Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znala: za celo leto .... 30'—Din za pol leta	15'— „ posamezna številka . .	1'50 „	V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!	Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto VI.	Ljubljana, dne 9. oktobra 1937.	Štev. IO		
Izvajanje del javnega značaja
Stalno so na dnevnem redu vprašanja javnih del, v zadnjem času pa posebno onih, ki zadevajo interese splošne javnosti najsibo v gospodarskem, socijalnem ali kulturnem pogledu. Saj so pereča odprta vprašanja v naši ožji domovini tako: bolnica, železniške zveze, poglobitev ljubljanskega kolodvora, cestno omrežje, smo-trena elektrifikacija itd. itd.
Vsa taka dela so predvsem javnega značaja in se često le zahteva izgradnjo tega, izdejstvovanje onega, vse iz javnih sredstev za kar imamo nedvomno polno pravico, da se nam v drugi obliki tudi povrne v splošno dobrobit, kar smo plačali in težko plačujemo v obliki raznovrstnih davkov, taks in doklad. Toda pri vseh takih akcijah najsibo, da so še tako smo-treno vodene ali idealno zasnovane, manjka često odločnih in vplivnih delavcev, ki bi si znali ali pa tudi upali jasno zahtevati in take zahteve tudi podkrepiti. Jezimo se često na druge, pri tem pa sami le malo storimo v prilog uspešnih rešitev in se še tako malih naporov iz čisto komodnih osebnih razlogov radi odtegnemo, toda kritiki vsemu delu najsibo kakorkoli zasnovan smo in običajno ugovarjamo samo zato, ker niso temu ali °nemu osebe akcij splošnega značaja všeč.
Pred nedavnim časom se je vodila živa debata v časopisju kako in kje naj bi pila postavljena nujno potrebna moderna in dovolj velika, razmeram odgovarjajoča bolnica. Bilo je že govora o načrtih pa tudi proračunskih zneskih, toda padla je zadeva v pozabljenje, kakor izgleda, saj se nikdo za stvar ne briga, ubogi bolniki pa naj le trpe. Vse samo javna sredstva — nič zasebne inicijative? Čemu to? Če pogledamo le malo na okrog in si vstva-rimo pravilno sliko življenske borbe v kateri se današnji obrtnik nahaja in napore, kako je prišel in pride obrtnik do osamosvojitve, hitro ugotovimo, da mora da-pašnji mojster po predpisani učni dobi va-ieništva in obiskovanju obrtno nadaljevalne šole položiti pomočniški izpit, prebiti gotovo dobo, kot pomočnik, položiti tnojsterski izpit, nakar more pričeti šele obratovati, seveda če ima temu primerno tudi po značaju obrata zasiguran prvenstveno potreben materijalen položaj. Vse to je zvezano z visokimi stroški, samo-Premagovanjem, odločnostjo in pridnostjo, kar je vse predpogoj za uspešno izdejstvovanje v samostojnem poklicu. Ko pa gre za bolnico vidimo, naj bi šlo vse iz javnih sredstev in zopet v največji meri v breme tistih, ki že itak pod nevzdržnimi razmerami in bremeni komaj še životarijo. Zato bi bila po vzorcu v nekaterih drugih državah dolžnost tudi zdravnikov, ki so po parletni praksi matcrijelno dobro fundirani, ustanoviti si ali posamezno ali po zadružnem sistemu, kakor se to priprav-
lja v Zagrebu posamezne sanatorije, ki bi v veliki meri izpolnili vrzel v položaju in mnogo doprinesli k razčiščenju vprašanja razširitve bolnice. Povsod je treba riskirati, kakor riskira vsak gospodarstvenik in zato naj bi tudi zdravniki pričeli tozadevno misliti in naj bi se tudi zavedali svojega poslanstva v taki meri, da je danes mnogo ljudi, ki bi si radi poiskali bolniške pomoči in nege baš iz razloga, če bi bili prisrčneje sprejeti in tudi postreženi. Saj ni zdravniški poklic dejansko prav ničesar drugega, kakor opravljanje obrti, ki je socijalna, kar imenujemo zdravljenje. Iz razgovorov smo posneli tako mnenje med obrtništvom, ki se po našem na-ziranju tudi sklada z današnjim časom, ko gre vsem krogom posebno gospodarskim za biti ali ne biti in zato bi morali tudi vsi inteligenčnejši krogi pa tudi zdravniki s tem računati. Nevzdržne razmere, ki vladajo pri ljubljanski bolnici, da se boji bolnik celo iti na zdravljenje, nam narekuje tozadevni apel.
Kakor jc z vprašanjem bolnice, tako je tudi mnogo drugih stvari, ki bi se dale uspešno v samopomoči idealno rešiti baš v okviru zadrugarstva. Pa naj tu govorimo o čemerkoli, povsod manjka volje
in rizika, brez česar pa niso bile v zadnjem času vstvarjene nobene velike stvari.
Končno pa moramo tudi, kot produktivni gospodarski stan zahtevati, izvajanje vseh javnih del vzporedno in tudi takih, pri katerih bo imelo obrtništvo vseh strok lahko zaposlitev. Aktivizirati moramo v sedanjih časih vse razpoložljive moralne in materijelne sile, saj če bomo to pravilno razumeli, bomo sami poživili gradbeno in ostalo javno delavnost, denar bo prišel v pravilni tok cirkulacije, katerega danes pogrešamo. K izvedbi tega pa morajo pristopiti vse sile, posebno pa so zato še poklicani v prvi vrsti naši izobraženci, ki bi morali pravzaprav stopiti na čelo vseh pozitivnih akcij, ker bi jih tako gospodarska in ostala javnost gotovo podprla.
Izvajanje javnih del spada pred javno kritiko in čimbolj je tej izpostavljeno, tembolj se dejstva izkristalizirajo. Posebno pa je to na mestu, ko gre za oddajo del iz ljudskega denarja, ki ga je zbral po največ mali človek za velike stvari, da se te tudi izvrše potom malih ljudi, ki so najbolj potrebni dela in zaslužka, s čemer je treba prvenstveno pri javnih delih, monumentalnih zgradbah in spomenikih tudi računati.
Obrtniška zbornica v Nišu in slovenski obrtniki
Na drugem mestu prinašamo vest, da je minister trgovine in industrije z uredbo na podlagi § 90. odstavek 1. finančnega zakona za leto 1937/ 1938. uredbenim potom z ukazom predpisal osnovanje obrtniške Zbornice v Nišu za področje moravske banovine, kar je objavljeno v „Službenih Novinah“ štev. 220. z dne 28. septembra t. 1.
Na podlagi omenjene uredbe se odvoji področje Moravske banovine iz sestava področja Obrtne Zbornice v Beogradu in so prenehali biti svetniki Obrtne Zbornice v Beogradu vsi izvoljeni svetniki na tem teritoriju, ker je nastal nov položaj ter bo v kratkem imenovana tudi začasna uprava te nove Obrtne Zbornice, katere naloga oo izvesti volitve in pripraviti vse za likvidacijo med Obrtno zbornico v Beogradu in novo ustanovljeno zbornico za Moravsko banovino, kar se uče premoženjskih razmer. Ugotavlja se, da bo področje Obrtne zbornice v Beogradu še vedno
TEHNIČNA PISARNA
poobl. strojni Inž. In zapr. sod. Izvedenec
Ing.
Borštnar Ognjeslav
LJUBLJANA, PRAŽAKOVA 8
izvršuje
projekte in načrte strojev in strojnih naprav, proračune, cenitve, nadzorstva in tehnična posredovanja pri nabavi in prodaji strojev
daje
tehnične nasvete, strokovna in izvedeniška mnenja.
dovolj veliko, ker je znašalo število pripadnikov te Zbornice koncem leta 1935. 33.039 od katerega števila pa je odpadlo na Moravsko banovino sedaj 8243.
Ustanovitev Obrtniške zbornice v Nišu predstavlja za naše celokupno obrtništvo in obrtno ter ostalo pravno zakonodajo izvanredno poseben slučaj in pojav, tako glede oblike samega postopka pri ustanovitvi, kakor tega posledice. Nam je znano, da je že svoječasno izšla uredba s katero se je določil delokrog posameznim gospodarskim Zbornicam in katera je glede na svojo pravno stran še vedno v veljavi, čeprav je bilo naše naziranje vedno, kar izhaja tudi iz tega slučaja, da so vse uredbe, čeprav imajo moč zakona spremenljive in da .vprašanje teritorija posameznih gospodarskih Zbornic oziroma oblike istih ne more biti toliko časa dokončno rešeno, dokler ni zato podana zahteva za ugoditev večini. Baš vsled tega dejstva tudi mi vztrajno zahtevamo ustanovitev obrtniške Zbornice za področje Dravske banovine v zavesti, da mora slej ko prej pri merodajnih prevladati mišljenje, da je končno treba zadovoljiti najširše plasti obrtništva v svoji osnovni zahtevi. — Topogledno nam se zdi možnost sprememb uredb vedno mogoča, ker izhaja iz edinega zaključka ugoditi širokim plastem naroda v udejstvovanju na poprišču obrtniškega organizatoričnega izživljanja.
Pri slučaju ustanovitve obrtniške Zbornice v Nišu pa se je ministrski svet postavil na stališče, da je v celoti pooblaščen v smišlu § 90. odstavek 1. omenjenega finančnega zakona izdati uredbo z zakonsko močjo, ker gre za slučaj ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi in v obče radi pospeševanja gospodarske delavnosti. Po drugem odstavku tega § pa se razume, da stopi taka uredba v veljavo z dnem razglasitve, mora pa se takoj predložiti še Narodnemu predstavništvu za soglasnost.
Ne bomo razpravljali o formalni strani iz-dejstvovanja Obrtniške zbornice v Nišu, temveč hočemo podčrtati dejstvo, da je Obrtniška zbornica v Nišu gotova stvar, pa čeprav je prišlo do njene ustanovitve na podlagi pooblastila, ki ga ima vlada, katera je smatrala, da je tekst omenjenega 8 pooblastilo za izdajanje tozadevnih uredb, kakršnih ena je tudi uredba s katero bodo obrtniki s področja Moravske banovine združeni v svoji samostojni Obrtni zbornici.
Ob tem slučaju ne smemo molčati slovenski obrtniki, da ne bi ponovno naglasili zahteve po ustanovitvi svoje Obrtniške zbornice, ker smo prepričani, da imajo merodajni krogi danes že dovolj zgovorne in tehtne dokaze, da je slovensko obrtništvo v veliki večini za svojo avtonomno obrtno zbornico. Pogoji so kakor je razvidno iz slučaja v Nišu s formalne strani izpolnjeni, prav tako pa tudi iz pravne, saj ima vlada polno pooblastilo izdati uredbo tudi za ustanovitev Obrtniške zbornice v Sloveniji za Dravsko banovino, ker smo prepričani, da bi s tem tudi po duhu teksta finančnega zakona bile hitro urejene obrtniške razmere v Sloveniji in bi razdvojenost obrtništva sama od sebe odpadla.
Mnogo se je že razpravljalo o ustanovitvi Obrtniške zbornice pri nas, toda po tekstu obrtnega zakona je imela glavno moč Skupna zbornica za TOI, ko se je vršilo glasovanje po združenjih in se je vršil pred leti najhujši teror samo, da se je umetno zabrisala volja slovenskega obrtništva po samostojnosti v svoji vrhovni ustanovi. Volja je močnejša od sile, vsled česar je ta zmagala ter razum pri obrtništvu, kakor tudi prepričanje, da nam bivši politični režimi niso hoteli nuditi tega, kar je večina hotela, niti se hišo zmenili za dovolj močne izjave, dokaze itd., kajti obrtnika se ni upoštevalo in zato je po volji političnih špekulantov ostalo obrtništvo v Sloveniji kot napredno za obrtništvom v ostalih pokrajinah in je še danes zapostavljeno v skupni Zbornici, kar zgovorno pričajo izjave in časopisne vesti obrtniških predstavnikov v Obrtnem odseku Skupne Zbornice. Nam ni treba ponovno poudarjati vseh prednosti samostojnih obrtniških Zbornic, ker o tem si je danes vse obrtništvo brez razlike na jasnem, toda delo, ki ga vrši skupna Zbornica za obrtništvo v Sloveniji nam ne odgovarja, nas ne zadovoljuje in nas zelo veseli, ko prihajajo danes za nami in se naši dobronamerni kritiki pridružujejo celo oni, ki so še lansko leto roko v roki pod firmo „političnega sporazuma" Obrtništvo preslepili in opeharili za njegove pravice. Vemo, da je bil storjen ta poizkus, če se bo dalo vendar kaj storiti za obrtnika V skufmt Zbornici, toda ta poizkus se nad samimi predstavniki obrtništva, ki so se po dokaj čudnih potih vlekli v Zbornico sam maščuje, obrtništvo pa v celoti zato trpi, saj je sedanji predsednik Obrtnega odseka g. Ogrin na volilnih sestankih sam zatrjeval, da se bo še enkrat poizkusilo, če se bo dalo delati, sicer pa se bo lahko še vedno zahtevalo svojo zbornico, če ne bo šlo. Dejstvo je, da še ni leto dni, pa moramo baš iz ust onih slišati, da je bil storjen poizkus in je zelo grenak. Iz vsega tega torej prihajamo do zaključka, da se tudi tam dani, kjer so prisilno vzdrževali noč, ter vemo, da ne bo več mogoče samo radi politične discipline in razvlečene fraze „slovenske skupnosti" obrtništva zadržavati na pohodu v borbi za svojo vrhovno obrtniško ustanovo v Sloveniji — Obrtno Zbornico. Tudi politiki so se uverili o tem in je zadnji čas, da dejansko vsi podpro stremljenje
Vsakovrstno orodje in stroje
za vsako obrt, kakor tudi za zgradbe potrebni materijal: železne nosilke, betonsko in palično železo, cement, vse vrste pločevine, strešno lepenko, štukaturje, vodovodne cevi, železne peči in štedilnike v običajni in emajlirani izpeljavi, okovje, tehnične potrebščine ter hišno in kuhinjsko opremo v prvovrstni kakovosti dobite 'najceneje v največji izbiri pri znani Vam tvrdki:
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in vsakovrstnimi stroji V Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 16
Postrežba solidna in točna	^
po najnižjifi dnevnih cenah	^
obrtništva za tem ciljem; ker bo obrtnik saj lahko dejal, da ga obstoječe politične stranke niso omejevale v izrabi njegovih pravic, temveč, da so mu celo pomagale.
O materijelnem vprašanju vzdrževanja smo si prav gotovo tudi vsi sedaj na jasnem in moramo v celoti vzdrževati skiciran proračun, ki je bil objavljen v članku „Samostojna Obrtniška Zbornica v Ljubljani" v Obrtničkem Vjesniku" broj 47. z dne 21. novembra 1936. (Slovenska priloga) v katerem je obstoj in delovanje take ustanove za slovensko obrtništvo na realnih osnovah in uradnih podatkih podan. K temu samo ugotavljamo, da bo lahko v Nišu vzdrževalo Obrtno Zbornico 8243 obrtnikoV; v Splitu jo uspešno vzdržuje 4365 pri proračunu 303.000 din, kar je dokaz, da bomo Slovenci pav lahko izhajali s proračunom ca. 850.000, din pri 18.000 obrtnikih, če zagrebška Obrtna Zbornica sijajno deluje in funkcijonira s proračunom 977.000 din pri 21.482 obrtnikih.	7
Na teh osnovah je uspešno zajamčeno delo tudi Obrtniški Zbornici v Ljubljani, pri čemer bo obrtništvo samo pridobilo, če postane to v najkrajšem času dejstvo in uspehi, ki jih bo Obrtniška Zbornica v Ljubljani dosegla bodo. nedvomno prekašali že po enem letu te ustanove delo sedanje Skupne Zbornice za obrtništvo v takem obsegu, ki si ga posameznik niti misliti ne more. Sedaj' je Čaš, da skupno vsi zahtevamo svojo ustanovo, pri čemer mi prav gotovo nimamo nikakršnih osebnih interesov, temveč lebdi pred nami le splošen interes obrtništva, zato naj tudi vsi merodajni krogi uvidijo za prepotrebno urediti razdvojenost obrtništva v Sloveniji. Vse druge ozire, ki nasprotujejo obrtniški volji najsibo iz političnih, osebnih ali drugih razlogov pa je treba podrediti, kot že poudarjeno interesom splošnosti, da bo obrtnik zadovoljen in to bo slovenski obrtnik, kaj hitro, ker je skromen, da celo preskromen, samoi osnovnih pravic mu je treba dati, da bo enakovreden in bo tudi spoštoval ter cenil in imel zaupanje ter vero v nosilce oblasti in njih pravičnost.
Slovenskemu obrtništvu Samostojno Avtonomno Obrtno Zbornico!
Slovenski obrtniki so si ogledali Beograjski sejem
in drugo
Za časa Beograjskega sejma je tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo po inicijativi Zborničnega urada za pospeševanje obrti in Obrtnega odseka v Ljubljani priredila dvodnevni izlet v Beograd. Temu so prisostvovali, kakor nam je znano 12 zborničnih svetnikov ter njih svojci in nekateri izbrani obrtniki, tako, da je število doseglo skupno 38 udeležencev. Potovanje se je izvršilo pod vodstvom predsednika Obrtnega odseka g. Ogrina. Na kolodvoru v Beogradu so bili sprejeti udeleženci po predstavnikih tamošnjih obrtniških organizacij po zastopniku Združenja obrtnikov v Beogradu g. Jurmoviču in upravniku Zavoda za pospeševanje obrti pri Obrtni zbornici v Beogradu g. ing. Smejkalu. Po določenem programu so si udeleženci ogledali razne zanimivosti Beograda in tudi velesejem. V Zanat 5kem domu je bil pripravljen tem udeležencem sprejem s strani Obrtniške Zbornice in drugih organizacij, kjer jih je v odsotnosti predsednika Stojanoviča, pozdravil podpredsednik Glavnega zemaljskega Saveza g. Dragoljub Miloševič z izbranimi besedami, pri čemer je povdaril, da so prilike obrtništva povsod istovetne in enake v naši državi in da obrtništvo ničesar ne razdvaja. Konstatiral je tudi, da še danes ni zgrajene enotne vrhovne jugoslovanske Obrtniške organizacije, 'med teni ko je že ustanovljen Savez Balkanskih obrtniških organizacij. Z obžalovanjem je naglasil to činjenico, ker je dejstvo, da ni stvorjena taka vrhovna
organizacija, niti Zveza jugoslovanskih obrtniških Zbornic. Povdaril je, da se ne spušča v raziskovanje kdo je temu kriv, toda vsak naj prevzame nase odgovornost v kolikor je na posamezniku tozadevne- krivice. Naštel je govornik nato tudi stvari, ki so se že dosegle, med njimi uspešno delujoče vrhovne Obrtniške zbornice, kakor tudi druge stvari ter pokazal na mnoga nerešena in odprta obrtniška vprašanja, ki se jih mora po izkušnjah dela doslej za splošno dobro nujno rešiti in urediti.
Povzel je nato besedo član predsedništva Obrtniške Zbornice, ki je tudi v svojem govoru posebno naglasil edinstvo in potrebo čim tesnejšega sodelovanja vsega obrtništva Jugoslavije, ter da ne smejo splošnega obrtniškega pokreta nikake plemenske ali politične razlike ovirati.
Za pozdravne besede so se zahvalili g. Ogrin v daljšem govoru, ki je, tudi naglasil potrebo tes-
GREBENC ALOJZIJ
nakup in prodaja vreč ( (i LJUBLJANA - Tyrševa c. 36
nejšega sodelovanja, g. Iglič, ki je govoril o razdvojenosti in neslogi obrtništva, g. Kavka, kateri je sporočil pozdrave Zveze slovenskih obrtnikov in se zahvalil za vse, s čemer so se udeleženci upoznali, posebno z organizacijo in delom Obrtniških ustanov v Beogradu, ki so skoncentrirane v impozantnem Zanatskem domu. Plediral je za ustanovitev enotnega jugoslovanskega centralnega obrtniškega predstavništva, kot zadnji pa se je pojavil g. Šimenc Ivan in tudi sam kot znan govornik, posebno po gotovem času zopet naglasil željo, da bi slovenski obrtniki aktivno sodelovali v potrebni centralni organizaciji, kjer so rezultati dela pri drugih stanovih pokazali tozadevno pozitivne uspehe ter so izostali le obrtniki.
Iz vseh poročil in podatkov, ki smo jih prejeli ugotavljamo, da je bilo to dvodnevno poučno potovanje omejeno le na ožji krog gospodov, ki vedre in oblače slučajno v danih razmerah v obrtnem odseku Zbornice za TOI v Ljubljani, katerim so se pridružili še po njih vpeljani gostje, deloma obrtniki, deloma pa tudi svojci. Verno, da so občudovali dovršenost in popolnost organizacij, obrtniških ustanov, združenj itd., ki jih imajo srbski tovariši in kar smo mi vedno nagla-šali. Tudi vpliv, ki jo ima samostojnost srbskega obrtništva in katere izraz je Obrtniška Zbornica z vsem svojim ustrojem in odločitvami, so udeleženci ugodno sprejeli, kajti mnogi izmed teh so bili vedno o stvareh drugače informirani. Obrtniške zgradbe, posebno Zanatski dom in druge so jim zelo imponirale, čeprav so se nekateri udeleženci izražali, kakor da bi zato prispevala cela država, kar pa dejansko iz seznama darovalcev izgleda drugače, saj je globoko ukoreninjena zavest srbskega obrtništva znana, pa tudi mnogi meceni, med katere šteje Zanatski dom v Beogradu tudi blagopokojnega kralja Petra I. in kralja Zedinitelja Aleksandra I.
Za zaključek svojega poučnega potovanja so se podali zastopniki tudi k resornemu ministru za trgovino in industrijo g. dr. Milan Vrbaniču, kateremu so potožili vse težave, s katerimi se slovensko obrtništvo bori, seveda niso gospodje zastopniki večine v Obrtnem odseku zamolčali, kako hudo so v skupni Zbornici zapostavljeni in so ob tej priliki tudi prosili za pomoč in večjo samostojnost. G. minister pa jim je izjavil, da je samostojnost slovenskega obrtništva v svoji vrhovni organizaciji stvar obrtništva in da lahko da na željo slovenskega obrtništva tudi posebno Obrtniško Zbornico. O tem seveda nikakih poročil, toda v izpopolnitev to dejstvo navajamo.
Med udeleženci pa je vladala jasno tudi neenotnost, saj so gg. od večine, ubirali po Beogradu večji del svoja pota gg. Rebek, Iglič, Ur' bas itd. pa svoja, tako, da niso storili najboljšega vtisa, čeprav so sedaj oboji kakor se vidi za centralne močne organizacije, za samostojnost obrtništva v največji meri. Celo že v akcijah za samostojno Obrtno Zbornico preizkušeni nam vsiljeni zastopniki zopet dvigajo glave in pripravljajo teren Samostojni obrtniški Zbornici v Sloveniji, v katerem stremljenju jih bo resnična večina slovenskega obrtništva gotovo pozdravila.
V izpopolnitev tudi ugotavljamo, da je bil ta poučni izlet pripravljen le za gotovi krog in niso bila Združenja k udeležbi s strani Zbornice povabljena, niti vprašana za določitev svojih zastopnikov po strokah, kar bi bilo dejansko gotovo najbolj pravično in tudi glede ocenitve razstavljenih predmetov na sejmu v Beogradu najbolj pravilno. Tako so pravilno in pravično postopale Zbornice v Beogradu in Zagrebu, ko so poslale svoje zastopnike na Pariško razstavo. Pri nas v Sloveniji pa bi seveda „pomutili" pravilno sliko pravi zastopniki obrtništva v Beogradu, če bi se udeležili predstavniki močnejših Združenj po strokah. Kljub temu, da niso gg. pri Zbornici postopali „fair" so bili tudi številni ugledni obrtniki elani uprav Združenj na Beograjskem sejmu in občudovali ob svojih stroških nastopanje določenih in brez volitev izvoljenih takozvanih predstavnikov slovenskih obrtnikov, kako so na Zbornične stroške oni in njihovi prijatelji prisostvovali vsem gotovo pozitivnim ogledom, kar bi si moral pravzaprav ogledati vsak samozavesten slovenski obrtnik. Saj so se nekateri udeleženci javno hvalili v Beogradu, da so prišli na Zbornične stroške, nasprotno pa vemo, da ne zavzemajo nobenih pomembnih mest v obrtniških organizacijah. Toliko smo smatrali primerno napisati v izpopolnitev že objavljenih poročil in ustnim vestem, da bo vse obrtništvo s področja Zbornice v Ljubljani obveščeno pravilno in si tudi tako postopanje in preziranje pomembnih strok ter združenj zapomnilo.
Prihajamo iz vsega prednjega do zaključka, kar nas ne iznenađuje, da so vendarle vtisi izleta v Beograd rodili ugodne odmeve, saj je glasilo večine v obrtnem odseku „Sl. O." v svoji štev. o. z dne 1. oktobra 1937 zlilo deloma zavito in prikrito, deloma povsem jasno in odkrito toliko gnojnice na svoje lastno delovanje pod skupno streho v ZTOI, da moremo v najkrajšem času pričakovati ali ostrih obračunavanj ali pa konsekvenc, ki naj bi bile tudi uspešne z zaključi' vijo spontane zahteve vsega dbrtništva Slovenjife za svojo Obrtno žbornico, kjer po jasnem prif1®-njtt svoje nemoči in- nedelavnosti Skupne Zbornice za obrtnika ni več obstanka v skupni usta-
navi, — ker že po lastnem priznanju kljub znanemu slovenskemu hvalisanju zaostajamo obrtniki predaleč za delom in uspehi Obrtnih Zbornic v Jugoslaviji.
Mi Jugoslovanski obrtniki gledamo jasno in vedro v obrtniško bodočnost, zato se tudi kljub vsem preganjanjem in razpustom naših organizacij ne uklonemo, ker je naš program jasen in naše zahteve temelje na večini svobodno in samood-
Na seji obrtnega odseka Zbornice za TOI, ki se je vršila dne 29. septembra t. 1. je podal tajnik g. dr. Pretnar obširno poročilo Zbornice v. obrtnih zadevah ter o akcijah odseka za vsa važna vprašanja tičoča se obrtniške delavnosti. Pred vsem pa je poročal o gradivu statistike, ki jo je Zbornica sestavila in nam prikazuje interno poslovanje Združenj. Od skupno 169 združenj je prejela Zbornica za statistične svrhe odgovor in podatke od 163 združenj v katerih je včlanjenih 17.877 članov, ki zaposlujejo 11.008 pomočnikov in 7998 vajencev. Vdov je 441. Pomočniški izpit je položilo v letu 1936. 1945 kandidatov izmed 2091 prijavljenih. Ker na okrožnico niso odgovorila vsa združenja (Združenje čevljarjev v Ribnici, Združenje krojačev v Velikih Laščah, Skupno združenje obrtnikov v Vel. Laščah, Združenje milinarjev in žagarjev v Ormožu, Združenje oblačilnih strok v Šoštanju in Skupno združenje obrtnikov v Kozjem), kažejo naslednji podatki po sestavljenem poročilu, ki je zahtevalo obsežno delo naslednje številčne podatke, kako so se sukali dohodki in izdatki in kakšno je premoženje združenj koncem leta 1936.
DOHODKI:
1.	Vpisnina članov.............Din 389.023.—
2.	Članarina tuđi za Okrož. urade	„	647.806.—
3.	Vpisnina vajencev	....	„	103.182.—
4.	Oprostnina ........................ 102.178.—
5.	Globe............................. 11.293.^-
6.	Obresti naloženega	denarja .	„	32.933.—
7.	Drugi dohodki..................... 302.331.—
—	Skupaj Din	1,588.756.—
IZDATKI:
1.	Za tajniške posle..........Din 433.750.—
2.	Honorarji pom. močem ...	„	77.275.—
3.	Honorarji članom uprave . .	„	12.190.—
4.	Potni stroški ....;.	„	58.895.—
5.	Najemnina lokalov................ 87.858.—
6.	Pisarniške potrebščine.... 172.123.—
7.	Obrtnim nad. šolam ....	„	53.179.—
8.	Podpore.......................... 33.129.—
9.	Vajenske razstave ....	„	2.983.—
10.	Za druge namene.................. 433.454.—
Skupaj Din 1,364.836,—
Koncem leta 1936. je znašalo premoženje združenj:
1.	V	priročnih blagajnah	. . .	Din	154.564.—
2.	V	hranilnih vlogah................ 986.649.—
T V	podpornih fondih ....	„	214.743.—
4.	V	vrednostnih papirjih	...	„	123.139.—
5.	V	inventarju..................... 408.774.—
6.	V	nepremičninah.................. 60.500.—
7.	V	terjatvah članarine	...	„	77.753.—
8.	Drugo...............................  26.977.—
Skupaj Din 2,053.099.—
Obveznosti združenj so znašale din 207.349,— v splošnih dolgovih din 52.735.— ter kot dolg Okrožnemu odboru obrtniških združenj 154.615 dinarjev.
Zanimivi so prednji podatki saj imamo Prvikrat priliko, da je Zbornica za TOI v Ljubljani pristopila k temu statističnemu delu iz katerega je prav lahko razvideti moč in delovanje Obrtniških združenj v Sloveniji, kateri podatki nam jasno pričajo preko vsega drugega, da je naše obrtništvo zrelo za organizacijo in tudi sposobno samo sebe samostojno voditi .v najvjšjih organizacijah in ustanovah po 'zkušnjah in preizkušenem delu v Združenjih. Iz navedenih številk razvidirrio, da
ločujočega slovenskega obrtništva. Vsi pa, ki se oklepajo trenotnih stvari, iščejo osebnih koristi ter so v sramoto obrtniškemu stanu, kateri je v svojem bistvu zdrav in nepokvarjen, vsled česar bo tudi prejel, kar mu po vseh pravicah in zakonih pripada, ker ne mara daru, temveč priboriti si hočemo svoje, kar je našega, ker le tako si bomo tudi pridobitve znali najbolje urediti in obvarovati in to naj nam bo obrtnikom v mislih.
so v glavnem vsi dohodki uporabljeni za režijske stroške in se opaža, da gre vse to največ na račun birokracije poslovanja, kakršnega smo vajeni in se je ne moremo iznebiti. Sicer ni to samo pri Obrtniških združenjih, temveč velja za vse naše gospodarske organizacije. Cisto logično je, da čimbolj je birokratizirana višja uprava, njen vpliv se je prenesel tudi na druge korporacije iti male prisilne obrtniške organizacije, vsled česar se je nagromadilo mnogo neproduktivnega dela, ki često ovira vsako nujno potrebo in izvršljivo delo, vsled česar bo treba posvetiti temu še posebno pažnjo in to pri nadaljnjem delu upoštevati.
Obrtni odsek je tudi ugotovil, da je usodno naraslo število šušmarjev tako, da je razmerje šušmarjev 10.467 proti 17.877 legalnim obrtnikom. To razmerje' pomeni vprav katastrofo in dokazuje, da pristojne oblasti zanemarjajo svojo dolžnost pri tem na škodo, narodnega gospodarstva in državnega (iskusa. Temu vprašanju je treba enkrat storiti konec, ker opozoritev je dovolj in tudi dejanskih dokazov, zahtevamo pozitivnih odmevov v zaščito legalnega obrtništva in pri tem morajo oblasti storiti svojo osnovno dolžnost ter zaščititi, kakot je po lovskem zakonu zaščitena divjačina, tudi po obrtnem zakonu zaščititi legalnega obrtnika-dav-koplačevalca.
Iz poročila tajnika je razvidno, da je v Sloveniji 169 združenj s preko 18.000
pripadniki in nekatera izmed teh dejansko ne vrše dela, kakor bi ga morale, vsled česar se je razvila ha seji obrtnega odseka tudi debata o vprašanju reorganizacije združenj, ki jo že dalj časa napoveduje ministrstvo in bi potem bilo skrčeno v Sloveniji število združenj na polovico vsled hitrejšega in točnejšega izvrševanja dela, ki ga nalaga združenjem novi Obrtni zakon.
Zbornični proračun za leto 1938. je bil na seji 'tudi predmet debate ter so bile iznešene tudi misli za sestavo istega. Sledila je še zanimiva debata iz katere zaključujemo, da ni obrtni odsek v Zbornici za TOI samostojen in se gg. „iz večine bratskega sporazuma11 zelo jeze ter vneto zahtevajo najširšo avtonomijo obrtnega odseka, kar je dejansko le Obrtna zbornica. Izrečene so bile na račun Skupne zbornice in na naslov drugih stanov, ki baje tlačijo in zapostavljajo pri tej usta-
Vsem obrtnikom se priporoča na novo ustanovljena trgovina z železnino
Avg. Stražišar
Vošnjakova ulica 4
(bivši poslovodja tvrdke B. Žilic.)
novi obrtnike težke besede, katerih odmev naj najde mesta na prvi prihodnji plenarni seji Zbornice, ker je po našem mnenju tam mesto na katerem naj gg. zahtevajo popolno avtonomijo za obrtni odsek.— Obrtniško Zbornico. Iz gornjih podatkov in števila obrtnikov na področju ljubljanske Zbornice za TOI so se pač v enem letu lahko uverili, da bo obrtnik bolje zaščiten v samostojni Obrtni Zbornici, ker so vsi moralni in finančni pogoji za to. po(j3:ni,iit ,tu^i ne bomo mogli zaostajati Slovenci pri delu in uspehih za obrtniki, kjer imajo svoje Obrtne Zbornice in tudi večji aparat sebi v korist na razpolago.

mm
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle
Brzojavni naslov:„Zanatska" Ljubljana
RačuiLPošme h,an.fte “ 14003 r
Iz uprave. Vsem cenjenim naročnikom sporočamo, da smo pred dnevi razposlali posebne dopise-tiskovine z položnicami radi plačila naročnine za tekoče leto, oziroma kdor je dolžan tudi za nazaj. Prejeli so vsi razven naročnikov iz mesta Ljubljane ter Krškega ob Savi.
Naj ne bo nikogar, ki ne bi storil svoje naročniške dolžnosti s tem, da poravna označeni znesek naročnine, zato pričakujemo polnega odziva z nakazili ter Vas naprošamo ne odlašajte z nakazilom.
Za vsa predplačila in darila se uprava darovalcem že v naprej zahvaljuje.
Iz uredništva. V tej številki je izostalo poročilo našega posebnega posetnika Beograjskega sejma, ki ga priobčimo v prihodnji številki o vtisih s strokovnim poročilom. Nadalje naprošamo vse tovariše v obrtniških centrih za redno poročanje o vseh dogodkih, kajti za uredništvo je važno, da je točno informirano o stanju obrtniških akcij, o čemer je tudi prav, da vedo v drugih krajih za kar je naše glasilo najbolj pripraven poročevalski organ.
Če želi kdo od cenjenih naročnikov, da se poroča o kakšnih speci-jelnih stvareh, strokovnega, pravnega ali splošno organizatoričnega značaja, prosimo sporočil in bomo po možnosti skušali tudi ugoditi.
Obrtniki, posečajte Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku pri Medvodah.
Informacije dobite v pisarni Dom jugoslovanskih obrtnikov, r. z. z o. z., Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 19.
Obrtniška združenja s področja Zbornice za TOI v Ljubljani v luči statistike
Smrt T. G. Masaryka
15. septembra t. I. je preminul ob 3.29 uri zjutraj v gradu Lany na Češkoslovaškem predsednik Osvoboditelj Tomaž G. Masarvk.
Celokupno kulturno človeštvo ceneč pomen zaslug, ki jih je predsednik Bratske republike dosegel je ta vest težko prizadela saj je bil to eden največjih svetovnih ljudi — veliki demokrat in človek, katerega napori za osvoboditev mladega bratskega naroda so bili kronani z ustanovitvijo danes ene najnaprednejših držav — Češkoslovaške.
Pravemu demokratu, kateremu je bila mladost postlana težko, saj je moral v življenje celo preko kovaške delavnice, kot vajenec, bo ohranilo obrtništvo najlepši Opomin ter se pridružujemo iskreni bolesti z zgubo velikega Slovana-demo-krata najširšega formata in zvestega prijatelja našega naroda in države.
URADNI ODLOKI IN SPOROČILA
Podaljšan rok za izključno uporabljanje električnih vodov.
Minister za gradbe je z odločbo M. g. št. 30.361 z dne 16. avgusta 1937. odobril, da se rok za izključno uporabljanje vodov, izdelanih po uredbi o izdelavi in uporabi golih in izoliranih električnih vodov in izolirnih cevi M. g. št. 976^36 podaljša še za nadaljne štiri niesece, t. j. do dne 19. decembra 1937.'
Iz elektrostrojnega oddelka ministrstva za gradbe, dne 18. avgusta 1937; k M. g. št. 30.361.
Ustanovitev Obrtne zbornice v Nišu.
Z uredbo ministrskega sveta od 20. sept. t. 1. izdano na podlagi § 90. finančnega zakona za leto \937l38., se ustanovi v Nišu Obrtna zbornica. Zbornično področje obsega Moravsko banovino, ki se na ta način izloči iz področja Obrtne zbornice v Beogradu. Dosedanji svetniki Obrtne zbornice v Beogradu s področja Moravske banovine prenehajo poslovati. Do volitev zborničnih svetnikov bo zbornico vodil začasni svet, ki ga bo imenoval minister za trgovino in industrijo. Obrtno zbornico v Nišu so zahtevali že dalj časa obrtniki Moravske banovine. Področje Obrtne Zbornice v Beogradu bo tudi v bodoče dovolj obsežno. Število obrtnikov beograjske Zbornice je znašalo ob koncu 1935 leta 33.039, od tega števila pa je odpadlo na Moravsko banovino 8243.
Davki
Prijave za zgradarino. Davčni oddelek finančnega ministra je izdal nalog davčnim upravam, da z javnim pozivom opo-zore vse davčne zavezance zgradarine (tudi v krajih, ki veljajo za zdravilišča in letovišča), da predlože davčne prijave za zgradarino za leto 1938. v času od 1. do 30. novembra t. 1. Javni pozivi za predložitev davčnih prijav bodo razglašeni v vsaki občini s posebnim razglasom. Lani hišni posestniki, kakor znano, niso vlagali prijav, ker je bila odmera iz prejšnjega leta podaljšana za eno leto. Vse obrtnike — hišne posestnike opozarjamo, da v lastnem interesu vlože pravočasno prijave za zgradarino !
Pobotniška taksa od službenih prejemkov.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je z okrožnico z dne 25. junija 1937, št. 12.673-V opozorila davčne uprave in oddelke finančne kontrole na plačilo pobotniške takse od službenih prejemkov. V okrožnici pravi:
„Da odslej v obsegu taksne obveznosti po 2. odst., prip. 1., tar. post. 33. ne bo več dvoma, se opozarja, da je drž. svet v opetovanih slučajih odločil, da je to takso plačevati v vseh primerih, „kjer obstoja o isplati pismena konstatacija". Kot taka zadostuje tudi vknjižba (in sicer tudi sumarna) v blagajniški knjigi, v knjižici o služb, davku itd., kriterij pa, katere osebe spadajo pod to taksno dolžnost, je pokojninsko zavarovanje. Vsi uslužbenci torej, ki podlegajo pokojnin, zavarovanju, morajo ob gornjih pogojih tudi plačevati/4 % takso po priip. 1. t. p. 33.“
Ker smatra finančna direkcija, da je s časopisnimi obvestili in okrožnicami, katere so dobile organizacije, vprašanje taksne dolžnosti zadosti pojasnjeno, „se odslej noben taksni obvezanec ne bo mogel več izgovarjati, da mu je obstoj oziroma obseg taksne obveze po 2. odst., prip. 1., tar. post. 33. neznan. Kazensko postopanje bo torej odslej v pogledu teh prestopkov brezpogojno izvesti."
Razno
Zveza obrtniških združenj Savske banovine
je imela v nedeljo dne 5. septembra t. 1. pod predsedstvom gosp. Viktor Fabrisa v Zagrebu svojo redno skupščino, ki so ji prisostvovali številni delegati in ostali predstavniki oblasti ter zastopniki obrtniških zbornic iz Zagreba in Osijeka. Dnevni red je bil zelo obširen ter so bila stavljena razna vprašanja in sprejeti predlogi za koristi obrtniškega stanu. Med drugim je bilo govora na skupščini tudi o osnovanju posebnih Okrožnih odborov, vendar pa je bilo soglasno ugotovljeno, da so te ustanove nepotrebne. Po izčrpnih poročilih je bila skupščina zaključena ter sklenjeno, da se vrši prihodnja skupščina drugo leto tudi v Zagrebu ob priliki 30-letnice Saveza hrvatskih obrtnikov.
Gradnja „Matice Hrvatskih obrtnika" v Zagrebu pričela. Dne 18. septembra je bilo započeto prvo delo na gradnji nove palače, reprezentativne zgradbe Hrvatskih obrtnikov, o čemer smo že pi,-sali. V ožjem krogu je bilo započeto delo na liku mesta pod vodstvom vodij hrvatskega obrtništv-a in je zanimivo, da se obrtništvo iz vseh krajev Hrvatske javlja ter pošilja za svojo Matično stavbo prispevke tako, da je bil storjen sklep, naj darovalci počakajo, nakar bodo prejeli točne informacije, kako naj se nabira zneske.
V Kragujevcu je bil vzidan svečano temeljni kamen za „Obrtniški dom", v nedeljo dne 3. oktobra t. 1. ob prisotnosti številnih predstavnikov najrazličnejših ustanov in oblasti ter občinstva ter obrtništva. Obred posvetitve je opravil pravoslavni prota, nakar je bil imel predsednik „Fonda za gradnjo doma" nagovor, v katerem je naglasil, da bo stavba stala preko milijon dinarjev, kateri znesek je v glavnem zbran iz prispevkov samega obrtništva. O naporih šumadijskih obrtnikov in enotnih ciljih vsega obrtništva je govoril predsednik Združenja g. Pavičevič. Obrtno zbornico v Beogradu pa je zastopal g. Ljuba Šuša-kovič ter pohvalil napore kragujevačkih obrtnikov. Za zaključek te lepe svečanosti pa je prebral tajnik Fonda seznam vself, ki so prispevali za gradnjo. Ob sami slovesnosti je bilo zbranih preko 30.000 Din za gradnjo, — gotovo tudi za nas Slovence posnemanja vreden primer.
Osnovan je bil Balkanski obrtniški institut v mesecu septembru v Beogradu po sklepu 14. kongresa Glavnega zemaljskega Saveza zanatlijskih udruženja kraljevine Jugoslavije, čigar ustanovitvi so prisostvovali zastopniki obrtništva Jugoslavije in Bolgarije, med tem ko se zastopniki obrtništva Romunije, Grške in Turčije niso vabilu odzvali. Namen tega saveza je delati za skupne cilje Ln interese vsega obrtništva na Balkanu. V novembru se vrši konferenca instituta v Sofiji, kjer se pričakuje definitivno ostvaritev Balkanskega obrtniškega instituta ob prisotnosti vseh obrtniških delegacij Balkanskih držav.
Največja in najmodernejša valjarna v Jugoslaviji je bila otvorjena svečano v nedeljo dne
3.	oktobra t. 1. v Zenice ob prisotnosti predsednika
OtvoriI sem novozgrajeno
železolrvarno
v Št. Vidu nad Ljubljano (za tovarno Štora). Tramvajsko postajališče Trata. Sprejemam vsa v to stroko spadajoč^ dela. Postrežba točna in solidna. Kupim staro lito železo. — Za cenjena naročila se toplo priporoča
FRANC SMOLE
kovinolivarna — Trata 18
pošta Št. Vid nad Ljubljano
MIZARJI I
Za avtomatske biljarde vse potrebščine avtomate, kroglje, kije, gumo, sukno, obročke dobite pri
ERLICH JOSIPU, Sombor
Dunavska banovina — proizvod bilj. pribora.
ministrskegh sveta g. dr. M. Stojadinoviča, ministra za šume in rude Jankoviča ter številnih drugih zastopnikov, kakor tudi nemških dobaviteljev teh najmodernejših in najlepših naprav. Primerne nagovore so imeli nemški poslanik, oba ministra in predstavnik Kruppove tvornice. —• Posebno je bila naglašena emancipacija naše težke železne industrije in pomen tega za Zenico in okolico ter njeno prebivalstvo. Seveda je bilo tudi naglašeno sodelovanje Nemčije in Jugoslavije v gospodarskem pogledu ter „Volkischer Beobachter" prinaša v eni zadnjih številk topel članek o tem pod naslovom: „Nemci grade valjarne v Jugoslaviji."
Prvi Beograjski sejem se je vršil v času od 11. do 21. septembra t. 1. ob zelo številni udeležbi posetnikov, kar daje upravi upanje, da bo mogoče prihodnje leto izkušnje prvega sejma, katerega je obiskalo okrog 250.000 obiskovalcev uspešno uporabiti. Na velesejmu je bilo sklenjenih kupčij za baje 150,000.000 dinarjev. Vseh razstavljalcev je bilo 883. Finančni uspeh sejma je gotovo dober, če upoštevamo, da se je ta priredil v Beogradu in so na tem razstavile mnoge inozemske tvrdke težke predmete ža katere je glavni interesent država.
Obrtništvo v Bolgariji. Celokupno je po podatkih v Bolgariji 71.740 samostojnih obrtnih podjetij od katerih posedujejo moški 68.360 ter ženske 3380. Od celokupnega števila obrtniških mojstrov se nahaja v mestih 34.132 ter po deželi in vaseh 37.680. Romožnega osobja je zaposleno pri obrtništvu 16.200 pomočnikov in 22.320 vajencev. Pri podeželskih mojstrih' je zaposleiio skupno 6457 pomočnikov in 15.613 vajencev. Skupno je obrtnikov, obrtniških pomočnikov in vajencev v Bolgariji 132.613 oseb.
Obrtništvo na področju Splitske obrtniške Zbornice. Začetkom tega leta je bilo na področju naslovne Zbornice 4365 obrtniških obratov za 114 več kakor prejšnje leto. Zaposleno je bilo 1808 pomočnikov in 1459 vajencev. Proračun za tekoče leto je pri tej Zbornici 303.000 din dohodkoVj in prav toliko izdatkov. Zbornični doprinos za leto 1937. znaša 12% oziroma najmanjši doprinos za zbornico din 25.— po obrtniškem obratu. Podjetja zavezana javnemu polaganju računov, ki s° iz kakršnihkoli razlogov oproščena plačati davek ali uživajo druge davčne olajšave plačajo f-a Zbornico 0.5% od kapitala vloženega v podjetje, ki podlega davku.
Obrtništvo s področja Beograjske obrtne zbornice na svetovni razstavi v Parizu. Obrtniška Zbornica v Beogradu ceneč pomen posečanja sve-tovniii razstav se je odločila v glavnem nositi skoro vse stroške za udeležbo 40 obrtnikov svojega področja za potovanje na svetovno razstavo v Pariz, kar se vrši v času od 16. do 29. oktobra t. i. Za primer naj nam služi, da so bila pozvana vsa združenja ter so tudi odločila iz svojih vrst tozadevno število pripadajočih udeležencev.
Naročajte in redno
plačujte „Obrtnika44!
Umetno vzgojenim obrtniškim generalom in zakupnikom vere v album.
Nezakonsko nebogljenče, ki se še ni naučilo manire in olike, spočeto v škornjah in slabo „nadriobrtniško" popleskano je v svojem 6. dnevu nemirnega življenja v obleki „Slovenskega Obrtnika" padlo v gnojnico. Tam je dalje motovililo in se vse umazano oprijelo škornja z glaze rokavicami. Ker pa z glaze rokavicami, kar je razumljivo ne zna manipulirati, se je v svoji nerodnosti oprijelo za rep poginule mrhovine, katera je plod in sad umetno vzhajanih generalov.
Po obleki sodeč, zgleda, da si hočejo gg. pri „Sl. O." lastiti monopol nad verami, čeprav visoki krogi odrejajo vsem precejšnje davke in ne samo tistim, ki si hočejo monopol vere lastiti, v svoje osebne in druge svrhe.
Naši generali so izvoljeni od širokega kroga obrtništva, dočim je bilo treba generalom in ge-neralčkom pri „Sl. O." pritiskati na veliko kljuk in kljukic pri vseh mogočih funkcijonarjih in forumih, da imajo danes te sarže, katerih jim obrtništvo nikdar ne bi dalo, so pa tudi tako postavljeni, najbolj primerni i:n imponlrajoči po raznih ljubljanskih beznicah, ko razlagajo Sv. pismo v visokih sferah.
Tiskali J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna hi litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. MikuS.