Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČN1-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK, Ptibaja vsako nedeljo. — Cena : «Naši Novin» je na leto 40 D. na polleta 20 D. Ofllasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok7Spar. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji*Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HHRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. !• Leto 17. štev. Dolnfa Lendava, 12. septembra 1926. Cena edne številke 1 Dinar v Sto ma pravico G!OVQk Zat0 njim jako zamerimo, ka p’o-; najoprvim za rusine osnovali au-^ zadevi pripo'dno prekmurcov i njuvo po- tonomno pokrajino z imenom „Ru- Ka se je zgodilo z klerikalci? Takši velki vdarec, takso velko štivanje do duhovnikov izrdblajo sinska Krajina". Pravila „Rusinske Sti Prekmurja? jv politične namene, za podpisa- Krajine" je vlada tudi nam po- ■ Ivanje političnih izjav. slala, naj si po toj peldi napra- Zvani g. Štrebinsky jev „Slo-; Vsem prekmurskim rojakom v’mo pravila za slovensko auto- sramoto je klerikalna stranke ešče vencu“ od 28. augusta postavo'pa priznavamo pravico, da se iz- nomno pokrajino. Tak se je po ne doživela, kak'29-ga augusta gornje pitanje. Odgovor je tudi javijo, kam ščejo pripadati, ali k vzorci „Rusinska Krajina" naš kraj v Prekmurji. V M. Soboti na kle-napisao. I njegov odgovor se etak gtajercom i kranjcom ali pa k meo ’Tienuvati „Slovenska Kra- rikalni shodi je prekmursko Ijud-glasi: „Na vsak način prekmursko noVoj horvatskoj oblasti v Čakov- ^na<<- ^ to b* v vogrsko j dr- stvo pokazalo, da nešče več kSlo- liistvo. I što pripada k torni lu-jcj a|j Varaždini__Samo k toj žavi me^0 svo! ^0ber i spameten veniji spadati, da se odtrgati šče stvi? Naš kmečki narod, naše jzjavi naj ne siH].0 mstva štajar_ pomen. Ali v Sloveniji je to ime 0d Slovenije i prikapčiti k Hor-ja stvo, učiteljstvo, duhovš- skj dahovniki> neg0 naj to lustvo nesmisel> ar ta 50 vsi kraji slo- vatskoj. Na tom shodi so ljudje samo odloči, izjava. venske krajine. • vopovedali, da se bodo borili Mi med prekmurce računamo j ysi znarn0 g j njeg0_ Či bi vogri Šomogj-sko) vlast proti tistim, šteri ešče nadale to tudi prekmurske rojake obrtnike, vi podrepniki tndi ka velika ve imenavali za Magjarsko Krajino, ščejo. ka bi Prekmurje k Slove- čina prekmurcov žele k horvac- se ^om’ vsaki vogrin smejao, niji slišilo. trgovce i delavce. A za kaj navaja posebno dijaštvo, toga mi ne razmimo. Ar dijaštvo, to je ne Poseben stan v Prekmurji, nego to so deca prekmurskih kmetov obrtnikov. Dijaki so z vekšega nedoletna mladina, štera se nema vtikati v politiko, nego v svoje knjige. Vsi punoletni prekrnurci majo Pavico govoriti o pripadnosti Prekmurja, ali samo tak, či so prekmurski rojaki. Mi smo odločno Proti torni, ka bi se prišleki me-šmt v naše prekmurske zadeve. 2ato obsojamo tiste gospode vu-mteto i duhovnike, šteri so se esce komaj segreli v Prekmurji, Pa že ščejo nam politiko diktirati- Obsojamo tiste gospode kap-lapp, šteri tti hujskajo tildi i pod-Pise nabirajo za pripadnost Prekmurja k Sloveniji. Obsojamo je koj oblasti pripadati. Ali itak okoli lezejo, hujskajo, lažejo i grozijo. — Vse to njim nikaj nede pomagalo. Vlada v Belgradi je ne gliiha, čiila je glas Prekmurja iz Murske Sobote. Proti torni nikaj ne vabijo izsiljeni podpisi, izjave i protesti. Murska Sobota je glasno go vorila! V Murskoj Soboti je Prekmurje govorilo. Amen, je zgoditi, ka je šteri slovenski zavolo njuvoga vmešavanja y Prekmurec, pa tildi med nami zi- „Slovenska krajina". G. Klekl trdovratno vstraja pri imeni „Slovenska krajina". Mi smo že ponovno povedali, ka je to ime nigdar ne bilo lastno ime naše krajine (Gegend, vrdćk). Znalo se ar ne samo Sornogj, nego vse Klerikalni genaralje so že v so-magjarskoga jezika oblasti bi se boto večer velko smolo meli v M. z istov pravicov lehko imenuvale Soboti. Gda so se od kolodvora „Magvar videk.“A!i pa, či bi srbi v Dobrayov hotel pelali, so je že spodnji čisto srbski govoreči del z abcugom sprejeli, bivšeTorontal-oblasti za „Srbsko ajj istjnski vdarec so sam0 Krajino" imenovali, bi se druge ešče drugi den, v nedelo dobili, srbske krajine^ začudeno gledale, Dosta goričancov je prišlo notri, ali so one več ne srbske krajine. od gferj se 7na, da so njgdar ne Zato mi ne razmimo, ka šče bili za klerikalno stranko i ne za g. Klekl stem imenom. Ali prek- Kleklna. Prišlo je nikaj dolencov, murci več ne bodo slovenje i ne med temi tudi dosta takši, šteri bodo več slovenski govorili, čise so že siti z Kleklnovov politikov, naša zemla ne bo imeniivala „Slo- Dr. Korošec je začno gučati od venska Krajina"? Ali to šče pra- zdajšnjega političnega položaja, od viti, ka so druge krajine v Jugo-i vlade, od radikalov, od radičov-slaviji ne slovenske, samo Prek- cov j začn0 je SV0j0 stranko hva-murje? Kaj pa povejo na to lu- liti. ajj nato je sto j st0 grlov tomerska, ptujska, celjska, ljub- kričalo: doli ž njim> doii z kle. ljanska i druge slovenske krajine? rikaici) živijo Hrvatska, živijo Ponavlamo, ka bi to ime „Slo- nova oblast. To je pa dr. Koro-venska Krajina" melo svoj pravi šec ja ne čako i žao me je bilo, - - ---- j < XX- • , dober pomen v magjaiskom or- da je v Prekmurje prišo, prevido čno PitanJ'e- Obsojamo |V(kn magJar stem povedao lego sagi) ar tam nema drage si0_ je> da se v prekmurji klerikalna vtnUP %ar 80 oni z Slojne domovine (prebivalnoga me-: Venske krajine; ali v Jugoslaviji ladja bogme potapla, da njihova snH Za ° ,nemrei0 biti fa^ ar 0n 1Z. sIovensk°ga j je to ime nesmisel. — Ali more- jalova politika nema več tu tla. uirJ11^ 1101 zadevi; obdru-; kraJa) al1 krajine (vend vidčkrol 5^ g> Klekl računa na tisti čas, Previditi so mogli klerikalni vo- r0iJa°’ ar S° n.e Prekmurski valo). Ah lastno ime našega kraja gda de prekmurje k Hrvatskoj ditelje, da se prekmursko liidstvo skrb* °^a ^° ° xiim ni^8a ° ,llgđar ne ^10, ZemloP,s ga( spadalo; Pa šče zgodovinski spo- ne da več za nos voditi, ne da murci061 6 Z ^re^" i pozna• | menek postaviti za našo kra- se več znoriti z praznimi frazami, ar je ?flpadatl» °btre Jlrn zato, Gda je 1918. leta Berindlkey- jino, ka so tu nigda slovenski štere klerikalci tak radi niicajo. PolitičkuCerkVena 0^aSt rf za,ova v^ac^a raznim plemenom vo- govorili. V tom pomeni mi tudi Klekl i Sušnik sta ravnotakopo-murje06 k°rteŠe -°Slala V SrSke države za Pomiritev na- lehko sprejmemo to ime. Stari: dila, kak Korošec i tiidi sta mogla 1 nego za duhovne pastčre. rodnostne autonomije ponujala, so zgodovinski spomini so lepo delo. ■ zamuknoti. Potom velkom vdarci so si klerikalni voditelje premi- šlavali, ka naj zdaj napravijo? Sčeli so manifestirati za Slove-nijo, ali kak naj zdaj to napravijo, da je skorom vse liidstvo z vladne ndlošče dobili. goslovanski listov piše, da je to I zdaj se pa donok za nas velka garancija za mir i da se tak vlečejo i nas silijo, naj v Slo- Jugoslavija i Vogrska preveč lejko veniji ostanemo, mi pa to odgo- z^ža*a'Hor^?iov govorso Re sa‘ vorimo, dale ne i več nigdarne.;m0 v Jugoslaviji sprejeli z velkov proti torni? Ali Klekl si je na-ji prosimo vse slovenske stranke]^m^eTOpsLpohttoeStran-’ prej mislo na to, da nede vse j naj se ne mešajo v našo domačo j ke. Čechoslovakia i Romunija tudi vredi, zato je od Črensovec edno stvar, to mi sami prekmurci ščemo'z veseljom vidi to Vogrsko orien-200 Ijiidi v Soboto zapovedo, da: odločiti, kome ščemo spadati. To tacijo i tak pišejo ništerni romun-naj tam kričijo za klerikalce iza!smo povedali glasno i razmeto, |ski da v kratkom časi nova Slovenijo ali preveč so tiho bi,i, da smo za Slovenijo več ne, po- ^ko!^" ------- ----------------vedal' srao' , P™ nas ne je naše ljudstvo že sedem let dobite krugiice. To je želja prek-moglo nositi, kak edno težko bre- murskogo naroda. men. Naše ljudstvo, naši doma-'________________________..m. čini so zavrženi bili i Slovenija; se je ne brigala za nas, ne te Politični gjtčIS'L ga je v Ljubljani deželna vlada bila, ne te gda so v vladi slovenski mmisterje sedeli, či smo gda-gda kaj dobili, tisto smo Vogrsko — Jugoslovansko zbližanje. Po Horthyjevom govori večju- Zborovanje društva narodov. Društvo narodov zdaj drži svoje 41. zborovanje, na to zborovanje sta ne posiala svojega zastopnika Brazilija i Španija. To je že gotova stvar, da se Nemčija gori vze-me v društvo narodov. Španija je zato ne poslala svojega zastopnika, da je društvo narodov ne pustilo na dnevni red pitanje Tangera. Španija bi rada dobila Tanger i to stvar podpisa tiidi Italija, ali proti torni sta Francoska i Anglija. Domača politika. Pašič okoli 12-ga septembra domo pride, znabiti da se tak tiidi spremeni vlada, ali to je gviišno, da radikali i radičovci na vladi ostanejo. Stanko Miletič bivši zem-loradnički poslanec novo stranko nastavla v Bosni, ta stranka bi za delavce i za siromaško ljudstvo bila. Notranji minister Maksimovič po Dalmaciji hodi i tam si pogovarja svojimi prijatelj. Narodna skupčina se pozove vkiiper 1-ga oktobra. V preminočem kedni je obetežao k ral Aleksander, ali njegovo zdravje je že bogše. Glasi z Španije. Španski kral je znova zaviipo j Primo de Rivero z državnimi posli, ki je red i mir napravo med onimi vojaškimi oficiri, šteri so revolucijo ščeli napraviti. Vse garnizije, štere so proti vladi bile, so se pomirile. Najbrž se v kratkom časi cela vlada reorganizira. Španija je na prvoj seji društva narodov ne bilay navzoči, ali misli se, da v kratkom vremeni pošle svoje zastop-j nike. I Ra se godi v Sloveniji. Nede dugo, da bodo v Sloveniji volitve v trgovsko-industrijsko zbornico. Vse stranke močno agitirajo, klerikalci i samostojni demokrati svojo lastno lišto majo i majo svojo lišto oni trgovci i industrije), šteri so za to, naj se v to stvar ne pela notri politika. Pri agitaciji se velki penezi niicajo. Grdo delo je to, da se pri nas pri svakom deli i v vsako stvar vmešava politika. Ali je valon v trgovske i industrijske stvari politika. To bi moglo nestrankarsko biti, kak v drugi mestaj. Ali pri nas je to velki beteg, da se vsako mesto ta rivle politika. Nedelja po risala j šesto ajs&a. Sme Marige, «Med drugimi svetki obhajajte tudi te den i ga sla* vite s veseljem«. Ester 16, 22, V velkoj časti ma svet imen-den mogočih i slavnih mož, sveta'Cirkev pa imenden nebeške kraljice Marije. Te svetek je postavo sv. oča papa Inocencij XI. v spomin, ka so kristjane leta Podlistek. Siroče. Šenk. Grofica ga obijme i ljubeznivo mu pravi: Bog ti plačaj dete moje, ti si mi dalo nazaj mir i srečo! —Tudi jas sam ti hvaležen — je pravo grof i zeme iz naroča svoje žene maloga Jančija. Ti si me navčo na to, da so še na sveti dobre matere. Jas sam te zbanttivao, odpusti, te sam čemeren bio. Pa mojo hibo popravim. Moj bčreš je šteo mene osramotiti, pa stega ne bo nikaj. Od gneš-njega dneva ti boš moj sin i jas tvoj dober oča. Kiišno je to siromaško siroče. Janči je o tom jako malo razmo. Nej je razmo zakaj se zahvaljuje njemi tak veliki gospodje. Na kakši 100 stopajov je stao Miška, šteri je bar ne razmo, ka si gu- čijo, a vido je, da je grof kiišno Jančija. I nikak mu je ne šlo v glavo, kak more tak veliki gospod kiišnoti i za sina vzeti takšega tepeša. Samo sam pri sebi si je zgučao: V toj hiši pa se denok čude godijo. Hodmo znova nazaj k bčrešovim siročetom, šteri so v žalosti i v suke-šini tak verno molili, da naj mali Jani, či je že odišo, naj najve njim tiidi mater. Tišina je bila, samo mrzeo zimski veter je večkrat stroso okne male kučiće. Žuža je notriprišla z kuhinje i pitala je, da koma je premino tetrejti.-Odišo je, pravla Anuška bojazlivo. Odišo je etom lagojem vremeni? Vepa ešče dobroga psa nesme vetakim vremeni vopiistiti. Povejta mi včasi.komo je odišo, je skričala na nje Žuža. Odišo je, da bi sebi mater poisko, i nama tiidi, je odgovorila Anuška. Ej pa je ne mogo v miri ostati v toploj hiži. Či na vsak način prejti šče, naj li ide. Či se me kaj zgodi, jaz me nemo zrok. — — Ka pa penezeje sebom odneso? — Ne eti je nihao so odgovorili deca. — — Hvala Bogi, da je donok pe-neze ne odneso. Pa ka bi on z tak dosta penezi, tak ga pojejo vucke, ali pa zmrzne na poti. Žuža je diinok vošla na pot gledat kamo je premfno Janči, ali nikšega sleda je ne bilo za njim, samo je veter fiičko i nošo sneg. — Nazadnje ka mi je za njega ? je rekla Žuža, zakaj je odišo ? Glavno je, da je peneze tii nihao. Z tisti penez, štere njim je mali Janči tam nihao, so dugi čas živeli. Po-mali je minola zima, sneg je odišo, drevje je začnolo gnati, natura se je ponovila, vse se je včselilo, samo našivi siročeti ste vsigdar bole žalostni bile. Penezi so zmenkali. Jani je ešče izda ne nazaj prišo, ne njim prineso dobro mater. Žuža se je znova začnola čemeriti, kregala se je z malimi siročetami, da ona dale to nemre vostati i da ona odide i ne mare či od gladi merjejo. Maliva siročeta sta se takšega hipa vkuperspra-vila i ne sta mogla driigo delati, kak da sta tiho bila, na tiho sta jokala i molila sta k Mariji i k malomi Jezuši. Edno gojdno je mali Jožek preveč britko jOko, gda se je prehudo. Anuška ga je tolila, de se naj ne joče, ar de ga Žuža čiila i de pa bole čemerna, ali mali Jožko je vse bole joko i kričo je za Žužov. Nazadnje se je Anuška tiidi bojala i vo je šla v kiihino, da Žužo notripO' zove, ali Žužo je nindri ne najšla. Prazni je bila kuhinja, dvor i nikšega sleda je ne bilo. Žužika! je skričala Anuška i čutila je v srci, da je odišla da je njiva zjož- 1683. na priprošnjo Device Marije pri Beči premagali Turke. Ime Marije pomeni „Gospa". Gospa je ona po rojstvi, ar je iz kraljeve hiže. Gospa je bila v celom življenji, ar naš zveličar, Jezuš Kristuš sam ji je bio pokoren. Gospa je ona ešče dnes-den: vsi narodi se Mariji klanjajo, kralje i cesarje v njeno varstvo izročajo svoja kraljevstva i ljudstva. Či je Marija naša gospa, moremo ji tiidi skazati primerno čast. Ime Marije pomeni „Razsvetljena". Kak bi ona ne razsvetljena bila, da je nam rodila Jezuša, Solne pravice. Skrivnostno ime Marije pomeni tretjič „morje bridkosti"^. I Marija je v resnici to bila. Što iz svetega pisma pozna njeno življenje i trpljenje, tisti de etak zaklicao: O mati sedem žalosti! Sto bi naj ne jokao, da gleda tvoje suze i bolečina. Ime Marija pomeni „morska zvezda". Ali poznate morsko zvezdo! Ci ponoči gledamo na nebo, opazimo na nebi eno edino zvezdo, štera vsigdar na svojem mesti ostane. Ona je tista zvezda, na štero poglednijo mornarje, da bi pravo pot našli. Mi smo tildi mornarje, Miirija je pa naša zvezda, štera nas vodi po nevarnom morji življanja. Imejmo to skrivnostno ime šarijo v velikoj časti! Ono naj bo veselje i radost našega srca ! Kličemo to sveto ime večkrat na pomoč, posebno v skušnjava]' i Pozdravimo Marijo veselo: „Zdrava morska zvezda, mila božja Mati, ter vselej Devica, raj odpri nam zlati!" Politične opazke. Ešče ednok „Slovenska kra« jina“. V Soboti na gjillejši so praj nikši odlok napravili, vu šterom ete reči stojijo: »Castitlivo zgodovinsko ime Slovenska krajina«. Gospodje, šteri ste tč reči zapisali, mi vam povemo, ka je to švindli, varanje, falzificeranje zgo-! dovine. Ka se pravi »čaštitlivo ?» Tisto, ka j i po svojoj dugoj i le-poj preteklosti ali po svojoj svetosti poštovanja ali časti vredno. Jeli to ime »Slovenska krajina« ma za sebom dugo i lepo preteklost ali je sveto? Nigda se te kraj zvao šaljivo »Totsdg«. Dekan Ivanovci — Kodila je gotovo znao, ka je to ne lastno ime te krajine, zato gda je ime svojega dekanata ščeo pravilno napraviti, je ne pisao, dekanat slovenske krajine«, nego Mur-sko-Sobočki dekanat. Klekl i njegovi pajdašje pa nigdašnjo vogrsko cono te krajine zdaj za lastno ime držijo. — Na konci 1918. leta i v začetki 19. leta se je rodilo to ime v Budapesti pod revolucionarnov vladov grofa Karolyi Mihala, vogrskega izdajalca. Je te začetak postuvanja i časti vreden? — Nadale ka se pravi »zgodovinsko ?» Tisto, ka ma za sebom dugo, večstoletno zgodovino, ali pa ka je v zgodovini znamenita prigodba. Po naScm znanji je od leta 1918. do dnes 8 let preteklo. Je to več sto-let, je to zgodovinsko vremen? Ali je to svetovno znamenita prigodba v zgodovini, ka so vogri 1918. leta nam ponudili autonomid pod imenom »Slovenska krajina ?» Ka je nigdar ne obstojalo i ne obstoji, tisto nemre biti čaštitlivo i zgodovinsko. Da je pa ime »Slovenska krajina« zemlepisno nigdar ne obstojalo i ne obstoji, zato to ime nemre biti ni čaštitlivo, niti zgodovinsko. — Ki nam pokaže takši zemljevid, na šterom stoji »Slovenska krajina», tistomi pla čamo jezero zlatnih Dinarov. Znanost gospoda Korošca. V cajtingaj smo čteli, ka je praj Dr. Korošec na sobočkom gjiilejši eto pravo od hrvatov; »Stoletja vas niso poznali, se niso zmenili za va». — Eden Dr. Korošec, šteri se ponaša kak voditeo slovenskoga naroda, takšega bedaštva ne-sme gučati. On bi mogo znali, ka so nas hrvatje stoletja dobro poznali ino se jako dosta zmenili za nas, ar s podnje Prekmurje je 680 let — razmite? — šeststoosem-deset let k zagrebskoj piišpekiji, spadalo. I Zagreba su dobivali prek-murci duhovne pastire, v Zagrebi so študirali prekmurski mladenci, i odtistec so prišli nazaj v Prekmurje ino so svoje rojake včili, vodili i obdržali vu svetoj katoliško] veri: Jeli si morete misliti boljše poznanje, kak štero obstoji med duhovnimi pastiri i med vernika-mi? Jeli poznate lepšo i svetejšo skrb za liistvo, kak štero nosi katoliški pušpek za svoje vernike? Kak pa te viipate celomi Prekmurji v oči povedati takšo debelo laž? Vidite prekmurci, tak vas eden štajarski duhovnik — politikar šče noriti. Gospod Korošec, spoznali smo vas, v Soboti ste se nam predstavili, zdaj znamo, ka ste ne resen državnik, politik i govornik, nego samo Irazor, samo navaden poulični korteš. Punktum. GLASI. zapustila. Z jočom je šla nazaj v hižo i obinola je svojega maloga ^ata. Zdaj ste že resan sirbtinskiva i za-Ptiščeniva bila, nemate več očo, ne ma-*er> ne falajček kriiha. Mala kučića je ZaPuščena bila i prazna, samo toplo sunace je notri na oblok gledajo, ka de-laIo sirotinska deca. Sirotinska deca sO se vktiperpo-egnola, kak preganjane ovci. Mali Jožko K že ne joko, lepe velke oči je na v UŠku obrno, šterara me je glavo bo-Zala i etak me je rekla: Ne boj se Jožko. Jani gvtišno nazaj PUde i nama tjjdi ponese materj ^uža Se pagg.Zato oc^*a> da pove Janivi, naj je b!l0teni. Sta se znova j°kala> to njima Čakala xaiu*rek’ to njima je bio obed. Odkar • a P°m°č. ali samo sta ne znala ^ 1 od koga. nuška ti si tiidi gladna? je ža- lostno pitao mali Jožko, ali Anuška je nikaj ne odgovorila, samo je svojimi žalostnimi očmi na Marijin kep gledala. Vsaki, ešče mati siročetov — blažena Marija je tiidi zapustila. * Poldne je že davno minolo, mala sirotinjska deca je pa jokala od vsakoga zapuščena i nezgriintana britkost i bo-' lečina je napunila njihova srca. Ednok samo skrči mali Jožko: — Gledaj Anuške, gledaj, mali Jezuš na naj gleda i smeje se. On naj vidi, hodi ka va molila! Daj si poklekneta i molila, tak verno i tak vrelo, dabi samo čutila, ka sta ne sama . . nekak gleda, pazi na njiva . . I njihov angeo je leto v nebesa i neso je mali siročetov molitev pred prestol dobroga Boga . . Konec pride. Blagoslavjanje cerkvi. Augusta 29-ga so blagoslovili vlč. g. Štraus F16-rian Dol. Lendavski ešpereš — kanonok novo cerkev v Bogojini. Zdaj de se v toj novoj cerkvi že lejko božasliižba odpravlala. Zborovanje r. kat. duhovnikov. V pondelek so meli velko zborovanje v Murski Soboti prekmurski r. kat. duhovniki, na šterom zborovanji se je več aktualni pitanj razpravlalo. Govorilo se je od toga, kak se bodo nastavile r-kat. cerkvene občine. Osebni glas. Herman Ferdinand Dol. Lendavski kaplan, našega lista so-triidnik je v soboto odišo v Sarajevo k vojakom, gde de eden mesec služo kak poročnik. Dosta sreče me želemo v tom novom poznanji. Uradniške plače na Polskom. Poiski uradniki so prosili državnoga predsednika, naj se njim plače zvišajo ali te odgovor so dobili, da se plače nemrejo zvišati, nego se bodo ešče znižale. Da smo pa mi čiili to, da se pri-nas uradniške plače i velke dnevnice znižajo. Elektrika od Ormoža do M. Sobote. Že se dugo pogajajo z Falskvo elektrarnov Središče, Ormož, Ljutomer i M. Sobota za volo elektrifikacije. Te dni se je držo razgovor v Maribor! pod vodstvom velikoga župana Pirkmayera z zastopnikom Falske elektrarne i med zastopniki te mest i se je popolen sporazum dosegno, da v kratkom vremeni vse te mesta dobijo elektriko. Samo v staroj Lendavi spi vse. Komi eti elektrika! Smrt pod automobilom. Alojz Bunc 24 let star dečko se je v nedelo z biciklinom pelo proti Kamni. Nasproti je prišo eden velki potniški automobil. Bunc je dojspadno z biciklina pred automobil, šteri ga je na smrt povozo. Velke stišina. Po vsej krajinejse tožijo kmetje, da je velka siišina i da bi preveč trbelo malo dežja. Polskim pridelkom, naimre hajdini i za oranje zemli bi preveč trbelo dež. Repa je tiidi zaostala. Tak se piše, da de celi september preveč suhi i nede dežja. Znižanje cen na poštni auto-mobilaj. Minister za pošto je z ednov odredbov z 1-im septembrom znižo vozne cene na poštni automobilaj od pol-drugoga dinara na 1 dinar za kilometer. Znižanje cen samo za osobe vala, za pakete ostanejo stare cene. Nesreča. V pondelek je Fres Janez pri Gornji-Radgoni pokrivat šo ed-noj ženski. Slama je od vročine preveč Skliska bila i tak je pokrivač dojspadno na tla i kosti si je spotro na hrbti. V Radgonsko bolnico so ga odpelali, ali či gli v žitki ostane, nade sposoban za nikše delo. Nesrečenec je oča šestero dece. Kmečka šola v Rakičani. V Rakičani se ednok donok odpre kmečka šola. Šola dobi 500 plugov zemle. Vče-nje de edno leto trpelo. V toj šoli do včili, kak se more zemla dobro i has-novito obdelavati i kak se more dobra živina gojiti. Šola se pridoče leto odpre i preveč de hasnovita za naše kmečko ljudstvo. Kak nas rado majo. Pravijo, da nas kranjci nemajo radi. Oh to je pa ne istina. Pred par tjedni je že kranjec pčele pripelo na pašo, da odnesejo med našim pčeiam. Dobro je povedo Lipov-čar, da kleti že krave priženejo v naše Prekmurje. Dr. CZIFRAK JANO.Š fiškališ v Murski-Soboti je znova odpro svojo fiškalsko pisarno v svojim hrami na prvom Štoki. Podpirajte i naročte si „Naše Novine". bili, zdaj smo že tam da z dobre damo jo zapustiti za nikoj i či de vele naši »slovenski« b'atov zgubimo to drugo, to Lendavsko meščansko šolo. N š'erni gospodje npščejo, da bi Lendava slovensko meščansko šolo mela, zato so naj se ta šola vniči. Gi je tak, te smo mi za to, vsi roditelje, naj nam dajo hor-vatsko meščansko šolo. Či nam slovensko silov jem lej o, te mi prosimo naj mesto slovenskoga dobimo horvatsko. Dale nemremo gledati one razmere, štere se v Lendavi godijo, v šolaj. Nemremo tiho ostati, ar bi tak izdajalci bili našega prekmurskega naroda. Vidimo, da nekaki na to gledajo i za to delajo, naj naše prekmursko ljudstvo samo zakučeno osttane. naj se za nikoj nemre vonavčiti, ar do se tak ležej pometali znami. Znajo to dobro, da tak či se naše ljudstvo vonavči, nede gledalo i trpelo, da bi nas ednok eni, drii-goč pa ta posinoli. Tisti gospodje, šteri si tak premišlavajo, se preveč motijo, ar je tisti cajt, tisto vremen že minilo, da bi nas samo za norce meli i nas na nikoj spravlali. Mi prekomurci smo ednako-pravni prebivalci naše Jugoslavenske države z drugimi tu živečimi narodi, zato pa tu h tisto zahtevamo za sebe štero se nas po zakoni doštaja. Po zakoni zahtevamo, da se naša Lendavska meščanska šola ne ukine, nego naj se kak naprle odpre prvi razred, trbelo, bomo šli do gospoda prosvetnega ministra. Vidiš prekmur-1 sko ljudstvo, tak preveč te ljubijo tvoji slovenski bratje, da ti ešče meščansko šolo ščejo vzeti! Otprema putnike sa najmodernijim pa robrodima iz Hamburga u Sjedinjene države Sjeverne Amerike, Hamburga u Kubu Hamburga u Mexico Hamburga u Argentinu Hamburga u Braziliju Hamburga u Uruguay Sve upute daje odmah i besplatno General, zastupstvo za Kraljevinu S.H.S. J. G. Draškovio, Zagreb ,,B“ cesta broj 3. kao filijala u BEOGRADU. Balkanska ulica 25, u LJUBLJANI, Kolodvorska ulica br. 30, kao i na podzastupstva u Sušaku, Splitu, Metkoviću, Gružu, Ma-karskoj, Cetinju, Velikom Bečkereku, Pančevu, Osijeku, Somboru, Subotici, Novom Sadu, Bitolju i Dolnjoj Lendavi. Lendavska meščanska šola. Kak preveč Gubijo krajnci i Štajerci nas prekmurce, za kak dobre brate se nam kažejo, nam lepo kaže Lendavska meščanska šola. Ka se pri toj šoli godi, nam jasno pokaže ona stvar, kak nas prekmurce naši »slovenski« bratje zametavajo. Za zakaj, kase je zgodilo v meščanskoj šoli? Ta velka krivica se je zgodila, da se je v prvom razredi ešče izda ne zač-nolo včenje. I zakaj je to? Tak pravijo zato, ar nega vučitela, ki bi prekvaco prvi razred. Nega vučitela, kak bi ga ne bilo, samo bi ravnatelstvo šole prositi moglo, pa bi včasi poslali vučitela, pa bi se tak prvi razred tiidi lejko v rednom vremeni odpro. Ati mi tak mislimo, da je tii pes v driigom mesti zakopani. Mi tak mislimo, da ništerne osebe, ništerni naši voli, dobri »slovenski« bratje za to delajo, naj Lendava naveke zgubi tisto meščansko šolo, za štero so njeni stančarje telko trpeli. Vzeti, na nikoj nam ščejo spraviti te edini takši zavod v Prek murji. To našo trditev nam več stvari potrdi. Znano nam je, daje ravnateo meščanske šole ne vzeo gori v prvi razred meščanske šole dve deklici, šterivi sta se priglasila v meščansko šolo i zdaj v V. razred osnovne šole morejo hoditi i tistoga hipa je v prvi razred ešče samo 26 učencov bilo notrispisano. gencov, naj vlada kak najprle pošle, I ka se je ešče zgodilo na konci ’ na Lendavsko meščansko šolo ed-šolskoga teta. To, da so pitali vu- noga rednoga profesora Mi ne ma'|c PrdSSV čenče v osnovnoj šoli, šteri šče^ramo tudi to, či de horvatska ta J v meščansko šolo hoditi, i šteri je g0]a, i roditelje i vučence bi to GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 10. septembra 100 kg. pšenice .... 280 Din Naročnino i oglase žita . 180 „ n n ovsa .... • 160 „ 99 99 kukorce . . . . 160 „ 99 99 hajdine . . . • 220 „ 99 99 Prosa .... . 200 „ PENEZI. Zagreb 10. septembra 1 Dolar 56 68 Dir. 1 Schiling . . . . 8 1 Češka K 1.67 „ 20 zlati K 210’— „ 1 francoski fr. . . 1.44 „ 1000 madžarski K 0-79 „ 1 Šveicki fr. . . . 10-98 „ 1 italijanska lira . 188 „ 100 dinarov v Zurichi 9.12 Fr Živina,. MESO. kg. govedine . . . . . 13 Din 99 teletine . . . . . 18 „ 99 svinskega . . . • 18 „ 99 špeja • 24 „ 99 masti • 30 „ Edno jajce 75 par KdK. HdpUt: UUpic pivi laz.!ig v || • (( • si r I it v šteri razred je vpisano 26 vu-1 |jjjjj |||jj]g j JSOlSP Sani>r>-t7 nni vin da Irak nai nrlfi Došle ** sprejme to povedo, je slab red dobo. Vse to nam kaže, da so naši »slovenski« bratje proti prekmur- dosta rajši vzeli, čl bi hvrvatska postanola. Vsaki narod na to gleda, naj com. Či se ednok ravnateljstvo ne So njegovi sinovje i hčeri kem briga za našo meščansko šolo, naj j bole vovučeni, ar tak dosta več bi se brigali za to na-U dragi po-! haska napravijo državi i sami sebi. slanci. Z toga vidimo, da nas na i Samo nas prekmurce tak preveč vsaki način vničiti ščejo, kak pa dojgledajo i nam ščejo vzeti naše te morejo od nas to želeti da bi šole, štere so vsigdar prve vzgoji-mi tak preveč za Slovenijo bili. teike bile našega ljudstva. Vidimo i na svojoj koži čutimo, To je ne pravica, proti torni da nas sploj doli ščejo razlečti, da protestiramo i to nezapišemo samo nas na nikoj ščejo spraviti na v naš list, nego za naše pravice gospodarskom i na šolskom polji, smo ešče da šli. To ne dopustimo, Na gledoč gospodarstva smo že lak da bi nam našo Lendavsko meš-kodišje, zdaj pa lak moremo na to eansko šolo notrizaprili. Ci se tisti stopnjo priti na šolskom polji. Na! ne brigajo za to, šteri so za to gledoč gospodarstva smo že tak v prvoj vrsti pozvani, tak bomo se kodlšje, zdaj pa tak moremo na brigali mi. Ci je nekakim na poti to stopnjo priti na švlskom polji, ta naša šola, nam i našemi prek--Edno meščansko šolo smo že zgu- murskomi narodi je draga i ne trgovina s papirjem v Murski »Soboti CRKVENA ULICA. Kak si lejko naročiš „Naše No vi ne“? Idi na pošto, pa si tam kiipiš edno karto za pou dinara pa na* piši: Pošlite mi »NašeNovine« i potem natanko napiši svoj atres. Na driigom kraji pa na* piši: Upravništvo »Naši No* vin« v DolnLLendavi. Pa šče: što spravi dvaset naročnikov on dobi »Naše Novine« brez* plačno. - Što pa dobi v Naši Novina ček, on ga pa naš spolni i na pošto odnese. Poštnino ne trbe plačati. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ sposobnoga zastopnika za D, Lendavo. Priglasiti se trbe na HAMBURG-JUŽNO AMERIČKO PAROBRODARSKO DRUŠTVO, GLAVNO ZASTUPSTVO za Jugoslaviju Zagreb, Šenoina ulica 30. ♦ ♦ ♦ ♦ # ♦ ♦ ♦ # ♦ Tiskara V. TAKŠIC, ČAKOVEC.