Politični ogled. KRALJEVINA SHS. Položaj vlade je od dneva do dneva slabejši, nasprotja med radikalci in demokrati vedno ostrejša in vsak dan donaša nove povode za spore in očitanja. Enkrat posojilo, drugič proračun, zdaj nedostatki tega, zdaj onega ministrstva, sami prepiri, napadi ter profitarsko tekmovanje brez konca in kraja. Precej časa sc že prepirajo radi imenovanja državnih svetnikov. To so nekaki pomočniki ministrov in če je minister radi- kalec,hočejo demokrati na vsak način posoditi k nje- govemu stolčku državnega svetnika — demokrata, da bi ministru vedno gledal na prste. Radikalci imajo se- veda enake zahteve po svojih svetnikih v demokratskih  ministrstvih. — Največ prahu pa dviga v vladi zadeva Stejičevega pomiloščenja. Kralj je Stejiča pomilostil, d*a ne bi smrtna kazen izgledala kot nekako osebno maščevanje ter zatemnila slovesnih dni po poroki, mi nistri se pa na vso moč trudijo za — vislice. Eden za  drugim se vozi h kralju, da zahteva Stejičevo glavo — j kralj padane besede ne more ovreči in zato grozi Pašič z odstopom cele vlade. BOLGARIJA. Bolgarska vlada se je pritožila na Zvezo narodov radi neprestanih groženj od strani Rumunije, Jugoslavije in Grške. Jasno je, da se vsi naklepi proti Bolgariji netijo iz Beograda in da se hoče po vsej sili obdolžiti bolgarsko vlado sokrivde na komitskih napadih. i To je velika krivica.ker izhaja komitstvo iz strank, ki i nasprotujejo na vso moč današnji bolgarski vladi. Zve- j za narodov je bolgarsko pritožbo že vzela na znanje, | razpravljala bo o njej še ta mesec in Pašičeva politika bo doživela isti poraz kot v albanski zadevi. NEMclJA. Z umorom zunanjega ministra dr. Rathenau-a jc dosegla predrznost monarhističnih zarotnikov svoj višek, ki bo pa vlado privedel do spoznanja, da je treba dobro zavarovati republiko ter se v vsakem oziru nasloniti na delavno ljudstvo. Pokojni dr. Ratbenau je bil veščak narodnega gospodarstva, prvoboritelj miroljubnosti in Ijudske samouprave, zato je pa padel kot žrtev nasilnih in krvoločnih monarhistov, bivših oficirjev in celc vrste drugih reakcijonarcev, ki si želijo «Kaiserja« nazaj, da bi pod njegovim plaščem izžemali ljudstvo. V Nemčiji se mora do konca izbojevati boj med ujedami in delavnim ljudstvom, med monarhisti, pristaši nasilja in izkoriščanja, in lepublikanci, ki ho čejo dati Nemčiji značai miroljubnosti in svobodne volje delavnih naromnii siojev. Pristašem nekdanje na- silne nemške polilike, monarhističuim rovarjeiu, je vlada doslej preveč prizanašala, zato so ji pa ubijaii učenjake in poštenjake, velike in kulturne državnike poleg cele vrste delavskili voditeljev in zaupnikov. Sedaj, ko je padel Ratbenau iu se tudi voditelju katoliškega centruma dr. Wirthu grozi z umorom, bo prizanesljivosti menda konec in izdale ter tudi izvajale se bodo ostre odredbe proti monarhističnim zarotnikom. Na Bavarskem, kjer se posebno šopirijo plemiči in biyši višji oficirji, so zahtevali v deželnem zboru socijalisti izgon vseh članov bivših kraljevih in knežjih rodbin. V Berlinu je državni svet sprejel oster zakon proti nasprotnikom republike. Za ta zakon je glasovalo 48 članov, proti pa 18 pristašev nacijonalnih in velekapitalističnih strank. FRANCIJA. V francoskem parlamentu se že dolgo razpravlja vprašanje vojaške službene dobe. Vlada zahteva dveletno službo, nekatere skupine 18 mesečno, druge pa enoletno. Vlada menda ne bo odnehala, ter bo smatrala celo zadevo, kot vprašanje zaupanja. IRSKA. Boji se nadaljujejo, četudi so volitve pokazale, da je skoro polovica irskega naroda zaenkrat zadovoljna z irsko-angleškim sporazumom. Republikanci nočejo odnehati in tako se boji nadaljujejo. Izdali so proglas, % katerem pravijo, da angleško nasilje in izkoriščanje ne bo prenehalo, dokler se irska samouprava ne doseže v. rcpubliki, ki je znainenje prave svobode.