Poštnina plačana w gotovfcii. ^ Leto LXXIVn it. 179 Ceu 40 ceni. UREDNIŠTVO IN UPRAVNL9TVO: LJUBLJANA, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla« Is Kraljevine Italije UNIONE PUBBLICITA 1TALIANA 8. MILANO ULICA «T. a, — nerotema a.— L, Za kMBEtftfo » L. OONCBSSIONARIA ESCLUSTVA per la pabbHdta 61 proveniena ItaTtoa ad UNIONS PUBBLICITA FIALI ANA & A-, MILANO. nemška ofenzfta u Ukrailnl V velikem loku pritiskajo nemške čete v smeri Kijeva, obenem pa pripravljajo prodor proti jugovzhodu, da bi izolirale Odeso — Na ostalih odsekih fronte nobenih sprememb Iz Hitlerjevega glavnega Stana, 5. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: V Ukrajini so bili odbiti poskusi za izpad sovražnikovih sil, ki so stisnjene na ozkem prostoru. Sovražnikovi deli so bili pri tem popolnoma uničeni. Pri razširjenju prodora 100 km jugovzhodno od Smolenska je bila nova sovražnikova skupina po nenadnem sunku deloma uničena, deloma pa obkoljena. Na Estonskem je bilo zavzeto mesto Taps. Bojna letala so zadnjo noe z rušilnimi In zazidalnimi bombami v valovitih napadih uspešno obmetavala vojaške in za vojno važne naprave v Moskvi. Stockholm, 6. avg. d. Vojni dopisniki Švedskih listov na vzhoini fronti objavljajo obširna poročila o razvoju operacij v okviru tretje nemške ofenzive. Glavne operacije se razvijajo na odseku pri Kijevu, koder nemške ćete v obširnem loku pritiskajo proti prestolnici Ukrajine. Ta operacija je za Sovjete zelo nevarna, ker zasleduje dva cilja. Na eni strani ustvarja nemško vrhovno vodstvo nov >žep<, v katerega bi zajelo glavnino sovjetske armade, ki pod poveljstvom sovjetskega maršala Budjonlja brani Kijev, na drugi strani pa grozi prodor južno mimo Kijeva tako, da bi bila Odesa z vsem svojim zaledjem odrezana in izolirana, kar bi imelo za posledico njen neizogibni padec In bi omogočilo nemškim armadam nadaljnje prodiranje ob crnomorski obali proti vzhodu. V tem primeru bi se ponovila ista taktika, kakor so se je Nemci poslužili na zapadu, ko so po dosegi Kanalske obale Francijo tako rekoč obkolili. Sovjetsko vrhovno poveljstvo se te nevarnosti očitno zaveda in je vrglo v boj ogromne množice vojaštva in svojega vojnega stroja. Na tem odseku se bije največja bitka kar jih je bilo doslej na vzhodni fronti. Tankovska bitka za Kijev traja nepretrgoma že nad 100 ur in bo vsekakor odločilnega pomena. Istočasno pa nemško vrhovno poveljstvo ne zanemarja ostalih odsekov fronte. Na leningrajskem odseku se izvaja nov ob-koljevalni manever. Ker se je izkazalo, da so Sovjeti odločeni do skrajnosti braniti Leningrad in bi borba za to važno postojanko terjala ogromne žrtve, je nemško vrhovno poveljstvo spremenilo svojo taktiko. Nemške čete ne prodirajo več naravnost na Leningrad, marveč gre njihov prodor v smeri meJ teningrajskim in smolenskim odsekom, dočim na drugi strani nemško-finske čete pritiskajo s severne strani Leningrada mimo Ladoškega jezera proti jugu, tako da bi bil Leningrad z vsemi tam razmeščenimi sovjetskimi četami zajet v ogromen žep. V nemških merodajnfli vojaških krogih zagotavljajo, da se je taktika »žepov« na vzhodni fronti dobro obnesla. Na ta način je možno s čim manjšimi izgubami razbiti ogromnega sovjetskega kolosa v manjše oddelke in jih postopoma likvidirati, ne da bi se pri tem dopustila nasprotniku kaka možnost protiofenzive. V Estoniji so nemške čete dosegle nekaj novih točk- Berlin, 6. avgusta, s. Nemške čete so po hudih spopadih zavzele nekaj sovjetskih utrdb južno od Kijeva. Vsega skupaj je bilo zavzetih 43 utrdbic. Več tisoč ljudi je bilo ujetih in nemški oddelki so se polastili velikega vojnega plena. Na ruski strani so bile izgube zelo velike. Strahotna razdejanja v Moskvi Stockholm, 6. avgusta, s. Moskovski radio je v enem svojih poslednjih poročil objavil, da se je veliko število sovražnih bombnikov spet pognalo proti Moskvi. Gasilci si na vse načine prizadevajo, da bi obvladali požare. Iz sovjetskega vira se je izvedelo, da so neprestani letalski napadi na Moskvo povzročili zelo veliko škodo, posebno na železniških postajah, v tovarnah in v okraju komisarijatov. Vse področje okrog Lubljanke je razdejano. Mnogo težkih bomb je treščilo tudi na Kremel. Velika Palača sovjetov, ki je bila spričo svojih velikih dimenzij ponos režima, je skoraj popolnoma porušena. Na periferiji gore celi predeli, ker so bile hiše iz lesa. Vse mesto zakrivajo gosti oblaki dima. Civilno prebivalstvo z vsemi prevoznimi sredstvi beži iz mesta. V Moskvi se pojavljajo roparji. Uspeh finskih cet Helsinki, 6. avgusta, s. Finske ćete so dosegle 1. avgrusta posebno velik uspeh. Tesra dne so zaplenile 10.000 niskih pušk. 400 avtomatskih pušk, 250 strojnic, 300 topov in metalcev min. 15 železniških strojev, nekaj vagonov, okrog 100 traktorjev in avtomobilov, mnogo poljskih kuhinj, večjo množino radiotelefonskega materiala Jn 1500 konj. Upor trockistov v Sibiriji seci prišel v Rusijo iz Mehike Baje mu je uspelo osvoboditi iz neke ječe politične kaznence. Upor se je pričel že pred tednom dni in se baje širi. Uporniki so po teh vesteh premagali oddelke GPU, ki so bili poslani proti njim. £idje poslani na prisilno delo v Besarabijo Bukarešta. 6. avgusta s Včeraj so bili vsi 2idje v starost? od IS. do 50. leta pozvani na vojaške okrožne urade. Kakor se zatrjuje, bodo poslani v Besarabijo in Bukovino, kjer bodo popravljali ceste m poškodovane stavbe. London se demantira Rim, 5. avgusta, s. London se je samega sebe demantiral, ko je najprvo poročal najbolj čudne vesti z vzhodne fronte, včeraj pa je moral povedati, da boljševiki nimajo vajeti v rokah in da se ne more govoriti o njihovi protiofenzivi. Zapadna fronta Berlin, 6. avg. d. O položaju in operacijah na zapadni fronti poroča nemško vrhovno poveljstvo v svojem dnevnem poročilu: Pri napadib *ia angleško ladjevje za preskrbo je letalstvo potopilo daleč zapadno od Irske in v prekopu Sv. Jurija dve trnovski ladji s skupno 10.300 tonami. V severni Afriki se je pri Tobruku izjalovil napad močnejših angleških sil ob hudih izgubah za sovražnika. Nemška bojna letala so tudi zadnjo noč naoadla angleška oporišča ob Sueškem prekopu. V noči na 4. avgusta so v sueški luki uničila dve angleški trgovski ladji s skupno 18.000 tonami in hudo zadela velik' ladjo za prevoz potnikov. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. V boju proti angleškemu trgovskemu ladjevju sta potopili vojna mornarica in letalstvo v mesecu juliju 407.600 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Razen tega je bilo mnogo sovražnih trgovskih ladij tako hudo poškodovanih, da za dalje časa ne bodo uporabne za preskrbo angleškega otoka. Izgube, ki jib Je otrpel sovražnik zaradi operacij z minami, v teh številkah niso vračunane. Berlin. 6. avgusta, s. Angleška letala so skušala v noči na 5. avgusta prodreti na obalno ozemlje Norveške, bila pa so pravočasno zadržana od protiletalske obrambe in prisiljena opustiti napad, Še preden so dospela do obrežja. Nemško mornariško topništvo je sestrelilo 2 angleški letali. Berlin, 6. avgusta, s. Nemška, izvidniška letala so na morju zapadno od Irske napadla neko 5.000 tonsko angleško ladjo. Ladja, ki je bila opažena več sto kilometrov zapadno od VVestforta, je bila zadeta od dveh bomb in se je verjetno potopila. žrtve v Berlinu Berlin, 6. avgusta, s. Poslednji angleški letalski napad na Berlin je zahteval 25 smrtnih žrtev, po veČini žensk in otrok. Izgube angleške mornarice od začetka vojne New York, 6. avgusta, s. Anglofilski >New York Times« je objavil seznam izgub angleške vojne mornarice od začetka vojne. Seznam je bil sestavljen na osnovi angleških službenih podatkov in je zato nepopoln. Na vsak način pa je zanimiv. V njem so navedeni 4 bojne ladje, zadete od bomb, 4 od torpedov, 1 potopljena, ena naletela na mino, ena zadeta od granat. 2 bojni križarki zadeti od križark. ena potopljena (Hood), 20 do 25 križark zadetih od bomb, 5 potopljenih. 8 do 11 zadetih od torpedov, dve med njimi potopljeni, 2 naleteli na mino. 6 do S zadetih od granat, 2 matični ladji za letala zadeti od bomb, ena zadeta od torpeda in potopljena, ena zadeta od granat in potopljena. Nadalje so bombe poškodovale 30 do 35 rušilcev, 10 potopile. Torpedi so zadeli 8 do 12 rušilcev, med njimi je bilo šest potopljenih, 18 jih je zadelo na mine. 8 se jih je potopilo. 10 je bilo zadetih od granat. 4 so bili potopljeni. Z bombami sta bili zadeti dve pomožni križarki. s torpedi 13. potopljenih je bilo 11, z granatami je bilo zadetih 4 do 6. med njimi dve potopljeni. Ti podatki so netočni, saj je London n. pr. priznal, da je bilo potopljenih 20 pomožnih križark. Od manjših ladij je bilo 11 zaščitnih ladij zadetih od bomb, 2 potopljeni, 4 so bile zadete od torpedov, od teh so bile 3 potopljene, 5 do 6 jih jč zadelo na mine. Bombe so nadalje zadele 15 do 20 minolovcev, od teh je bilo 8 do 10 potopljenih, šest jih je zadelo na mine in so se 4 potopili. Patrolnih ladij je bilo zadetih od bomb 40 do 50, potopljenih 40 do 45, 55 jih je zadelo na mine in od teh jih je bilo 45 potopljenih. Rim, 6. avgusta, s. Angleška admirali-teta je končno priznala, da je bil potopljen pomožni minolovec j-Sheafell«. Angleške letalske izgube Berlin, 6. avgusta, s. DNB objavlja, da je bilo v prvih 7 mesecih tega leta sestreljenih ali drugače uničenih 1607 angleških letal. Letala so bila sestreljena od nemških letal, mornariškega topništva, patrolnih ladij ali protiletalskega topništva na kopnem. Pomorske zveze med Japonsko in USA prek njene Odnošaji na vzhodu so se zelo poslabšali — Na< petost vedno bolj narašča Stockholm, 6. avgusta, s. »Stockholm Tidningen- povzema vest Iz »šanghai Ti-mesa«, da je v Sibiriji izbruhnil upor. Center vstaje naj bi bil v Urgi. Upor vodi neki pristaš Trockega, ki je pred nekaj me- san £ haj. 6. avgusta. Vesti iz Tokia kažejo, da so se odnošaji med Japonsko in Zedinjenimi državami zelo poslabšali zaradi ameriških ukrepov, s katerimi so bile prekinjene vse pomorske zveze med obema državama. Okrog 100 Američanov, ki so že plačali potnino iz San Franc'sca na Japonsko, je moralo potovanje opustiti. Tokio, 6. avgusta. Japonsko zunanje ministrstvo je kategorično demantiralo vesti, da se nekaj tisoč Japoncev udeležuje spopadov na ekvadorsko-perujski meji. Japonski krogi naglašajo, da so te vesti samo pretveza za grožnjo, da bodo japonski državljani pregnani iz Ekvadorja. Japoncem v Ekvadorju očitajo tudi vohunsko delovanje. Zaradi tega je japonska vlada že odločno protestirala pri ekvadorski vladi. Sedaj pričakujejo njen odgovor. Roosevelt odpotoval neznano kam VVashington, 6. avg. d. Predsednik Roosevelt je v spremstvu svojega tajnika odpotoval na morje. O cilju njegovega potovanja ni mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Ve se le toliko, da je krenil na Atlantik. Na eni strani zatrjujejo, da je šel na inspekcijsko potovanje v Pacifik, na drugi strani pa zagotavljajo, da je moral po napornem delu zadnjih tednov na zahtevo Zdravnikov na oddih. V ameriški javnosti smatrajo vsekakor za značilno, da mora Roosevelt skrivati Cilj SVOJega potovanja, ker se oči vi dno boji stika z javnostjo, ki je odločno proti njegovi hujskaški in izzivalni politiki. Tudi gospa Roose-veltova se namerava odtegniti ameriški javnosti in bo, kakor se zatrjuje, v kratkem odpotovala v Anglijo, kamor bo šla baje v neki posebni misiji. v znesku 3.2 milijarde dolarjev. Celotni dohodki Zodin jenih držav naj bi znašali 13 milijard dolarjev. Prvotni načrt je predvideval, da bi se dve tretjini teh dohodkov za oboroževanje krili z davki, ostalo pa s pcsojiii, vendar je bila vlada prisiljena prvotni načrt opustiti. Sabotaža v ameriški industriji VVashington, 6. avgusta, s. Zvezni preiskovalni urad je objavil, da se je pojavilo mnogo sabotažnih dejanj v ameriški vojni industriji. Mnogo važnih instrumentov je bilo ukradenih v Dotroitu, tako da so morali v nekaterih tamkajšnjih industrijskih oddelkih delo prekiniti Nuovi successi nel Mediterraneo Odkrita komunistična zarota v Budimpešti Budimpešta. 6. avgusta s. Policijske oblasti so včeraj aretirale voditelja tajnega komunističnega pokreta, ki so mu večinoma pripadali Zidje :z Galicije. Vodja protidržavnega gibanja je bila 2idinja Pe-truška. ki je bila že pred vojno sta7*io v stikih s sovjetskim poslaništvom v Budimpešti. Prejemala je velike vsote denarja za tajne publikacije. Petruškovo in 10 židovskih komunistov* so izročili vojaškemu sodišču. davčna obremenitev VVa*hington, 6. avg. s. Načrt novih davkov, ki ga je odobrila reprezentančna zbornica, predstavlja, kakor beleži >New York Times«, najtežje breme, kar jih je bilo kdaj naloženo ameriškim državljanom. Senat bo o njem razpravljal v septembru. Načrt zakona določa nove davčne dohodke Govorice o kriz!! vichvfske vlade Pariz, 6. avgusta s. Generalni delegat vichvske vlade v Parizu poslanik de Bri-non je izjavil novinarjem, da so govorice o krizi francoske vlade neutemeljene. Nasprotno je res, da ostaneta Petain in Dar-, lan zvesta svoji dosedanji politiki sodelovanja za ustvaritev novega reda v Evropi. »L'Oeuvre« kljub temu kritizira delovanje vlade v Vichvu. List zahteva, da mora biti vladna politika jasna in precizna. Čas protislovij je miniL Una petroliera tuto — Attacchi II Quartier Generale delle Forzc Aroiate comunica in .tata dl 5 agosto U seguente boUettino di guerra n. 427: Nell'Afriea settentrionale, sul fronte dl Tobruk, il nemico ha effettuato un violen-to attacoo contro le nostre posizioni. Con-trattiteeato da reparti germanici e stato nettamente respinto con gravi perdlte. So-no «tati catturati numerosi prigionieri; un centinaio di morti britannici sono rimasti sul terreno. Velivoli germanici hanno con-corso aH'azione, colpendo efficacemente postazioni di artiglieria nomica. Sul fronte di Sollum attivita di elementi avanzati. Aerei avversari hanno bombardato Der-na. distruggendo la chiesa e r os pedale co-loniale: un morto e quattro feriti fra i ri-coverati. affondata — Un Sunderland abbat-i respinti in /Viri ca e Nell'Afriea orientale tre appareechi avversari hanno bondbardaia, sema oome-guenze, il ridotto di Uolchefit. Una colon-na nemira, che ha tentato avvlctnarrt alle n ostre po**izk>ni deli a Sella di Co*qu»t>er*, e sta ta dispersa e posta in fuga dal l a proo-ta reazione del presitlio. Un aereo britannico ha lanciato, da alta quota, una bomba e spozzoni Incendiarl *u d'un piecolo centro rnrale detla SIcMa sen-za causare vittime ne danni. In Mediterraneo un nostro »ommergibile, al comando del tenento dl vascello Lo-dovico Grion, ha affondato una petroliera nemica dl 11.600 tonnellate dtretta a Tobruk. Sempre nel Mediterraneo on no«tro sottomarino ha mitragliato ed abbattuto un velivolo Sumi »t lami. L'equipaggio nemico e stato catturato. Novi uspehi v Sredozemlju Ena petrolejska ladja potopljena — Eno letalo tipa Sunderland sestreljeno — V severni in vzhodni Afriki sovražni napadi Glavni Stan Italijanskih Oboroženih SIJ je objavil danes naslednje 427. vojno poročilo: V severni Afriki je sovražnik na fronti pri Tobruku hudo napadel naše postojanke. V protinapadu nemških oddelkov je bil gladko odbit s hudimi izgubami. Zajetih je bilo večje Število ujetnikov, do sto Angležev pa je obležalo mrtvih na terenu. Nemška letala so prešla v napad, pri čemer so uspešno zadevala postojanke sovražnega topništva. Na fronti pri Sollumu delavnost prednjih oddelkov. Sovražnikova letala so bombardirala Derno in razrušila cerkev ter ko-lonijsko bolnišnico. Med najdenimi so bih en mrtev in 4 ranjeni. V vzhodni Afriki so tri sovražnikova letala bombardirala brez posledic postojanko Uolchefit. Sovražna kolona, ki se je hotela približati našim postojankam na prelazu Rul-kvaberg, je bila razpršena In pognana v beg, ker je posadka takoj reagirala. Angleško letalo je Iz velike višine odvrglo rušilne in zažigalne bombe na majhno kmetsko naselje v Siciliji, ne da M bilo povzročilo žrtve ali škodo. Na Sredozemskem morju je naša pod-.nomica pod poveljstvom pomorskega poročnika L ado vika Griona potopila 11.600 tonsko sovražno petrolejsko ladjo, ki Je bila namenjena v Tobruk. Prav tako je na Sredozemskem morju naša podmomkvi s strojnicami obstreljevala in zrušila letalo tipa Sundermann, medtem ko je bila sovražna posadka ujeta. Berlin, 6. avgusta, s. Listi prfpisujejD velik pomen potopitvi velike angleške podmornice »Cachlot«, ki jo je torpedirala italijanska torpedovka na Sredozemskem morju Berlin, 6. avgusta, s. V noći na torek so nemška letala ponovno uspešno napadla letališče v Ismailiji v Egiptu. Rim, 6. avgusta, s. Službeno je bilo objavljeno, da je bilo pri zadnjem letalskem napadu na področje Sueškega prekopa ubitih 90 ljudi, 106 pa ranjenih. Odmev Ducejevega govora Fašizem, ki je prvi dvignil stopil Sofija, 6. avg. s. Odločne besede Duceja Črnim srajcam, ki prostovoljno odhajajo na vzhodno fronto, so napravile globok vtis tudi v Bolgariji, kjer so listi porečilo o Ducejevem govoru objavili na prvem mestu. V svojih komentarjih poudarjajo Oucejeve ugotovitve, da se borba proti boljševizmu približuje svojemu neizbežnemu zaključku. Važna je tudi ugotovitev Mussolinija glede bloka London—VVashing-ton—Moskva. Zedinjene države, pravijo listi, se morajo spričo tega smatrati za vojskujočo se silo. Njihovo sodelovanje z državami, ki so proti Osi in narodom, ki so se priključili trojnemu paktu, postaja zmeraj aktivnejše. Ves bolgarski narod pa je prepričan, da bodo zmagali narodi, ki zastopajo ideje bodočnosti, kakor je to Duce dejal italijanskim legionar jem. Budimpešta, 6. avgusta, s. Madžarski listi objavljajo zelo obširno poročilo o Du-cejevi inspekciji oddelkov, ki so določeni za vzhodno fronto v Mantovi, In govoru, ki ga je tam imel prostovoljskim miličnikom. >Uj Magvarsag« piše: Italija je z razvitimi zastavami krenila na bojno polje r,rcti Sovjetski zvezi Spor med Rimom in '*~skvo je na vrhimcu. Italijanski fašizem, ki je pred vsemi drugimi pokreti dvignil protiboljševiški prapor, ko je še kazalo, protiboljševiški prapor, je v akcijo da se bo Evropa boljševizirala, je sedaj stopil v akcijo. Italijanski vojaki in legionar ji bodo skupno z 2^vemisk±mi silami izvojevaii zmago Osi nad boljševizmom. —• Drugi listi poročajo o sijajnem nastopu črnih srajc pred Mussolinijem. Budimpešta, 6. avg. s. Listi še nadalje obravnavajo Muasoiinijev govor miličnikom, ki se odpravljajo na vzhodno fronto. »Pesty Ejsag« naglasa v svojem komentarju ogromni p on ten Ducejevih izjav, ki so napravile najgloblji vtis v vsej Madžarski. V resnici je to borba velikanov, ki se bo končal z zmago Osi ha zaveznikov. O tem ne more biti nobenega dvoma, članek se zaključuje z italijanskim geslom: »Zmagali bomo!« Lizbona, 6. avgusta, s. Portu galski listi objavljajo Oucejev govor v Mantovi In opozarjajo v svojih komentarjih na akcijo fašizma proti komunizmu, ki jo je fašistični pokret započel že takoj po zadnji svetovni vojni. New York, 6. avgusta, s. Ducejev govor v Mantovi so objavili tudi Tisti v ZerHnjeni h državah na prvih mestih. V naslovih naglašajo Ducejevo ugotovitev spopada dveh svetov in ameriške uvrstitve med sile, ki so proti osi. V ostalem Beti gOMora ne komentirajo. Tl Conducator al Duce Roma. 6 luglio. s. II Conducator dello stato romeno generale Antonescu ha in-viato al Duce il seguente telegramma: A nome mio e dell'intero popolo romeno da ven t i se col i sentinella della latinita e dela civilta ad Oriente, Vi esprimo i plu fervidi sentimenti di riconoscenza nel mo-mento che i prodi soldati deiritalia fasci-sta giungono su!la terra della Dacia a comJ>attere a fianco delTesercito romeno per la civilta dell'Europa strettamente legata alla storin deiritalia e a sugellare cosi con comiine sacrificio di sangue i vin-coli indistruttibili che uniseono i nostri po-poli. — Generale Antonescu. General Antonescu Duceja Bukarešta, 6. avgusta, a Vodja rum unske države general Antonescu je poslal Duce ju naslednjo brzojavko: V svojem imenu in v imenu vsega romunskega naroda, ki je 20 let straži 1 tat-tinstvo in civilizacijo na vzhodu, vam izražam čustva tople hvaležnosti v trenutku, ko ponosni vojaki fašistične Italije prihajajo na zemljo Dacije, da bi se borili ob strani rumumiie vojske za evropsko civilizacijo, ki je tako tesno vezana na zgodovino Italije in da bi na ta način zapečatili skupne žrtve krvi in neporužnih vezi, ki spajajo naša dva naroda. — General Antonescu. / Weygand podrejen Darlams Vichy, 6. avgusta, s. Francoski službeni list je objavil dekret, ki določa, da je general Weygand kot generalni delegat za francoske oborožene sile v Afriki podrejen podpredsedniku vlade admiralu Darlanu. Darlan bo v bodoče dajal Weygandu navodila v vseh vprašanjih obče politike. Turki zahtevajo pojasnila ste varstvu SSSR. Turški listi zahtevajo od angleške vlade pojasnila in poudarjajo, da bi Anglija spričo zavezništva z Rusijo ne smela zaupati Sovjetom kontrolo nad Dardanelami in Bosporom. Španski potfanMi v Madrid, 6. avgusta, s. Za izrednega poslanika Španije v Zagrebu je bil imenovan Vicente Gonzales Y De A mare De la Torre. Sofija, 6. avgusta, s. Listi v Ankari beležijo, da je turška javnost zelo vznemirjena in sovražno razpoložena nasproti Angliji zaradi >Tlmesovega« načrta, da se vse države južno vzhodne Evrope prepu- Budhnpeita, 6. avgusta, a Tu Je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Madžarsko ki Finsko. Pogodba Je zasnovana na obsežni izmenjavi blaga. Stran 2 »SLOVKNSKI NAROD«, Sreda, 6. avgueta 1941-XIX Stev. 179 EJcsc. Visoki Komisar v Narodni tiskarni Njegovo veliko novinarjem in stavcem zanimanje n *"-KarrWka podjetja — Znatna podpora lm ipooi lnlm Ljubljana, 6. avgusta. Včeraj popoldne je Visoki Komisar Eksc. Emilio (irazioli obiskal Narodno tiskamo in si z zanimanjem ogledal delavnice, v katerih z ročnim, strojnim in umskim delom nastajajo »Jutro«, »Domovina« in drugi listi ter tiskovine. Najvišjega predstavnika Fašistične Vlade v pokrajini, ki so ga spremljali poveljnik Zveze pomožnih središč Gattl, generalni inšpektor Ministrstva za ljudsko kulturo dr. Franco. šef tiskovnega urada Visokega Komisariata K. Tigoli in drugi funkcionarji, je v veži sprejel predsednik Gustav Praprotnik s člani konzorcija in glavnimi uredniki. Predsednik Praprotnik je Visokega Komisarja pozdravil in mu želel dobrodošlico s prošnjo, da bi ohranil še nadalje podjetju vso naklonjenost. Visoki Komisar je vrnil pozdrav z željo, da bi podjetje tudi vnaprej uspevalo in delovalo v blagor skupnosti. Visoki Komisar si je potem ogledal vse prostore v hiši, uprave listov, uredniške prostore, kjer so mu bili predstavljeni posamezni uredniki, strojnico in stavnico ter direkcijske prostore. Po ogledu tiskarne se je vrnil v stavnico, kjer se je zbralo delavstvo z vsemi nameščenci in uredniki. Tu se je predsednik Praprotnik ponovno zahvalil Visokemu Komisarju za obisk z željo, da bi izkazoval podjetju in njegovim nameščencem ter listom podjetja še nadalje blagohotno naklonjenost. Visoki Komisar je nagovoril zbrane nameščence, poudarjajoč, da bo mogoče v bodočnosti odstraniti z dobro voljo ves težaven položaj ki je rastal v takih podjetjih po vojni. Zavedati se moramo, da Fašistična Vlada ne razlikuje delojemalcev od delodajalcev, kajti vsaka delovna edlnica je f skupnost, ki naj z združenimi močmi prispeva za blagor celote. V sedanjem času je tisk važno sredstvo za ustvarjanje pogojev za boljšo bodočnost. Posebna naloga pritiče slovenskemu tisku sedaj. Naj bo najboljše sredstvo za obveščanje ljudstva o prizadevanjih Vlade in njenih predstavnikov, ki po volji Duceja ustvarjajo v novih razmerah novo življenje v najmlajši italijanski pokrajini. Dejanja govore dovolj prepričljivo o dosedanjih uspehih izvrševalcev volie Duceja, ki je od vsega početka ukrenil vse potrebno, da se Ljubljanska pokrajina v vsakem pogledu dvigne. Z velikimi javnimi deli se pospešuje gospodarstvo pokrajine. V kratkem bo objavljeno sporočilo o prvi etapi javnih del, ki bodo izvedena v pokrajini za vsoto nad 83 milijonov lir. 2e letos pa se bo pričela uresničevati tudi že druga etapa javnil del v pokrajini. Visoki Komisar je prepričan, da bo slovenski narod vračal lojalnost za lojalnost, ki jo kaže Vlada, ker bo le tako zagotovljen uspeh velikega obnovitvenega dela v pokrajini. Okoli Visokega Komisarja zbrani nameščenci so z odobravanjem sprejeli besede Eksc. Emilia Graziolia, ki kaže posebno zanimanje tudi za razmere v tiskarniških podjetjih in v novinarskih krogih, saj je po prizadevanju Visokega Komisarja določila Zveza profesionalistov in umetnikov, kateri pripada tudi italijanski novinarski sindikat, poklonila Tovariškemu skladu Slovenskega novinarskega združenja za brezposelne novinarje velikodušno podporo 20 000 lir. Sam Visoki Komisar pa je na-meidi vsoto 20.000 lir za brezposelno grafično delavstvo. Naznanilo o velikodušnih podporah so nameščenci sprejeli z velikim veseljem na znanje in so se zahvalili Visokemu Komisarju, ki je pred slovesom izročil denarno podporo tudi za najpotrebnejše delavce podjetja, ki morajo skrbeti za večje družine. de prej, okrog 16., je Visoki Komisar obiskal tudi prostore »Slovenca«, kjer so ga sprejeli generalni ravnatelj, tehnični ravnatelj ter zastopniki tiskarne. Visoki Komisar si je ogledal posamezne oddelke podjetja. V uredniški dvorani so se zbrali okrog njega uredniki in uradniki ter delavci. Ekscelenca Grazioli se je z njimi razgovarjal in se zanimal za njihov položaj. Visoki Komisar je imel kratek govor, v katerem je opozoril na vlogo listov za medsebojno sporazumevanje narodov in Se posebej na vlogo slovenskih listov, ki naj olajšajo lojalno sodelovanje nove pokrajine v okviru Fašistične Italije. Visoki Komisar je določil poseben znesek za podporo delavcem podjetja z večjim številom otrok. V vojaški bolnici Malo pred 18. je Visoki Komisar obiskal vojaško bolnišnico. Tu so ga sprejeli načelnik bolnišnice in višji oficirji, med njimi tudi zastopnik divizijskega poveljnika, ki je bil službeno zadržan. Visoki Komisar je podrobno pregledal vse oddelke. Vedno znova se je ustavljal ob bolniSkih posteljah in se razgovarjal z bolniki, se zanimal za njihovo zdravstveno stanje in za njihove družine. Pregledal je tudi posamezne operacijske in druge sobe, ambulante in druge naprave. Nato se je Visoki Komisar, ki je bil v bolnišnici sprejet z velikim navdušenjem, spet vrnil na Visoki Komisarijat. I La visita dell'Alto Commissarin alle a iende editoriali Le alte pande delTEcc. Grazioli alle maestranze e ai gior-natis ti — Le provvidenze per i disoccizpati e meno abblenti Tečaji za hišne gasilce Sedem ur pouka v treh dneh v Mestnem domu Ljubljana, 5. avguMa. Hišne g/nite* bo začela vežbati mestna zaščitna m-'.a. Vsi hišni nadzorniki v ožjem nevarnostnem okolišu, torej tam, kjer je h>na zabita obvezna so v tej šoli že do-bili osnovna navodila o organizaciji hišne zaSž :l, <> /,i"»l:ti pred p>*.žarom in o prvi pomoči. Hišni nadzorniki ali nadzorniki hišne zaščite so organizatorji in vodniki pri vseh ukrepih za zavarovanje dotične hiše proti napadom iz zraka, proti požaru in drugim elementarnim nezgodam. K tej organizaciji spada tudi izbira in vcžbairje pomožnega osebja. Zlasti vaino je pa gasilsko p- m v m no osebje ki ga mora biti tem več, čim večja je hiša. Da se hišnim nadzornikom to delo olajša, predvsem pa zaradi tega, da ti hišni gasilci in pomočnik h :nega nadzornika dobe več izkušeni, prireja zaščitna šola posebne tečaje z demonstracijami in praktičnimi va- jami. Tečaji bodo trajali skupno 7 ur v treh dneh, bodo pa v Motnem domu. Poučevali in vežbali bodo strokovnjaki zaščite in gasilstva. — Vsi hišni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu bodo povabljeni, naj izpolnijo prijavo, ki so jo že pred nekaj časa dobili zaradi organizacije hišne zaščite, predvsem pa glede nove izbire in izpopolnitve hišnega gasilstva Pri teh naznanilih lahko navedo tudi čas, ki ga smatrajo za najugodnejšega za tečaj (dopoldne, popoldne ali zvečer). Gotovo bo odziv prav tako velik kakor je bil pri tečajih za nadzornike hišne zaščite, ko je biila udeležba že na prvo vabilo 90 odstotna. Hi^ni pcseMniki naj se pri izbiranju pomočnikov in hišnih gasilcev posvetujejo s svojim nadzornikom hišne zaščite. Prijave naj hišni lastniki oddado takoj ko dobe poziv, da bo mogoče pri tečajih izkoristiti čirn već za praktične vaje ugodnega vremena. življenje na živilskem trgu Mnogo blaga iz južnih pokrajin — Več uvoženega kakor domačega krompirja Ljubljana, 6. avgusta Gospodinja, ki si hoče ogledati zdaj vse blago na trgu, ima že mnogo dela. Včasih so bile gospodinje tako izbirčne, da so napravile najprej celo ekskurzijo po trgu, preden so se odločile za nakup. Pritoževale so se nad draginjo in barantale so pri 25 parah. Toda barantale niso le najrevnejše, temveč tudi nekatere izmed tistih, ki so pozneje, ko je bila manjša izbira blaga, najbolj licitirale za živila in ki so še vedno ob ugodni priliki pripravljene ponuditi za blago celo več kakor pričakuje prodajalka. Vendar si mora gospodinja tudi zdaj dobro ogledati blago na trgu, preden kaj kupi. Izbira na zelenjadnem trgu je lepa. a čim več je blaga, tem bolj so kupovalke izbirčne. Zdaj pa gospodinje ne izbirajo tako dolgo po trgu. da bi našle čim cenejše blago, ker je večina cen maksimiranih in ni več mogoče z uspehom barantati. a zato tem bolj gledajo na kakovost, da bi ne kupile slabše vrste živil po isti ceni. kakršna je predpisana za na boljšo vrsto. Razumljivo je, da nekoliko nižje cene zelo vlečejo. To se je pokazalo zelo dobro včeraj in danes. Tržaški trgovec je dob'1 dovoljenje. da sme prodajati sadje in sočivje na stojnicah na trgu in po mestu. Dovoljenje so mu dali pod pogojem, da bo prodajal ceneje predvsem sadje, ki si ga meščani letos tako žele. Naval na stojnice je bil takoj velik že zaradi tega ker vsaka novost pri nas vleče. Blago je v resnici cenejše. Kupčija je pa včeraj zelo cvetela na vseli stojnicah Tudi davi je bil velik naval na stojnico na trgu. številne prodajalke so komaj zmagovale dolo. Naprodaj je bilo največ sadja, marelic, breskev, hrušk in jabolk. Zato je pa bila tem slabša kupčija pri branjevcih, ki ne morejo prodajati ceneje, ker blago prejemajo od trgovcev. Zadnje čase prihaja na trg mnogo uvoženega krompirja. Zdaj je naprodaj več uvoženega kakor domačega krompirja. Cena domačega krompirja je bila maksimirana na liro kilogram. Prej je bil domači krompir po 1.6 L kg. Kmeticam se je zdela maksimirana cena prenizka, zato so začele dovažati rajši drugo blago. Toda prihaja tem več uvoženega krompirja, ki je zdaj že debel. V splošnem ga prodajajo po 1.60 L kg. Tudi visoki stročji fižol bi prodajalke rade prodajale dražje. Najvišja cena je dovoljena na 2 50 L kg. Upanje je, da bo čez nekaj časa tudi po tej ceni na izbiro najlepšega fižola. ZiđR^ naprodaj več nizkega kakor 2$pa ^.žola. V splošnem so se zdaj že prodajalke navadile na tedensko maksimiranje cen zelenjave in sočivja ter le redke greše. navadno le nevede. C*e prodajalka sama nima v glavi vseh novih cen, jo opozore gospodinje. Gospodinje so pričakovale, da bo po zadnjem deževnem tednu naprodaj več gob. Jurčkov«. gobanov pa še vedno ni. Kaže, da letos poletnih gobanov sploh ne bo. Tolažimo se le. da bo jeseni naprodaj več gob. — Na prostoru, ki je določen za gobe in jagode, prodajajo zdaj po večini maline. Nabiralci prodajajo maline tudi neposredno svojim odjemalcem po mestu, zato trg ni bolje založen. Naprodaj je čedalje več mlečnih izlel-kov, vendar prevladuje zdaj še sir. V začetku je prodajal mlečne izdelke le en prodajalec, na prostoru, kjer je bila včasih vrsta tržnih miz, obloženih z maslom in sirom, zdaj pa prodajajo že štirje. Na sadnem trgu ni posebnih sprememb. Včeraj in danes so gospodinje kupovale sadje predvsem na novih stojnicah, kjer je bilo približno za pol lire cenejše. Cene se pa zadnje dni v splošnem niso spremenile. I Malo cenejše je grozdje, po 8 do 10 lir kg. Prva slovenska zadruga Bila je ustanovljena L. I856. pod imenom „Družba v denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani44 društva, prve ljubljanske in slovenske zadruge, dajanje posojil za obratovanje in pospeševanje varčnosti med obrtniki. Član je lahko postal vsak obrtnik ali mali trgovec v Ljubljani in bližnji okolici. Zaslugo za ustanovitev zadruge, ustanovljene leta 1856. je imel predvsem Jan Horak, roka-vičar. Vsak član je moral plačati 2 goldinarja vpisnine in prvo leto najmanj v obrokih 8 in drugo ter tretje najmanj po 6 gld. kot hranilno vlogo. Hranilne vloge so bile obvezne. Zadruga se je kmalu razveseljivo razvila in imela je od leta do leta več denarnega prometa. Uspevala je tudi v letih, ko so se začele množiti kreditne zadruge, hranilnice in banke, čeprav je tedaj članstvo malo nazadovalo. Leta 1887 je zadruga dobila nova pravila in preimenovala se je v Obrtno pomožno društvo v Ljubljani, r. z. z o. z. Ljubljana. 66. avgusta Za razumevanje zgodovine našega zadružništva in naših socialnih ter narodnostnih razmer je pomemben prispevek o naši prvi zadrugi, ustanovljeni v Ljubljani. Napisal ga je tajnik Zveze slovenskih zadrug D. Schauer v >Zadružnem ves trnku« in glasilo Nabavlialne zadruge uslužbencev državnih železnic >Zadrugar« objavlja zanimive podatke. Prvo slovensko zadrugo so ustanovili ljubljanski obrtniki. Sredi prejšnjega stoletja so čutili naši obrtniki živo potrebo po gospodarski samopomoči. Mali obrtnik in trgovec sta težko nasla kredit in v slabih časih sta bila prepuščena sama sebi. Rokodelci so se tudi zelo težko osamosvojili. Malo obrtniško podjetje se ni moglo razviti, ker je bilo obrtništvo premalo organizirano, pri zgornjih gospodarskih plasteh pa ni imelo zaslombe. Zato je bil namen Posledicam svetovne vojne se ni mogla izogniti tudi ta stara zadruga. Potrebno je bilo razširiti njeno delovanje na širšo podlago, tako da je ustanova kot zadruga izgubila svoj značaj. Leta 1920 je prišlo do likvidacije, ki jo je prevzela Obrtna banka v Ljubljani. Po likvidaciji je ostal rezervni sklad pri Obrtni banki pod imenom Podporni sklad Obrtnega pomožnega društva. Z dohodki tega sklada podpirajo onemogle obrtnike. Tako stara ustanova še vedno služi obrtnikom s sadovi dela dobrih organizatorjev iz prejšnje dobe. Na to zadrugo smo opozorili zaradi tega, ker je bilo prej še vedno vprašanje, ali je bila ta ustanova res prva in prava zadruga v naših krajih. Pisec je dokazal, da je bila to res prva slovenska zadruga. DANES TOČNO OB 20. URI VESELI TEATER PREDPRODAJA VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI OD 10. DO ^13. IN OD 17. DO 20. URE L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana ha dedicato ieri buona parte del pomeriggio alle visite delle aziende edito-riali della citta e si e intrattenuto in un secondo tempo al capezzale di alcuni soldati ricoverati presso lospedale militare. Accompagnavano TEcc. Grazioli il centurione Gatti, vicecomandante federale doi centri d i assistenza, il gr. uff. dott. Franco, ispettore generale del Ministero della Cultura Popolare, 11 capo deirUfficio Štampa comm. Tigoli e altri funzionari. Subito dopo le 16.30 1 Eccellenza 1'Alto Commissario ha voluto vlsitare la sede dei giornali »Jutro« e »Slovenski r^arod*. Sulla porta d'ingresso. dove si erano radu-nati tutti i dirigenti, gli ha dato un devo-to benvenuto il direttore generale dell*a- zienda. L'Alto Commissario ha fatto una minuziosa visita ai reparti delle amministra-zioni di ambedue i giornali, alie redazoni e alla tipografa. Dovunque e stato salu-tato fervidamente dalle maestranze e dai redattori, intenti al loro lavoro. Tutta la famiglia della Tipografia na-zionale e dei giornali si e pol raccolta nel-la tipografia, dove 1'Alto Commissario e stato nuovamente salutato dal direttore generale al quale ha ringraziato per le espressioni rivoltegll. L'Alto Commissario ha promesso il suo aiuto nei limiti del pos-sibile per il potenziamento dei giornali ed ha messo in rilievo la loro missione nella provincia dove vanno a diffondere 1'opera dellautorita fra la popolazione chiaman-dola alla collaborazione piu leale con la quale gli sara assicurata la pace serena e lo sviluppc laborioso per tutto il futuro. L'Alto Commissario ha preclsato come alla lealta dell'Italia Fascista si debba ri-spondere con pari lealta. L'Eccellenza Grazioli ha annunciato le provvidenze concesse ai giornalisti e ai tipografi. La Confederazlone dei profes-sionisti e artisti, presieduta dal cons. naz. Di Marzio ha per l'interessamento dell'Alto Commissario destinatc al fondo assistenza della SocietA dei giornalisti sloveni il co-spicuo importo di Lire 20.000. Altre 20.000 Lire ha destinato 1'Alto Commissario al fondo per i tipografi disoceupati. L'Alto Commissario ha infine assegnato un importo agli operai della nostra azienda con piu figli. Quando le vibranti acelamazioni. che hanno sottolineato il suo diseorso si sono taciute, 1'Ecc. Grazioli ha lasciato il gior-nale ed e rientrato ali Alto Commissariato. Precedentemcnte 1'Alto Commissario ha visitato lo i Slovenec«, dov'e stato ricevuto dal direttore generale e da altri dirigenti la tipografia. L'Eccellenza Grazioli ha visitato attentamente i vari reparti della tipografia, della redazione e deirammini-strazione. Nel salone principaie del gior-nale ha parlato alle maestranze e ai redattori. L'Alto Commissario ha esprosso il suo compiacimento per 1'opera costante prestata onde potenziare 1'azienda ed ha sottolineato come i giornali possano es-sere strumenti per la comprensione tra 1 popoli e come quelli sloveni siano chia-mati a facilitare sul piano della leale collaborazione i raporti fra la nuova provincia e rimpero di Roma. Calorosi saluti hanno coronato le parole dell'Alto Commissario, che ha poi lasciato la sede del giornale. L'Alto Commissario all'ospeđale militare Lubiana, 6 a mandante la dmskme militare assente por radioni di servizio. L'Alto Commissario ha visitato i reparti, si č soffermato press> i letti dei ricoverati mteressandosi alle loro comlizioni di salute e di famiglia: poi ha visitato i pabi-netti. le autoambulanze i servizi varii del-1'cfcpcdale e poco dopo le 18 6 rientrato in sede. Ljubljanske ulice dobe dvojezične napise Razlika bo le v tem, da hišne številke ne bodo imele napisa uličnega imena KOLEDAR Danes: Sreda, 6. avgusta: Gospodovo spremen j en je. Sikst II. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino VIutica: Trpeča, srca. Kino Sloga: Roke kvišku! Kino Union: študent na krivih potih. Veseli teater oh 20. v Delavski zbornici. Razstava Gaspari-SSmerdu-Dreraelj v Jakopičevem paviljonu. D E Ž T R N E LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik, Marijin trg" o, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. Radijski sp3?e Petek 8. avgusta 1914-XIX. 7.30: poročilo v slovenščini, 7.4o: pestra glasba — v odmoru napoved časa. 8.151 poročilo v italijanščini, 12.30: poročilo v slovenščini. 12.45: operetna glasba. 13, napoved časa — poročilo v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: italijanske vojaške himne in pesmi — orkester in zbor pod vodstvom mojstra Arlandija. 14: poročila v italijanščini, 14.15: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza, 14.45: poročilo v sloverščini. 17.15: moderna glasba — Mali Adamičev orkester ter duet Jožek in Ježek, 19: tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: slovensko predavanje, 20.30: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijan-ca ob sodelovanju mezzosopranistke Mile Kogejeve in tenorista Ivana Francla. v odmoru slovensko predavanje. 22: godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna, 22.20: orkester na pihala, pod vodstvom mojstra Storacia, 22.45: poročilo v slovenščini. Iz angleškega parlamenta Znani angleški državnik William Glad-stone je moral že v visoki starosti s svojo zadnjo vlado odstopiti in se umakniti v • dolgočasno opozicionalno življenje. Pozneje je šel nekega dne poslušat sejo spodnje zbornice. Seboj je vzel eno svojih mladih vnukinj, da bi ji pokazal parlament. Otrok je pazljivo in začudeno ogledoval govornika, ki je otvoril s slavnostnim obrazom zasedanje z običajno molitvijo. — Kdo pa je ta mož in ka* počenja tu ? — je vprašalo dekletce tiho svojega deda. — To je speaker, otrok moj. — je odgovoril Glad-stone ironično. Ozre se vedno na poslance, potem pa moli za svojo domovino. Zgodovinar Heyck umrl V starosti 79 let je umrl znani nemški zgodovinar Edvard Heuck. avtor tri zvezke obsegajoče >Nemške zgodovine mi. ki jim je skomponiral na-Leta 1860 je zbral svoje »Pesmi* in ođal na 152 straneh. Ta zbirka je nie-gOT najbolji« delo. pri katerem je očitna pomoč Fr. Levstika, ki je takrat bival pri njem. Imel je še mnogo literarnih načrtov, toda leta 1861 je bil izvoljen za poslanca v deželni zbor in preselil se je v Ljubljano. Tu je začel izdajati politični časopis »Naprej«, ki ga je urejeval Levstik- Toda »Naprej« je bil kratkega veka: zadušUa ga je tiskovna pravda, v kateri je bil Vilhar obsojen na šest tednov zapora. S tem je opustil svoje politično udejstvovanje, se preselil nazaj na Kaleč, kjer se je lotil pisanja iger ter jih nekaj tudi izdaL S. avgusta L 1871 je umrL Vse Vilharjevo delo in življenje označujeta doba, v kateri je živel, in njegov rekel bi veseljaški značaj. Leta 1848 je izbruhnila v Avstriji znana »marčna revolucija«, ki jeee razglasila in dala avstrijskim narodom narodom svobodo tiska in ustavo, odpravila podložnost kmetov itd. Iskra prižgana na Dunaju je planila tudi med Slovence, ki sicer na ta preobrat niso biliy preveč pripravljeni. Redko je bilo izobraženstvo. ki je čutilo slovensko in živelo za pravice svojega naroda. O kakem načrtnem političnem in narodnem delu z jasnim smotrom pa do 1. 1848 ni bilo niti govora. Zagon, ki ga je dobilo prebujeval-no deelo s preobratom, je bil mogočen in je dajal smer skoro vsem političnim borbam kasnejših desetletij. Vodilni slovenski možje tedanjega časa Majar, Bleiweis in mnogi drugi podpirani od zavedne mladine so formulirali politične in narodne zahteve Slovencev. Uspehi formalno niso bili kaj pomembni. Reakcija, ki je sledila, je takoj ukinila vse pridobitve leta 1848. Toda zasejano seme je pognalo močne kali in korenine. Počasi so se začele gibati me- ščanske in kmečke slovenske množice. Zavest narodne skupnosti in nujnosti skupne borbe je zmagovala v vseh vrstah. V takem času je živel Vilhar in s svojim delom priložil pomemben tribut h kasnejšim uspehom. Njegovo pesniško in skladatelj sko delo je za to dobo neprecenljivega pomena, čeprav morda marsikatera njegova pesem ne vzdrži smeri strogih leposlovnih zahtev. Mož veselega temperamenta, ki je imel vedno rad okoli sebe živahne ljudi, je pesnil lahke, ljubavne, navdušujoče pesmi. Sproti jim je zlagal napev, ki si ga ni bilo težko zapomniti. Bile so ljudske peesmi v pravem pomenu besede, ki so osvajale preprostega človeka, bile so izraz njegovih misli. Vilharjeva pesem je naglo prodirala med narod in zmagovala povsod. Slo je tako daleč, da so ljudje peli njegove pesmi, ne da bi več vedeli kdo je njih duhovni oče. Vilharjeva pesem je postala narodna pesem! In če Vas spomnim samo na nekatere: Rožic ne bom trgala. Bom šel na planine. Ko tičica sem pevala. Po jezeru. Lipa zelenela je. Na goro itd. mi boste pritrdili. Ce nič drugega, že samo to zadostuje, da se ga danes ob sedemdesetletnici njegove smrti spominjamo z iskrenim spoštovanjem. Bil je pesnik, bil je skladatelj, dramatik in politik. S svojim delom je zaslužen za važno dobo razvoja in napredka slovenskega naroda! Boj med uvoženim in domačim krompirjem Preskrbovalni urad bo prodajal še druga živila Ljubljana, 5. avgusta Boj med uvoženim in domačim krompirjem je bil odločen že prva dva dneva, ko je mestni tržni urad v dogovoru s pridelovalci, prodajale] in zastopniki konzumen-tov določil maksimalno ceno domačemu krompirju na 1 L. Naše dobre in izkušene ^spodinje so takoj spoznale polno vrednost popolnoma zrelega, zdravega In res -pega uvoženega krompirja ter so zato pokupile vso zalogo mestnega preskrboval-nega urada, čeprav je bil njegov uvoženi krompir po 1.55 L, domačega krompirja je bilo pa na trgu precej po 1 L. Pičlih -.500 kg krompirja, seveda najlepšega uvo-a. Je mestna stojnica prodala v poi k In torek ter tako razprodala dosedanjo zalogo, danes, v sredo, pa prične prodajati novo zalogo enako lepega uvoženega krompirja že po 1.40 L. V korist uvoženemu krompirju so bitko za krompir odločile nase gospodinje, ki pač najbolje vedo, kateri krompir kupijo najbolje. Mestni preskrbovalni urad bo zaklada! mestni živilski trg toliko časa z uvoženim krompirjem po čim najnižjih cenah, dokler ne bo na trgu dosti domačega in res popolnoma zrelega in izdatnega krompirja po maksimalni ceni 1 L. Posebno se je pa mestnemu preskrbovalnemu uradu spet posrečilo, da je zniža! cene breskvam, ki so jih doslej na trgu prodajali po 7 do 8 L. Samo za poskušnjo je v ponedeljek proda1 manjšo količino lepih breskev po 5.50 L. in že so cene breskvam po vsem trgu padle celo še pod to ceno. Tako bo mestni preskrbovalni urad še nadalje delal ter prodajal najrazličnejše predmete, ki bi jih hoteli drugi prodajati po previsokih cenah, da bo prebivalstvo z vsem, kar je mogoče dobiti, preskrbljeno po čim najnižjih cenah ter nikdo ne bo mogel izkoriščati sedanjih razmer za svoje sebične namene. Dobava mleka Ljubljana, 6. avgusta. Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata poziva vse živinorejce na področju mesta Ljubljane, ki dobavljajo mleko neposredno svojim strankam ali prekupcem, da se zglase najpozneje do sobote dne 9. t m. dopoldne med uradnimi urami pri Prehranjevalnemu zavodu odseku za mleko, Gosposka ul. 12, kjer bodo dobili for-mularje prijav za proizvodnjo in porabo mleka ter prejeli potrebna navodila. Prehranjevalni zavod opozarja, da bodo za bodočo oddajo in prodajo mleka potrebne posebne legitimacije, katere bodo izdane samo osebam, ki bodo pravilno izpolnile navedene prijave. Za hrbtom glavnega kolodvora si po dolgem oklevanju podajata roko Bežigrad in Zelena jama Ljubljana. 6. avgusta. Razsežno polje med Tvrševo in Smar-tinsko cesto, kjer so idealne gradbene parcele, vsa leta po svetovni vojni, ko je b:la gradbena delavnost v mestu na višku, ni privlačevalo tistih, ki so gradili nove hiše. Medtem ko jee vzdolž Tvrševe ^este nastal najmodernejši mestni okraj na prostoru današnjega Bežigrada in še mnogo dlje v Stožicah vse do Jezice ter e na drugi strani bila pozidana Zelena :ama. dasi stoji v območju največjih ljubljanskih tovarn, je na dragi zemlji za Vilharjevo ulico proti Tomačevemu rasel krompir, fižol in trava. Ta presenetljivost v gradbenem razvoju Ljubljane, ki so jo se ostreje podcrtavale številne gramozne jame. odkoder so gradbene tvrdke odvažale na debelo potrebno gradivo, se da v vel:k: meri opravičiti s še danes nerešenim železniškim vprašanjeem. O tem je bilo že mnogo govora, izdelani so bili veliki načrti, toda za temeljito rešitev so bila potrebna ogromna sredstva in tako se bo treba zdaj lotiti tega važnega problema. Kljub temu pa se je položaj le nekoliko izboljšal. K temu je delno pripomogla nova tramvajska proga do Sv. Križa, nedvomno pa tudi postavitev nove bežigrajske gimnazije za artilerijsko vojašnico. »Ofenziva« se je začela že pred leti ob slepi progi blizu nekdanje smodnišnice, kjer je zraslo ducat hiš. ki so naznače-vale smer razvoja proti pokopališču Sv. Križa. Bilo jih je dovolj, da so kratke ulice med n;:mi dnble imena (Lužiško-srbska, Zagrebška, Foersterjeva. Cerkova in Albanska), vendar ?i pa opazovalec še ni migel ustvariti prave slike, kako je f tod zamišljena parcelacija in rast nove J Ljubljane. Danes pa se že kažejo prvi obrisi. Za i artilerijsko vojašnico in mestnimi hišami, I v vrhu trikota, ki ga tvorita Linhartova • ulica in spodnji del Albanske oziroma ! Celjske ulice zidajo zadnja leta neprene-; homa dvonadstropne in trinadstropne hi-I še, ki imajo vse pogoje za prijetna biva-. lišča. Tudi letos so zgradili dve hiši in za tretjo pravkar kopljejo temelje ter dova-' žajo gradbeni material. V novi hiši, ki sta že pod streho, so se sedaj naselili mizarji j in kleparji, ki vstavljajo okna, vrata in ■ dovršujejo žlebne naprave. Nagli razvoj terja že tudi ureditev poti, ki so jih tamkaj med hišami shodili j novi stanovalci Tako je sedaj poslala ; mestna občina tja svoje delavce in parni ! valjar, ki so se lotili ureditve in utrditve spodnjem dela Albanske ulice, ki se bo, kakor je mogoče videti že sedaj, sčasoma i razvila v dolgo vzporednico Tvrševi cesti: I od bivše smodnišnice vse do Linhartove oziroma po Robbovi ulici do Vilharjeve ceste za glavnim kolodvorom. Nova skupina hiš sega že vse tja do lu-ščilnice riža. V bližini se odcepi od Linhartove, ki pelje k Sv. Križu, na desno v polje pot preko še zelenih trat in mimo pramoznih jam do druge skupine vil. ki je oporišče za skorajšnji stik in znanilec novega razvoja. Tako si za hrbtom glavnega kolodvora podajata Bežigrad in Zelena jama roko po rf'^eem oklevanju. Upajmo na najboljše, čeprav bi si želeli, da bi še enkrat regulirali Ljubljanico in z izkopanim blatom zasuli ogromno Ivknm. ki io tvori velika gramozna jama tik ob Vilharjevi ulici. ŠAH — Turnir za prvenstvo Nemčije se je začel v nedeljo v kopališču Oevnhausen. Lista udeležencev obsega 16 Imen šahistov, ki so si pridobili pravico sodelovanja v turnirju na osnovi zmag v uvodnih kvalifikacijskih turnirjih. Med njimi je nekaj imen, ki so znana že tudi v inozemskih šahovskih krogih. Ponosni naslov šahovskega prvaka Velike Nemčije brani K i e -ninger, ki je zmagal v lanskem turnirju. Njegov najnevarnejši nasprotnik je Paul S c h m i d t. Sodelujejo pa še med drugimi trije Berl:nčani Rellstab, Palme in Richter, dva Dunaičana L o -kvenc in Miiller. Nemci pričakujejo z zanimanjem, kako se bosta izkazala najmlajša udeleženca Klaus Junge in Pfeiffer, ki sta oba komaj izpolnila 17. leto. Slednji je zbudil pozornost, ko Je nekoč v neki partiji z mojstrom Bogoljubom, ko je že bil v slabši poziciji, pokazal naravnost mojstrsko obrambo in mu je tedaj uspelo Bogoljubova celo poraziti. — Prvenstvo Madžarske v Šahu si je osvojil Fuster z 8 točkami pred Barczo in Rethvjem s 71 rt točke. — Na turnirju v Montevideu je zmagal Eliskases z 91 '2 točkami pred Luckisom 8, Engelsom in Rosettijem 7 točk. Sodelovalo je 12 šahistov. — Znana šahovska mojstra Opočen-sky in Foltvs sta pred kratkim odigrala mateh 12 partij. Rezultat je ostal neodločen 6 : 6. škeplli so in kapunili V veterinarski ambnlanci nr. Domobranski cesti je bila v nedeljo zelo živahno Ljubljana, 6. avgusta 2e nekajkrat smo pisali v našem listu o pomenu kastr:ranja kuncev in kapunje-nja petelinov. Drušc.o Mali gospodar je že nekaj časa pripravljalo to važno »opera-c:;o* na množici kunčjih samcev in mladih petelinčkov, da s tem pripomore k izboljšanju in donsnosti reje mali živali. V nedeljo so mali gospodarji prinašali številnee mlade živali v veterinarsko am-bula-.co na Domobranski cesti, kjer je dr. Koren skopil kuncee. a ing. Greif je ka-punil petel:nčke. Ves dopoldan je bilo v ambuianci živahno in številni obiskovalci so se drenjali okoli miz ter opazovali z velikim zanimanjem, kako postajajo pete-linčki kapuni in kunci skopljenci. Težavnejša »opeeracija« je s petelinčki. ki se jih mora odpreti na obeh straneh prsneega koša med zadnjim in predzadnjim rebrom tako. da je mogoč s kleščami poseg v notranjost. Navidezno je tako rezanje boleče in marsikateri petelinček se je dokaj obupno branil. Dejansko pa pri spretnem operaterju žival skoraj ne čuti in povzroča bolečine v glavnem le prvi urez v kožo. Prvi pogled pa vendar pove, da pripada tak posel lee spretnemu praktiku in da je zelo zgrešeno, če se na splošno pečajo s kapunjenjem nevešči, ki le trpinčijo žival. Vsekakor je tudi za spretnega praktika kapunjenje dokaj de-likaten opravek, za katerega mora imeti mirno roko in odločnost. Zategadelj se kapuni tudi bolj redko. Vendar nezgod ni bilo, saj je podlegel pri številnih petelinč-klb le en sam. Enostavnejše je izgledalo skopljenje. čeprav tudi taka »operacija« ni za neveščega. Skopljenje je nedvomno lažje že spričo tega. ker ni potrebno posegati v notranjost Mali gospodarji so prinašali male in večje peteline in kunce razne starosti. Bile so že tudi po več mesecev stare živali, že skoro povsem odrasle, na katerih se je rezanje prav tako uspešno izvedlo. Društvo Mali gospodar bo nadaljevalo s kapunjenjem in skopljenjem in zbira še nadalje prijave. Kapunjenje ima izredno vrednost, ker kapuni hitreje doraščajo in se često primeri, da doseže kapun kmalu 6 ali več kilogramov. Kapunovo meso je sočno, izredno okusno in v vsakem pogledu izdatno. Meso kapuna je neizmerno boljše nego petelinovo. Enako je s skopljenimi kunci. Tudi ti pridobivajo izredno na teži in meso je okusneiše. Poleg vsega je prednost tudi v tem. da so kapuni in skopljenci mirne živali, ki jih je lahko po več v enem prostoru. Z rezanjem je odpadla vsa bojevitost. Tudi znaki, ki jih dobivajo do-r^sčajoči samci, povsem izostanejo. Ker se je reja malih živali prav zelo razSfrila. ie nuino potrebno, da se v okviru te reje izvaja tudi vse, kar pripomore k izboljšanju in večji donosnosti- Športni pregled Derby v Beogradu Pretekio nedeljo sta se v borb: za pokal Srbske nogometne zveze sestala znana prvaka beograjskega nogometa BSK in SK 1913, (bivša »Jugoslavija To srečanje, katerega rezultat nam še ni znan, je bil pomemben jubilej v številu medsebojnih iger, ki so bile vedno družabni dogedek za vse beograjske športne kroge. Sestala sta se že 125tič. V 124 tekmah od septembra 1. 1913 naprej je 64 krat zmagal BSK. 40 krat SK 1913, a 20 tekem je ostalo neodločenih. Diferenca golov je 272 : 212 v korist BSK. Mednarodni nogometni spored Kljub za mednarodno športno delovanje težavnim razmeram vežejo nogometaši razrahljane stike in iščejo vtsako možnost za merjenje sil. Mednarodni nogometni koledar beleži naslednji spored v bližnjem času: 31 avgusta v Helsinkih Nemčija-Finska. 7. septembra Slovaška : Bolgarija menda v Bratislavi. 14. septembra Švedska : Nemčija v Stockho'mu in 5. oktobra Rumunija ; Slovaška v Bukarešti. Priprave za rc3rzs?etno prvenstvo v Italiji Se pred 10. avgustem se bo sestalo ve'* stvo Italijanske nogometne zveze z namenom, da določi termine za začetke prvenstvenih in pokalnih tekmovanj. V zvezi s tem se vsi nogometni klubi širom Italije, zlasti pa oni prve divizije, skrbno pripravljajo na novo sezono. »Gazzetta dello Sport« poroča o številnih selitvah igralcev, novih pridobitvah posameznih klubov, novih trenerjih in podobnem. V zvezi s tem je zanimiv tudi primer, ki se tiče treh znanih ljubljanskih nogometnih igralcev in o katerem poroča, ne da bi navajal imena nedeljski tržaški "Piccolo*, Kmalu po Italijanski zasedbi Ljubljane se je raznesel po športni Ljubljani glas, da so nekateri dobri igralci ljubljanskega nogometa v dogovoru s tržaško Triestino, da se preselijo v njene vrste. Govorilo se je o poskusnih tekmah o angažmaju itd., tako da je že vse kazalo, da so uspeli. Naenkrat pa je vse utihnilo in prizadeti so se vrnili v Ljub- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI PredstaT« ob delavnikih, nedeljah in praznikih ob 16., 18. in 20. url, t primera dežja ob nedeljah in praznikih tndl ob 14. un. KINO SLOGA TELEFON 27-30 VVarner Brosov film iz gangstrskega življenja ROKE KVIŠKU Kvaliteten ameriški film z odličnimi igralci — M. Graha m. Basil Sidnev KINO UNION TELEFON 22-21 STUDENT NA KRIVIH POTIH Pretresljiva povest o žrtvah dobrega očeta, ki je storil vse za spreobrnitev svojega sina. Film je v celoti opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! I KINO MATICA TELEFON 22-41 Dramatična ljubezenska zgodba v srcu mogočnih Dolomitov TRPEČA SRCA Silvla Monto. Čamilo Plloto. Drla Paola ljano. Kaj se je zgodilo? Italijanska nogometna federacija je prepovedala klubom stare Italije vsako angažiranje igralcev jugoslovenskih klubov na ozemlju zasedenem po italijanski armadi. In vendar s tem sklepom stvar še ni bila likvidirana, Triestina je vložila na federacijo protajo, da se ji kljub prepovedi dovoli angažirati omenjene tri igralce, češ da j« treba upoštevati, da so po rodu iz tržaške in goriške pokrajine. Torej da je to podoben primer, kakršni so bili oni pred leti, ko so se vračali v Italijo razni i» vrstni igralci iz Južne Amerike. Sklfl^ federacije se ni znan Nov ženski svetovni rekord Pri južnošvicarskih ženskih prvenstvenih tekmovanjih v lahkoatletiki se je posrećilo lisi Pfenningovi izboljšati dosedanji ženski svetovni rekord v skoku v vi&ino za 1 cm. Preskočila je 1.66 m. Prejšnji uradni rekord sta branili dve Američanki. Rezultati nedeljskih nogometnih tekem v Nemčiji V neieljo je bilo v Nemčiji tekmovanja za Tschammerjev pokal, ki se ga po izločilnem sistemu udeležuje zaenkrat 32 moštev. Senzacija je bil poraz dunajskega Rapida, letošnjega 2.Velikonem§kega vojnega prvaka«, ki ga je premagala dunajska Admira 5:3 (3:2). Tretji dunajjki klub Austria je gostoval v Miinchenu '.n zmagal proti Tu.SV 1S60 5:2. Za vstop v državno ligo sta se v nedeljo že tretjič sestala graški Sturm in Villacher SV. Tokrat je na nevtralnem igrišču v Dona\viUu uspelo Gradčanom premagati Beljačane 5 : 2. DNEVNE VEST! — Maksimalne cene piva v Tržaški pokrajini. Za Tržaško pokrajino so oblasti maksimirale cene piva. Domače pivo v ča-šah po četrt litra velja v točilnici 1.40 v prvih, 1.30 v drugih lokalih, pri mizi 1.50 oziroma 1.40 lire. Pivo v pollitrskih steklenicah 2.SO oz. 2.60, pri mizi pa velja 3 odnosno 2.80 lire. — Cene živil pod strogo kontrolo. Fašistična stranka je razdelila ves notranji trg Italije v 10 okrajev in uvedla najstrožjo kontrolo nad cenami živil. Ta ukrep je že prve dni pokazal, da je bil umesten in da bo rodil dobre sadove. — Zopet se nam obeta dež. V nedeljo In v ponedeljek, zlasti pa včeraj, ko smo imeli tako krasno vreme, pač nismo mislili, da se. bo tako hitro izpremenilo. Danes ponoči je bilo večinoma jasno in sijala je luna. Zjutraj je bilo pa že nekoliko oblačno, vendar ne toliko, da bi kazalo na iz-premembo vremena. Kmalu so se pa pripori ili od jugozapada oblaki, ki so zagrnili vse nebo in zakrili sonce. Barometer je močno padel, kar kaže, da se utegne vreme zopet poslabšati. Jutri zjutraj bo ščip in ta nam menda prinaša izpremembo vremena. Dež zdaj ni prav nič potreben, bil bi le v škodo in kmetovalce bi oviral pri delu. — Nesreče. Nesreča tudi včeraj nI počivala. V ljubljansko bolnico so bili prepeljani naslednji ponesrečenci: Jakob Mi-lav^c, 3Sletni posestnik z Rakeka, se je močno usekal v levo nogo. Podobna nesreča se je pripetila Heleni Medvešček, 20-letni služkinji iz Ljubljane; usekala se je v palec levice. Janez Pišek, 191etni hlapec z Vrhnike, si je pri padcu zlomil levico. Silva Bauc, 151etna hči gostilničarja iz Ljubljane, je prišla včeraj pred magistratom pod avtomobil; ranjena je na glavi in po telesu. Iz Ljubljane —lj Cika Savo kaže vedno večjo podjetnost. Kakor je naš dobri znanec Cika Savo močan, tako je tudi skromen. V začetku je razkazoval svojo presenetljivo moč na Figovčevem dvorišču ljudem, ki so se slučajno mudili tam, pozneje je že obveščal svoje znance o nastopih z opozorili, napisanimi na listku papirja. Listki so bili navadno pritrjeni na vogalu Figov-čeve gostilne. Zdaj je pa Cika Savo v tem pogledu napredoval. Nekdo mu je preskr-bel z lepimi in velikimi črkami napisano in z njegovo sliko opremljeno večjo reklamo, da je več ljudi opozorjenih na njegove zanimive nastope. Učinek reklame se je takoj pokazal in snoči, ko je Cika Savo zopet nastopil na Figovčevem dvo-li.šču. je bil krog občudovalcev njegove moči že precej večji kakor doslej. lj— Združenje mesarjev In klobasičarjev v Ljubljani poziva cenjeno občinstvo ol-nosno stranke, da do petka dvignejo pri mesarjih, kjer so se prijavile, nabavne knjižice za meso. Meso se bo v soboto d."»e 9. t. m. o«Iđaja!o samo na knjižice, na *ar posebno opozarjamo občinstvo. Mesanki lokali bodo odprti od pol 7. do 11. ure. Stranke lahko dvignejo meso ob sobotah za vse tri mesne dneve. Dalje sporočamo javnosti sklep mesarskih mojstrov, da se v bodoče meso ne bo dajalo več na up in se z uvedbo novih nabavnih knjižic za me so ukinejo tako zvane knjižice na up, ki so jih imele nekatere stranke za plačevanje mesa ob mesecu. Javnost naj blago *oli upoštevati okolnost, da mora vsak me3ar po odre 1 bi Visokega Komisarijata v naprej odnosno takoj pri prevzemu živino plačati po Prevodu in ni več tistih čaiov, ko so trgovci mesarjem dajali živino na kredit. Cenjene stranke dalje naprošamo, da pri nakupu pripravijo drobiž, da pojde posel hitreje od rok. Papir za zavija.ije mesa naj stranke prineso s seboj. (—) —lj Članicam Zveze gospodinj! V četrtek, 7. avgusta, se odpeljemo z glavnega kolodvora ob 13.36 v Grosuplje. Od tam peš skozi Ponovo vas v županovo jamo. Povratek z Grcsuplja ob 19.46. Vabimo k lepi udeležbi! 344 n —lj Brivske in frizerske pomočnike in pomočnice vabimo na sestanek, ki bo v petek, 8. t. m., ob 20. v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici), Miklošičeva cesta 22, pritličje. Na sestanku se bo razpravljalo o sklenitvi nove kolektivne pogodbe za brivsko in frizersko stroko ter je zaradi tega dolžnost vseh brivskih in frizerskih pomočnikov in pomočnic, da sa sestanka udeleže. — Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani. — Postni uradi v provint^ui Split, Zadar ln Kotor ter v Kraljevini Crni gori. — Zbornica obvešča vse interesente, da jim je seznam poštnih uradov omenjenih provinc v zborničnem uradu na razpolago za vpogled. —lj Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi vse priseljene zdravnike, ki nimajo zaposlitve, da se zaradi evidence zanesljivo oglasijo v prostorih Rdečega križa. Frančiškanska ulica 6, L, v četrtek, 7. t. m., ob 10. —lj Rdečemu križu, sekciji mm socialno pomoč, sta darovala kluba Ilirija in Primorje izkupiček nedeljske tekme 500 L-Najlepša hvala! Rdeči kr«č «we&* Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrošancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22. Bojanič Olga, Brun Herman. Gerdina Jože, Gorup prof. Ljubo, Kolenc Zinka, Kmetic s. Sekunda, Lončarič Josip, Milo-ševič Vlado, Pekolj Jože, Pfeifer Pepca, Pengov Agata, Rupnik Pavel, Udovičic Justina. Pošto naj dvignejo: Clemenz Pavla, Pu-harjeva 5 5. Horvat Vida, Valjavčeva 15, Hribar Ivanka, Zerjavova 50. Naglic Lenčka, Subičeva 3, Peterlin Zofija, Haj-drihova 16, Pezdir Apolonija, Cesta na Brdo 2, Sotler družina, Prebinova 4/1, Uratnik Edo, učitelj, Salon »Alira-t. Prosimo, da se zglasita v naši pisarni v tajništvu: Majda Stoviček. Sv. Jakoba trg 7/2, in Dušan Bajda, 2ibertova 27, »Učiteljski dom«. Gospod Edvard Lozej, geometer, Livarska ulica, naj se takoj zglasi v naši pisarni. Rdečemu križu sta darovala gg. Rebolj Staša. trgovec iz Ljubljane, 100 lir, Lov-renčič inž. Zora 50 lir. Plemenitima darovalcema se Rdeči križ najlepše zahvaljuje. Mimikrija v kraljestvu rastlin Pojav mimikrije, obstoječ v tem, da dobi žival podobo okolja in stvari, v kateri bližini se mudi, je splošno znan. Posebno zanimiv je ta pojav v kraljestvu žuželk, zlasti pri nekaterin metuljih, in kobilicah. Zaščita rastlin je povsem drugačne vrste. Rastlinan-i služijo za zaščito trni, kocine, bodice, oster sok. celični kri-srtalčki, voščena prevleka listov itd. V kraljestvu rastlin so pa opazovali naravoslovci zanimiv pojav, da namreč spominjajo plodovi dveh afriških rastlin na gosenice in sicer tako kakor da bi stali na straži. Gre za vrsto afriške leguminoze in kamerunsko rastlino scorpiurus sub-villosus. Podobnost je tako presenetljiva, da smatrajo raziskovalci plodove za gosenice. Smoter te zanimive prilagoditve še ni povsem pojasnjen. Inseriraj v „Slov. Narodu" ČEVLJE moške in ženske cer sandale — kupite ugodno pri znani veletrgovini s čevlji Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. NIKOTIN JE STRUP NIKOTIN JE STRUP! Kadilci, ki hočejo svoje telo obvarovati pred hiranjem in poapnenjem žil, morajo redno dnevno uživati AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno le v MEDARNT, Ljubljana, židovska ulica 6. 39 T Collezionista cerca tappeti persiani, quadri autore, sopram-mobili. — Scrivere: Zbiralec išče perzijske preproge, slike z avtorskimi podpisi in okrasne nastavke za pohištvo. —> Ponudbe na: Cassetta 964 Z. Unione Pubblicita, Trieste IIOUORE LIKER S T R € G K TONfCO JE KREPČILEN IN DIGESTIVO VAM URAVNA PREBAVO t Stran 4 mOVOSKI K AR on c, 6L avgusta 1*41- r KeY. 17Q V Ljubljani bomo redili pujske Pod okriljem mestne občine bo ustanovljena prašiče — Prijavljanje odjemalcev že jutri in v petek t Ljubljana, 6 avgusta. Malomarnost bi bila, če bi ne sodelovali vsi, ki morejo, pri reševanju prehranjevalnih vprašanj. Pogosto pišemo, kako mestna občina skrbi po svojem preskrbo-valnem uradu, da bi bilo mesto dovolj preskrbljeno z živežem. Toda zavedamo se, da preskrbovalni urad ne more storiti vsega sam. ker je njegova naloga predvsem uvoz živil. V sedanjih časih se morajo vsi kraji čim bolj osamosvojiti, da ne bodo navezani le na uvožena živila. Izrabiti je treba vse možnosti, da čim bolj povečamo produkcijo živeža Prvo bodi produkcija, potem šele uvoz! To velja prav tako za velike kraje, tudi za Ljubljano. Ne moremo sicer pričakovati, da se bo Ljubljana lahko prehranjevala povsem nma, vsaj v bližnji prihodnosti ne. Toda pasivnost Ljubljane v produkciji živeža vendar lahko znatno zmanjšamo, če izrabimo vse možnosti. Že letos se je izkazalo, ko so začeli sodelovati v prehranjevalnih zadevah posamezniki, meščani, ki SO se lotili obdelovanja zemlje in se začeli posvečati reji malih živali sicer neorganizirano, da lahko v veliki meri pomagamo sami. Razumljivo je. da bi biii uspehi mnogo večji, če bi bila produkcija popolno organizirana. Ze nekajkrat smo opozarjali, kako velikega pomena bi bilo v teh časih, če bi mestna občina imela veliko ekonomijo, smotrno organizirani večji obrat za rejo živine in pridelovanje, odnosno pridobivanje živalske krme. V začetku je bilo mnogo dvomljivcev, ki so imeli razne pomisleke o takšni ustanovi. To je razumljivo že zaradi tega. ker bi to mestno podjetje bilo novost; poznamo sicer velike ekonomije pri nekaterih ustanovah, a njihova organizacija je vendar malo drugačna. Toda pogojev za uspešno poslovanje mestne ekonomije je dovolj in pričakovati celo smemo, da bi bil njen uspeh lahko tem večji, ker občina lažje izvede vso organizacijo in ima tudi več finančnih možnosti kakor zasebna podjetja. Pogoj je pa seveda, da k organizaciji takšnega podjetja pritegne sposobne, pa tudi požrtvovalne ljudi. Ko bi bilo med našimi ljudmi več podjetnosti, bi nedvomno zdaj že poslovala podjetja, ki bi redila živino za mesto. Denarja imajo posamezniki dovolj, o tem ni treba niti razpravljati Ali si morete misliti v teh časih don< podjetje od velike ekonomije, ki bi lahko zalagala ljubljanski trg z mesom in slanino, perutnino in jajci? Malo organizatorskega daru, podjetnosti in precej denarja — in pogoji za ustanovitev p(xijetja so izpolnjeni. Toda nikogar ni bilo, ki bi se oprijel te zamisli, v resnici vredne zlata. Morda je v nekem pogledu bolje, da do tega ni prišlo, ker zasebniki bi iskali predvsem dobiček. Zato bo tudi tem lažja ustanovitev ekonomije pod okriljem mestne občine. Mestna občina je pokazala vso razumevanje za zamisel, pritegnila k organizaciji sposobne in požrtvovalne ljudi in pripravljalno delo se je že začelo. Zdaj lahko že napovemo, da je ustanovitev ekonomije povsem sklenjena stvar, odnosno, da je podjetje prav za prav že ustanovljeno. Sestavljen je gospodarski odbor sposobnih delavcev in delavk, ki bodo vodili organizacijo. Prihodnji mesec bodo že začelj rediti pujske. Precej prašičkov za rejo je že nakupljenih. Tudi prostor za hleve je izbran. Z vsemi podrobnostmi zanimive akcije, ki jo bo nedvomno z veseljem pozdravilo vse prebivalstvo, vas ob tej priliki še ne moremo seznaniti. Treba je pa povedati, da bo moralo prebivalstvo pokazati primerno razumevanje za to. ne le gospodarsko, temveč tudi socialno akcijo. Da bo vsa organizacija čim lažja ter uspešnejša, bo potrebno v neki meri sodelovanje meščanov. Tako bo n. pr. organizirano zbiranje odpadkov sočnrja in zelenjave. Ob neki drugi priliki smo omenili, kakšno bogastvo gre v Ljubljani s pomijami v Ljubljanico in na smetišča. Treba je samo organizirati zbiranje teh odpadkov za živalsko krmo in mesto bo lahko redilo skoraj brez stroškov nekaj tisoč prašičev. Ce računamo, da je mogoče organizirati zbiranje odpadkov samo pri polovici hiš v Ljubljani pri približno 3300 hišah, sodimo že po tem. da reja okrog 3000 prašičev, kolikor bo približno znašala kapaciteta ekonomije v začetku, ne bo zahtevala velikih stroškov. Marsikdo bi pa celo dejal, da je vprašanje stroškov zdaj postranskega pomena; gre le za to, da se omogoči produkcija, čeprav z žrtvami. Vendar smemo reči že zdaj. da reja živali ne bo draga ter da bo vse :■ sm5 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Po smrti gospodične Hornell je grofica naročila odvetnikoma ponuditi gospodični Solveni mesto njene družabnice. V zadnjem času je grofica pisala, naj ji svetujeta, kako bi mogla dekletu poslati nekaj denarja, ne da bi dekle vedelo, od od kod prihaja. Nato je George Bradi ev tik preden je odpotoval za zabavo v Italijo, odgovoril in ji sporočil najprikladnejšo metodo. Obenem je pa izjavil, da je sam pripravljen izpolniti njene želje. Slednjič je izpovedal, da je prepričan, da gospodična Solveni o tem ničesar ne ve. Bila je že noč, ko smo prispeli vsi srečni v For-menigo, potem ko smo bili pustili poročnika in ma-rescialla v Vittoriu. Poročnik je moral svečano obljubiti, da bo storil vse. kar je v njegovih močeh, da bo Ida čim prej izpuščena, kajti to mi je bilo najbolj pri srcu. — Ah, ah. — je vzkliknil stric Poldo in si pomel roke. Ti stari možgani z božjo pomočjo še delujejo. Hvala bogu. otroci moji, kakor vidite ,nas bog ni zapustil in prositi ga hočemo, da nam bo pomagal do konca. Zdaj pa gremo spat. Že več noči zaradi težkih sanj nisem mogel spati in bil sem res potreben temeljitega počitka. A zopet nisem mogel za tisni ti oči, ker sem bil preživel razburjenja in veselja poln dan. Ko sem zgodaj zjutraj slišal. kako odhaja stric Poldo maše vat, sem vstal. Bilo je še prezgodaj, da bi si zopet izposodil motocikel. A čim sem bil na nogah, nisem mogel več ostati doma, in ko sem opazil na cesti kmečki voz, sem vprašal kmeta, ali bi se smel odpeljati z njim. Pred mestom sem izstopil ter odšel peš h Kara-binjerski vojašnici. Poročnik je bil že nekaj časa pokonci. — Ali je kaj novega ? — je vprašal. — Ne, prišel sem pogledat, če ste izpolnili svojo obljubo. Rad bi, da bi gospodična Solveni takoj izvedela za sklep preiskovalnega sodnika. Častnik se je nasmehnil. — Morda zvemo danes, kaj se bo zgodilo. Po devetih bom telefoniral preiskovalnemu sodniku. Točno rečeno, bi lahko tudi jaz izpustil mlado damo, toda bolje bo, če pojde to po uradni poti. če pa hočete ta čas govoriti z njo, vam lahko izposlujem dovoljenje. Planil sem pokonci. — Ali govorite resno? — Evo vam! Izpolnil je formul ar in me vprašal: — Kako ste pa prišli v mesto? S kmečkim vozom? Prav. Ce stopite okrog enajstih zopet k meni, se odpeljeva skupaj v Formenigo. Ko je stric Poldo, ki ni ničesar vedel o mojem skoku v Vittorio in je zaman spraševal gospodinjo, kje sem, zvedel za moj obisk pri Idi, je zmajal z glavo in me dolgo molče gledal. Ni pa ničesar pripomnil, morda zaradi poročnika Marsica, ki me je bil spremil v stričevo hišo in ki sem ga bil povabil na obed. Preiskovalni sodnik je brez posebnega navdušenja sprejel vest o razgovoru z advokatom Bradle-vem. Kar se pa tiče Ide, ki naj bi jo izpustil iz preiskovalnega zapora, se je pa zadovoljil z odgovorom : — Bomo pač videli, ko pridem jutri tja. Zdi se mi, kakor da bi v tem vražjem primeru vedno storili korak naprej in dva nazaj. Preiskovalni sodnik prav za prav sploh ni bil zadovoljen, poročniku Marsicu se je zdela njegova opazka roganje. Bil je videti slabe volje in zamišljen. Med obedom je dejal naenkrat: — Zdaj moramo začeti znova. — Da, toda ne od iste točke, — je pripomnil stric Poldo. — Kaj hočete reči, naj ne upoštevamo indicev, ki obremenjujejo grofa Piera in onega drugega, nečaka? — Da, tako je. — Kaj pa, če ni nikogar drugega tu? Nekje vendar moramo začeti. Toda kje, tako se vprašujem. — Če ni nobenih indicijev, imamo vendar druge migljaje. Zakaj ne poskusite malo premisliti, kje bi se dalo začeti. Saj človek nikoli ne ve ... Obed je bil pri kraju in stric Poldo je vstal. Kakor vedno, je odšel v svoj kabinet in tam se je pričel pogovor znova — Ali mi nočete izdati svojih idej? — je vprašal poročnik potem, ko je bil molče popil kavo. — Prav rad. Morda zato, ker dotične ljudi bolje poznam, so se mi zdeli indici proti grofu Pieru in Carlu Štampi po tehtnejšem premisleku, kako bi dejal . . . varljivi. Ne v tem smislu, da bi jim ne bilo treba pripisovati nobenega pomena, temveč zato, ker so zavajali v zmoto, ari vsaj močno omejevali polje poizvedovanj. Ko se je zvedelo prvega dne o težkem gmotnem položaju cfrofa Piera, potem pa o transakcijah Carla Stampe, so ju smatrali za verjetna zločinca. Ena posebnost je pa takoj v začetku dala povod za zmoto. V mislih imam namreč okno v salonu grofice Matilde, ki je bilo odprto. Zakaj je bilo odprto m kdo ga je odpri? — Odgovor na prvo vprašanje je lahek. Okno in oknice je odprl morilec, da bi mislili, da je po tej poti zbežal, ali pa tudi prišel v sobo. Mi smo pa ugotovili, da to ni bilo mogoče, če mož ni imel kriL Kar se tiče drugega vprašanja... — Prvo zadostuje, — je dejal stric Poldo, ki je bil posegel poročniku v besedo. Čim se je ugotovilo, da so bile oknice, kakor ste povsem točno pripomnili, samo trik, zvijača, da bi speljal morilec oblasti na napačno sled, so vsi logično mislili, da se je morilec poslužil tega sredstva, da bi mislili, da je odšel iz hiše, to se pravi torej, da sploh ni zapustil hiše in da ga je torej treba iskati med tistimi, Id so v vili stanovali. — Tako je! — In ta domneva je postala gotovost, ko se je zvedelo za denarne težkoče grofa Piera in Carla Stampe ter pozneje še za poreklo gospodične Solveni, tako da se je obrnil ves sum proti tem trem, Urejuje Josip ZnpanW // Za Narodno tiskarno Pran Je ran // Za upravo in inseratni deJ lista Vlad. Regaily h Vai ▼ Ljn Kljuni