedaj merodajni krogi še niso izpregovorilL Šele včerajšnji »Mir« prinaša ,z debelimi črkami sledeče vrste:
»Njegova Eminencija katoliški nadškof Meni ni, ki se nahaja že nekaj dni v Sofiji, je obiskal včeraj — kakor priobčuje »Več. Pošta« — uredništvo tega lista in spodbujal urednike v njihovem delovanju za unijo z Rimom, rekši, da je med drugimi ministri posetil tudi ministrskega predsednika g. dr. Radoslavova ter da so vsi ministri prepričani o koristi unije, za katero se borijo nekateri časopisi in da ima unija važen političen pomen v sebi.«
To izjavo priobčuje »Mir« brez vsakega komentarja, kar je posebno pomenljivo sedaj pred izbori, ko vsaka stranka uporablja vsa sredstva, ki bi ji pomagala pridobiti večino. Ako misli vlada s tako izjavo ugoditi volilcem, tedaj je gotovo, da opozicija v agitaciji proti uniji ne upa najti uspeha, ako v tem važnem trenutku molči. »Oui tacet, consentire videtur.«
Pisatelj teh vrst je imel priliko precej potem, ko jc izšel »Mir« s to izjavo, govoriti z odličnim bulgarskim diplomatom, ki velja še vedno za rušo fila, in slišati njegovo mnenje o uniji. Ta je dejal: »Unija je sedaj za
gespuda ta pustga Slemška, ke je na kitara brenku, zraven se pa deru na use kriple:
Ud Urala du Triglava širla se u naša slava. Fuč je klerikalna banda, naša bo zdej vsa kumanda. Kokr uma mi žvižgal, tok ud zdej u vse plesal. Klerekalci sa ub tla, tralalila, hopsasa.
Zraven ta pustga Slemška je se-dou gespud dohtar Ribnkar in je čez jemau; ubraz se mu je pa tku svetu ud same dobre vole, kokr gespud dohtar Trillarju čeuli, ke je stavu pred nima in basiru. In žingal sa, da je blu vesele.
Kc sa izžiugal eneh dvanajst štrof, ke sa ble pa use glih, uglasu se je kar naenkat gespud dohtar Ribnkar:
»Ki sc pa drži Luigi Calco. dc ga ni nč več bliz. Dej se na mejčkn na stran pumaknt, de um vidu če ni pršou zdela, men se zdi, de je edn pršou« in udri-nu je gespuda dohtar Trillarja preč, de je lohka gledu du urat. »Luigi Calco ma imeuitn bas; ti sc pa dereš, de ni za nc-kamer;« je reku gespud dohtar Trillari. Tekat ' pa zagledu mene ke sm stavu na sr i uštarije in gledu, ki u še kašn stou za dubit, de se um usedu.
»Lej ga zjala! A misleš za nas kar pu Čez zglihat, ke nas tku ugleduješ, kokr de b bli tlela na prudej? Tlela h nam prsed, de nam uš pumagu pet. Sej ti maš tud dobr bas, sam tku na
douh na znaš putegnt, kokr naš prjatu Luigi Calco. Kar tlela k men nej d« — in udrinu je gespuda dohtar Trillarja preč in naredu men prostar zraven sebe. »Na, pa pij, de se t bo ježek udvezu, kokr men,« in naliu m je soj glaš du vrha in spit sm ga mogu kar u cnmu duške, tku de sa m souze stupile u uči.
»Kua pa mate dons tlela, de ste tku dobre vole? Al je ud kerga gud? prašu sm in pumulu spet gespude Ribnkari glaš, de m ga jc frišn naliu. »Tku dobro vole kokr ste dons, že douh nisem vidu nubenega leberalca.«
»Zmagal sma, Pepe; zmagal, prou na cel črt sma zmagal!«
»Ali ste se izkermo kej stepi?«
»Pr vulitvali sma zmagal ne pr le-pež. Pr deželnazborskeh vulitvah in tku sjajn sma zmagal, de sa klerekalci du frementa puražen in pubit. Še haus-majster u deželnem dvorcu u ud zdej zanaprej leberalc---«
»Kaj m na puveš. Pa prou pousod ste zmagal; a sa klerekalci res pousod skus padi?«
»Pousod! Ud Urala du Triglava širla se u naša slava« — začeu je spet pet ud konca, gespud ta pust Slcinšk je pa spet ubrau strune na kitar in začeu: plenka, plenk, plenka plenk, plen-pa plenk plenka plenk. In žiuja sa upil, de se je Turkumu gespudu dvakrat, pijača zaletela.
»Dejtena že jejnat in nekar zmeri
ena na gonte!« pusvaru sni gespuda Ribnkarja. »Mene že ušesa buleja ud
tega kričajna. Puvejte m raj, kuku je blu iz tem vulitvam, de ste zmagal!«
»Kuku naumen prašaš! Zmagal sma, pa je. Lde sa ja že kumi čakal, de priclema mi na krmil. Tu se je ja že naprej vedi. Če b mel še eneh pedeset kandidatu, pa b use spraul u deželn zbor. Al ki j h čma pa dubit.; sej sma mogl žc tku use pubrat, kar nam je pud roka pršlu.«
»No, zdej ute mel saj prložnast pu-kazat Idem, kuku znate vi gespudart«, sm reku in pumežiku.
»Sej uma tud pukazal!«
»Ker ga ute pa za deželnga glavarja naredi? Mate žc kerga na cuk?«
»O ja; rad b bli usi, al pr nas na u šlu tku. Mi uma ulekl slamce; ker u ta douga putegnu, tist. pa bo in nobedn clruh. Gespude dohtar Taučari se scer fržmaga, de sma tku sklenil, zatu ga pa dons ni nč sm na spregled. Pa jest na morm pumagat. Pr nas na u nč pru-tekcije, kelur u mou več sreča, tist pa bo.«
»Na kera plat ute pa ta nar preh začel dubrote clelet?«
»Ta nar preli uma skučil kmetom na pumuč, de jh uma iz tem še bi nase putegnil. Završcnca more bt u šternaj-steh dneh fertik! Kmeti morja dubit ena puštena luč in pa rnuč, de uja lohka use iz mašinam delal, ruke pa mal šparal. Čez usaka luža uma naredi nou must — zatu sma že naprusil Smule-tuga Jakata — de nam u šou mal na roka. Cest uma naredi tulk. de u cela dežela kar karirana iz nim. kokr angleške hlače. Vodovodi in druKa taka
se napravi zadruga na delnice. Država prevzame 55% delnic, banke pa 45%. Za državo založe banke potreben denar, proti temu, da same pod nadzorstvom državne oblasti vodijo podjetje in dobivajo obresti od denarja, založenega v podjetje. Kar pa pride na državo dobička, to porabi država za to, da prevzame od bank delnice, dokler no pridejo vse delnice v državno področje. Tem potom bi se poskrbelo, da bi dobili naši kmetovalci potrebnih gnojil za primerno ceno. Sedaj vsako leto do 130 milijonov kron Nemčiji plačamo za kmetijske pridelke. Lahko bi sami zadostno pridelali in potem bi ne bila naša trgovina z inozemstvom pasivna, kakor je sedaj.
Brez porta.
Dne 19. t. m. je zborovala v Komendi Slomškova podružnica za kamniški okraj. Udeležba je bila obilna, duhovščina častno zastopana. O kaki takozvani štifelpucariji ne duha ne sluha! V bratski ljubavi in slogi sedita duhovnik polog učitelja, nikakega zbada-nja, kar je pa na zborovanjih liberalnih »tovarišev« na dnevnem redu. Debata živahna, stvarna.
Velezanimiv je bil predlog g. Kornelija Igliča, šol. voditelja pri Sv. Trojici nad Dobom. Izvajal je približno tako-lc:
S 1. drž. zak. o ljudskih šolah pravi, da je otroke nravno-versko vzgajati itd., cla bodo kdaj vrli ljudje in državljani. Učiteljem je stroga dolžnost (glej Heinzovo Zbirko šol. zakonov min. ukaz št. 16), da varujejo učence pred branjem knjig in knjižic, katere bi mogle žaliti spoštovanje pred vero. Domače berilo je za razširjanje značaja velikega pomena. Deželnemu šolskemu svetu je od učn. ministrstva naročeno, naj proti učiteljem, ki bi zanemarjali to dolžnost, takoj z neprizanesljivo strogostjo postopajo.
Kako jo ubraniti, da se ne razširjajo nalezljive bolezni med šolsko mladino, nam razglas c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 16. septembra 1885. 1. št. 1520 in še nebroj drugih razglasov vse natančno predpisuje. A o tem, kako se ubraniti, da bi se ne razširjale še bolj nevarne, nemoralne nalezljive bolezni med šolsko mladino? Učitelji smo dolžni brez odloga naznanjati tudi pričetek nemoralnih »otrovnih«, nalezljivih bolezni med šolsko mladino in poskrbeti za neobhodno potrebna »razkužila«.
V zadnjem Času pa se zelo širi med ljudstvom in tudi že med šolsko mladino ostudna, v najnižjem barabskem tonu pisana, do kraja nemoralna knji-žura »Vodiška Johanca«. Ta knjižura ima očitno, jasno tendenco, da izpod-kopljc temelje veri in morali, vzame ugled gg. katehetom in krščanskim učiteljem v šoli, j>ogubi mladino.
Nam iičiteljem se strogo zapovedu« jc: Vzgajaj nravno-versko. Ali se more hladnokrvno pripuščati, da se širijo med ljudstvom in nedolžno mladino nemoteno, na drobno in debelo take glede vzgoje zelo pogubonosne in vse obsodbe vredne knjižure!
Predlagam: Odbor naj se obrne na
ruputija, uja pršli tud prec na vrsta. Ta nar bi s uma pa železnee h src uzel. Predn u en let puteku, more u usaka vas vozet en pusebn šnelcuk. Iz ena beseda: use uma sturl, sam de uma klerekalce blameral.«
»Kua uja pa Iblančani reki. če ute vs gnar za kmete sfrečkal?«
»Kua Iblančani! Iblančani sa tku naumen, de uja iz nam držal, če b jm čeulc pubral iz nog, al jm pa pulena na grbah sekal in drubil.«
»Ja, pa use te dubrote. ke jh ute kmetom skazal, uja kuštale gnar, a ne?«
»Prou nč; mi uma že use tku fifik naredi, de na u nubeneh strošku. Znat se moro, veš Pepe!«
»Jest pa na morm zapupast, men kar noče j t u glava, de b sc mogl use tu nardet brez strošku. Povej m no, kuku ute tu v n spelal!«
»Z jezikam, Pepe, use z jezikam!« m je zašepetou na ušesa gespud Ribnkar. gespud ta pust Slomšek je pa spet udaru na kitara in tku salamejnsk za-kriču »Ud Urala du Triglava«, de sem kar udskoču in se — zbudu tist tre-nutk zraven pojstle na tleh.
»A tku; tok tu ni res, de b leberalci zmagal pr vulitvah za. deželn zbor; tu se je men sam sajnal«, premšlvou sm sam pr seb, ke sem se puberu s tal in lezu nazaj u pojstla pucl udeja. No, Buh ve, če se leberalcem tud kerkat sajna ud zmage? Mende ne. Kej tacga se more sainat sam
[ Boltatumu Pepet lz Kudelaga
pristojna mesta z nujno prošnjo, naj se vpoštcvajo sledeče želje:
Učiteljstvu brez razlike političnega prepričanja, kakor tudi čč. gg. katohe-tom naj se nemudoma strogo zapove, da prav takoj najstrožje nastopijo v šoli proti prebiranju oziroma širjenju te ostudne knjižure.
Najboljše bi bilo, ko bi oblast prepovedala Učiteljski tiskarni v Ljubljani vsako nadaljno razpečavanje bodisi na debelo ali na drobno te ostudne, vero in moralo skrajno žaleče peklenske knjižure.
Obstoječa zaloga te nesramne brošure bi se morala konfiscirati. Učiteljska tiskarna zasluži za dosedanje razpečavanje te knjižure občutno kazen, še bolje in umestneje bi pa bilo, to tiskamo radi razširjanja nemoralnega tiska kratkomalo zatvoriti.
Ta slovesen protest so vsi navzoči Častiti zborovalci navdušeno odobravali in želeli, da se te izborne, nujne času primerne resolucije objavijo in nemudoma predlože na višje, merodajno mesto.
Kdo ie inženir Tsciiermak?
Inženir Milan p 1. Š u k 1 j e je v »S lov en. Narodu« kaj bistroumno dokazal, da sploh ne eksistira inženir Jožef T s c h e r m a k, ki jc priobčil v strokovni reviji »Rundschau fur Technik und YVirtschaft>< dipl. ing. Alfreda Birka, c. kr. profesorja na nemški tehnični visoki šoli v Pragi, znanstveno oceno o izrabi vodnih sil na Kranjskem, temveč da se je dotična razprava rodila v Ljubljani in da sta torej avtorja imenovanih Člankov dr. Lampe in ing. D. Ser-nec.
Za »Slovenskim Narodom« so seseda s »famoznim Tschermakom« pri-eapljali vsi drugi liberalni listi in liberalni poslanci (na primer dr. Novak in »elektrotehniški strokovnjak« Ribni-kar) so se blamirali celo v deželnem zboru.
Avtor teh člankov ni namreč niti deželni odbornik dr. Evgen Lampe niti ravnatelj deželnih električnih central inž. Dušan S e r n e c, kar ne-po bitno sledi iz naslednjega pisma, s katerim se je p r o f. B i r k obrnil do deželnega odbornika di\ Lampeta za situacijski načrt vodnih zgradb ob Završnici in ki se glasi v slovenskem prevodu doslovno tako-le:
Prag a, 6. marca 1913.
II. okr. Smetanova ulica 24.-III.
Preblagorodni
gospod clr. Lampe, referent v deželnem odboru kranjskem
v Ljubljani.
Velespoštovani gospod!
Od strokovnjaške strani sem prejel veleinteresantno razpravo o izrabi vodnih sil na Kranjskem, da jo objavim v svoji reviji »Rundschau fur Technik und Wirtschaft«. Pisatelj podaje ob roki uradnih publikacij in drugih, širši javnosti nedostopnih razlag, sliko dosedanjega stanja vodne izrabe na Kranjskem, ki bi jo mogli tudi morda glede njene načelne uredbe v drugih kronovinah posneti. Od slik manjka situacijski načrt vodnih zgradb ob Završnici; avtor nam priporoča, da sc direktno do Vas obrnem s prošnjo, da mi pošljete situacij-si načrt te naprave, da morem dati po njem narediti skico. Pripominjam še, da hočem z objavo razprave pričeti v 6. zvezku »Rundschau«. (Izide dne 22. marca.)
Z odličnim spoštovanjem uredništvo »Rundschau fur Technik u.
Wirtschaft« prof. Alfred Birk m. p. c. kr. nemška tehniška visoka šola.
Če bi bil avtor dotične razprave deželni odbornik dr. Lampe ali pa ravnatelj deželnih električnih central i n ž. S e r n e c, bi ne bilo treba ne enemu, ne drugemu priporočati u r e d n i-5 t v u navedene st rokovne revije, naj se obrne do dr. L a m p e ta za situacijski načrt, bi oba imela bližjo pot do tega načrta, nego ono preko Prage.
Kdo se torej skriva pod psevdonimom inž. Jožefa Tschermaka?
Na to vprašanje nam bo po teh pojasnilih morda točneje odgovoril bistroumni in resnicoljubni inž. Milan pl. Šuklje?
Jeseniške novice.
j Volilci! Vsi na shod, ki sc vrši jutri v nedeljo ob pol 4. uri popoldne v Delavskem Domu na Savi! Govorita na&a dcžclnozborska kandidata gg. vitez Pogačnik in Janez Piber. Nobenega našega moža in fanta naj ne manjka
na pomembnem shodu! Volilci, agiti-rajte za polno udeležbo!
j Čujte, klerikalci! Jeseniški liberalni strah vstaja. V »Narodu« pišejo: »Mi bodemo s klerikalci temeljito obračunali, in sicer ravno pri sedanjih deželnozborskih volitvah.« Torej ravno sedajle, dne 1. in 9. decembra, bo velika liberalna rajtenga! Ta je pa hujši, kot »kmečki strah« v zgornještajerskih planinah. Gorenjski strah je zdaj — Trebušnik! Tega bodo vsi volili. Zato, ker jim bo popravil mostove, cla se pod njegovo težo ne bodo podirali. Koder bo hodil Trebušnik, tam bo pot za liberalce varna. Zakaj bodo še volili Trebušnika — svojega prijatelja? Zato
—	tako pišejo v »Narodu«, — ker je sedanji deželni odbor naložil davek na pivo in žganje!« Trebušnik gotovo ne bo nakladal davka na pijačo, ker se je pred ministrom pohvalil, da spije 52 ferkeljcov vina na dan! Zakaj še Trebušnika? Zato — povzamemo po »Narodu«, — ker je deželni odbor dal preveč denarja za ZavrŠnico! Trebušnik bi preskrbe! cenejšo vodo, da bi gnala elektriko in še »mlinske kamne tri«.
—	Kar milo se nam stori pri srcu, ko našima kandidatoma liberalci ob koncu svojega gromenja dajejo tako srč-kan svet: »Svetujemo vama, da gresta v pokoj!« Ako se torej liberalcev ne usmilita in ne gresta sama v pokoj, jih liberalci ne bodo spravili, in ne bo jih osrečeval Trebušnik z mostovi kot »ka-menkost« in nc z dobro pijačo in ne s ceneno elektriko in — vodo No, pa če Trebušnik ne bo mogel napeljati vode, pa naj napelje vsaj pamet liberalcem in — sebi!
j Liberalna nevednost. Naši prismojeni liberalci zopet pišejo v »Narodu«: »Deželni odbor je imel zadnja leta za marsikaj odprte roke, a za nas prav nič, dobili nismo niti vinarja.« S tem liberalci priznavajo, da je imel deželni odbor zadnja leta odprte roke, torej odkar je v rokah S. L. S., poprej, ko je bil liberalen, sploh ni mel odprtih rok. Lepo spričevalo! — In, ali res nismo dobili ničesar? Ako bi leni liberalci vzoli v roke knjižico »Poročilo kranjskega deželnega odbora«, pa bi tam videli, da je dal deželni odbor jeseniški občini za zgradbo poti od Delavskega Doma do državne ceste 3050 K, za preložitev državne ceste na Jesenicah je zagotovil 15,325 K dežtelne podpore, nad 400 K podpore za napravo mostu v Planini, dve leti povrsti je že dal okrog 1000 K kot premijo za rejo telet; planine bi bilo na njegovo in našega kandidata Pibra že urejene, ko bi liberalci ne vtikali vmes svojih neumnih rok; drogove za električni daljnovod iz Završnice je deželni odbor pokupil na Jesenicah; elektrarna bo Jeseničanom prinesla neizmernih koristi itd. Jeseniška občina je torej od našega deželnega odbora že mnogo dobila in bo šc dobila. Liberalci tega ne razumejo, zato ker ta denar ni padel naravnost njim v nenasitne žepe; zato vpijejo, da. niso dobili niti vinarja. Mi pa vemo, da je imel deželni odbor zadnja leta odprte roke tucli za Jesenice, ki niso dobile le vinarjev, ampak sto-take in tisočake! Zato bomo pa tudi volili le tiste kandidate, ki priznavajo načela S. L. S. Naša kandidata sta vitez Pogačnik in Janez Piber. Liberalci pa naj le imajo svoje Trebušnike!
j Deveta obletnica je bila v torek, 18. t. m. po 18 letnem mladeniču F ran-c e t u R e s m a n , ki ga je na lovu ustrelil sin dr. Tavčarja. Desetič se je torej Resmanovi družini odprla globoka srčna rana, da je moral nadebudni mladenič na tak način loči v grob. S sinom pa globoko v grobu leže tudi obljube, ki jih je svojčas dajal dr. Tavčar nesrečni in potrti rodbini. Iz grobov kličejo te obljube po izpolnitvi! šestkrat je bila v devetih letih užaljena mati Resmanova v Ljubljani v hiši dr. Tavčarja, da bi odrešila iz groba te obljube, ki naj bi se jih usmililo vsaj usmiljeno srce gospe clr. Tavčarjeve. Pa gospa so bili vselej »bolni« in niso mogli sprejeti obiskovalke. Precl dobrimi štirinajstimi dnevi pa so bili gospa po nesreči zdravi in so dali Resmanovi materi 3 K (beri in reci: tri krone avstrijske kronske veljave)! To je kos Martinovega plašča za Martinovo nedeljo, katerega pa jc oče Res-raan hvaležno vrnil bolehni gospej clr. Tavčarjevi! Liberalne obljube pa bodo še nadalje ležale v grobu in mirno pričakovale — odrešenja. Ako se jih med letom ne spomnita dr. Tavčar in milostljiva, pa se jih bomo zopet mi spomnili ob deseti obletnici!
j NesreCna smrtna kosa. Tekom desetih dni jc na Jesenicah tri moške zadela srčna kap, da so nagloma in neprevideni umrli. Eden je bil posestnik in priden delavec, dva sta ga pa rada nekoliko pila in ju je tlldi smrt zalotila v oštariji!
j Socialnodemokraški kandidat za
deželni zbor je neki Pintar, železniški čuvaj v Kranjski gori. Ta pa gotovo skozi pride!
j Reklama. Pri Hauptmanu na Jesenicah veliki plakati na oknih naznanjajo, da prodaja telečjo kri ocl 56 litrov naprej brez daca, liberalno pamet pa samo v »fingratih«. Poslednje bo kmalu zmanjkalo, ker je pri Hauptmanu ni veliko v zalogi. Liberalci, po-žurite se, da si ohranite spomin na vo-diško Johanco in njenega vrednega tovariša Hauptmana!
Idrijske novice.
i Se pritožujejo, ker se jim je ustreglo. »Zarja« se huduje nad rudniško našo šolo, češ, da že v I. in II. razredu muči otroke z nemščino. »Ubogi otroci, koliko nepotrebnega balasta morajo prenašati že v nežni mladosti!« — Pri »Zarji« opažamo, da piše idrijske novice mož, ki ne pozna našega razvoja, osobito ne svojo stranke, starejši člani pa pozabijo ali se ne upajo ga natanko poučiti, zato se večkrat zaleti. Tako tucli sedaj. C. kr. rudniška direkcija je res priporočila učiteljstvu, naj mimogrede že v prvih razredih pove mladini kako nemško besedo, da se jezik privadi in spomin obogati. Kdo jo je pa k temu napotil? Nihče drugi kakor socialni demokrati. Pred leti so šli v grad in zabavljali čez rudniško šolo, da sc premalo nemščina uči in izstopivši učenci ne razumejo dovolj nemškega jezika. Tirjali so od direkcije, naj ustanovi za delavske otroke poseben privatni tečaj za pouk v nemščini in naj nakloni 100 kron re-muneracije za učno moč. Bili so uslišani. Tečaj se je res otvoril in učna moč preskrbela — žena Antona Kristana, onega, ki sedaj turško vero uči v Ljubljani svojega sina. Pa kmalu je gospa Ružena obupala nad svojo nadebudno mladino. Ne bomo preiskovali, ali je bil materijal tako slab, ali še sla-bejša učiteljska moč, le dejstvo kon-statiramo: tečaj za nemščino je kmalu prenehal, in vsa naprava, s tolikim pompom vprizorjena, je šla v franže. To je menda g. dopisnik pozabil ali ga še niso informirali, drugače bi ne bla-miral svoje stranke. Če se sedaj že v I. razredu sliši kaka nemška beseda, bi morali biti ravno rdeči sodrugi hvaležni, ker potem ne bo treba nobenega privatnega pouka in ne bo se več primeril slučaj, kakor njega dni, ko je šel soclrug na sestanek v mesto in tam poslušal nemškega govornika. Domu pri-šedšega so tovariši izpraševali, kako je bilo. »Imenitno je ta govornik govoril, vse drugače kakor kateri teh, ki v Idriji nastopajo.« — »Kaj pa je govoril takega?« — »O, ko bi ga bil razumel, bi bil moral kar jokati.«
Tržiške novice.
t Ponočni vlak, ki ga je dosegel dosedanji naš poslanec dr. Gregorič in ki je vozil do srede septembra, bo vozil tudi prihodnje leto v istih mesecih. Tako je obljubilo železniško ministrstvo komerčnemu svetniku Povšetu, ki je na prošnjo gospoda dr. Gregoriča posredoval v tej zadevi pri ministru.
t C. kr. deželni šolski svet je v svoji seji potrdil sklep deželnega odbora, ki dovoljuje ustanovitev osemrazredni-ce v Tržiču, in sicer prvih šest razredov naj bi bilo mešanih, seclmi in osmi pa po spolu ločena.
t Vpisovanje v Jugoslovansko zvezo je vsak torek po predavanju.
t Nesreča. V Dolini malo naprej od Dolžanovega mostu, tam kjer se odcepi stara cesta, bi se bila dne 19. t. m. skoro pripetila velika nesreča. Popravljali so stari most, kar se vse skupaj podere in dva od navzočih zdrkneta proti vodi, kojih eden — Urban Za-plotnik, podomače Palovčan — je precej ranjen na obrazu, drugi je k sreči le malo ranjen.
t Zabaven večer priredi društvo sv. Jožefa zopet jutri, dne 23. t. m., ob osmih v gornji dvorani. Na sporedu je smešen prizor »Kmet in avtomat«, igrica »Čašica kave«, petje in prosta zabava. Vstopnine ni nobene, a vstop je dovoljen izključno le članom in članicam društva.
t Dnevno zavetišče za otroke se otvori v kratkem. Župna cerkev jc kupila s pomočjo Vincencijeve družbe hišo »na Skali« in jo primerno uredila. Blagoslov hiše bo v nedeljo popoldne po krščanskem nauku. Dnevno zavetišče bodo vodile sestre križarke, ki se prihodnje dni naselijo v Tržiču. S tem bo storjen veli/, korak v pomoč tovarniškemu delavstvu.
Mie ie vžisaiice: 0 ftcnst nMn!
Po svetu.
Grof Karoly skočil z drvečega brzovlaka. Dne 19. t. m. zvečer sta se pripeljala na Dunaj voditelja ogrske opozicije grofa Andrassy in Appony. Sopotniki, ki so v Pešti videli v njunem spremstvu stopiti v isti brzovlak tucli grofa Mihaela Karolyja, so se silno Čudili, da le-ta ni dospel na Dunaj. Še splošnejša je pa postala pozornost, ko se je zvedelo, kaj se je na potu zgodilo .Grof Andrassy jo povedal to-le: V trenotku, ko so vsi trije z grofom Karolyjem v Pešti stopili v brzovlak, in je le-ta odvozil s kolodvora, so dobili neko velevažno obvestilo, ki je brezpogojno zahtevalo navzočnost enega izmed njih v Pešti. Ko so se posvetovali, je brzovlak vozil proti postaji Ra-kos-Palota, kjer se pa brzovlak navadno ne ustavlja. Grof Karoly je stopil iz kupej a in šel k vratom na koncu hodnika. Ondi je slučajno bil sprevodnik in Karoly ga vpraša, če se bo vlak ustavil na Rakos-Paloti. Ko jc konduk-ter zanikal, je Karoly bliskovito hitro odprl vrata in skočil z vlaka. Storil je to tako hitro, cla ga nihče ni mogel zadržati. Ker se je navzočim zdelo, da je grof pri skoku padel in menda prišel pod kolesa, je navzoči urednik »Az Esta« clr. L. Halasz skočil k napravi za silo in povzročil, da se je brzovlak ustavil, šli so iskat Karolyja, a niso našli nobene sledi za njim. Nato se je brzovlak odpeljal dalje. V Neuh&uslu je dobil grof Anclrassy prvo Karolyjevo brzojavko, v kateri naznanja, da se mu ni nič hudega zgodilo. Na Dunaju je pa grof Andrassy dobil od grofa Karo-lyja telefonično poročilo, da je dotična stvar urejena.
Tragičen konec Stefansonove eks* pedicije. Poroča se iz Newyorka, da je postala arktična ekspedicija angleškega raziskovalca Stefansona žrtev strašnega viharja. Zadnjikrat so videli eks-pedicijo koncem maja v bližini Flax-mannovega otoka v Beringovem prelivu. Ocl teclaj ni o Stefansonu nobene sledi. — Stefanson je krenil aprila tega leta iz Angleške proti Newyorku, kjer se je vkrcal na parnik »Karlux« ter od-plul proti angleški Kolumbiji, da bi dosegel eventuelno 141. meridijan. Sedaj poročajo, da je vihar uničil celo ekspedicijo.
Policaj kot junaški tenor. V Pater* sonu v Ameriki so izsledili med nolicij-skimi stražniki izbornega tenorista Edvarda Mi Namara, ki ima krasen glas. Preskrbeli so mu priliko, da se izvežba za opero in policaj je seveda zadovoljno pustil svojo malo umetniško službo. Postal je marljiv dijak v glasbenem oddelku univerze Ann Arbor in preroku« jejo mu sijajno bodočnost.
Sumljive čaše. Nedavno temu je imel predsednik Združenih držav Wil-son za gosta nekega znanega nemškega gospoda. Ker pa si Amerikanec ne more predstavljati Nemca brez gotove količine piva, je hotel prirediti visokemu gostu posebno veselje ter mu je priredil večerjo s pivom, oziroma tako-zvani pivni »večer. V zadnjem trenutku pa, so opazili, da v Beli hiši nimajo primernih čaš za pivo. Poslali so torej v bližnjo gostilno Gerstenbergovo na posodo prosit. Seveda je gostilničar drage volje postregel s čašami in vse je bilo v redu. Nemškemu gostu je pivo izredno dobro teknilo, toda na zadnje je pokazal Wilsonu, v zadregi sicer, a vendar le dno čaše, iz katere je pil. Tam se je čitalo v velikih črkah: »Ukradeno pri Gerstenbergu«. — Gerstenbergu je namreč večkrat »zmanjkalo« čaš in si je kot Amerikanec skušal pomagati na gornji način. Wilson je gostu stvar pojasnil.
Gospodična Wilson ne pozna vraž. Gospodična Wilson, hči predsednika Združenih držav, je 13. nevesta, ki se poroči v Beli hiši. Poroka se bo vršila 13. prihodnjega meseca. Te dni je sprejela povabilo k neki pojedini pod pogojem, da ne bo povabljenih več gostov kakor 13. Dvorano je razsvetljevalo 13 svetilk in streglo je 13 streža-jev. Tucli oče VVilson smatra število 13 za srečno. Predsedništvo je prevzel leta 1913. Tudi v prejšnjem življenju mu je številka 13 prinašala mnogo sreče.
Tango. Moderna družba se dolgočasi in zato rabi vedno novih sredstev, da lahko razburi svoje uničene živce. Sedaj so se ^moderni« lotili tudi »modernih« plesov, kakršnih se v dobrih krogih, ki še kaj drže na oliko in nravnost, ne trpi. Med tc plese spada tudi takozvani tango, ki so ga prenesli iz Argentinijc, kjer je priljubljen ples kravjih pastirjev. Kako lep ples mora biti to, je razvidno že iz tega, da je »Dan« pisal, da je podoben plesom dunajskih »plrt-tenbruderjev«. Sedaj se tudi poroča, da je nemški cesar Viljem II. izdal sledeči :a-binetni ukaz na nemški častniški zbor: Gospodje armade in mornaric« se s tem naprošajo, naj ne plešejo v uniformi plesa
tango, bodisi One Step in Tiw Step ter naj se izognejo družbam, kjer se taki plesi goje. Prestopki zoper določbe odloka se kaznujejo z odpustom iz službe.« Izve se, da je tudi v »Narodnem Domu« v Ljubljani nek plesni učitelj učil ljubljansko napredno inteligenco ta ples amerikanskih divjakov. To je res žalostno, da se takih nemoralnih perverznosti, ki bi jih morali prepustiti izkvarjenim Francozom in Nemcem po velikih mestih, hočejo oprijemati Slovani, ki so sicer na slovesu, da so moralno najzdravejši narod na svetu. Tudi Čehi ta ogavni ples sirovih čilenskih in argentinskih govejih pastirjev odklanjajo. Mi napredno inteligenco v Ljubljani vendarle šc vedno toliko ccnimo, da mislimo, da tango vendarle zanjo ni primeren. Drugačne pojme imata o naših naprednih damah in gospodih seveda »Dan« in »Narod«.
Dnevne novice.
+ Seja izvršilnega odbora S. L. S.
je v ponedeljek, dne 24. t. m., ob 4. uri popoldne v posvetovalnici K. T. D. Katoliška tiskarna, I. nadstropje.
+ Volilni shod S. L. S. v šmarijafa.
,V nedeljo, dne 23. t. m., ob 3. uri popoldne bo v Šmarijah na dvorišču župni-šča volilni shod S. L. S. za župnije Šmarije, Kopanj, Lipoglav, Polica, Šont Jurje in Žalina; govoril bo deželni glavar clr. Ivan Šusteršič.
-j- Nenadna izpremeinba v uredništvu »Slov. Naroda« in »Slovenskega Doma«. »Slov. Narod« in »Slovenski Dom« sta celo leto kar besnela v laganju zoper kranjski deželni odbor. Izmišljevali so si dogodke, številke, imena, zavijali resnico, podtikali deželnim odbornikom S. L. S. vse mogoče lumpa-rije, z eno besedo ti dve glasili narodno-napredne stranke sta dosegli letos rekord v laganju. Dolgo časa ic deželni todbor molčal, ko je pa mera prekipela, jc deželni odbor dal uradno pregledati vse članke in notice v teh listih v sedanjem času, konstatirati njihove laži in je poslal tem listom uradne popravke po 8 14. tisk. zak. Liberalci so sc pa tako ustrašili uradno konstatirane res-nice, da je nastala v Narodni tiskarni strahovita panika. Za laganje so imeli celo leto dovolj poguma, da bi pa laži popravili, proti temu so se uprli vsi liberalni poštenjaki. Da deželni odbor nc bi mogel izsiliti priobčenja uradnih popravkov, jc moral prevzeti odgovorno uredništvo državni poslanec dr. Ravnih ar. Libcralci upajo, da bo imuniteta dr. Ravniharja pomagala, da njihove, laži ne pridejo na dan. Pa ta up je prazen — našla sc bodo pota, da bodo morali liberalni listi, vsako laž, ki so jo prinesli zoper deželni odbor sami popraviti. Kako pridejo pošteni listi S. L. S. do tega, da morajo svoje predale polniti neprenehoma z zavračanjem liberalnih laži. Liberalca je treba prijeti za jezik in mu njegovo laž šc gorko potisniti nazaj v goltanec, da sc sam ž njo davi.
+ Da se izogne »Slovenski Narod« fivoji postavni dolžnosti, objaviti uradno popravke deželnega odbora, si jc izposodil poslansko imuniteto dr. Ravniharja — k i s o -daj osebno krije vse lopovščine, vso laži i n obrekovanja i m c n o v a n e g a lis t, a. Od včerajšnjega dne dalje je tedaj omenjeni gospod osebno odgovoren za vsako lumparijo v »Slovenskem Narodu«. .Te pa tudi odgovoren t u d i š e z a p r c d-idoče lopovščine, kajti prevzel jc ta poštenjak odgovorno uredništvo ravno tisto minuto, ko je bil »Slovenski Narod« po zakonu prisiljen, objavili uradne popravke dežel, odbora, tičoče se nesramnih, nad vse podlih laži, katere jo nakopičil ta list zoper deželno upravo. Dr. Ravnihar se v neki »izjavi« v »S lovenskem N a-rodu« izgovarja na poslanca Gosti n č a r j a, Češ, ta je tucli odgovorni urednik »Slovenca« in ga krije s svojo imuniteto. Pri tem pa g. Ravnihar namenoma prikriva, cla smo se mi morali zateči do poslanske imunitete samo zato, da naš list lahko resnico piše — dr. Vladimir Ravnihar pa jfi dal svojo imuniteto zato, da »Slovenski Narod« lahko nemoteno laže in obre-kuje. - To jc sramota za ljubljanske volilce, ki so clr. Ravniharja volili...
-h Don Kišot — odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«. Odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda« je prevzel z včerajšnjim dnem clr. Vladimir Ravnihar, ljubljanski državni poslanec. Vsem so pa gotovo v spominu šc časi, ko je bil dr. Ravnihar velik nasprotnik »Slovenskega Naroda«, tako velik, da je načeloval konzorciju, ki jc Izdajal list »Nova Dobu«, čegar tendenca jc bila naperjena proti kranjski liberalni stranki in proti pisavi dr. Tavčarjevega »Slovenskega Naroda«. Ta-
krat je bil dr. Ravnihar tako navdušen in prepričan nasprotnik kranjske liberalne stranke, da je celo kandidiral proti njej v Ljubljani. Bilo je to tiste čase, ko je imenoval »Slovenski Narod« protiliberalncga kandidata dr. Ravniharja »Don Kišota«, in ravno tiste čase so liberalci slikali Sokola dr. Ravniharja s frankfurtarico v roki. No, časi se izpreminjajo in danes je postal clr. Ravnihar odgovoren za pisavo »Slovenskega Naroda« in »Slovenskega Doma«. S svojo poslansko imuniteto hoče ščititi vse laži in lopovščino »Slovenskega Naroda«. »Slovenski Narod« je bil ves ogorčen, ko je prevzel odgovorno uredništvo »Slovenca« državni poslanec Gostinčar. Takrat je pisal »Narod«: »Mi nc potrebujemo nobene poslanske imunitete za naš list — kar pišemo, to smo vsak čas pripravljeni dokazati«. (»Narod« dne 22. oktobra 1913.) —Sedaj pa, ko je dr. Ravnihar prevzel odgovorno uredništvo »Slovenskega Naroda«, liberalci niso več pripravljeni dokazati svojih laži. Postalo jim je prevroče. Vse to, kar je pisal »Slovenski Narod« o Gostinčarju, ki je iz vse drugih vzrokov prevzel odgovorno uredništvo »Slovenca«, kot dr. Ravnihar ono »Slovenskega Naroda«, se prilaga edino na »Slovenski Narod« in dr. Ravniharja. Kakršni so liberalci sami, tako so pisali o drugih. Liberalna stranka ima pa. sedaj kot odgovornega urednika svojih listov — Don Kišota, katerega je za. takega sama v »Narodu« proglasila.
-h Liberalne laži. Liberalci so sedaj vrgli na deželo cele vagone popirja, potiskanega z najnesramnejšimi lažmi zoper S. L. S. in njene člane. Opozarjamo naše somišljenike na dvoje. Prvič, cla utegene takega popirja še dosti priti. Popil-je potrpežljiv, laži se lahko natisne kolikor sc hoče. Popir jih m o r a vse prenesti. Naj bodo tedaj pripravljeni na še večji naval lažij, naj pa tudi skrbe za to cla bo vsakdo zvedel, da liberalci zmeraj lažejo. Sicer je pa prav, cla liberalci očitno kažejo svojo lažnjivo, lopovsko naravo. Po njihovem skrajno lopovskem popir ju jih sedaj vsak pozna in lahko sodi. Drugo, na kar opozarjamo je, da se pregreši zoper kazenski zakon, kdor razširja ta popir. Naj torej naši somišljeniki dobro pazijo, kdo ta popir razširja in ga takoj naznanijo tajništvu S. L. S,, da dotičnega tiča naznani na pristojnem mestu.
■r Socialni demokratje o liberalni stranki. Novemberska številka »Naši Zapiski« imenuje liberalce »klaverno, breznačelno in brezprogramno stranko«. Kljub temu smo prepričani, da bodo socialni demokratje pri predstoje-čih volitvah na vsi črti podpirali to »klavernost. in breznačelnost«.
Zapravljeni milijoni. Po liberalnih listih beremo dan za dnem o bogu Pobasaju, o slabem gospodarstvu itd. Ravno tc dni pošilja »Glavna« 10% upnikom od hranilnih vlog. To jc 10 goldinarjev od sto vloženih. To povejte ljudem, kako so ilberalci gospodarili. Kjerkoli nastopi Ribnikar, naj dobi povsod odgovor, če govori o zapravljenih milijonih: Kje so milijoni »Glavne«?
-f- Kako se godi liberalnemu kandidatu. Iz novomeške okolice sc nam piše: Neodvisni kandidat profesor Škrlj, ki so ga postavili Pire in »neodvisni« kmetje prav po geslu: Kmet kmeta! se ponuja danzadnevom krog Novega mesta. Godi sc mu pa slabo. V večini krajev mu gostilničarji sploh niso dali prostorov, ampak so mu rekli, da bodo pač postregli profesorju Škrlju, če bo hotel dati za pijačo, ne pa kandidatu Škrlju. Tako se mu jc zgodilo v Mirni peči, v Št. Petru, v Brusnicah in drugod. L1 smilila sta se ga pa n. pr. Ignacij Sitar na Toplicah in Janez Vintar v Straži. Kmečki možje vedo že sami, koliko jc ura odbila temu kandidatu in tako jo jc n. pr. slabo skubil Podgoro. Prišel je k Ambrožiču in poslal gospodinjo po vasi, može vkup klicat. Ko jih je bilo vkup za eno omizje, je začel razkladati svojo modrost in izdal celo skrivnost, da »Naroda« nikdar nc bere. Ko pa konča, sc vname mecl Škerljem in kmečkim možem K. zanimiv dvogovor. K.: Kdo pa ste pravzaprav? Saj sc šc predstavili niste! Škerlj: Profesor Škcrlj iz Got-ne vasi. Kateri stranki pa pripadate? Ali ste pristaš Slov. Ljudske Stranke? Škerlj: Nc! K.: Potem ste pa liberaicc! š.: Tudi nc, sem neodvisen. K.: To jc pa nemogoče, ker dandanes vsak pameten človek pripada kateri stranki. Kako pa sodite o veri in duhovščini? S.: Vera jc potrebna in duhovnike spoštujem. Samo naj sc držijo cerkve in puste politiko. K.: Kako ste rekli? Kaj ste vi? Š.: Profesor. K.: Zakaj se pa vi nc držite šole in ne pustite politike? Pri tem izpraševanju jc postalo kandidatu tako vroče, da jc pobral klobuk in odšel. Ljudstvo pač vidi, kaj jc na takib kandidatih, zlasti še, ker se hočejo libcralci iz kmetov v novomeška-črno-
meljskem okraju naravnost norce — delati, ker so postavili v enem volilnem okraju kar dva kandidata. Šker-Ija in Fleišmana, da bi napravili več zmede.
+ Liberalne nesramnosti o našem kandidatu Drobniču. Eden, ki ga liberalci posebno sovražijo, je naš kandidat na Notranjskem Drobnič. Že lo Drobniča priporoča vsem poštenim ljudem. Drobnič je zrastel iz ljudstva in kot. tak jc bil vedno vnet zagovornik ljudskih koristi in pravic. Od tod liberalna jeza, ki jc sedaj pograbila tudi po nesramnih lažeh. Tako liberalci širijo okolu laž, da je Drobnič v kazenski preiskavi radi izsiljevanja, da se ga vslecl tega ne moro voliti. Nesramna laž je, cla bi bil Drobnič v kaki preiskavi. Liberalci so proti Drobniču napravili lažnjivo ovadbo. Kakor postava veleva, so- se nekatere osebe morale zaslišali, a takoj se je pri teh zasliševanjih pokazalo, cla je ovadba brez podlage in vsako postopanje proti Drobniču se jc moralo takoj ustaviti. To, kar sedaj liberalci okolu lažejo, je pa naravnost, kazensko kaznjivo, zato pozivamo naše somišljenike, naj nani vsakega, ki zgoraj omenjeno liberalno laž o Drobniču razširja, s pričami naznanijo. Bomo že poskrbeli, da bo liberalna hudobija in sleparija dobila plačilo, katerega zasluži.
-f Pošteni Belokranjci ne marajo liberalcev. Iz Suhorja smo dobili naslednjo brzojavko: Liberalen shod na mojem posestvu odločno prepovedujem. Jelenič, gostilničar, Suhor 17.
V smradijivih kanalih. >Dan«, glasilo liberalnih učiteljev, je postal glasilo slovenskih kvantačev in hlevar-jev. Prinaša namreč tako ostudno in nesramne Članke in piše v takem tonu, kakršen jc v navadi samo med največjimi in propalimi kvantači in nrav-nimi izprijenci. Vrhunce'kvantanja pa je dosegel sedaj s tem, cla prinaša v podlistku prestave enega največjih iu najbolj umazanih cinikov »Giovanija Boccaccio«. Tako so versko - nravni vzgojevalci postali podli kvarljivci in zastrupljevalci slovenskega ljudstva.
-i- Liberalna agitacija v litijskem okraju. Dve prejasni zvezdi na liberalnem političnem nebu so prikazujeta od časa do časa prebivalcem naših vasi in zasolij, namreč zagorski apneničar Taufar in njegov sodrug bivši žan-darm Grč ar. Svojo utrinke sla pusii-la zadnje dni v Polšniku, v Litiji žc dvakrat in v Javorju pri Klanca r-j u. Tukaj jc prosil Taufar, naj neodvisni kmečki stranki preskrbe v Javorju vsaj devet glasov. No, toliko mu jih tucli privoščimo, ker jc vsak delavec vreden svojega plačila. Sicer pa bodo volilci preskrbeli, cla na dan volitev enkrat za vselej izgineta obe tako zanimivi zvezdi premičnici iz vidika naših ljudi.
+ Liberalni kandidatje v splošni skupini za deželni zbor so: Za sodni okraj: Ljubljanska okolica: Andrej Knez, delovodja v tobačni tovarni. — Za sodne okraje: Postojna, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Vipava: Ferdo Gaspari, živinozdravnik v Postojni. — Za sodne okraje: Ribnica, Kočevje, Vel. Lašče, Žužemberk: Franc Andol-šek, posestnik v Vel. Poljanah. — Za sodni okraj: Novo mesto: Amat Škcrlj, profesor v Novem mestu. — Za sodna okraja: Metlika, Črnomelj: Josip Fleischman, posestnik v Metliki. — Za ,sodne okraje: Kranj, Škofja Loka: Franc Dolenc, posestnik v Stari Loki. — Za sodne okraje: Racloljica, Kranjska gora, Tržič: Anton Kržišnik, trgovec z živino v Žirovnici. — Za sodne okraje: Kamnik, Brdo: Andrej Slokar, »poslovodja« v Domžalah. — Za sodne okraje: Litija, Hadcče, Višnja gora: Ivan Taufer, »posestnik« v Zagorju. — Za sodno okraje: Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Franc Zupančič, posestnik ua Rakovniku. — Za sodne okraje: Logatec, Idrija, Cerknica in Vrhnika: Franc Majdič, živinozdravnik. — To so torej možje, ki k a n d i -dira j o na laži liberalnega časo-pisja. Proč z njimi!
-r Liberalci pospeševatelji izseljevanja. Liberalno časopisje je o izseljevanju mnogo upilo. Sedaj se pa odkriva, cla so pravi pospeševatelji izseljevanja liberalni agentjo, ki proti plačilu 40 K, 50 K, 60 K in še več spravljajo mladeniče, ki šc niso odslužili vojaščine, preko meje. Kaj bo s temi mladeniči v tu jini, sc ne brigajo, glavno jim je, da dobe ocl njih masten zaslužek. Po Kranjskem jc po teli agentih razvita pravcata propaganda za izse- j Ijevanjc. Zadnji čas so sc oblasti ne- ; koliko bolj pričele brigati za delo teh i agentov, opazujejo naj pa njihovo delo 1 vsi za to poklicani faktorji ler naj nam j posamezne slučaje takega oderuškega l postopanja agentov javijo. Sedaj je v j preiskavi radi takega »poslovanja« že j cela vrsta ljudi. Iz Bele Krajine smo !
danes dobili poročilo, da sta v ponedeljek odpeljala dva orožnika v črnomaljski zapor Jožeta B a 1 -k o v c a iz P r e 1 o k e , ker je odpravljal vojaščini podvržene fante v Ameriko. Odpravljal je fante do Novega mesta, tam jih je pa sprejemal drug agent, ki je tudi že zaprt. Balkovec jc dobil za vsakega fanta po 40 K in tudi več. Balkovec je kot vsi taki agontje, strasten liberalec in jc bil pri vsakih volitvah največji agitator za liberalce. Liberalci na celi črti pospešujejo izseljevanje za svoj osebni dobiček.
-j- Volilno gibanje v ribniškem okraju. Naši kandidatje, so imeli dosedaj shod v Dolenji vasi, kjer so razpravljali o potrebah kraja. Gospod A. Lovšin se jo vrlo izkazal, da prav clobro pozna krajevne razmere in potrebe. Zadnjo nedeljo smo imeli shod za Loški potok in Goro. Govorili so vsi trije kandidatje našega okraja. Siccr jo pa tucli med ljudstvom prav živo zanimanje za volitve, tako da smemo pričakovati najlepših uspehov.
H- »Samostojni« kandidatje. Iz Reške doline sc nam piše. Neki liberalen učitelj okoli Trnovega agitira, da bi volili liberalci učitelja v kmečki skupini Česnika iz Knežaka, drugi pa Am-brožiča ob vodi. Mislimo, da sta oba tako pametna, da nc bosta šla. na ta lim. Venclar sc nam čudno zdi in zelo sumljivo, da jc česnik zopet zbolel, kot pri vseh volitvah.
Narodno izdajstvo očita liberalno časopisje naši stranki, ker posluje deželni šolski svet v nemškem jeziku. Gospoda, ali ste pozabili, da ste vi poslali Nemca dr. Srha f terja v deželni šolski svet, raj še kot Slovenca. Zakaj pa takrat, ko ste imeli z Nemci večino, niste skleneili slovenskega uradova-nja?
Brezverska stranka. Toga 11-telna se liberalci branijo z vso močjo. Tudi oni hočejo biti še kristjani, vsaj nekateri. Pa dejanja drugače govore. Kar jc tiskano na papirju, ostane! V spomin kličemo tole: Ko je na Dolenjskem propadel Mazello, je pisal »Narod« v uvodnem članku lor pohvalil tiste može, ki so ga volili, rekoč: To so možje, ki sc nc bojijo nobenega f a rja, ne pekla, ne li u d i č a 1 Doslovno! Sicer pa. vprašanjte učitelje, vzgojitelje in katehete po srednjih šolah, zakaj jc mladina dandanes tako pokvarjena, pa boste dobili odgovor: To jc storilo liberalno Časopisje! Po njih sadovih jih boste spoznali!
4 Pošteni slovenski Amerikanci o vtisu katoliškega shoda v Ljubljani. Ncwyorški list »Avc Maria« piše: Kakor na komando vzdignil se jc ves slovenski narod in prišel na poziv na katoliški sliocl v Ljubljano. V resnici, s tem shodom jo pokazala Ljudska stranka, da jc v resnici ljudska, da ima v resnici skoraj vse slovensko ljudstvo za seboj. Živela tako mogočna, tako krasno disciplinirana stranka! Živel katoliški cluli mod našim milim narodom! Kajpada jc to zbodlo par odpadnikov, ki so zatajili svojo mater Slavijo, ki so zatajili to, kar jim jo dajala njih slovenska mati, ko jih je še poslovala v nje ljubezni polnem naročju. In ker so se videli ti revčki tako osamljene, tako poražene, mesto cla bi plemenito, možato priznali: »ros, ljudstvo ni naše,« in mi nismo ljudski, mi nismo narodni, ampak protinarodni, so pa tako malenkostno tajili vpliv shoda, so pa kričali kakor paglavcc za zidom domačega vrta in motali kamenje na sinove lastnega naroda. Nc, na stran s politiko! Na stran s strankarstvom! Kjer je narod v večini, tam biti je dolžnost vsakega pravega domoljuba! Če nosi kdo nc vem kako veliko narodno ime. ni to nič, ako nima naroda za seboj, kjer je narod, tam so stvari narodne. Katoliški shod jc bil zalo v resnici pravi narodni shod slovenskega naroda, kjer sc je zbrala večina slovenskega naroda, in to poudarjamo! Mi smo narodni, ker je narod z nami, oziroma, ker smo tam, kjer je narod. Vsi brez-verski Narodovci sto pa srako s pavo-vim perjem. Sirote! Zato živela slovenska sloga pod zastavo križa! Živela ta plemenita, ta navdušena edinost našega milega nam naroda v domovini, v kakoršnej smo ga videli pri katoliškem shodu!«
- Vodovod na Ižanskem. Prod tremi leti je bil dograjen vodovod za Iško vas, Kot in Staje. Letos se bo pa ta vodovod podaljšal na eni. strani skozi Strahomer, Vrblenje, Tomišelj in Brest, na drugi strani pa v vas Studenec — Ig. V par tednih bo vso delo dokončano. Položena je žc glavna cev, sedaj delajo šc rezervar in napeljujejo vodo v hiše. Ko bo vso delo dokončano, hotno povabili dr. Novaku, da pride pogledat vodovod in so na svoje oči pre-nriča o resničnosti vodovoda. Pred petimi leti, ravno pred prejšnjimi dežel-nozborskimi volitvami jc on na shodu
pri »Grbcu« rekel, da bo prej voda nazaj tekla, preden bodo vodovod dobili. Sedaj naj pride pogledat, kolik ) je es. V toliko se je pač izpolnilo njegovo prerokovanje, da mora res voda po ceveh najprvo teči gori v hrib v rezervat-, potem šele doli. Seveda, če bi liberalci imeli večino v deželnem zboru, potem bi pri nas pač nikoli ne imeli vodovoda. Torej prosimo dr. Novaka, naj pride pogledat. Iškovarci so ž? pred par leti obljubili, da ga bodo za to prerokovanje pošteno napojili, pa ne z vinom, ampak z vodo iz vodovoda.
—	Pogreb č. duh. svetnika Poča v Kamniku je bil včeraj ob spremstvu 29 svetnih duhovnikov ter vseh ondotnih oo. frančiškanov nad vse veličasten. Pokopal ga je presv. škof Stariha, slovesno sv. mašo pa opravil stolni dekan Kolar, — oba ranjkega rojaka. Spremila ga jo v znak hvaležnosti do malega cela ko-mendska župnija k večnemu počitku, pa tudi velika obilica meščanov od najvišjega do najnižjega vseh slojev ljudstva. Ranjki se je rodil 5. oktobra 1841 v Semiču na Belokranjskem, bil 1. 1866. v mašnika posvečen in jc nastopil svojo prvo službo kot kaplan v Črnomlju, Št. Janžu, pri sv. Jakobu v Ljubljani, kot župnik pa v Loškem potoku, Šturijali, Vačah in Komendi, od koder se je podal v zasluženi pokoj novembra 1909 v sosednji, prijazni Kamnik, kjer je vžival komaj štiri leta počitek. Bil je plemenit značaj, povsod ljubljen in visoko spoštovan. Vživaj večni raj — zlata duša!
—	Zapuščina umrlega slovenskega ameriškega pesnika Smrekarja ukradena. V Collinvvoodu O. v Ameriki umrli slovenski župnik Andrej S m r e-k a r je bil tudi dober pesnik, ki v svojih pesmih zelo spominja na Gregorčiča. Žal, da je le redkokdaj dal kak svoj proizvod v javnost. Svoje pesmi je hranil doma pri sebi. Po njegovi smrti je kleta roka nekega tatu posegla po njegovih rokopisih, katere je zapustil, in jih ukradla. Sumi se, kdo jih jc ukradel, toda dokazov ni. Tat, ako spise ne vrne, se ne more ž njimi okoristiti. Izdati jih ne more, prodati tudi ne, ako jih noče vrniti, jih bo moral uničiti.
—	Najnovejše o Trebušniku. — Sava odnesla Trebušnikov most. Poročali smo, da je liberalni kandidat Tre-bušnik kot nekdanji brezniški župan na čudovite načine gradil most čez Savo. Prvi dogodek v dobi njegove kandidature pa je ta, da je Sava ta rr ost odnesla. Kakor je šel Trebušnikov most po vodi, tako bodo šle po vodi tudi vse neodvisne liberalne kandidature. Tako je Sava maščevala Završnico.
—	Velik požar v vasi Trava. V vasi Trava, župnija Draga, je v četrtek, dne 20. t. m., okoli 3. ure popoldne zgorelo trem gospodarjem vse — hiše, gospodarska poslopja, krma, vozovi, obleka itd. — Ljudje so rešili komaj sebe in živino. Strehe so bile krite z deščicami; v kratkem času je ogenj objel poslopja in jih vpepelil. — Ti gospodarji, njih družine in živina nimajo ne strehe ne hrane, nekateri ljudje tucli ne obleke, razen kar imajo na sebi. — Revščina velika. Zima pa pred durmi. — Pomoč nujno potrebna. — Župni urad v Dragi (Suchen) prosi usmiljena srca za kako podporo, ki se bo pogorelcem razdelila. Zgorela jo tucli hiša št. 15, ki je bila last posojilnice v Travniku. Kdo je za-žgal, se ne ve, — najbrž otroci s cigaretami.
—	Kmet in draginja. Z janških hribov se nam piše: Letošnja letina je bila za utržitev zelo slaba, ker ni bilo sadja. Kmet je upal, cla bo pri živini dobil kak krajcar, da bo zamogel vsaj davke plačati. Sedaj je pa cena pri živini tako padla, da je v resnici v skrbeh, odkod bo dobil potrebnega denarja. Živina tako poceni, meso pa vedno tako drago. Mesarji, ti imajo sedaj uro. V dokaz sledeči slučaj: Tukaj je imel kmet živiuče, za katero so mu mesarji ponujali 65 kron. Bil je pa vendar tako pameten, da jc raje sam pobil žival in na drobno razprodal. In kaj menite, koliko je dobil za njo? Nič manj ,kakor 182 K 80 h. Zdaj naj pa vsak presodi, kdo dela draginjo. Deželni poslanci! Veliko ste žc storili za ljudstvo, toda ena reč je še, katero silno pogrešamo, in to jc d c ž e 1 n a^l a v niča.
—	Izseljevanje. Prav umestno pravi »Gorenjec«: »Narodu« pastirski list škofov o izseljevanju ni všeč. Graja namreč to, da sc škofije brigajo za vero izseljencev in pravi, da bi se naši škofje morali bolj brigati za to, cla bi imeli ljudje dovolj kruha doma. Ti liberalci so res smešni ljudje, ki nad duhovni vedno godrnjajo, čc duhovni oznanujejo vero, pravijo: »Čemu to? Skrbite ljudstvu za vsakdanji kruh!« Če pa duhovni delajo po gospodarskih društvih za kruh ljudstvu, pa vpijejo: »>To ni vaša stvar! Pojdite v cerkev!«
—	Umrl jc danes dopoldne v Novem mestu c. kr. mornarični komisar v pokoju in notarski kandidat gospod Viktor Vasič. R. I. P.
—	Ženo ustrelil. Iz Zagorja ob Savi se nam piše z dne 21. t. m.: Danes okrog 5. ure popoldne je ustrelil svojo ženo z lovsko puško Tomšič Anton, rudar in posestnik v Zg. Zavinali. Žena je bila takoj mrtva. Tomšič je po svojem groznem dejanju od doma takoj pobegnil. Slučajno onelot patrulajoča orožnika, Erjavec in Sušnik, sta srečala človeka, kateri se jima je dozdeval nekako sumljiv v obnašanju in sta ga ustavila. Na prvo vprašanje, kdo da je in kam se jc napotil, jima je rekel: »Vidim, da me imate. Svojo ženo sem ustrelil.« Tomšič je bil nato aretiran in odveden v zapore c. kr. okrajnega sodišča v Litiji.
—	Iz finančne služb«. Finančno ministrstvo je stalno upokojilo dvornega svetnika Jožefa Dobido ter je imenovalo na njegovo mesto kot člana in predsednikovega namestnika deželne komisije za pridobninski davek in kot člana vzklicne komisijo za osebno-doliodninski davek finančnega svetnika Henrika Kittaga. Istočasno je imenovan za prvega predsednikovega namestnika vzklicne komisije za osebno-dohodninski davek finančni naclsvetnik Ferdinand Avian, za drugega predsednikovega namestnika iste komisije pa finančni svetnik Henrik Kittag.
—	Redka lovska sreča v Zasavju. Dne 19. t. m. je v Birsi nad Kračami v aržiški občini v revirju trgovca gosp. Ant. Verbolc ustrelil delavec Gorišek lepega gamsa. Zadnja leta se je te živali v zasavskem in obsavskem pogorju več parov zaplodilo.
—	Sejm na Vačah o sv. Andreju bo letos zaradi nedelje že en dan prej, torej v soboto, dne 29. novembra. Ta sejm je že iz davnih časov na glasu kot najboljši za blago in živino.
—	Vrat si je prerezal. Delavec Matevž Zalokar v Sp. Gorjah si je z nožem, ki je za kruh rezati, prerezal v duševni zmedenosti vrat. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Nova avtomobilna zveza. Ljubljanski arhitekt in stavbenik Hugo Uhlif namerava otvoriti avtomobilno zvezo med mestom Kranjem in tamoš-njim kolodvorom.
—- Lov cerkljanske občine je bil oddan dne 21. novembra pri c. kr. okr. glavarstvu v Kranju za 1602 K za dobo 5 let. Prejšnjo dobo je znašal 800 K. Lov je izdražil gospod Jožef Jenko, profesor v Trstu. Hribarjeve jerebice so končane v cerkljanski občini. San-grad pa še ni na dražbi.
— Požar v Hrenovicah. O tem nam še poročajo: V Hrenovicah pri Postojni je izbruhnil v nedeljo, dne 16. t. m., krog 1. ure popoldne ogenj. Pretila jc velika nevarnost. Pogorelo je več gospodarskih poslopij, a šlo bi bilo vse, tudi mogoče naša cerkev, župnišče in šola, da niso prišli na pomoč sosedje. Prva je prišla požarna bramba iz Hruševja, ki se je izvrstno obnesla, potem tudi požarna bramba iz Bazdr-tega. — V tej veliki nevarnosti je pri-hitel, kakor doslej še pri vsakem požaru, z občudovanja vredno hitrostjo na lice požara oddelek kaznjencev iz Orehka. Vodila sta jih paznika gg. Stucin in Žvan. Priznati se mora, da je oddelek tako neumorno in neustrašeno deloval, da je bilo vse navzoče občinstvo polno hvale.
—	Šest novih kavaler jsih oddelkov strojnih pušk nastavijo s 1. decembrom in sicer v Pardubici, Tarnopolu, Prze-myslu, Zolkie\vu na Dunaju in v Mitro-vicah.
—	Vič. Neke vrste »opero« na deželi vprizoril bo tukajšnji ljudski oder jutri v nedeljo v Društvenem Domu. Vprizorila se bo ginljiva ljudska igra: »Mala pevka«. Večina vse vloge so s petjem. To bo za naš oder gotovo n-e-kaj novega, zanimivega. Za vprizoritev se igralno osobje zelo trudi zlasti v petju. Pričakujemo prav obilne udeležbe. Začetek bo v nedeljo 23. novembra ob 4. uri popoldne.
—	šišensko prosvetno društvo vabi svoje člane in prijatelje k rednemu predavanju. Začetek ob pol 5. uri popoldne v nedeljo dne 23. novembra. Predava gospodična Marija Vider.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Z dežele:
Barantač z vodiškimi čudeži kmečkemu fantu: »Ali se ti kaj zdi, koliko izvodov vodiških čudežev srno že prodali v Ljubljani?«
Fant: »No, to je pa lahka uganka: Nič več pa nič manj kot toliko, kolikor jc norcev v Ljubljani. In prodali jih bodete še toliko, kolikor je norcev po deželi.«
Primorske vesli.
p Velika nesreča v GirJcl, V petek popoldne okrog tri četrt na 3 se je v Gorici zgodila velika nesreča. V prodajalno orožja g. Sauniga na Komu je prišel nekdo kupit revolver. Pri pregledovanju je vtaknil v cevko tudi eno patrono. Mož pa ni kupil ničesar in je odšel. Fant, ki se uči puškarstva, se je nato z revolverjem igral. Naenkrat še sproži in krogla zadene blaga j-n i č a r k o II u m a r v prsi. Dekle vstane in stopi izza pisalne mize v delavnico. Tu zakliče »Moj Bog!«, iz ust ji privre kri in zgrudi se na tla. V malo trenutkih je bila mrtva. Hiteli so po zdravnika dr. Breclja, a ko je došel na mesto nesreče, je bila Humarjeva že mrtva. Krogla ji je predrla dušnik in srce. Pred trgovino se je zbralo polno ljudstva, ki je bilo vse pretreseno vsled žalostnega dogodka.
p Osebna vest. Znani akad. slikar Viktor C o t i č (suplent v Zadru) je položil na Dunaju profesorski izpit.
p Oče je zagnal lastna otroka v peč.
Iz Gorico poročajo: Pek Rivolli v Co-rani je vsajal kruh v peč. Med delom sta se igrala poleg njega njegova otroka petletni sin in triletna hčerka. Med igro sta stopila otroka večkrat na desko, na kateri je imel Rivolli pecivo. Rivolli je otroka večkrat zavrnil, toda brez uspeha. Ko sta otroka ponovno zopet stopila na desko in pohodila nekaj peciva, jc zgrabila očeta taka jeza, da je pograbil oba otroka in ju vrgel v razbeljeno peč. Otroka sta popolnoma zgorela, nesrečni oče je pa pobegnil.
p Strela ubila moža in vola. Na Cesti pri sv. Križu na Vipavskem je trosila minuli teden neka družina iz Dornberga, prah po »travnikih. Pripeljali so ga z volom. Kar nastane nevihta z gromom in bliskom. Vsi so se zatekli pod lopo, kjer je bil privezan vol. Pridružila sta se jim še dva potnika. Zagrmi, zabliska, strela udari. Vol in en potnik ta bila takoj mrtva. Drugi so bili sicer omamljeni, a so ostali nepoškodovani. Ponesrečeni popotnik jo bil neki Štajerc, star 32 let, ki je kot ključavničar šel v Tržič iskat dela. Na potu ga je doletela tako žalostna smrt.
p Duhovska vest. Častiti gospod Novak, doslej bibliotekar v osrednjem semenišču, je bil v četrtek invertiran na župnijo Breginj.
p Porotno zasedanje v Gorici se bo pričelo dne 9. decembra. Na vrsti so naslednje razprave: Dva tedna ho trajala razprava proti razpečevalcem ponarejenega denarja. Dalje je na vrsti tiskovna pravda dr. Pittarin proti kršč. soc. listu »I/Ecco« in tiskovni pravdi liberalnih deželnih poslancev Miklav-čiča m Kovača proti »Novemu Času«.
LjuHDonsKe novice.
lj Volilna lokala ob volitvi za obrtno sodišče v nedeljo, dne 23. novembra 18t3 sta v »Rokodelskem Domu« in v »Ljudskem Domu«. Kdor potrebuje kako pojasnilo, naj se zglasl v enem teh lokaloy.
lj V »Ljudskem domu« ima jutri Katoliško društvo za delavke predstavo »Napuh hodi pred padce m«. — Pred igro nastop ženskega pevskega zbora. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnice se prodajajo pred začetkom predstave po običajnih cenah.
lj Razlika med kandidatom ljubljanskega magistrata Josipom Turkom in ljndskim kandidatom Ivanom Kre-garjem v splošni skupini v Ljubljani. Da so naši liberalci silno pravicoljubni, je stara, znana resnica. Kar velja za liberalca, seveda ne velja za političnega nasprotnika. G. Turk jo stal svoj čas pred sodiščem in je bil oproščen; g. Kregar je stal pred sodiščem in je bil istotako oproščen, ln glejte, kako so čudna pota liberalno pravičnosti G. Turk je popolnoma opran in poveličan, g. Kregar pa je po »Narodovem« mnenju navzlic oproščenju — ostal goljuf. Ob tej logiki se pricle do jako Čudnih zaključkov. Kregar je dobil popolno zadoščenje za lažnjive napade liberalnega časopisja, mož poštenjak celo svoje življenje, ni nikogar oškodoval, Jožef Turk je s svojo nesposobnostjo v odboru »Glavne« znatno zakrivil žalostni položaj »Glavne«. Turk jc poosebljena podoba liberalne stranke: široka usta, pa nič pozitivnega dela za volilce. Naš kandidat Ivan Kregar pa se jc v vseh odborih pokazal kot inteligentnega, delavnega, sposobnega, resnega moža. Kdor hoče ka j dela in uspehov za Ljubljano, bo v splošni skupini volil Ivan Kregarja!
lj Ljubljana v znamenju hipnoze. Liberalci so si izmislili nov način za-vojevanja Ljubljane; naročili so si ld-pnotizerja. Ne trdimo, cla ni slavna 11-; beralna Ljubljana spala v l-Margičnem ' spanju že »ninogaja leta«, a saj v hip-
nozo se jj je prizaneslo. Sedaj pa pojde stvar drugače. Kdor ni zanesljivo liberalen, tega se bo hipnotiziralo in mu sugeriralo, kako in kaj ima čutiti in misliti, in kar je najvažnejše, kako voliti. Seveda strogo liberalno. Za sedaj poizkušajo moč hipnoze v znanem li-liberalnem špitalu, kateremu pa pravijo po navadi »Narodni Dom«. Hipnoza je jako imenitna stvar, posebno če je združena z duhovito - fakinskim plesom, Tango imenovanim. Tega mnenja je vse v Ljubljani, kar se šteje med boljše ljudi in kar je nobel; zato so tega mnenja tudi nekatere narodne dame in p. t. p. t. gospodje gospodje liberalni komi-taši. Kadar bo eksperimentalni del končan, se prične redno hipnotiziranje upornih volilcev. Najprvo pridejo najbolj hudobni na vrsto; Krcgarja in Štefeta bo baje sam naš vedno vzorno trezni g. župan hipnotiziral; če se posreči iz Štefeta in Kre-garja napraviti liberalca potom hipnoze, potem je Ljubljana definitivno liberalna na vse večne čase! Hup!
lj Ivan Hribar hoče postati deželni poslanec iz trgovske in obrtno zbornice kranjske. »On« je oa liberalnih trgovcev in obrtnikov tako »visokega« mnenja, da noben trgovec in obrtnik ni sposoben zastopati svoj stan. On pa za svoje kupčije potrebuje to šaržo. V liberalnem izvršilnem odboru so že sklenili, naj deželna poslanca vske in obrtne zbornice postaneta Triller po padcu v mestnem volilnem okraju Kranj — Škofja Loka in Ivan Hribar. Gg. svetniki trgovske in obrtne zbornice pazite, cla bodete to komando ponižno ubogali!
lj Ljubljanski grb. Po sodbi sežan« skega učiteljstva najnesranrnejši slovenski list »Dan« je priobčil sliko ljubi ljanskega grba z nemškim napisom, če.š, da bodo za tak napis preskrbeli »klerikalci«. Mi pa mislimo, da za tak napis skrbi liberalna večina na magistratu, ki pošilja nemškim občinskim svetnikom nemška vabila k sejam pr« vega. slovenskega občinskega zastopa^ pri katerih odločujejo napredne večine enega glasu. Na ljubljanski grb obesite ta samonemška vabila!
lj Družabni klub ima danes svoj večer točno ob 8. uri v hotelu »Union«.
ljLjubljanski Nemci so imeli včeraj v kazini shod svojih volilcev, na katerem so se posvetovali o svojem stališču pri prihodnjih deželnozborskili volitvah v Ljubljani. Sklenili so v splošni skupini kandidirati nemškega občinskega svetnika, faktorja pri Bambergu B r a n d t a, v cenzus kuriji pa v vsakem okraju samo enega števnega kandidata, in sicer ravnatelja P a m m e r-j a in obč. svetnika Staudacherja.
lj Liberalni trgovski sotrudniki, organizirani v društvu trgovskih so-trudnikov, prirede danes v Narodnem clomu zabavo, na kateri bodo predstavljali Johanco iz Vodic in njene čudeže. Drugocl trgovski sotrudniki držijo nekaj nase, so večidelj ljudje lepih in finih nranir, ki vživajo v vseh družabnih slojih ugled in spoštovanje, ne glede nato, ali so v tem ali onem društvu organizirani. V Ljubljani je pa nekaj ko-mijev, katerih nesramnost in surovost presega vse meje človeško dostojnosti. Zlasti na železnicah je njihova surovost in neotesanost ostudna. Ob nedeljah zvečer se ponavadi vračajo z izletov z večernimi vlaki v Ljubljano. Polni alkohola, robantijo in izzivajo po želez-ničnih kupejilr dostojne in mirne potnike, zlasti duhovnike in somišljenike nasprotne politične stranke. Njihovi pogovori so naravnost gnjusni; pojo pa take bogokletne in umazane kvante, da si jih ne upamo zapisati. V nedeljo dne 2. novembra je taka banda vstopila v železnični kupe v Šmarju na Dolenjskem v vlak, ki je peljal zvečer proti Ljubljani. Vpričo mlade izletniške družbe je začela ta 1olpa vganjati nepopisne surovosti. Začeli so oponašati mašne obrede, cerkvene molitve, litanije. To se je kar vrstilo: Amen, Dominus vobis-cum, Secpientia saneti evangelii, Ore-mus. Deus, qui sub saeramento mirabi-li itd. O nekem navzočem eksekutorju je dejal mecl trgovskimi sotrudniki sc nahajajoči Ivan Bogataj, telefonični strojnik, Hrenova ulica št. H. da bi »bil vse en hudič, če bi ta gori visel na križu ali pa oni.« Vmes so pa peli najbolj umazane kvante, kakor: Sem rajtal študirat', sem mislil bit' far... Če bi bla punca monštranca in postlia oltar.« Med to bando liberalnih komijev so spoznali nekega škrlja, sotrudnika pri trgovcu Trdini na Starem trgu. Drugih niso spoznali. Preteklo nedeljo jo zopet neka četa teh ljudi prihrumela zvečer na zadnji vlak, ki je vozil iz Kranja v Ljubljano. Z nepopisno surovost jo so padli na nekega duhovnika, ki se ie vozil v Ljubljano in začeli izzivati. Glavno vlogo ie igrala zopet .Tohnnca iz Vodic in pa nesramne kvante a la: »Vsnk faj-mošter 'ma kuharico« itd. Za enkrat naj
zadostuje! Rečemo pa to-le: Če ne bo kmalu konec takih škandalov in podlosti po naših železnicah, bomo drugje in na bolj občuten način spregovorili. Kako pride miren človek, ki plača pošteno svoj prostor, do tega, da ga pusti železnica v zahvalo od takih pijanih in iz-kvarjenih elementov šc opsovati? Prosi m o , d a se nam vsak tak napad takoj sporoči!
lj Iz pisarne slov. gledališča. Danes v soboto dne 22. nov. se igra v deželnem gledišču »O č e«, žaloigra v treh dejanjih. Spisal Avgust Strindberg. Naš odlični igralec umetnik g. Borštnik igra glavno vlogo, »R i t m o j s t r a«. Gosp. Borštnik je dosegel v Zagrebu, kakor tudi v Ljubljani sijajen uspeh v vlogi ritmojstra, vsi listi so bili polni hvalo o njegovi umetniški dovršenosti. Zaposleni so tudi gg. Skrbinšek, Šest. Povhe in dame Gjorgjevičeva (ki nastopi v vlogi ritmojstrove hčerke svoj angažma na slov. odru), dalje ga1? Bukšekova in Ju-vanova. — Začetek predstave ob pol 8. Konec ob 10. — Jutri v nedeljo popoldne so uprizori zadnjikrat v tej sezoni pri znižanih ljudskih cenah priljubljena narodna igra s petjem »Revček A n -d rej čok« z gosp. Ign. Borštnikom v glavni vlogi Andrejčka. Začetek ob 3. — Zvečer se pa igra velezabavna burka »Sladkosti rodbinskega življenj a«. -Spisal M. Henneguin. Začetek ob pol 8.
lj Poročil se je danes v šentpeterski cerkvi g. Franc Urbane, dež. oficijal, z gdč. Minko M e d i c.
lj Poročil se bo jutri v frančiškanski cerkvi g. F r a n C u d e n, trgovec z urami, zlatnino itd., z gdč. Dragico Juvaničevo. Poročil ju bo nevestin stric č. g. dekan J u v a n.
lj Umrl jo v »Lconinumu« posestnikov sin Franc Tomo, doma iz Grosup-lja, star 27 let. Umrl je za zastruplje-njem krvi.
lj Kje jc Ujtata? Ljubljančani se gotovo še spominjajo neke prismojene ženske, ki je smešno napravljena hodila po mestu in po deželi, pela in nosila nek oltarček. Ker živimo letos v času ženske kiklje in bo pri »Danu« kmalu zmanjkalo tvarine o Johanci, vljudno prosimo, če kdo v6 za to Uj-tato, naj jo pošlje v uredništvo »Dana«. Ali žal, poroča se nam, da je — umrla, ' torej bo treba iskati druge.
lj Vrsta porotnih obravnav pri tukajšnjem deželnem sodišču. Dno 24. t. m. tiskovna pravda Mihe Mojškerc. Dne 25. t. m. Janez Pivk, posestnikov sin iz Nove Oslice, nestalnega bivališča, hudodelstvo roparskega umora. Jožefa Medved, služkinja iz Trbovelj, zaradi tatvine iz navade, in tiskovna pravda proti Franu Bartl. — Dne ?6. t. m. Anton Piškur, pek, in Vencel Stei-ner, užitkar, oba v Ljubljani, zaradi hudodelstva posiljenja in oskruuibe, prvi tudi zaradi hudodelstva goljufije. Ludovik Schuster, natakar v Ljubljani, in Jožef Troha, pekovski pomočnik v Ljubljani, zaradi hudodelstva ropa. Dne 27. t. m. Marija Neuhold, pristojna v Mureck pri Radgoni, vdova, in Rud. Medvešček, pristojen v Trojano, delavec brez stalnega bivališča, oba zaradi tatvine iz navade. Dne 28. t. m. tiskovna pravda proti Valentinu Kopitar. Dno 29. t. m. Jakob Oblak iz Javorja pri Poljanah, občinski revež, zaradi hudodelstva posiljenja in oskrumbe. Dne 2. decembra t. 1. tiskovna pravda proti Jankotu Florjančiču.
lj Na notico »Elegantni prodajalec srebra aretiran«, poroča J. Ravnihar, urar na Sv. Petra cesti, da ni res, da bi bil on kupil pol kg srebra, pač pa je res, da ga je prodajalcu odvzel in mu naročil, naj pride popoldne ob 3. uri po denar. Takoj po odhodu prodajalca je sumljivo stvar naznanil policiji, katera je že ob tem času pred trgovino pazila na njega.
lj Znižanje cen mesa. V Gradcu znižajo mesarji ceno mesa s 1. decembrom za 8 do 16 vinarjev pri kg. V Ljubljani so pa liberalni zastopniki uradništva v občinskem svetu glasovali proti odločnim korakom za znižanje cen mesu v Ljubljani.
lj Mnogo najdenega, a nevzdignje-nega denarja loži na državni policiji. Kdor je zadnjo mesece izgubil kaj denarja, naj gre vprašat na državno policijo.
lj Hotel »Ilirija« je prevzel g. J a n -Čar, doslej restavratcr v kopališču Toplice na Dolenjskem.
lj Nezgoda. 83letnega ubožca Janeza Gruma iz Stopanje vasi je včera j na Poljanski cesti povozil neki voznik tako nesrečno, da si jc zlomil roko in nogo. Prepeljali so ga v dežeelno bolnišnico.
š Obolel je č. g. Martin Tomažič, kaplan pri Št. Petru niže Maribora. Da si zdravje utrdi, se bo za nekaj časa odtegnil službi. Želimo gospodu skorajšnjega okrevanja.
š Faliten nemški denarni zavod. V Slov. Bistrici jo prišla nemška Sti-gerjeva posojilnica v konkurz. Za dne 30. t. m. so bo vršilo v gostilni Jeglič zborovanje, na katerem so bo proglasila likvidacija zadruge. Oblast, se je začela za stvar zanimati in jo uvedena preiskava. Udeleženi so tudi nekateri slovenski posestniki, kateri so bili tako neprevidni, da so našim narodnim nasprotnikom več zaupali kot Slovencem.
Koroške novice.
k Saški kralj Friderik Avgust na Koroškem. Saški kralj Friderik Avgust se je mudil od nedelje do torka v svojem lovišču za Rabeljskim jezerom, kjer je lovil divje koze. V nedeljo je ustrelil enega, v torek pa štiri gamse. V torek zvečer se je kralj, ki je prenočeval v svoji lovski koči, odpeljal nazaj v Trbiž.
k Samoumor vojpka. Dne 21. t. m. se je v Celovcu ustrelil v domobranski vojašnici domobranec Andrej Javšovec od 5. stotnije. Ker je v cev puške nalil vode, mu je strel glavo popolnoma raz-ncsel, tako da so so možgani poznali na stropu stranišča v katerem je izvršil samoumor. 'Vzrok groznemu dejanju je bil menda strah pred kaznijo.
Zndnje vesli.
NOVI HRVAŠKI BAN.
Dunaj, 22. novembra. Baron Sker-Iecz bo jutri v vladarjeve roke položil prisego kot hrvaški ban.
HRVATSKO VPRAŠANJE.
Zagreb, 22. novembra. Vest o upo-stavljenju ustave se jc v celi deželi z velikim zadovoljstvom sprejela. Baron Skrlecz je konferiral s člani koaMcijc Medakovičem in Nikoličem glede razpleta krizo in sprejel nato višjega sek-cijskcga šefa Aleksandra Bedaja.
VOLITVE V HRVATSKI SABOR.
Zagreb, 22. novembra. Sabor se ima sestati pred Božičem, da podaljša finančno pogodbo z Ogrsko. Razpis volitev se pričakuje 25. t. m.
ŠPANSKI KRALJ NA DUNAJU.
Dunaj, 22. novembra. Kralj Alfonz jo dospel clanes na obisk k cesarju Francu Jožefu na Dunaj in se nastanil v palači svojega strica nadvojvodo Friderika.
DIPLOMA TIČNE SPREMEMBE.
Dunaj, 22. novembra. Cesar je našemu poslaniku v Belgradu Štefanu Ugro-nu ob priliki njegovega premaknjenja izrekel svoje najvišje priznanje. Obenem je cesar dosedanjega poslanika na Cetinju, feldmaršallajtnanta Gresla imenoval za poslanika, v Belgradu, na Cetinje pa pride za poslanika Edvard Otto.
VODITELJ HRVAŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV UMRL.
Zagreb, 22. novembra. Tu je umrl voditelj hrvaških socialnih demokratov Nikolaj Vukojevic.
ALBANSKE ZADEVE.
Peterburg. 22. novembra. Tukajšnji politični krogi upajo, da bodo velesile vprašanje južnoalbanskih mej že prihodnjo dni rešile.
NESREČA VOJNE LADJE.
Messina, 22. novembra. Laška vojna ladja »San Giorgio« je zadela na suho.
PROCES BEILIS.
Peterburg, 22. novembra. Državno pravdništvo je sklenilo, cla proti razsodbi v kievskem procesu glede ritualnega umora no vloži pritožbe.
ZJEDINJENE DRŽAVE NASTOFIJO Z
OROŽJEM PROTI MEHIKI.
Londonski poučeni krogi trde, da so Zjedinjene države žo sklenile, da nastopijo z orožjem v Mehiki, ker ni drugega izhoda iz sedanjega položaja. Poslanik sc odpokliče in odpravi prepoved o uvozu orožja v Mehiko.
Z JUGA.
Napadalno povelje carja Ferdinanda v rokah francoskega generala. —
»Tempa« poroča, cla je general Joffre poslal francoskemu časopisju okrožnico, v kateri izjavlja, da so v njegovih rokah nahaja ukaz carja Ferdinanda, s katerim je ukazal napasti prejšnja zaveznika, čc tudi bolgarska vlacla taji, cla se je sploh tako povelje izdalo. Joffresova okrožnica je v Bolgariji največjo pozornost vzbudila in je Genadijevo potovanje na Dunaj s tem ukazom v zvezi.
Nemčija za Srbijo. V Belgradu so jako zadovoljni, kor jo nemška vlada izrekla, da jo pripravljena v kočljivi zadevi orientsko železnico posredovati med Srbijo in Avstrijo. Nemčija se je s tem Srbom vnovič zelo priljubila.
Občinske volitve se vrše v celi Srbiji meseca januarja. V Belgradu se je v to svrho sklenil kompromis med samostojnimi radikalci in med vladno stranko.
Unija med Srbijo in Bolgarijo. Pod
tem naslovom je v belgrajskem »Malem Zurnalu« izšol članek s podpisom »Mi-lorad M . . .«, v katerem pisec razkriva, kaj jo doživel pred nekaj leti z nekim višjim bolgarskim častnikom. Tega častnika, po imenu Ivana Petrova, mu je pismeno priporočil Dimitrije Georgi-jev iz Sofijo, s katerim so je bil ob neki priliki površno seznanil, češ, da si pride Petrov ogledat Belgrad, o čemer naj mu bo M. M. na roko. Ko jc Petrov prišel v Bolgrad, jc bil M. M. njegov stalni spremljevalec. Petrov so jo kazal odkritega in zaupnega. Čez nekaj dni je začel govoriti o tem, kako bi bilo dobro, ako bi so Srbija in Bolgarija združili v unijo. Silno je hvalil Koburga, češ, da jo neizmerno mnogo koristil in še koristi Bolgariji s svojimi zvezami v Evropi. Kako zapuščena je Srbija nasproti Bolgariji! In to edinole radi svoje dinastije (Kara-cljordjev). Kakšna sreča bi bila za Srbijo, ako bi se združila z Bolgarsko in tako priš'a pod mogočno in vplivno Ko-burgovo žezlo. Ker sc jo M. M. potuhnil in delal, kakor bi mu ta misel bila všeč, jo Petrov postal šo zaupnejši in drugi dan mu je rekel, naj se v Srbiji osnuje list, ki bi propagiral personalno unijo med Srbijo in Bolgarijo; denarna sredstva — in bodisi še tako visoka — bi se dobila iz Bolgarijo. Sedaj je M. M. vedel, s kom ima opraviti; vzel jo. iz žepa uro in povedal Petrovu čas, kdaj odide iz Belgrada prvi prihodnji brzovlak. Petrov je razumel in sc takoj odpeljal. M. M. je prepričan, da so Petrova poslali v Belgrad najvišji bolgarski čini-telji.
p Samoumor tržaškega mestnega uradnika. 441etni uradnik pri mostni davkariji, Franc Segon, je skočil z okna svojega stanovanja ter so na licu mesta ubil. Mož je mislil, da bo ob podržavlje-nju toga urada izgubil svojo službo.
Važnost naj se polaga na besedo „$coff"!
Zaupanje, ki si ga je pridobila Scottova emulzija ribjega olja tudi v zdravniškem svetu je dalo in daje dannadan povod za podtikanje in hvaljenje drugih baje „ravno tako dobrih" emulzij. Vi pa ravnate 8
v svojem lastnem interesu,
ako ostanete pri originalnem izdelku Scottove emulzije, kajti edino ta emulzija ribjega olja je na Scottov način prirejena in uživa že skoro 4 desetletja svetovno slavO.
Zato zahtevajte in kupujte le Scottovo emulzijo!
Cena originalni stoklenici jo 3 K .V) vin. Dobi oo v vseh Jekarnah Ako no pošl o fio vin. v znamkah na S c o 11 & U o w n o, C), m. b. 11., Dunaj Vil, )n so sklirujo nn ta časopis, posljo no mu ona pobiljatev potom lokama na po-nkU8n,o.	2777
Vedno večji boj za obstanek zahteva, cla napnemo vse svojo sile. Zatorej moramo najbolj skrbeti za ohranitev zdravja. Kdo more oporekati, da ni glavni pogoj k temu redna prebava? Svetovnoznana Franc Jožefova grenči-ca vsak dan pred zajtrkom, poseduje neprecenljivo lastnost, tudi zastarele želodčne in črevesne indispozicijo, gotovo, hitro in na mil način odstraniti. »Pri trdovratnih zaprtjih«, piše slavna bolnica usmiljenih bratov na Dunaju, »smo naravno Frane Jožefovo grenčico z največjim uspehom uporabljali.« —i Dobi so v lekarnah, drogerijah in pro-dajalnicah rudninskih voda.
Prekrasne Mljei (doze)
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naSe odjemalce, razpošiljamo od sedaj splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa jo starosrebrna imitacija, in razpošiljamo tako škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni teži 5 kg za K 4-50. Poštnino trpimo sami. (iledena. kako nesporazumljenje opozarjamo na to. da razpošiljamo škatlje samo dokler bo šo kaj to pičle zaloge. »Zelo primerno božično darilo«.
Oldrich Vitaček, Praga, Karlin 2, Češko.
tiranisha Deželna potiruica v ijig
a. težlill. in renlns. nezs.in ianistv. zavarovalnice
sprejemi zavarovanja na 'lo.Mvetjn in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanju. Zavod temelji na vzajomnOHti. Absolutna var-noBt. Cene premijo. Sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. Prospekti zastonj in poštnino prosto. 1780
1 .f.		
		
Znana tovarna lokomobil, Henrik Lanz v Manheimu je dobila v letošnji Jadranski razstavi na Dunaju najvišje odlikovanje, zlato svetinjo, za razstavljeno ventilno lokomobilo na vročo paro. To je žo tretje letošnje najvišje odlikovanje tvrdko Lanz, katere dobave so doseglo žo nad 1,250.000 konjskih sil.
Važno sporočilo!
Dne 1. decembra t. 1. se vrši zopet žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban poleg drugih večjih in manjših dobitkov glavni dobitek čistih 400.000 frankov. Ker vsaka turška srečka mora zadeti vsaj 400 frankov, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hočo svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če se mu še ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka, ki ga moro, zadeti, večji del, s prodajo srečke v doglednem času pa tudi vos zanjo izdani denar nazaj. Turške srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, obenem pa tudi varna hranilnica, ter jo ni drugo srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 v, Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turško srečke naroči šo izborno srečko italijanskega rude-čega križa. Mesečni obrok za obe srečki znaša 6 K. — Naročila sorejemajo in pojasnila dajejo za ..Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana L in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju „Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron. pri kateri se ni bati izgube in neprilik.
naravna
alkalična kislina
najboljša dilefsčna in osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih. obUtnlh mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoa
pri karlovovarijskem iu družili kopellšk h ZdraV-Jenjih m kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 3S	in trajno porabo.	I (VI.)
izvirek: GlessSiiHtsl Saisgrbrsinii,
zcleznlška postaja, zdravilne kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zaslon; in Iranko.
V Ljublani se dobiva v vseli lekarnah, večjih špccerijsitih prodajalnicah in trgovinah ?. jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-nlku in Andrei Saiabonu, L(ubilana. lt
S!a erske novice.
š Osebna vest. č. gosp. Frančišek Kitnk, superior pri sv. Jožefu v Celiti, so jc superioratu odpovedal.
/ 0	v * >
a	
Zdravstven pomen jedilne masti »Ceres"
leži v njeni popolni čistosti in pristnosti. To vc posebno želodec, dobro ceniti. Saj ravno zaradi lega, ker jc jedilna masi „Ceres" popolnoma čisla, je tako lahko prebavljiva. Svojo čistost prenese v želodčni sok in v kri. Čistost pomeni toraj Isto kakor zdravje. Schichtov® jedilna masi „Ccrcs" jc za kuhanje ravno tako izvrstna kakor za proženje in pečenje.
Kurzne cene
dne 21. novembra 1913.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4°/n konv. dav. pr. kron. renta (jan.—jul) 4-2° o avstr. velj. papir, renta ifebr.—avg.) 4'2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 °/o ogr. renta v zlatu..........
4 % ogr. renta v kronah iz 1. 1910. . . 4 >/2% ogr. renta v kronali iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 '/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4 1/2°/t> kranjske deželne banke.....
4 o/a bosansko deželno posojilo.....
40/0 obveznice Rudolt. železnice . . . . 4 »/o obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
40/0 drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4«/o drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1S64. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 30;0 avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3°/o avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budnnp. iz I. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke jio 20 gld.......
Rudeči kri/, avstr. iz I. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 18S2. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 18S5. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. iob. srečke iz 1.1S88.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avsuijska banka . .........
Dunajsko bančno društvo'........
Jadranska banka..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
Živnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine...................
Škoda ....................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rtibelj . .
K	h
SI	30
81	30
85	_
85	05
103	90
81	65
81	30
98	85
80	40
88	75
92	50
81	25
92	75
91	
1620	_
689	_
357	_
271	50
245	
26	75
62	50
51	50
31	50
45 15	—
232 28	-
621	75
337	50
511	75
410	
400	_
585	—
265	25
609	—
691	25
105	0
793	50
787	75
19	06
23	JO
24 253	09 62
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici c. kr. priv. avs r. kredit, zavoda v Ljubljani.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 22. novembra 1913.
Pšenica za april 1914.....1131
Rž april 1914........8'7o
Oves april 1914..............743
Koruza za maj 1914.....6-35
Brez posebnega obvestile.
1 fr
Marija Kovač, roj. Zaje, javlja v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni oče, oziroma stari oče, brat, stric in tast, gospod
Franc Zaje
sprevodnik južne železnice v p.
po dolgi in mučni bolezni, včeraj ob polu 5. uri popoludne previden večkrat s sv. zakramenti v 86. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega bo v nedeljo ob polu 4. uri popoludne iz hiše žalosti, Škoija ulica štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Bodi mu blag spomin!
Ljubljana, 22. novembra 1913.
3592
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znanccm, da je naša ljuba mati, stara mati in tašča gospa
Marija Mm m Pavlic
danes ob pol 7. uri zjutraj previdena s sv. zakramenti, v 70. ietu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v soboto dne 22. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz dežolne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. novembra 1913. 3575	Žalujoči ostali.
zapravlja
vsaka. gospodinja, katoru šo ni poskusila Štumpfove dobre žitne kavo. 5 kg tranko za K 1- v platneni vrodici z 2 dragocenimi darili. Jobip_ Štnnipf, tovarna žitno kavo, Slotov n. L.. Coch,v. Na tisoče priznanj. Pošiljka za poskušajo in prospekti zastonj iu Iran ko. - Naročilo le naravnost oil gornjo tvrdko, ker je po obrtnem zakonu agentom pod kaznijo prepovedano prodajati žitno kavo po zasebnih hiš ali.
Plefilka na sfrof
dobra delavka, za stroj št. 12 ali 16, dobi trajno delo v Gradcu. Vprasania na M. Ferk, Feuerbachg. 10. 3577
Na prodaj je
CW5T
tiišsi z vrtom
obstoječa iz dobroidoče špecerijske trgovine s pritiklinami in treh stanovanj, v lepem industrijskem in letoviškem kraju blizu Ljubljane. Približna cenaspoil I< 10.(100. Vprašanja naj se stavijo: — Ljubljana poštni predal št. 123.	3574
!	POZOR!
Radi opustitve trgovine se prodaja
pod tauarniško cieno
obleka za gospode in dečke, kratki kožuhi, pelerine, površniki, sukno, damske jopice, zastari, preproge itd.	3572
Za obilen obisk se priporoča
R. Kollmann, S^SSUt
Malo rabljen, ležeči benc'n motor tovarne Lan gen it AVolf se vsled upeljave električne sile ceno proda. Vpraša se- Zavod za tehnične m električne naprave Vojnovič & Cie, Ljubljana, Dunajska c. 22.
Vse vrste

mehka in trda bukova drva, cela iu razsekana v kolobarjih. —
2 90 do 3-48 za 100 kg
Trboveljski KcsovnlKK TMltki kocMK s-ti
kurjavo v štedilnikih K 2-76 do 3-40 za 100 kg.
Vel,Tlskl« Klnra4 edin°
salonski bnketi |U1ULU rivo za l)eči K 1.40 do 1-80 za 100 kosov prosto, postav, v hišo.
Trgovina z losom	3579
St. & E. Tauzher,
Telefon 152.	Dunajska c. 47.
Spretna prodajalka
špecerijske stroke išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod št. 3589.
Zahvala.
Povodom bridke izgube našega nepozabljenega ljubljenega očeta, oziroma soproga, brata, svača in strica, gospoda ■v
Štefana Dužnik
trgovca in posestnika
nam je došlo toliko izraženega sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Najtopleje se zahvaljujemo prečastiti m domačim gospodom duhovnikom za tolažbo v bolezni in za vodstvo pogreba. Posebej pa smo se dolžni zahvaliti prečastitemu g. župniku Zupanu, ki nam je šel med boleznijo in zlasti ob smrti pre-drazega pokojnika vodno požrtvovalno na roko. — Srčna hvala tudi gg. odbornikom posojilnice v Hrenovkah za krasen venec in za častno udeležbo pri pogrebu. — Enako se zahvaljujemo tukajšnji dekliški Marijini družbi za tako številno udeležbo pri spremstvu ranjcega k večnemu počitku in tudi vsem drugim, ki so izkazali nepozabnemu zadnjo čast.
Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni!
Hrenovice, 21. novembra 1913.
3584
Žalujoči osiali.
pazer! ilažn© za ušesnega!
UcliKc dčnerj® $i pr^rerjite, če kupite 5ed«j ma^u-fa^tiiroo blage pri
pr«j prane Jecuan $m> Ljubljane JVj^toi trg 22
!\cdi slabe $<zz\]e in ueli^c za-leg« l^ečem vendar zi^I^e blago razpredati.
predajanj de pre^ie« pri
3©% znižemiSj eenetlj
Nihče naj ne zamudi te redke prilike res lepo novo blago ceno kupiti.
primerna bežična darila: svile, žameti, pliši, volneno, pralno blago, sukno, rute vseh vrst. — Preproge velike in na meter, preproge za pred postelje, za na stene, za črez zofe, koci za potovanje in odeje. Perilno blago.
Mizarstvo. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
X
-jv\m.Ji
KI

J. Pogačnik
Iscl
H
Ljubljana Marije Terezije c. 13-18 (Kolizej).
Naznanilo,
SEIR
K
Kot dosedanji lastnik tVrdke Fran® Kapus, zaloga pohištva in tapetniškega blaga V Ljubljani, /Marije Terezije ©esta št. 13 (Kolizej), Vljudno naznanjam, cla sem sVoje dosedanje mizarstvo znatno po-Veea I in boclem isto pocl lastnim imenom Vodil naprej.
Kakor do sedaj, boderri tudi V bodoeo razpolagal z najsolidnejšo kakovostjo lastnih izdelkov in so za eenjona nadaljna naroeila najtopleje priporočam.
Z. odližnim spoštovanjem
Ljubljana, V novembru 101,3.
3578
J. Pogačnik.
11
Bosenske železnice.
Vladna predloga o bosanskih železnicah ni presenetila samo poslanskih krogov ampak tudi širše občinstvo i vsled naglice, s katero se namerava graditi in izpopolniti bosansko železniško omrežje i zaradi visokih stroškov, katerih pri sedanji draginji na denarnem trgu ne bo mogoče prav lahko pokriti. Najbolj pa se javnost jezi nad Ogrsko, ker Mažari stavijo na avstrijski račun tako pretirane zahteve, da si bodo poslanci pač celo predlogo prav temeljito ogledati, prcdno jo odobre, ali pa bo treba novih pogajanj, če ostane parlament trd in čc hoče odločno varovati pravice tostranske državne polovice.
Kako bodo posamezne proge teklo, o tem so listi poročali že dovolj in tudi odločno povdarjali avstrijsko stališče, kakor ga zahtevajo sedanje razmere. Ker pa se železnice nc grade za eno leto, ampak ostanejo trajna pota prometa in trgovine, zato gotovo ne bo odveč, če pogledamo stvar tudi v luči bodočnosti.
Ogrska zahteva zase popolno go-spodstvo nad tarifi za večino blaga, ki se izvaža iz Avstrije v Bosno in obratno. Zemljepisna lega daje Ogrski veliko prednost napram Bosni pred Avstrijo, ker večji del bosanske meje tiči v ogrskem oklepu. Pot iz Budimpešte do Sarajeva je znatno krajša kakor pot iz Dunaja do Sarajeva preko Vel. Iva-niže ali celo preko Zidanega mosta in zato bodo avstrijski trgovci vedno, kadarkoli jih bo prisilila v to potreba hitri h blagovnih pošiljatev, naravnost primorani dajati ogrski državni železnici lepe zaslužke iz transitnega prometa, ker pot iz Trsta do Splita in od tam po novo projektovani železnici preko Bugojnega do Sarajeva ie tako dolga, da pride v poštev le za pošiljat-ve, ki niso nujne. Ogrski je torej člana možnost, obvladati tarife, na vsak način, če dobi tri zveze s Sarajevom ali pa eno, ker krajša in cenejša pot je vedno bolj priljubljena kakor dolga.
Dejstvo, da Ogri hočejo ravno rodovitno Posavje in bogati okraj Tuzlanski priklopiti na svoje omrežje na treh straneh, pri Brodu, Samcu in pri Brčki, nam kaže samo ogrsko trmoglavost in sebičnost, ki tudi. svojega soseda ne pusti živeti, če sama ne more. Od agrarne Bosne nima agrarna Ogrska prav ničesar pričakovati, ker že zdaj se dobri dve tretjini blagovnega prometa iz Bosne gibljeta med Avstrijo in Bosno in ne med Ogrsko in Bosno, čeprav pelje najkrajša in najhitrejša pot do Sarajeva preko Budimpešte. Ogrska si pač domišlja, da bode z vso svojo okrutno silo, kakor jo je morala in jo šc mora okušati Hrvatska na trgovskem polju, tudi Bosno prisilila svoje težišče predložiti v Budimpešto namesto tja, kamor danes vsak ekonomični razvoj sili, namreč proti morju. Ogri hočejo torej po vsi sili naravni gospodarski razvoj Bosne in Hercegovine prekiniti in na umeten način napeljati proti Budimpešti, da ohranijo nekaterim židovskim veletržcem z bosanskimi pridelki tranzitne dobičke. Podpiranje židovstva in domišljava megalomanija, to je izraz ogrske prometne politike.
Ker nihče ne more vedeti, kako se bodo parlamentarne razmere razvijale, zato je treba računati z dejstvom, da vlada sama predlogo o bosanskih železnicah na svojo pest uveljavi. Mogoče je tudi, da se pokaže državni zbor preveč popustljivega, skratka, mogoče jc pač, da predloga postane resnica. Za ta slučaj mora biti avstrijska industrija pač dobro pripravljena in položaj ni tako neugoden, kakor se zdi na prvi pogled, če hoče avstrijska industrija enkrat delati na svojo pest in položaj bolj izkoristiti, kakor je to storila dosedaj. Bosna je krasna, bogata dežela, ki ima dovolj lesa, dovolj rud in kar ie največ vredno, veliko število tako močnih vodnih sil, da industrija lahko sledi železnicam, če že iz strategičnih ozirov železnice ne morejo vezati lc trgovsko važnih krajev. Seveda se za vodne sile mnogo bolj zanimajo Nemci iz raj ha kakor pa Avstrijci in so tudi že mnogo važnih postojank spravili v svojo last. Ce pa se hoče avstrijska industrija zbuditi iz svoje letargije in delati, potem še ni prepozno, in še vedno je čas ustvariti v Bosni važno središče industrije, ki bi lahko zavladala po celem Balkanu. Seveda, če naši industrijci in naš kapital hoče za veke ostati pri aksi-jomu, da je in mora ostati središče avstrijske industrije na Češkem in v Nižji Avstriji oziroma na Dunaju, potem bo težko prišla na svoj račun. Ako pa hoče iti kapital za zaslužkom v Bosno, potem se mogoče zgodi, da bodo ravno tiste železnice, ki se zdaj grade v prilog Ogrski. avstrijski industriji dale možnost tudi Južno Ogrsko s svojimi izdelki prevladati. Pod tem vidikom bo tudi že-
leznica Split—Sarajevo dobila vso drugačno vlogo nego se ji pripisuje danes, ker ne bo služila samo kot protiutež pretiranim ogrskim tarifnim zahtevam, ampak bo potem, ko se zgradi zveza preko Vardišta ali pa preko Uvca do Srbije, našim podjetnikom nudila lepo priliko, nemški in laški konkurenci na Balkanu prav izdatno stopiti nasproti. Bati se je pa, cla bo naše podjetništvo tudi sedaj zamudilo ugodno priliko in bo čakalo kakor po navadi na pomoč od zgoraj, dokler ne bodo nemške tvrdke trdno sedele tam, kjer je bil prostor pripravljen za nas, in nam milostno delile ubožnih drobtin z bogato obložene mize.
KNJIŽEVNOST.
Nemščina brez učitelja. I. del. Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 vin. II. del. Slovensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. 1 K 20 vin. Oba dela skupaj vezana 2 K 80 vin. — Kdor se hoče uspešno in hitro priučiti nemškemu jeziku, ta naj si nabavi oba dela navedene knjige. Slovnica ga bo uvedla v potrebne slovnične pojme nemškega jezika, razgovori mu bodo pa pomagali, cla bo znal ta jezik tudi porabiti, in se razgovoriti z Nemcem.
Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Cena 1 Iv 20 vin, vezano 1 K 80 vin. — Ta izboren slovarček obsega ves besedni zaklad, ki pride v poštev in rabo v vsakdanjem življenju. Njegova prednost obstoja posebno v tem, da jasno navaja tudi vse slovnične oblike posameznih besed, radi česar jc njegova porabnost neprimerno boljša in večja, kot drugih podobnih slovarjev. Slovar je priporočljiv za samouka in dijaka.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenju. Cena 3 K, vezana 4 K. — Ta knjiga vsebuje pouk, kako se obnašajmo, da bo naše vedenje dostojno, vzgledno, in vsakemu dopadljivo. Ona je najboljši svetovalec priprostega človeka in izobraženca, kajti vsak pride lahko ob raznih prilikah v zadrego in nc ve, kako se mora vesti.
Pleiweis - KaJinšek, Slovenska kuharica. 6. natis. Velika izdaja s slikami 6 K. Mala izdaja (brez slik) 3 K 60 vin. — To je najobsežnejša, najpopolnejša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga. Kuharica, bo na podlagi te knjige kuhala okusno, tečno in z malimi izdatki. Knjigo naj si nabavi vsaka slovenska gospodinja.
Stoletna praiika XX, stoletja. Cena 1 K 30 vin., vezana 2 K. — Ta koristna knjiga podaja poleg navadnih pravil o časoslovju tudi glavna gospodarska pravila, in najvažnejša zdravstvena navodila.
Katoliška bukvama, Ljubljana.
Zobna krema
priporoča
Ljubljana, čevljarska ulica štev. 2
r-
— Naročila po pošti se izvrše točno. —"
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in od Eargmann & Co., črni barvi, steklenica po Tešia Ob Labi K 2;50 v lekarnah, drp-
961
Velika hiša
z Mm iiooo, stara nosilno i glavne ceste
jo naprodaj. Hiša je enonadstropna, z gospodarskim poslopjem vred cenjena na 11.000 K. Proda se zaradi smrti moža. Natančna pojasnila dajo Mar. Sink, gosiilnlčarka, Naklo pri Kranju.
D mača najnovejša
Franca Jožefa cesta 3
❖ i ❖
®>
r>
ao
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
= narejenih ob!ek. -
Sprejemajo se naročila po meri. ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
Dobre
iz hrastovega lesa, prav močne, od £00—700 litrov, proda po nizki ceni FRAN CASCIO, vinski trgovec, Ljubljana, Lingerjeva ulica štev. 1, za Škofijo.	<3131
v starosti 31 let, katoliške vere. bivajoč v trgu na hrvatsko-štajerski meji, so želi poročiti z gospodično, ki bi imela primerno premoženje. Ponudbe s sliko pod šifro „Vesela bodočnost" odpožilja pod številko: V. 9P95 anončna pisarna Haasenslein & Vogler a. tir. na Dunaju I. Neuer Markt 3. Anonimna pisma kakor tudi posredovalci izključeni.	3542
Priznalna odlika za izvoz vin. Odlikovana zaloga italijanskih vin
Prodaja na debelo ln na drobno za Italijanska. Istrska, dalmatinska in bosanska vina.	3324
ctommaso cRodisco
Dunaj XV. Funfbansg. št. 10 in Berolin N. W. Dobavitelj c. kr. državnih uradnikov.
F. K. KAISER . puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in ^ samokresov ter lovskih priprav. Avtomatične pištole: „Browning", „Steyer" itd.
Najboljši topič „Salut".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bieikljov) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj iu poštnine prosto.
Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo!
Filipa NEUSTEINA Jkrogljice
poslajene odvajalne
(Neustelnove Elizabetne krogljice)
Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljicc, proste vsakih škodljivih primesi, /porabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo
7J5JlPtlP 'zvor Premn°K'!l bolezni. Radi "	poslajene oblike jih radi uži-
vajo otroci. Škatljica s 15 krogljicami stane 30 vin. ovoj po S škatljic, torej 120 krogljic, stane lc 2 K. Ce se pošlje naprej 2-45 K, se pošlje franko 1 ovoj.
^Vflriln * Nujno se svari pred ponare-3VaI!,U- j.nijl. Zahtevajte Filipa Neu-steina ..odvajalna krogljicc." Pristne le, če nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,,Sveti Leopold" iu podpis,,Filip Neustcin, Apotheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvidko
Filipa Neusleina lekarna
„pri sv. Leopoldu" Dunaj, Piankengasse 6. —
Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar,
3336 in v več drugih lekarnah.
SSfJUBBK, sšš
tfci«r Zahtevajte vzorce!
platno, damast, lcanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka
V. J. Haviičoi in brat v Podčbradeh na beškem.
Razpošilja tudi franko po povzetju I zavo) 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega iu zimskega perila vširokosti 1 do 8 metrov samo zu 18 K.
3135 Ugodna prilika! Izredno ceno!
jrZanesljivo dobro
blago 3a moško in ženske obleke najdete	3428
»Pri Škofu"
Ljubljana zraven škofije. (Tajite na podobo škofa pri vhodu.)
V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek
Pisirna: DUNAJ VIII.
Laudongatse 9. Telefon 18881 b.
Vročeparne ■ Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sisiem Lentz" zmožnost do 1000 PS.
Jednosfavna postrežba.
Največji prihranek.

NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Podpisani se usojam slav. občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril
trgovino z usnjem
u Ljubljani, na Erjaučeui cesti št. 2
nasproti jubilejnega gledališča.
V zalogi imam veliko izbor domačega ta inozemskega usnja, kakor znamke BInmenthal, Grison, Chevreaux, potem Ideal, Cornellus Heyl Box, nadalje vse čevljarske potrebščine, kakor tudi zgornje dele, razne trakove, zaponke itd. — Nadalje razne kreme: Globin,
Globus, Erdal, Afrlkan.
Use po najnii|ih cestah! - Gunrijeol podpetnfkl »Palma".
3509
Alojzij Sestak
trgovec z usnjem.
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega »pravega -.Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
m; tiram
flgtomoliilnn zveza Kr$xo - Kostanjevica - Radoifouo
Vozni red.
Vozne
Zjutraj PopoldJ_cene
i	k " v"
7-30
8-20
8-45
9-30
3-30	—
4-20	;i	1
4-45	ij	2
5-30	li	4
60 40
Postajališče
odh. *
I
t
prih.
Krško
Kostanjevica Št. Jernej Novomesto
prih.
1
odh.
Vozne
cene jj Dop. 'Zvečer' K. i v
4
o
40 60
110
12-20 11-55 11-10
8-10 7-20 6-55 6-10
Visoko, moderno po* lepoto linij, udobnost da:o samo
Wai*nerja Rust Proaf
STEZNIKI
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge. fLSf Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkrajšek,
Ljubljana, Čevljarska ulica šf. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higlieničnega perila, Jagrovega in Tefra ter vse druge modne pred-mete najboljše kakovosti.
HaroUIa po pošti se izvršujejo točno.
iiiij Minske IrMie,Marka Line'
na kontingentu od nas prvi izumljeni izdelek. — Patent ▼ vseh državah. — Moderni izdelek. — Lahka težina. — V treh velikostih.
Pet različnih izdelnih načinov za vse krajeVne razmere.
I^onrad I^osenbauer ^ i^ncitschel, Line ob Donavi.
Dalje tvrdka Konrad ROSENBAUER priporoča svoje najboljše izdelke dvo- in štirikolesnih voznih brizgalnic. Patentirano „Koebe"-l)rizgalnico - snemalko, katero eden gasilec naloži in razloži (izključljivi patent tvrdko). Dalje vse ostal« gasilske predmete, opreme in rekvizite. Lestve, vozičke za cevi in moštvo, izvrstne nepremočljive cevi. Vse vrste znamenj, čepice, čelade, krasne sekirice in elegantno pasove najnovejših izdelkov. Priporočilne liste posedujemo od vseh strani. Do sedaj nad 45 bencinmotornih brizgalnic v delu in prometu. Sigurno delovanje bree vsake posebne izkušnje. Vozne brizgalnice najboljše vrste, lahke za vožnjo in delo. Pohvalna in zahvalna pisma na razpolago. — Plačilni pogoji po dogovoru na odprte račune; menic ln dolžnih pisem ne zahtevamo. Obračajte se za nasvete in
naročila samo na Vašega rojaka in domačina, kateri zastopa vrlo solidno, reelno, kulautno in v vsakem oziru postrežljivo tvrdko. - Priporoča se vsem znancem in prijateljem večletni strokovnjak in zastopnik
Fran Samsa
Zagreb
Gundtiličeva ulica št. 21.
3422
Potniki v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
Avto vozi v Rudolfovem tudi na kolodvor. — Posamezne določbe so objavljene
na postajališčih.	3497
Dolg je 920 črevljev (280 m), nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. »IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in New-Yorku z i^kladan-jem in nakladan-
jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 1/2 dneh se popolnoma jamči.
O prvi vožnji Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „ Imperator" /o višek modeme tehnike. Ropo-tanje strojev so čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj no ve, da je na vodi, ter se niti malo no da primerjati z drugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi »velikani" »Hamburg-Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, i ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki »velikani" so poleg »IMPERATORJA", »KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), »AMERIKA" (24.000 ton), „CLE-VELAND" in »CINC.INNATI" (po 20.000 ton) itd.
1/ažnn f Vsak Potnik dobi Pri meni pismeno garancijo, da Je prost V Ha/SI U • vsej, stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
SF
(SšgT Domače podjetje
lanko Cešnik
Lingarjeva ulica L'ub1'ana Stritarjeva ulica
2044
Priporoča slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin svojo veliko izbiro najnovejšega modnega blaga za moške in ženske obleke. Velika zaloga modnih pletov, šerp, rut itd. — Vzorce na ogled pošiljam po pošti brezplačno.
Cene nizke 1 — Foslrežba strogo soidnal