PROSVETNI Štev. 6 Ljubljana, 31. marca 1958 LETO DE. Crejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo tn uprava Nazorjeva 1-L Telefon številka 22-284. — Letna narošnlna din 809.— Štev. eek. rainna U-KB-l-Z-140 — Tisk Časopisno raložniškega podjetja •Slovenski poročevalec« GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV O knjigi Našemu ljudstvu knjiga še nikoli ni bila tako potrebna, kot dandanašnji: v socialistični državi računamo z vsakim posameznikom kot aktivnim faktorjem ne samo pri upravljanju države in podjetij, ampak pri vsem, kar zadeva našo družbo kot celoto in vsakega poedinca. Zato mora biti vsakdo v vsakem trenutku svojega življenja in dela in na vsakem kraju obveščen o vsem — da ve, kakšno ravnanje je v interesu našega ljudstva tako na vasi kot v mestu, v odboru in komuni, na raznih zborih in skupščinah, v tovarni za strojem, na polju za plugom, na njivi pri obdelovanju zemlje, z eno besedo povsod, kamor stopi. In zmerom mu na vsa ta vprašanja odgovarja knjiga, velika in majhna, pisana za njegovo in našo potrebo. Seveda ko začenjamo govor o knjigi pri našem ljudstvu, ne mislimo samo na ta utilitaristični namen obstanka in napredka naših narodov med drugimi svetovnimi narodi. Iznesli smo ga zato, da obrazložimo vso umestnost tega podjetja v sedanjem trenutku, zakaj narekuje ga neposredni interes naših narodov in njihovo trenutno stanje. Nikakor pa ne mislimo prikrivati, da stoji za temi bližnjimi cilji izpopolnjevanje človeka, njegovo kulturno vzdiganje, njegova duhovna in moralna rast in njegovo usmerjanje v najlepši in najrodo-vitnejši humanizem. Ali smo z današnjim stanjem naše prosvetlje-nosti lahko zadovoljni in kako naj jo, če treba, popravimo, pospešimo ali celo v osnovah spremenimo? Najboljši odgovor na to daje gibanje za demokratizacijo naše knjige, ki ga je začela Zveza za širjenje knjige med našim ljudstvom. V tem trenutku ne mislimo govoriti o raznih odnosih, ki se razvijajo v zvezi z našo knjigo: o problemih založb in široke javnosti, o problemu knjigotrške dejavnosti in o širjenju knjige med ljudstvom, o pisateljih knjig raznih vsebin in o potrebah naše stvarnosti na vasi, v tovarni, v delavnici in vsepovsod drugod. Za nas je nesporno samo eno: da delo pri širjenju knjige ne more biti kampanjsko. Nasprotno: knjigo mora približati našemu ljudstvu kot stalno potrebo, navaditi ga mora na to, da jo bo stalno uporabljalo, ga pripraviti do tega, da bo samo občutilo neposredno korist, ki mu jo prinaša knjiga in jo zato vzljubilo. Saj daje knjiga odgovor na mnoga vprašanja, ki jih vsakdo stav-Ija sebi in drugim in se obrača k človeku kot iskreni sobesednik, ki mu odkriva druga življe-ja in druge usode, da v njih zagleda sam sebe in po njih oceni razmere in se prikoplje v mnogih primerih do lastnega stališča. In če je kje potreba večja kot pa je moč naše knjige, se moramo potruditi, da bomo to nesorazmerje odstranili. Kako? S premišljenim, postopnim in neprestanim delom. Ze zdavnaj vemo, da mora biti vsak • učitelj na prvem mestu ljudski učitelj. Svoje skrbi imamo in svoje probleme in zato mora biti pri nas tudi pouk prirejen našim razmeram. Pri tem moramo imeti nove misli, ki jih ne bo oviral noben tradicionalizem. To delo, to prosvetljevanje mora biti vsestransko: zajemati mora tiste, ki šele vstopajo v življenje, pa tudi tiste, ki so že v polnem cvetu moči in duhovne pripravljenosti za sprejemanje pouka. Pomen knjige je večji, kot je mogoče z besedami povedati. V njej je zbrano ogromno umsko bogastvo človeštva vseh časov in vseh narodov, vse manifestacije njegovih talentov in iznajdi-teljskih duhov od prvotnih, še nerazvitih kultur do dovršenih misli, ki bleste po globini, resničnosti in lepoti, od prvih kulturnih poskusov filozofske misli do zapletenih teorij o postanku sveta in človeka, zasnovan na najmodernejšem pojmovanju o postanku materije. Od začetniškega pouka o kulturi in mišljenju do najbolj zapletenih traktatov fizike, mehanike in drugih znanosti in razlage najbolj skritih lastnosti obdajajoče nas prirode, na zemlji in na nebu, v vsem vsemirju. Od preprostih narodnih balad in lirskih pesmi, do Homerja, Sofokla, Shakespeara, Moliera, Goetheja, Beethovena in Leva Tolstoja. Vse to je posvečeno človeku, vse je zanj zaradi njega in govori njemu. Zaradi prevelikega bogastva je izbor včasih težak. Ni pa nemogoč, ker je človek že opravil nekaj pripravljalnega dela. Vedeti moramo samo, kaj hočemo in komu želimo pomagati. Kdor čuti to, tisti je razumel izredno moč knjige. Ko se pripravljamo, da odstranimo vse prepreke, ki danes še ovirajo široko ljubezen našega ljudstva do knjige, se moramo tega zavedati; treba je, da se dobro pripravimo, ker je pot dolga in težka. Toda ne smemo se utruditi in ne smemo zapustiti svoje poti, sicer se pregrešimo proti kulturi in proti svoji dolžnosti do sebe in do ljudstva. *♦♦♦♦♦♦♦♦« Prelomnica v gradnji novih šol Pri zidanju šol smo pogrešali nekih osnovnih predpisov. V zvezi z reformo šolstva so se poleg drugega pojavile tudi večje zahteve glede šolskih pro štorov. Da bi tudi gradnjo novih šol uskladili z reformo šolstva, je svet za šolstvo LRS na svoji zadnji seji sprejel »Začasne okvirne smernice za gradnjo novih obveznih šol«. Oprte so v glavnem na pedagoške norma, tive, upoštevani pa so tudi higi ensko - zdravstveni, tehnični in ekonomski činitelji. Za prosvet ne delavce so posebno važni pedagoški normativi. Le-ti jim nu dijo možnost, da sodelujejo s programom pri gradnji šol. Ta program — imenujejo ga gradbeni — temelji na potrebah re formirane šole. Naslednja kratka izvajanja naj osvetlijo vsebi no pedagoških normativov in njih vlogo pri gradnji šol. Kaj so pedagoški normativi? To so tisti šolski prostori, ki so potrebni v šolski stavbi oziroma njeni neposredni okolici, kjer lahko poteka sodoben pouk v reformirani šoli. V zadnjih 10 letih so gradili ali obnavljali šole dokaj nenačrtno in nesmotrno. Temu važnemu vprašanju so začeli posvečati vedno več pozornosti tudi tisti, ki na. teh delovnih mestih delajo, to so prosvetni delavci. Zavod za proučevanje šolstva LRS je v tej smeri izvedel anketo v letu 1956 in seminar v letu 1957 s prosvetnimi delavci. Iz vsega navedenega je izzvenela topla želja, da je treba pri gradnjah šol upoštevati tudi mnenja in zahteve prosvetnega delavca v zvezi s sodobnimi metodami pouka in razvojem kulturno prosvetnega življenja sploh. Ker pa pri gradnji novih šol sodelujejo tudi druge panoge de. javnosti, je Zavod za proučevanje šolstva sklical v septembru 1957 širše posvetovanje (okoli 60 oseb).f Na njem so obravnavali vprašanje gradnje novih šol. Poleg zastopnikov upravnih odborov in političnih forumov, pedagoških in učiteljskih društev, novinarjev so sodelovali tudi prosvetni delavci, arhitekti, ekonomisti in higien-sko-zdravstveni delavci. Vprašanje novogradnje šol so obdelali s pedagoškega, tehničnega, ekonomskega in zdravstvenega stališča. Ob tej priložnosti so se različna stališča zbližala, nakar je bila izvoljena komisija, ki naj bi ses(&vila »Začasne okvirne smernice za gradnjo novih šol«. V teh smernicah so zajeti poleg pedagoških normativov tudi zdravstveni, tehnični in ekonomski predpisi. Okvirni pedagoški normativi so važna postavka v zvezi z razvojem šolstva. Zato moramo to zahtevo pedagoških delavcev upoštevati in prav pedagoški normativi in materialna osnova naj bodo temelj za gradnjo novih šol v bodoče. S preusmeri, tvijo naše šole hočemo našemu šoloobveznemu otroku nuditi možnost, da se razvije v kremenitega socialističnega človeka. Tega pa do sedaj ni bilo mogoče vedno v celoti doseči, ker ni bilo za to potrebnih pogojev. Med materialnim stanjem naših šol in vzgojnimi smotri so se pojavila protislovja, ki pa jih bo mogoče odpraviti z gradnjo šolskih stavb, ki bodo ustrezale tudi pedagoškim zahtevam, izraženim v pedagoških normah in pa temu ustrezna notranja oprema. Seveda moramo hkrati upoštevati tudi sodobne učne in vzgojne metode. Sola oziroma učilnica pa je tisti delovni prostor, ki nam daje možnosti za skupno in skupinsko delo ter za delo s posamezniki. Za tako delo mora učilnica ustrezati. Ta naj bo vabljiva, lepa in zdrava ter smotrno opremljena. Zgrajena bo za največ 36 učencev in bo merila 7,5 x 8 m oziroma 7x8 metrov — le v izjemnih primerih 7 x 9 m. V taki učilnici, ki se približuje kvadratasti obliki, bo toliko prostora, da bo možna pri spreminjaju skupinskega pouka v skupni pouk zelo hitra preureditev učencev. V novo učilnico sodijo tudi sodobna oprema, razna nazorna sredstva in drugi potrebni pripomočki. Tudi radijski sprejemnik mora biti v učilnici. Pedagoškim normativom so ugodili tudi z delavnico, ki bo služila izvajanju politehnične vzgoje. Višje organizirane šole bodo imele tudi risalnice skupaj s pevsko sobo. Ta prostor bo razmeroma velik, saj bo prišlo na učenca do 2,25 kv. m ploskve. Tudi poseben prostor za pouk fizike, kemije in biologije bo pri šolah z manj razredi (4 učilnice) skupen, potem pa bosta dva prostora, in sicer eden za pouk fizike, eden pa za pouk kemije in biologije. K prvi varianti pripadata dva kabineta, ker fizikalni aparati in kemikalije ne smejo biti v enem prostoru. Razlog je v tem, da kemi. kalije razjedajo dragocene aparate. Šolska oz. pionirska knjižnica bo združena s pionirsko sobo, kjer bo lahko nekakšna čitalnica oziroma prostor za pionirsko organizacijo. V hodnikih bodo lahko razstavne vitrine. Za telesno vzgojo bo telovadnica, in sicer manjša 10 x 20 m in večja 12 x 24 m. Glede na zelo visoko finančno postavko, ki jo zahteva gradnja tega objekta, ga bodo postavili šele v drugi gradbeni fazi. Pri šoli bo tudi vrt kot sestavni del učilnice, zato bo moral ustrezati estetskim in didaktičnim načelom. Za izvedbo strogo šolskega programa ga predvidevajo do 70 kv. m na oddelek. Seveda pa velikost ni odvisna od števila oddelkov, temveč od splošne velikosti 'prostora in od strokovnih ljudi, ki bodo delali v tem področju. V tej površini pa ni vračunan zelenjavni vrt za prosvetne delavce nasploh. Učilnica, vrt in telovadnica bodo smotrno povezani, poleg tega bodo učenci na telovadišču oziroma dvorišču med odmori in v svojem prostem času. V nekaterih primerih bo telovadnico nadomeščala pokrita lopa (0,5 kv. m na učenca). Nadalje pripada vsakemu učencu 5 kvadratnih metrov površine dvorišča. Zelene trate (igrišča) računamo po 5 kv. m na učenca, enako tudi za telovadišče brez površine stavbe in prej omenjenih površin vrta. V mestih oz. industrijskih centrih, kjer je manj praznih površin, pa računajo 15 kv. m površine na učenca. Pri šolah bo tudi mlečna kuhinja, kjer bodo dajali oddaljenim učencem toplo malico. Od 4 učilnic dalje pa bo obstajala šolska učna kuhinja, ki bo služila hkrati gospodinjskemu pouku, ki ga predvideva novi učni načrt. Ti prostori bodo služili tudi pošolskemu izobraževanju deklet v gospodinjskih tečajih. Višje organizirane šole, ki bodo v svojem območju zajemale tudi oddaljene učence-vozače, bodo imele še jedilnico. Na 50 učencev - vozačev računamo kot enoto za njen obstoj kot samostojnega prostora. Tudi ta prostor služi za pošolsko izobraževanje mladine. Učiteljstvo ima zbornico kot samostojen prostor na šolah z več kot 4 učilnicami. Tam bo imel prosvetni delavec svoj prostor, kjer se bo lahko v miru izpopolnjeval. Rabil bo strokovno knjižnico, ki bo ime. la samostojen prostor v šoli z Meseca avgusta lani je bila v Oslu na Norveškem druga mednarodna konferenca učiteljev slepe mladine. Prva konferenca je bila pred petimi leti v Bussumu na Holandskem; obravnavala je predvsem probleme slepih otrok in učne pripomočke. Sklenjeno je bilo, da bodo taki sestanki vsakih pet let; na njih naj bi pretresali probleme, ki zadevajo slepe otroke in odrasle po deželah vsega sveta. Druga konferenca je trajala osem dni. Iz Jugoslavije so se je udeležili štirje. Prostor, kjer je potekalo delo konference, je dal na razpolago zavod za poklicno izobrazbo slepe moške mladine v Oslu. Direktor doma (slep) je bil ljubezniv gostitelj 260 delegatom in opazovalcem z vsega sveta. Zastopanih je bilo 37 držav z vseh kontinentov. Tu so bili zastopniki vseh ras. Res, zbran je bil svet v malem. Prvi dan prihoda v Oslo je bil določen za razporeditev delegatov po hotelih, razdelitev prospektov, značk, dajanje informacij in ureditev raznih formalnosti. Ta dan so se stari znanci veselo pozdravljali in sklepala so se tudi nova poznanstva. Zaradi lažjega in uspešnejšega dela so se delegati razdelili v manjše jezikovne skupine, in sicer v eno nemško, eno francosko in več angleških. Te skupine so zasedale po vsakem referatu, da so povedale svoje mnenje in svoje zaključke, ki jih je nato dobila glavna komisija za za- več kot 4 učilnicami. Sicer pa je združena knjižnica z zbornico, pri nižje organiziranih šolah pa z upraviteljevo pisarno. Prostor za razgovore s starši bodo imele šole z več kot 6 učilnicami. Tu bo možen razgovor »iz oči v oči«, ki tolikokrat šele pokaže pravo sliko otrokovega življenja. Ta prostor pa povsod ne bo polno izkoriščen, zato bodo v njem tudi občasni zdravniški (pregledi šoloobveznih otrok. Hkrati pa naj bi bil ta prostor tudi osnova za poznejšo vzgojno posvetovalnico. Sanitarije predvidevajo na vsakih 25 učencev in vsakih 25 učenk po eno školjko in na 25 učencev 1 pisoar, V predprostoru bo umivalnik, za vsak spol posebej. V garderobne prostore (skupne ali individualne) bodo spravljali plašče, dežnike in čevlje vsi šolarji. Raba copat bo občutno zmanjšala ropot v šoli, obvarovala učence mokrote, v učilnicah ne bo blata, bo pa tudi manj prahu. Učenci bodo dobili občutek domačnosti. V kletnih prostorih (kjer bodo to terenske razmere dovoljevale in v krajih, kjer ni zdravstvenih ustanov ali indu. strijskih objektov) bodo zgrajene prhe. Tu se bodo lahko učeči okopali in se bo s tem higienska raven prav gotovo dvignila. Učiteljska stanovanja bodo v šolah z 1 - 3 učilnicami pod isto streho, vendar z ločenim vhodom. Pri šolah z več kot 3 učilnicami pa bo v šoli hišnikovo stanovanje, ki bo pri večjih šolah s centralno kurjavo tudi kurjač. V neposredni bližini šole, po možnosti na istem zemljišču, če ga bo dovolj, bo samostojna stanovanjska stavba za prosvetne delavce. Ta bo zgrajena po normativih, ki veljajo za gradnjo stanovanjskih objektov. Gradnja tega objekta bo pote. kala hkrati z gradnjo šole. Pedagoški normativi so dobili svoj odsev v skupnem prizadevanju prosvetnih delavcev, arhitektov, zdravstvenih delavcev in ekonomistov. Morali so se deloma podrediti našim finančnim zmogljivostim. Toda imamo jih in začeli jih bomo uveljavljati. Ker nam materialna sredstva ne dovoljujejo preobsežnih programov, bomo gradili take šole, v katerih bo možno kljub temu izvesti zahteve reformirane šole in s tem doseči tiste učno-vzgojne uspehe, ki si jih vsi želimo in jih zahteva naša socialistična stvarnost. Zavedamo se, da šola ne služi samo izobraževanju in vzgoji otrok, temveč postaja posebno na deželi žarišče kulturno prosvetnega življenja. Nočemo razkošnih stavb, pač pa take, ki jih narekuje naš čas. Pedagoški normativi te pogoje postavljajo, seveda v okviru splošne družbene in materialne osnove. Rajko Pardubsky ključke. Pri teh manjših skupinah so poročali zastopniki raznih držav o delu za slepe v svojih državah. Tu se je najbolje videlo, kako je v posameznih državah razvito skrbstvo za slepe. Glavna predavanja so bila naslednja; Vzgoja staršev. — Delo hišnih mater v zavodih za slepe. — Olajšave pri pouku slabovidnih učencev .— Poklicna vzgoja in zaposlitev. — Gospodarske šole za slepe. — Zaposlitev v prostem času. — Stiki slepih otrok z otroki, ki vidijo. — Vodstvo in poklicno svetovanje. — Priprave slepih učencev, da dobe svoje mesto v življenju. — Vzgoja in šolanje učiteljev slepih. — Problemi v vzgoji in pouku slepih. — (Vid in normalni razvoj, — Vpliv izgube vida na spretnosti.) Ob koncu so po vsakem referatu sprejeli zaključke. Konferenca je priporočala nadaljnja raziskovanja in študij o problemih pouka in zaposlitve slepih. Vsaka dežela naj nudi tudi finančno pomoč. Nadalje so izrazili željo, naj se uspehi te konference pokažejo v vseh deželah sveta. Iz vseh poročil in razgovorov z delegati lahko izluščimo za našo državo tole: Jugoslavija je po vojni vložila mnogo truda in finančne pomoči za vzgojo, šolanje, poklicno izobrazbo in zaposlitev slepih. V tem ne zaostajamo za visoko razvitimi državami. Skrbstvo za slepe je pri nas na dostojni višini. V.K. Druga mednarodna konferenca učiteljev slepe mladine Dan strokovnih aktivov v ljubljanskem okraju bo 9. aprila Stalna komisija okrajnega odbora 'Združenja učiteljev in profesorjev v Ljubljani, ki vodi 15 strokovnih aktivov za posamezne predmete, skrbi za strokovno, pedagoško in ideološko izpopolnjevanje učnega kadra, ki poučuje na višjih in nižjih gimnazijah. Delo v aktivih, s katerim se nadaljuje tradicija prejšnjih let — kakor je poudarilo tudi poročilo Sveta za šolstvo OLO Ljubljana za leto 1957 — je doseglo že lepe uspehe. Komisija se trudi, da bi s temi aktivi izboljšala metodo pouka, prizadeva si, da bi delo v aktivih čimbolj razširila na podeželje in pritegnila k sodelovanju čimveč izvenljubljanskih članov. Vključitev podeželskih članov v to delo pa povzroča mnogo težav, predvsem denarnih; kajti za dobro organizacijsko delovanje aktivov je ljubljanski okraj zelo obširen. Zato stroški za pogost-nejše medsebojne obiske, zlasti zdaj, ko nam je priključen še kočevski okraj, znatno presegajo dotacijo, ki jo daje vsako leto za strokovne aktive Svet za šolstvo OLO Ljubljana. Okrajno Združenje je v letu 1957 prejelo od Sveta za šolstvo 450.000 dinarjev; to vsoto je komisija porabila za podporo poučnim ekskurzijam, zborovanjem, tečajem, za hospitacije, za delovne sestanke ipd., kar je glavno delo strokovnih aktivov. Kljub denarnim zadregam in drugim težavam se je nekaterim aktivom (slav., mat., biol., zgod., sbh., nem.) posrečilo razširiti krog sodelujočih članov v okraju. K delovnim sestankom in na številne poučne ekskurzije stalno vabijo tudi tovariše s srednjih strokovnih šol z namenom, da bi dobili z vsemi predavatelji splošn vso-braževalnih predmetov tesnejše stike in da bi enotneje delali. Skrb in želja Društva je, da bi se mogli člani v večjem številu kot doslej udeleževati dela v aktivih, še posebej hospitacij in poučnih ekskurzij, ki so dobro pripravljene in ' pomenijo resno študijsko poglobitev. Dan strokovnih aktivov, 9. april 1958, je namenjen prav temu, da se uredijo organizacijske zedeve za še uspešnejše delo v aktivih. Pred sestanki posameznih strokovnih aktivov, ki bodo večji del na klasični gimnaziji v Ljubljani, bo v unionski dvorani za vse udeležence najprej predavanje o zunanje in notranjepolitičnih vprašanjih; to predavanje bo obravnavalo tudi organizacijo šolstva in nekatere naše materialne zadeve, nato bo sledilo pedagoško predavanje. Popoldne bodo nekateri aktivi obiskali muzeje, knjižnice, razstave ipd , aktiv biologov pa bo priredil ekskurzijo v St. Lovrenc, kraj nahajališča daphne blagajane. Komisija priporoča, na.j se člani, ki poučujejo več različnih predmetov, pridružijo aktivu tistega predmeta, ki ga pretežno poučujejo. Komisija za strokovne aktive bo zaradi skromnih sredstev povrnila udeležencem le stroške za potovanje, vendar samo tistim, ki pridejo iz oddaljenejših krajev, ne pa iz neposredne okolice Ljubljane. Tako je razumeti tudi odločbo Tajništva za šol -stvo, ki govori o povrnitvi stroškov v zvezi z izvedbo sestanka strokovnih aktivov. Komisija za strokovne aktive Razgovor kandidatov v Kranju V mesecu februarju smo bili vsi učitelj iščniki na obvezni praksi po šolah širom Slovenije. V glavnem smo prišli skoraj vsi kandidati na nižjeorganizirane šole, manjši del pa tudi na normalne. Nekaj kandidatov je bilo tudi v raznih zavodih za gluhonemo, invalidno, slepo, defektno in vzgojno zanemarjeno mladino. Na pobudo sveta za kulturo in prosveto OLO Kranj smo se dne 27. februarja zbrali v Kranju vsi kandidati, ki smo prakticirali v kranjskem okraju. Ob osmih zjutraj je bilo v veliki dvorani precej živahno. Snidenje po tritedenski praksi je bilo nadvse prisrčno. Razgovor je pričel načelnik sveta za kulturo in prosveto tovariš Grum. Po uvodnih pozdravnih besedah je podal kratko poročilo o šolstvu v okraju, k, je nedvomno v tem pogledu najnaprednejše. Objasnil nam je sistematičnost pri preskrbovanju šol z učili, načrtno reformiranje in nujno kolektivno delo podružničnih šol. Več o sami reformi pa je govoril inšpektor Jože Kožuh. Po odmoru smo imeli besedo kandidati. Ni ga bilo v dvorani, ki bi imel negativne vtise. Vse izjave so bile polne optimizma in veselja do poklica, dasi so marsikateri začutili razne probleme na vasi, zlasti na nižje-organiziranih šolah. Pomanjkanje novejših učil ali premajhno izkoriščanje le-teh je bila osrednja točka razgovora. Tudi o kolektivnem delu učiteljev in.delu šolskih odborov je bilo precej govora. Ne, vsa vprašanja je na koncu odgovoril prof. Janez Tomšič. Razgovoru je tudi prisostvoval republiški inšpektor Drago Mehora. Po razgovora smo imeli skupno kosilo pri »Jelenu«. Vsi kandidati iz Tolmina in iz Ljubljane smo prirediteljem tega razgovora nadvse hvaležni. Na takih razgovorih je mogoče dobiti nove pobude in priti do novih ukrepov. Tu smo se tudi zbližali z učitelj iščniki in vzgojiteljicami ter se dogovorili za medsebojne hospitacije. Res, marsikatera ideja se je rodila prav v tej dvorani. Nam, najmlajši generaciji, pa je bil ta razgovor velika pobuda za bodeče delo. Priporočljivo in zaželeno je, da bi tudi ostali okraji sledili kranjskemu svetu za kulturo in prosveto. Vladimir Prebil PREDSTAVNIKI CENTRALNEGA ODBORA ZDRUŽENJI UČITELJEV IN PROFESORJEV PRI TOVARIŠU BAKAMČU Dne 11. marca je sprejel tovariš VLADIMIR BAKA-RlC, predsednik Sabora Ljudske republike Hrvatske, predsednika Centralnega odbora Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije MILIVOJA UROSEVlCA, sekretarja Centralnega odbora NEDELJKA SAVICA in pred-iednika Republiškega odbora Združenja učiteljev in profesorjev Hrvatske MATA DORClCA in se je z njimi raz-govarjal dve uri. Člani Centralnega odbora so razložili tovarišu Baka-riču probleme ideološke vzgoje, probleme glede izpopolnjevanja kadra v teoriji marksizma, nekaj problemov, ki ie pojavljajo v stroki in ovirajo uspešnejše delo pri po- * uku in vzgoji mladine. Nadalje so mu prikazali nekatere primere glede zapostavljanja pouka in mehanskega zniževanja učnega načrta, kar vodi k površnosti poučevanja, in pojave omalovaževanja šole kot ustanove, kar ima za posledico tudi zanikanje njene dosedanje vloge v današnji družbi in nazadnje tudi nekatere primere neupravičenega negativnega odnosa do prosvetnih delavcev. Tovariš Vladimir Bakarič je potrdil, da so se nekateri problemi, ki so jih iznesli člani Centralnega odbora res pojavili in je Izrazil željo, da bi jih skupno reševali. Pozval je organizacije učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, naj pomagajo pri vseh težnjah, ki lahko koristijo razvoju našega šolstva, Tov. Bakarič je tudi izrazil željo, naj društva prosvetnih delavcev s pomočjo svojih predstavnikov pomagajo razčistiti nekatera nejasna stališča pri šolski reformi posebno sedaj, ko bo zvezna skupščina sprejemala resolucijo o šolski reformi. Nekaj kritičnih misli o naši šolski telesni vzgoji DEDIŠČINA PRETEKLOSTI Stanje na področju šolske telesne vzgoje v Sloveniji je bilo v letih pred vojno približno takole: za telovadbo sta bili predvideni po dve uri tedensko, v nekaterih razredih samo po ena Ura; učni načrt ni upošteval bioloških potreb učencev in učenk, temveč je predpisoval predelavo vaj Tyrševega sistema telovadbe; na učiteljiščih se kandidati niso seznanili z mladinsko telesno vzgojo, temveč s sistematiko in terminologijo Tyrševega sistema; med telovadnimi učitelji je bila velika večina diletantov; inšpektorske službe praktično ni bilo; šolske telovadnice so bile stare (iz časov Avstro-ogrske), opremljene z orodjem za odrasle; prosvetna oblast se je zanimala za rezultate telesne vzgoje samo ob koncu šolskega leta> ko so bili tradicionalni telovadni nastopi; učenci so imeli občutek, da gre pri šolskih urah telesne vzgoje za formalistično udejstvovanje, ki zaostaja za metodami v športnih in telovadnih društvih. Spričo takega stanja je razumljivo, da šolska telovadba ni izpolnjevala svojih osnovnih nalog; vzgojitelji je niso cenili, zato je spadala med manj važne predmete, med tako imenovane veščine. ZMAGA NAPREDNE SMERI S takim stanjem in s tako de-, diščino preteklosti smo se spoprijeli šele po osvoboditvi leta 1945. Sestavili smo nov učni načrt, ki se ne ozira na tradicijo in tudi ne na interese izvenšol-skih organizacij, temveč na potrebe šolskega otroka in interese družbe. Dobo po os v obolenju bi lahko ocenili kot dobo zmage napredne smeri tudi na področju šolske telesne vzgoje. Naj povem na kratko, kaj si pod naprednim v tem razvoju predstavljam. Gre za upoštevanje pridobitev znanosti, za izbor tistih telesnih vaj, ki ustrezajo starostnim stopnjam (in s tem potrebam in Interesom mladine), za sodobne metode, za nov odnos do gojencev, za tekmovanje in igre — sploh za tako imenovano vzgojno športno orientacijo, ne pa za redovne, proste in orodne vaje v zaprtih prostorih, kar je bilo značilno za obdobje med obema vojnama. Prvič v zgodovini naše šolske telesne vzgoje smo dobili program, ki smo ga sami kolektivno sestavili in v katerega smo Verovali. Za vzgojo novih kadrov smo ustanovili v Ljubljani Zavod za flzkultaro, razen tega smo priredili v teku let vrsto tečajev za izpopolnjevanje. V teh tečajih so se naši učitelji telesne vzgoje, kvalificirani in nekvalificirani, stari in mladi, seznanjali: z novim učnim načrtom, z novilmi metodami in zlasti z manj znanimi športnimi panogami: z atletiko, odbojko, košarko, rokometom, plavanjem, smučanjem itd. V nekaterih tečajih so se učili celo j*u -jitsa, sabljanja in masaže. Dobili smo tretjo tedensko uro telesne vzgoje, uvedli smo športni dan enkrat mesečno. V »Vodniku«, reviji za vprašanja telesne kulture, smo objavljali Poučne teme za vzgojno prakso. Veliko je bilo storjeno, zlasti v prvih letih Po osvoboditvi. Pozneje pa ni bilo več takega poleta. Občutek imam, da smo zdaj že nekaj časa v fazi, ko ne skrbimo več tako vneto za strokovni dvig kadrov in dopuščamo, kakor da ne bi več tako trdno verovali v resničnost našita nalog. TEŽAVE IN OVIRE Dejansko je res, da smo naleteli na velike težave, ki nas ovirajo pri izpolnjevanju nalog. Te težave so tako splošno znane, da zadostuje, če Jih le na kratko omenim: nimamo dovolj telovadnic in igrišč; ponekod gradijo nove gode, vendar brez telovadnic; v vsej Sloveniji še ni niti enega plavalnega bazena za potrebe šolske telesne vzgoje; ponekod opravijo polovico ur v telovadnici, drugo polovico na planem, ob slabem vremenu pa kar v šolski učilnici (v razredu); spričo pomanjkanja vadiš? In kadra še za deseti1©tja ne moremo misliti na to, da bi uvedU telesne vaje vsak dan, čeprav smo pirepr*Sani, da bi bilo to edino pravilno; med delom učiteljstva opažamo nekako utrujenost, ki sl jo razlagamo kot posledico preobremenjenosti s honorarnimi urami in izvenšolskim delom. Še to naj omenimo, da ni zadostnega zanimanja za vpis na Višjo šolo za telesno vzgojo, zato bo še naprej veliko Pomanjkanje strokovnega kadra. Mladi ljudje nvidevajo, da je naš poklic zelo težak in delo slabo stamuUramo. Zato ne samo, da ni dovolj novih interesentov za študij telesne vzgoje — celo kvalificirani ljudje bežijo iz stroke. Prepričani smo, da je to le prehodno stanje in da se bo izboljšalo, ker se mora izboljšati. Ne glede na to, ali imamo pogoje za delo ali ne, ali je naše delo priznano ali ne, se moramo boriti za pravilno telesno vzgojo in kvaliteten pouk. To bo tudi najzanesljivejša pot k priznanju naše stroke. SLABOSTI IN NAPAKE V POUČEVANJU V naslednjem naj podam nekaj misli o slabostih in napakah v naši vzgojni praksi. Najšibkejša točka se mi zdijo ure telesne vzgoje v razredu. Cesto učitelji ne vedo prav, kaj naj bi delali, o čem naj bi razpravljali. Nekateri razlagajo terminologijo prostih vaj, obravnavajo tekmovalne pravilnike ali pa berejo športna poročila. Včasih se lotijo družabnih iger, včasih pa telovadijo kar med šolskimi klopmi. To je resno vprašanje, ki bi ga morali rešiti s konkretnim učno-vzgojnim programom, s posebnim priročnikom, v katerem bi bila zbrana Primerna snov za obravnavo in branje v razredu. Popolnoma razumljivo naj bi bilo takih teoretičnih ur v razredih čim manj, samo v primeru, če ni drugega vadbenega prostora In če je slabo vreme. Napaka pa je tudi v tem, da se nekateri učitelji ne glede na vreme držijo svojih telovadnic. Kot pravilo naj bi veljalo, da skačemo, tečemo, telovadimo v zaprtih prostorih samo v primeru slabega vremena, sicer pa je nujno potrebno, da gredo učenci ven, na igrišče, v gozd, k vodi. Tem prej, če pomislimo, da imajo po pet, šest ur šole na dan, nato Pa jih čaka doma še učenje z nalogami. Prva naloga telesne vzgoje je vendar skrb za zdravje učencev, ne pa vadbeno gradivo! Glede vodstva ur telesne vzgoje imajo dandanes učitelji neprimerno več znanja kakor pred vojno. Normalno začnejo z ogrevanjem, v pripravljalnem delu nadaljujejo z ogrevanjem in se posvetijo sistematični obdelavi gibalnega »parata* v glavnem delu pa se lotijo kake igre, atletike ali vaj na orodju. Šibkejša stran vadbenih ur je zaključni del; ponekod živahno telovadijo vse do trenutka, ko se oglasil šolski zvonec, in tako ni časa niti za umirjenje niti za umivanje. Zloglasnega formalizma v Spiessovem smislu skoraj ni več, pač pa sta zaposlenost in telesna obremenitev učencev včasih premajhna (zlasti kadar telovadijo na orodju in so razdeljen) v dolge vrste). Načelo vsestranosti i«" metodični napotek o pisanosti vadbe razumejo nekateri učitelji tako, da se lotijo vsega po malem, ničesar pa ne temeljito. Izkušnja je pokazala, da imajo učenci veliko več zanimanja za telesno vadbo, če se sami prepričajo, da se vselej česa novega naučijo in da dejansko napredujejo. Zato bi morali dati v šoli nekaterim, za življenje potrebnim telesnim vajam, več poudarka. V višjih razredih bi morale dobiti ure telesne vzgoje nekak značaj športnega treniranja. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi preverjanju znanja. Vsak dijak mora vedeti, kakšna je njegova amogijivost v teku, skakanju, plezanju, dviganju uteži, voljah na orodju. Zato je pač potrebno, da se na določene discipline in izbrane telesne vaje kaj časa omejimo, da jih intenzivno treniramo in nato znanje preverjamo in ocenjujemo. Iz izkušnje vemo, da taka metoda v znatni meri poveča interes za vadbo. Učenci bi morali vedeti, kakšna je njihova drža telesa: pravilna ali slaba (v čem je slaba?). Še to naj dodamo, da je naloga šolske telesne vzgoje trajno pridobiti učence za telovadbo, šport, planinstvo ali taborjenje, da jim bodo telesne vaje vsakdanja navada in potreba. Ta namen pa dosežemo, če učenci kaj zares spoznajo, obvladajo in vzljubijo. Za evidenco razvoja učencev bi morali uvesti v vseh republikah enoten karton z najosnovnejšimi antropometrijskimi podatki in s podatki o telesni zmogljivosti. Doslej je bilo z uvajanjem kartona že nekaj poizkusov, vendar brez uspeha, ker so bili prezahtevni in bi morali učitelji telesne vzgoje posvetiti preveč časa najrazličnejšim merjenjem in zapisovanju podatkov. še na nekaj nespornih napak, ki sem jih ugotovil pri hospita-cijah in strokovnih Izpitih, bi želel opozoriti: preveč govorjenja (naš poklic je molčeč poklic!) — premalo skrbi za pravilno držo telesa — trdo korakanje po starem (s poudarkom leve noge) namesto lahkotne hoje — v pripravljalnem delu vadbene ure premalo znanja o sistematični obdelavi gibalnega aparata (zato nenačrtna izbira gimnastičnih vaj) — preveč ritmike pri oddelkih deklet, ki ne znsflo niti teči niti skakati (ritmika obvladanja osnovnega gibanja predpostavlja!) — pretežke naloge v uvodnem delu vadbene ure, prelahke v glavnem delu — premalo vzgojnega prizadevanja (fair play, športno poštenje, lepo vedenje) — neinteligentno izražanje učitelja — slaba organizacija ure. Na Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani svetujemo študentom, da po sleherni uri učne prakse ocenijo svoje delo s pomočjo naslednjih vprašanj: 1. Ali so se učenci Pri uri česa novega naučili (ali sicer napredovali)? 2. Ali so sodelovali z zanimanjem (radost, zavzetost, tekmovalnost)? 3. Ali je bila vadba primerno naporna (ne prelahka, ne pretežka)? 4. Ali je bilo vadbeno gradivo primerno za starost in spol? 5. Ali je bilo' delo vzgojno učinkovito (navajanje na red, snago, spoštovanje pravil, lepo vedenje)? 6. Ali je obsegal vadbeni spored tudi vaje za pravilno držo telesa? 7. AH je bila vadbena ura na planem ( če ne, zakaj ne)? 8. Ali je bila telovadnica čista, prezračena in po končani uri pospravljena? 9. Kakšen je bil učiteljev nastop (drža telesa, poveljevanje, razlaga, kazanje, izbor izrazov, način govorjenja)? 10. Kakšen je bil učiteljev odnos do učencev? Posebej je treba spregovoriti o nesrečah. Te so neredko Posledica neznanja, malomarnosti, nezadostne priprave na težje naloge, nepravilnega polaganja blazin — skratka, posledica slabe metode. Izkušnja je pokazala, da je možno , n. pr., v smučarskem tečaju s pravilno izbiro terenskih oblik, z obdelavo snega, s prometnim redom in s postopno vadbo zmanjšati število nesreč na minimum. Prav tako bi lahko s temeljitejšim znanjem o preprečevanju nesreč ie-te znižali v telovadnici in na igrišču. Temu vprašanju bo treba posvetiti več pozornosti, razen tega pa bo treba posamezne nesreče temeljiteje analizirati in ugotoviti vzroke. ZNANJE NE ZADOSTUJE Kaj naj bi storili in ukrenili za izboljšanje pouka telesne vzgoje? S sedanjim kadrom bomo dosegli kaj boljše uspehe samo, če mu bomo pomagali Izboljšati pogoje za delo, če bomo nudili pomoč v obliki rednih Inšpekcij, skrbeli za nadaljevalne tečaje in za najpotrebnejšo strokovno literaturo. Izkušnje kažejo, da ne čutijo prav vsi učitelji potrebe po nadaljnjem izobraževanju. Nekateri so sl v teku let pridobili neko določeno metodo poučevanja in vztrajajo pri njej tako nekako kakor obrtnik, čigar razvoj se je končal z mojstrskim izpitom. Skrbno pripravljeni in z modernimi učili opremljeni seminarji za izpopolnjevanje bi bili tistim učiteljem, ki se ne izpopolnju- jejo samoiniciativno, v veliko pomoč. Uspešno delo pa ni odvisno samo od znanja, temveč zlasti od odnosa, ki ga ima učitelj do mladine, do družbe in do stroke, ki jo poučuje. Le to, kar ljubimo, lahko zares dobro poučujemo — in to, v kar verujemo. Naš poklic je pedagoški poklic, za katerega mora imeti človek razen splošnega in strokovnega znanja še posebne moralne kvalitete. Zato bi morali temeljito izbirati, ko odločamo o tem, koga bomo sprejel) v Višjo šolo za telesno vzgojo. Morali bi med množico kandidatov izbirati samo take, ki imajo razen somatskih in fizioloških poSojev tudi potrebno notranjo moč, nadpovprečno stopnjo inteligence in pedagoško nagnjenje. Za poučevanje športa so primerni taki ljudje, ki so sami športniki v dejanju, mišljenju in besedi. Športni pedagog naj bi bil potemtakem tudi sam pristaš telesne vadbe, dela, napora, tekmovalnosti, pristaš zdravega načir^ življenja, nasprotnik vsega, J&r je zdravju škodljivo, prijatelj narave, ljubitelj reda — skoraj bi rekel: zgled. Seveda mora biti učitelj telesne vzgoje dobro oborožen z znanjem in se mora kot človek, ki se je odločil za pedagoški poklic, nenehno razvijati. V šoli naj bi bil borec za zdrav način življenja, za kulturno razvedrilo, za doslednost v vzgoji, sovražnik lenuharjenja, lagodnosti, slabičarstva. Ne moremo si predstavljati naprednega učitelja telesne vzgoje, ki bi se sprijaznil z nehigienskimi razmerami na zavodu, s slabim zrakom v učilnicah in telovadnicah, s točenjem alkoholnih pijač na šolskih prireditvah, s kajenjem in drugimi podobnimi pojavi popuščanja in slabičarstva. Učitelj, ki se dejansko zavzema za zdravje učencev in za njihovo vzgojno športno udejstvovanje, si bo pridobil ugledno mesto med vzgojitelji In ljubezen med mladino. Tako se bo laže boril za gradnjo telovadnice (če je nima)), za ureditev igrišča, za plavalni bazen, za šotore, za smučarsko opremo in vse tisto, kar pomeni materialni temelj za njegovo delo. Ce pa so mu ure telesne vzgoje samo služba, če pozabi predlagati upravitelju šole potrebna sredstva za investicije in rekvizite, če mu ne pride na-misel, da bi za šolo naročil potrebno strokovno literaturo, če se zadovolji v obstoječimi neugodnimi nogoji, če je v njegovem kabinetu vse po starem, kakor je bilo pred desetimi leti, če je površen v oc' jevanju učencev, če se drži zaprtih prostorov, da Sa ljudje ne bi videli pri delu, če zaostaja za razvojem, tedaj je pač jasno, da njegovo šolsko delo ne more biti na višini. Mislim, da je bistvo problematike telesnovzgojne dejavnosti v premišljenem in skrbnem izboru ljudi. Kdor se ne zaveda dolžnosti do družbe, komur ni do mladine, kdor sam ni prežet s športno miselnostjo, mu tudi znanje, ki ga je pokazal na izpitih, ne bo pomagalo do uspehov in do zadovoljstva v delu. Drago Ulaga Nov prosvetni hram na robu Ljubljane Razveseljivo rastejo v slovenski prestolnici nova šolska poslopja. Za poljansko osnovno šolo Toneta Tomšiča, odprto v tem šolskem letu, že hitita osnovna šola v Savskem naselju (n osnovna šola pri Litostroju, meščanska osemletka se je dvignila še za eno nadstropje, občina Center se bo tudi kmalu uvrstila med posnemanja vredne ljubljanske občine, ki jim razvoj prosvete in kulture ni prazna beseda. Pred vsemi pa je trenutno občina Ljubljama-Sentvid s svojim novim modernim gimnazijskim poslopjem, ki ga je postavil OLO Ljubljana. Zidati so Pričeli leta 1953 po načrtih inž. Nika Bežeka. Gradila je Ljubljanska »Obnova«. Impozantna 3-nadstropna stavba, dolga 90 m, je prav toliko odmaknjena od glavne ceste, da je velik promet ne moti. Prav čeden je že dohod do nje, ko pa bo pred poslopjepi še urejen vrt odnosno park, bo ljubljanska Xii. gimnazija šele prav izstopila iz bujnega naravnega okolja. opremp prispevala osemdeset milijonov dinarjev, nekako tretjino vseh izdatkov. Pročelje gimnazijskega poslopja je malone iz samega stekla. Jugozahodna stena slehernega razreda je pravzaprav eno samo ogromno okno, ki se po potrebi zatemni s svetlosivimi zavesami. Učilnice — v vsaki je prostora za 32 dijakov — so svetle, dovolj visoke, stop'poln električnih luči, tla s,o povsod pokrita z gumo. Tudi po hodnikih. V vsakem razredu umivalnik s tekočo vodo. Umivalnike imajo tud; vsi trije laboratoriji: risalnica. fizikalni m kemični kabinet in poleg teh še osem kabinetov. Oprema povsod popolnoma nova, sodobna. Starega pohištva v novi gimnaziji ni. Razdelili so ga šolam ljubljanskega okraja. Predvsem so ga bile deležne ljubljanske šole. Vsak razred ima veliko čelno in nekoliko manjšo stransko tablo, poleg nje pa razstavno omarico. Vsi prostori so ozvočeni, vse poslopje ogreva centralna kurjava. Hodniki so prav Moderna gimnazija v Šentvidu Do tedaj bo poteklo še nekaj let in takrat bo najbrž stal tudi že stranski trakt, kj je zdaj zaradi pomanjkanja sredstev žal moral izostati. Gimnazija je zaradi te nevšečnosti za sedaj še brez telovadnice. Tudi glasbena šola bo imela v novem traktu svoje prostore in ropo-tarmioo* hišnik pa stanovanje. Vse to je že predvideno, le sredstev še ni.' Da je prišel hišnik z družino pod streho, po morali v glavnem poslopju predelati dve učilnici. Za šolske potrebe pa je tako ostalo v poslopju 18 učilnic. Ker tri zaseda avtomehanična šola, gimnazija razpolaga s 15 šolskimi sobami. V njih se v dveh izmenah vsak dan zvrst; 750 dijakov v 22 oddelkih. XII. gimnazija je popolna gimnazija in bo tudi ostala. Razvijala se je postopoma. Spočetka je gostovala v stavbi osnovne šole, nato tri leta v škofovih zavodih, po dvanajstih letih pa se je v lanskem maju končno preselila pod lastno streho. Maturo so osmošolci delali junija že v novih prostorih. Svečana otvoritev poslopja pa bo letošnjo pomlad. Pri selitvi je gimnaziji mnogo pomagala JLA, ki je tudi k stroškom za novo poslopje in njegovo tako široki kakor učilnice in svetli. Za telovadbo in svečane sestanke idealni. Ob lepem vremenu pa telovadijo dijaki na telovadišču Partizana, ki so ga s prostovoljnim delom uredili sami. Pred vsakim razredom so na hodniku obešalniki za obleko in police za čevlje. Tudi stranišča so najsodobnejša, z umivalniki v predprostoru. Upravni prostori so tesno povezani z učilnicami, po potrebi Pa ločeni z nihalnimi vrati. Konec vsakega hodnika je foyeir kot govorilnica. Seveda zavod ni brez sodobne ambulante za zdravniške preglede. Spodaj ije moderna kuhinja, kjer dobiva mladina vsak dan zajtrk, malico, kosilo in večerjo. Mlečna kuhinja razdeli dnevno do devetsto malic, v dijaški menzi pa se hrani okrog sto dijakov-vo-začev in dijakov, katerih starši so zaposleni. Kuhinja, vzor praktičnosti in snage, vsa elektrificirana, bo služila tudi vzgoji gospodinjskih učenk. Odnos diijaštva do zgradbe in opreme je po direktorjevi izjavi naravnost sijajen. Disciplina v šoli je predvsem prostovoljna in je v tem pogledu najboljše zlasti ddjaštvo, k; se v šolo vozi. In tega je petino. Šolski okoliš za višjo gimnazijo sega od Reteč d0 šišenskih blokov. Z novim šolskim letom pa se bo za višješolce podaljšal do postaje Ljudske milice v Šiški. Gimnazijski učiteljski zbor sestavlja štirideset prolfesorjev dn predmetnih učiteljev Pod vodstvom ravnatelja Staneta Medveda. Razen šestih stanujejo na različnih kraljih tja do Trnovega v Ljubljani. Pouk skušajo prilagoditi sodobnim pedagoškim zahtevam z razpoložljivimi učili direktno in nazorno ter v povezavi z dija-štvom. Delno zastarela učila obnavljajo vsako leto z modernimi. Gimnazija ima epi- in dda-skop ter ozkotračno filmsko aparaturo, mikroskopov pa j« dovolj kar za cel razred. Zavod ima tudi moderen teleskop, bi ga vneto uporablja astronomski dijaški krožek, organiziran pod vodstvom prof. Kunaverja, neumornega pobudnika mladih prijateljev vesoljstva. V biološkem krožku seznanjajo dijaki sami z vzorno pripravljenimi predavanji so-učence z moderno znanostjo. J« Pa krožkov še več. n. pr. marksistični, planinski, šahovski itd. Vsi delajo ob popoldnevih. Tudi brez športnikov ni šola. Ob .prostem času goje namizni tenis, zlasti pa še zimski šport Ker je gimnazija postopoma rasla, mladinci niso imeli vzornikov na šoli, rasli, razvijali in razvili so se sami v razgibano mladinsko organizacijo. Ta je letos posebno oživela, saj je dobila v odbor same aktivne, napredne in prizadevne mladince. V Šentvidu ni nobene kulturne prireditve, ki b; pri; ujej ne sodelovali dijaki XII. gimnazije z dobro naštudiranim programom, z dramatskimi, glasbenimi, pevskimi, baletnimi in recitatorskimi točkami. Na gimnaziji sta dva orkestra; jazz in klasična glasba. S šolskim letom 1958/56 se obetajo novemu šolskemu poslopju kar tri šole: višja gimnazija, osemletka (druga bo v sedanji osnovni šoli) in avtomehanična šola. Spec ta tor Obvestilo 1. Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani, Miklošičeva 7* bo organiziral v juliju 1958 kino-operaterski tečaj za projeciranje ozkih filmov. Za podrobne informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo Zavoda v mesecu juniju. 2. Zavod za šolski in poučni film sporoča vsem vodstvom šol in prosvetnih organizacij, da ima v svoji filmoteki več novih sovjetskih filmov, sinhroniziranih v srbohrvaščino. Snov je zajeta iz različnih področij: kmetijstva, vrtnarstva, tehnike, higiene in zdravstva. Zavod ima na zalogi tudi številne ameriške in angleške filme, ki so večinoma sinhronizirani v srbohrvaščino; precej jih je v barvah. Naročila za filme naslavljajte na Zavod za šolski in poučni film, Ljubljana, Miklošičeva 7, A. H. Kratfkca analiza radilsMla šoIsMBb ar za vi$$o stopnio Tretji in četrti razred nižje gimnazije, kjer je skupaj 58 učencev, sta poslušala v tem šolskem letu 16 radijskih šolskih ur za višjo stopnjo. Ne glede na to, kaj je bilo doslej o radijskih šolskih urah napisano, želim o tej oddajah, ki smo jih poslušali, napisati nekaj svojih misli, v glavnem bom pa povedal to, kako so učenci oddale sprejeli, kako često nanje težko čakali in koliko je radio z njimi pomagal boljšemu, bolj življenj, skemu, bolj zanimivemu pouku. Poslušali smo 16-krat. med dijaki sem izvedel anketo, da Jih po tem, kako so jim bolj ali manj ugajale, zapišejo po vratnem redu. Dali so jim tale vrstni red: 1. Martin Krpan, 2. V pragozdu, 3. Padec Carigrada, 4. Imeli smo ljudi, 5. Povest o Trojanskem klancu, 6. Stephenson, 7. Guiseppe Verdi, 8. Pohorski bataljon, 9. Dnevi, ki so pretresli svet, 10. Beg iz taborišča smrti, 11. Goce Del-čev, 12. Usodni korak, 13. Upor na ladji St. Georg, 14. V. S. Ka-radžič, 15. V prepadu Marjan-ščice, 16. Steklar bom. — Mnogi so poslušali oddaje dvakrat, doma in v šoli. Gornjo razvrsti, tev so napisali, ker sem jo zahteval, vendar pa ne ustreza povsem, ker sem v ustnem razgovoru ugotovil v obeh razredih, da so jim bile Izredno všeč oddaje: Krpan, Padec Carigrada, Verdi, V pragozdu, Stephenson, Imeli smo ljudi — vse te oddaje bi lahko dali pod zaporedno številko ena. — Na vsako sredo učenci nestrpno čakajo. Pred pričetkom oddaje so vsi na mestih, mnogi s svinčniki in beležkami v roki. O mnogih stvareh, ki jih slišijo v oddaji, so se v šoli že učili, šolska ura jim predstave in zaznave dopolnuje. To so skoraj vsi poudarili, ko 80 Pi*sali svoje kritične misli o posameznih oddajah. Moje osebno mnenje je, da je bila večina teh oddaj izredno dobro sestavljena in podana, sicer ne bi tako pritegnile. Krpan je med otroki silno priljubljena povest. Drugi dan so mi prinesli nekateri bibliofilske izdaje. Ne bi verjel, da imajo na podeželju tudi to. Jaz jim Krpana ne bi mogel nikoli tako prebrati, kot so to slišali v radiu. Ko nam gre predvsem za vzgojo človeka, so oddaje, kot so: Dnevi, ki so pretresli svet, Pohorski bataljon, Upor na ladji St. Georg i. dr. pri vzgoji mladega človeka neprecenljive vrednosti. Vtis imam, da gledajo učenci pri pouku naše narodne in literarne zgodovine na mnoga vprašanja naše zgodovinske rasti z večjim razumevanjem. Mislim, da ni prav, če so nekatere šole — predvsem na deželi — zaradi .tega, ker nimajo radijskih sprejemnikov, prikrajšane za taka doživetja. Če otroke pred oddajo 1« z nekaj besedami nanjo pripravimo, jo silno sodoživljajo. V razredu )e tišina. Le tu in tam začudenje, globok vzdih, opozorilo na tišino, celo solza se zablešči včasih. Tistim, ki letos te oddaje pripravljajo, vse priznanje, nujno pš bi bilo storiti nekaj, da bi imela sprejemnik vsaka šola. Mogoče bi to ; uredil republiški svet za šolstvo. — Da se je nekaj podobnega kot v drugi svetovni vojni dogajalo, že tudi v času prve svetovne vojne, o tem učenci zares niso mnogo vedeli. Oddaja Upor v Boki Kotorski je bila zanje pravo doživetje. Taka oddaja živo vcepi otroku ponos na našo preteklost in se v učenca še bolj zasidra žavest, da se je treba vedno in povsod za domovino boriti, da je treba za- njo brez premisleka tudi Iti v smrt. Ne vem, koliko je sodelovanja med Radiom Ljubljana in med drugimi v drugih republikah. Vem pa, da hočemo in moramo po vsej domovini vzgojiti krepostnega človeka. Zdi se mi škoda, da ne bi oddaj, kot so Upor v Boki, Verdi, Padec Carigrada, Stephenson, Dnevi, ki so pretresli svet posredovali tudi učencem drugih republik. Siper je pa to stvar Radia Ljubljana. Ko reformiramo našo šolo, ki naj bo boli žlvljenska kot doslej, ni in ne sme biti škoda ne časa in ne denarja, da posredujemo mlademu rodu taka doživetja naših ljudi, našega ljudstva, takih likov in značajev posameznikov. Kdor ni sam z otroki poslušal in se ni z njimi pogovarjal, ne bi veriel, kako čustveno je vplivala na učence oddaja o Verdiju. Ime poznajo skoraj vsi, ki imajo radio doma, poznajo nekaj njegovih oper. Toda zdaj vedo, kako je živel, v kakšnih razmerah je zrasel in kje in koliko truda in volje In vztrajnosti je vložil v svoje delo. Poznajo njegovo žlvllenj-Sko pot in ko bo radijski napovedovalec napovedal njegovo glasbo, se bodo spomnili vsega, kar so o njem slišali, drugače ga bodo poslušali, drugače dojemali in drugače bo vplivala nanje njegova glasba. Pa ne samo to. brez dvoma bodo o tem marsikaj povedali doma. Ce prej ne. pa tedaj pri sprejemniku. V mladem človeku se bodo plemenitila čustva In oddaja bo neposredno učinkovala na etična čustva učenca in vse njegove družine. — Ob narašča inčem cestnem prometu n vedno številnejših prometnih nesrečah 1e bila oddala Usodni korak izredno pomembna ne samo za učence, ampak tudi za/njih I svojce. Mi smo učence pripravili nanjo tako, da je komandir LM že prej govoril ucencem o cestnoprometnih predpisih. Tudi otroci povzročijo marsikatero prometno nesrečo. Ko nam gre za vsakega človeka, je taka oddala mnogo vredna. Podana je bila tako, da bolje biti ne bi mogla. In Stephenson! 2e so slišali v šoli o njem, rudi slike prve lokomotive so videu, a ob izrednem razvoju tehnike so vendarle sedaj dobro doumel: ta nagli vzpon. Na učence. v šoli je oddaja Imeli smo ljudi napravila izreden vtis. Niso mogli verjeti, da ie dogaianje res bilo tako. Oni sami sede v šolskih klopeh in poslušajo, še ganil se ni nihče. Njim skoraj enaki so bili ravno tako v šoli. Slabe točke.v oddaji ni bilo, kaj je svoboda in kaj Je smrt, tega so se pa v svoji mladosti ostro zavedali. To jim je bilo v očeh.___Z učenci sem izvedel anketo, da so napisali o vsaki oddaji nekaj svojih kruičmh misli. Navedel bom tiste, ki nazorno povedo, kako so posamezne oddaje sprejeli in kaj o njih mislijo. Martin Krpan: To je bila ena naJlepših oddaj, zdelo se mi je, da se vse v resnici dogaja pred mano. Mnogokrat sem ga že slišala, toda šele sedaj ga prav dobro razumem— tako je treba napisati dobro povest — silno mi je ugajal naglas oz. dialekt. — Krpan se ni nikogar bal, niti samega cesarja ne, — še enkrat ga bom ilustrirala. G. Verdi: Marsikdo bo odslej z večjim zanimanjem poslušal njegova dela — čudni ljudje so bili to, ki tako vztrajnim ustvarjalcem niso pomagali — še si želim takih oddaj — pri sprejemnem izpita je padel, a je vendar vztrajal In uspel (vsi poudarjajo Verdijevo vztrajnost) — iz revnega človeka je postal tako velik in pomemben človek, ki ga danes ves svet posluša. Stephenson: Spoznal sem človeka, ki je neumorno delal za boljšo prihodnost človeštva — bil je silno vztrajen — ni prav, da mu niso pomagali, danes oi mu — vsako oddajo, ki nam pove del človeške zgodovine, poslušam z zanimanjem. Usodni korak: Na cesti bomo odslej bolj previdni in bomo bolj pazili na prometne znake -— oddaja je bila zelo poučna — zdaj dobro vem, kako je treba' ravnati, da ne pride do nesreče — vse oddaje so poučne, a ta se mi je zdela najbolj. Upor na ladji St. Georg: Zelo mi je všeč revolucionarni go. vor mornarja — uprli so se, ker so bili prežeti z revolucionarnim duhom oktobrske revolucije — uporniki so bili premalo.-povezani med sabo — mornarji bi se morali bolj organizirati. Imeli smo ljudi: Človek se zdrzne ob misli, da je bilo to res — prišle so mi solze v oči — dijaki so šli v smrt za našo svobodo — spoznal sem nečlovečnost okupatorja — to je bila nalleipša oddaja — tudi glasba je bila lepa, saj je izražala bolečino ljudstva. V pragozdu: Te oddaje ne bom nikdar pozabila — živo sl sedaj predstavljam pisanost 'n lepoto pragozda — (mnogi bi želeli več doživetij z živalmi). Navedel sem nekaj najznačilnejših misli učencev. Zdi se mi, da povedo nekatere več kot ves moj sestavek. Povedo, kaj da otroku dobra radijska šolska ura, kako vpliva nanj kot na človeka in kot na mladega državljana. Straa 3 Nekaj pripomb k ocenjevanju pri tujem jeziku Naslov bi se pravzaprav moral oglasiti; O načir^u izpraševanja in ocenjevanja pri tujem jeziku, Moj namen ni, kritizirati delo učitelja oziroma profesorja v razredu, ampak predvsem načelno opozoriti na problem, ki postaja vse ‘bolj pereč, in sicer zato, ker to, o čemer nameravam tukaj napisati nekaj besed, ni nikjer določeno s pravili. Tako se vsakdo ravna po svoji preudarnosti, pogosto po neki tradiciji, ki »gre iz roda v rod«, nikjer pa ni kake enotnosti, kd bi bila pri ocenjevanju prav gotovo potrebna. Prav zaradi neenotnosti, za. radi dostikrat popolnoma različnih stališč posameznikov, ki poučujejo tuj jezik, sem želel napisati ta članek. Zavedam se, da je problem dokaj subtilne narave, pereč in zahteven, on da ga v nekaj vrstah pač ne bom mogel osvetliti z vseh strani. Toda tega niti ne nameravam, le opozoriti hočem nanj, kajti dokaj pogosto slišimo po aktivih za tuje jezike, na redovalnih sejah, a tudi sicer, kako potrebna bi bila enotnost v ocenjevanju (vsaj do neke meje, če je ocenjevanje že samo na sebi in glede na sn<(v, ki jo ocenjujemo, take narave, da ga je z nekimi pravili težko natančno opredeliti tako, da bi ena. ko bilo za vse). 2e pri ustnem izpraševanju in ocenjevanju je namreč dokaj težko prezreti dejstvo, da si verjetno tudi dva učitelja tujega jezika 'nista enaka., Nekdo na primer izprašuje dijaka četrt ure ali več, zahteva vse mogoče ter pri tem vpraša dijaka navadno le enkrat, drugi je spet mišljenja, da je bolje izpraševati dijaka v konferenčni dobi čim pogosteje (kar je pri tujem jeziku prav gotovo možno), ter ga zato sprašuje prav na kratko, tretji spet ocenjuje vsak odgovor, ki ga dobi od dijaka — čemur bi lahko dali prednost, saj navsezadnje dijaka vendar presojamo po splošnem vtisu, ki ga dobimo o njegovem delu in znanju. Zato se mi ne zdi prav, da dijaku dajemo samo enkrat v konferenci možnost, da nam odgovarja. Cisto gotovo je bolje, da ga čim večkrat vprašamo. Tako dobimo kolikor toliko natančno sliko njegovega dela, jasen vtis o njegovem znanju. Sele pri takem ocenjevanju vidinao, ali se dijak pripravlja za učno uro ali pa se uči le od časa ”do časa. Ce ga vprašamo le enkrat, navadno dobimo le sliko njegovega znanja iz enega dela tiste snovi, ki smo jo v šoli obdelali, poleg tega pa se nam lahko zgodi, da je naš vtis o njegovem celotnem znanju dokaj napačen. Recimo, da se dijak za kako učno uro ni pripravil, pa smo ga prav tedaj »ujeli«, za druga učne ure pa je vedno pripravljen. Ali pa narobe, da je sicer dijak zelo nereden, prav za tisto uro pa se je pri. pravil, ker je pričakoval, da bo vprašan. Ali taka ocena res kaže vse njegovo znanje? Zelo dvomim! Ne glede na to ,pa je tako dolgotrajno spraševanje-enkrat v konferenčni dobi na. vadno dokaj dologočasno in c-stalj dijaki dostikrat pri - tem bič ne pazijo, se dolgočasijo in je vsaj tisti del učne ure, ko sprašujemo, za večino izgubljen. Mislim tudi, da je spraševanje oziroma ocenjevanje pri tujem jeziku pogosto odvisno tudi od profesorjevega načina dela oziroma metode, fci jo uporablja. Taiko me je pred leti neki profesor kar naravnost vprašal: »Ali imate vi tudi toliko nezadostnih ocen? Jaz jih imam v nižjih razredih ob konferencah pa tud; ob polletjih redno okrog štirideset odstotkov . • •* Pozneje sem izvedel, da ta profesor dela v razredu po tako imenovani »stari metodi«, to je, v razredu z dijaki skoraj nikoli ne konverzira, važna mu je le slovnica, zato vse slovnične vaje napravi z dijaki tudi po večkrat, vsako lekcijo prevede v slovenščino in obratno, sploh silno mnogo prevajajo, tistega, kar je najvažnejše, tistega, kar veže pridobljeno besedno in slovnično znanje v trdno celoto, to je, konverzacije in drugega, kar je s tem v zvezi, pa ni. Pa se potem tak profesor a]i Učitelj čudi, zakaj mu dijaki ne znajo. AM je kdaj pomislil, kako bi dijaka pritegnil, vzbudil v njem tisto zanimanje za pred-niet? Aid se zaveda, da je vedno učitelj tisti, ki mora dijaku Iti nasproti in mu podajati' zna. nje talko, da razume, česa in zakaj se uči. Toda tega ne bo do-sngel s samo suhoparno slovnico, z večnim ponavljanjem istih vaj, s prevajanjem in podobnim. Ocenjevanje profesorja ozdiro-•na učitelja v razredu je torej , nvnogofcrat v več ali manj tesni zvezi z njegovo metodo in Zahtevami, z njegovim pogle-'torn na poučevanje tujega je. *ška. Metodika poučevanja tu-^®ga jezika pa je tisto, o če-*ner tu ne morem obširneje go- voriti, zato omenjam, ko govorim o ustnem • ocenjevanju, le nekaj splošnih primerov. Nekateri mislijo, da bodo le z izredno strogostjo dosegli pri dijaku vse. Toda če je kaj kvarno, je to prav gotovo. Iz neštetih primerov vem, da takega profesorja dijaki dostikrat že pri prvem izpraševanju zaso. vražijo, z njim vred tudi predmet, ki ga' poučuje. Tako se, na primer, zgodi, da profesor da dijaku, ki mu sicer na vsa vprašanja lepo odgovarja, 'nezadostno oceno samo zato, ker mu na koncu spraševanja ni znal povedati nepravilnih oblik enega samega glagola. Zraven se še zgodi, da dijak izve: »Ti ne boš nikoli napravil mature«. Tudi tisto prav gotovo ni dobro, kar velja marsikomu za osnovo pri spraševanju, namreč: »Jaz sam znam za odlič. no, dijak pa kvečjemu za prav dobro.« Pri takem profesorju so še prav dobre ocene redke, pa se potem čudi, zakaj med dijaki ni pravega zanimanja in veselja za predmet. Pomislimo vendar, da ocenjujemo mladega, nedoraslega človeka, to kar je sposoben in voljan napraviti, in tisto, kar mu dajemo iz svojega znanja in s svojo metodo, da je torej njegovo znanje relativno, a da ga ocenjujemo v okviru te relativnosti. V razredu vendar ne ocenjujemo samega sebe. In navsezadnje tudi sami vsega ne znamo. Priznajmo torej dijaku tisto, kar mu gre. Prepričan sem, da ni bil realno ocenjen razred na neki nižji gimnaziji, ki sicer po svojih učencih slovi kot dober, kjer je imela ob semestru več kot polovica dijakov nezadostno oceno iz angleškega jezika-Strog učitelj, bi kdo rekel: ‘oda, ko ga je zamenjal drug, so se ocene temeljito obrnile na oolj-še — sam sem prisostvoval po. uku in reči moram, da dijaki niso odgovarjali slabo. Nikakor sicer nisem pristaš tistih, ki popuščajo pri ocenah na vse mogoče načine, ki pri njih ni nikoli nezadostnega, saj ima tako pretirano popuščanje prav tako kar se da klavrne posledice. Ocenjevanje mora bita primerno strogo, paziti je treba, da so ocene in dijakovo dejansko znanje čimbolj v skladu, šli pa z drugo besedo, da je ocenjevanje čimbolj realno in pravično. Toda ali ni škoda, da prav s pretirano strogostjo (in seveda tudi z napačno metodo) pogosto ubijamo tisti osnovni element — vsaj pri pouku tujega jezika — zanimanje dijaka za tisto, česar se uči? Kajti sposoben profesor bo znal pri dijakih vzbuditi zanimanje za svoj predmet že prav kmalu in večipa se mu bo učila z vese. ijem. Mislim pa, da ni in ne more biti dobro, če samo s strogostjo dosežemo pri dijaku, da se uči. Prav gotovo uspehi takega načina poučevanja ne bodo dosegli uspehov tistega profesorja ali učitelja, pri katerem se dijaki uče z veseljem in zanimanjem, in je ravno zato število negativnih ocen majhno. Mimo lahko rečemo: če se dijaki tujega jezika uče z veseljem, bodo končni uspehi vsaj za polovico večji, kot pa če se uče brez zanimanja, samo zato, ker se morajo,/ker nad njimi neprestano visi Damoklejev meč — ocena nezadostno. Se važnejše se md zdi vprašanje ocenjevanja pri pismenih nalogah. Imel sem že večkrat priložnost prisostvovati takemu ocenjevanju in reči moram, da se tu marsikdo enostavno ne znajde. Matematiki so mnogo bolj enotni, pogosto si pomagajo s točkami oziroma laže postavijo načelo: za toliko !® toliko zadostno, za toliko dobro itd. Pri tujem jeziku pa je prav malo enotnosti pri ocenjevanju pismenih nalog. Naj navedem nekaj primerov I Nekateri ocenjujejo pisfnene naloge po številu napak, na primer, za pet napak prisodijo nalogi še odlično, za deset prav dobro itd. Aid je to prav? Prav gotovo ne! Vzemimo na primer narek, kakršnega pišejo dijaki vsako leto pri sprejemnem izpitu ?a višjo gimnazijo. Dva dijaka sta, recimo, napravila isto število napak, ederi je nekoliko bolj površen pa je izpuščal ločila oziroma pisal dve isti črki tam, kjer je sicer le ena in obratno, izpustil to ali ono črko, drugače pa je narek pravilen. Drugi dijak pa j© pisal nekaj besed popolnoma napačno, verjetno, ker jih sploh ni poznal in morda celo ni razumel, ka; mu je profesor narekoval, je sposoben pisati po nareku ,e od besede do besede ,ne glede na to, kaj izraža ves stavek. Ali moremo ta dva dijaka enako oceniti? Nikakor ne! Takoj je jasno, da zna prvi dijak več. čeprav je površen; lahko je tudi izraziti avdiitiven tip in tega ne gre omalovaževati z ocenjevanjem po številu napak, ne da bi upoštevali, kakšne narava so-Napake vendar merimo po njihovi kakovosti. Pri šolskih na. logah bi jih zato lahko delili v več vrst. Najprej so majhne napake, na primer izpuščanje posameznih nevažnih črk, posameznih naglasov, zamenjavanje črk in podobno. Dalje poznamo večje napake. To so tiste, ki jih dijak zagreši, če na primer na vprašanje sploh ne odgovori ali odgovori docela napačno; ko sredi stavka, ki je sicer zase logična celota, preneha, napravi piko in začne drugi del z veliko začetnico — se pravi, da ne ve, kaj sploh piše. Sem spada, ja tudi take napake, ki kažejo dijakovo popolno neznanje snovi iz nižje gimnazije, čeprav je že sedmošolec ali oismošolec (na primer da ne zna uporabljati preteklega časa) itd. In končno je še tretja vrsta napak, ki so po svoji kakovosti nekje v sredi med obema prejšnjima, na primer, nepoznavanje posameznih sicer za smisel vsega stavka ne ravno najvažnejših besed, napačna pisava kake besede, zamenjavanje besed itd. Če so v nalogi napake vseh vrst, jih ne moremo enostavno sešteti in nalogo pavšalno oceniti. Ce. prav je tako ocenjevanje za profesorja dokaj preprosto. Končno mora dijak vedeti, zakaj je ta napaka večja, zakaj ona manjša, če pa ocenjujemo kar Po številu napak, ga s tem stimuliramo negativno; prav kmalu mu bo vseeno, kako piše, kajti enostavno seštevanje napak je kaj majhna sankcija za hujše napake. Rekel sem, da je prav pri ocenjevanju pismenih nalog iz tujega jezika najmanj enotnosti. Samo. premislimo naslednji primer. Otroci so pisali šolsko nalogo iz angleškega jezika. Odgovoriti so morali na osem vprašanj, dva stavka postaviti iz ednine v množino, dva pa v ostale oblike (to je vprašalno, nikalno in vprašalno nikalno). Do tu je vse v redu: naloga ni bila prelahka, a tudi ne pre. težka. Zajemala je snov, ki so jo v šoli dijaki z učiteljem večkrat predelali. Kljub temu pa učitelj ni imel pravice tako izredno strogo ocenjevati. Za tri večje napake (od katerih nobena ni bila najtežje vrste) in dve manjši napaki je dobila dijakinja oceno minus zadostno. Odkrito povem, da se s takim oce. ijevanjem nisem strinjal. Ocena še daleč ni bila pravilna, kaj šele pravična, vsekakor pa je bila mnogo prenizka. Ni čudno, da tak otrok nima veselja do tujega jezika. Sunt certi deni-qua fines — pri ocenjevanju moramo vendar najti neko me-ro.Otroci zelo hitro začutijo sami, ali je ocenjevanje pravično ali ne. Ali hi bblje, da je ocenjevanje primerno strogo In pravično, da se otroci za ta predmet zanimajo in da (vsaj deloma) iz njihovega veselja do dela raste tudi njihovo znanje? In še nekaj! Mimo tega nika. kor ne morem, čeprav utegne kdo drugače misliti. So profesorji, ki zlasti za nižje razrede gimnazije svetujejo lahke šolske naloge, zato pa tem strožje in ostrejše ocenjevanje. S tem se ne strinjam, in sicer Iz dveh 'vzrokov. Prvič zato, ker morajo biti v nalogi (kakor pri vsem delu v razredu) povprečnemu dijaku primerne težave, prerez v šoli pridobljenega znanja, ne Pa tisto najlažje, kar mora d:-jak ža tako ali tako znati, dn kjer ne more v ničemer pokazati svojih sposobnosti in svoje aktivnosti. Drugič pa zato, ker kakor sem že prej omenil, prestrogo ocenjevanje (besede »lahka naloga, strogo ocenjeva. nje« že same po sebi merijo na to) prav gotovo ne rodi zaželenega uspeha. S pretirano strogostjo pri dijaku zbudimo ie odpor, naš končni cilj pa je njegovo znanje, in do tega cilja pridemo prej in bolj zanesljivo, če v dijaku vzbudimo veselje in zanimanje za predmet, kakor že rečeno, ter občutek, da bo z vztrajnostjo, pridnostjo in pozornostjo pri pouku lahko dosegel uspeh. Seveda pa je zase »umetnost« dijakovo zanimanje in veselje do dela obdržati vselej na isti višini. Tu in tam slišimo: »Opustil sem konverzacdjsko metodo, ker so dijaki izgubili zanimanje, ker se je delo v razredu spre. menilo v nekako igračkanje.« Seveda, razumljivo. Vsako uro isto, isti način dela, isti prijemi, brez spremembe, in dijaki se začno dolgočasiti. Variatio de-lectat! Pouk je treba znati primerno poživiti. Čemu pa govorimo o vrsti pedagoških prijemov? Cim bolj dijakovo znanje napreduje, tem bolj so nam potrebni novi prijemi. Teh nekaj primerov sem na. pisal, kakor sem omenil že v uvodu, ker je neenotnost pri ocenjevanju v tujem jeziku dejansko res velika. In da tu nekaj ukrenemo, je morda prav danes važnejše kot kdaj koli poprej. Zdaj imamo po nižjih gimnazijah in obveznih šolah vrsto mladih profesorjev in u-čiteljev angleškega, in nemškega jezika, ki imaja šele po dve do tri leta prakse. To je problem, ki ga moremo na strokovnih aktivih vsaj načelno ’ rešiti. Pogosto se namreč doga- ja, da dijaki nič kaj laskavo ne ocenjujejo tega ali omega, češ da je krivičen, da ne zna ocenjevati, da se zanj ne izplača učiti, češ »ker bom v vsakem primeru prejel največ oceno zadostno . . . « in podobno. Dostikrat nastanejo razne sitnosti — toda čemu je tega treba, če sl lahko pomagamo. V tem sestavku sem podal nekaj primerov brez kakšnega globljega teoretiziranja. Prav tako nisem nameraval z navedenimi primeri (ti so v osnovi sicer resnični, vendar sem jih posplošil in nekoliko tudi spre. menil, tako da pravzaprav ne zadevajo nikogar) kritizirati kogarkoli, zdi se mi pa, da je čas, da se ob tem našem skupnem problemu vendarle že enkrat zamislimo in nekaj ukrenemo. Dušan Čop Iz naših društev DUP v Ljutomeru izvršuje sklepe zadnjega občnega zbora Zadnji občn; zbor našega društva je s svojimi sklepi nakazal novemu odboru precejšnje naloge, ki zahtevajo temeljite-ga dela upravnega odbora in vsestransko razgibanost članstva. Komaj opravimo eno nalogo, že ji sledi druga. Tako teče leto v polnem delu in skoraj težko bo izvršiti obširen delovni načrt letošnjega šolskega leta. v. Do sedaj smo Imeli že troje predavanj za vse članstvo. Dvoje predavanj ije imel Alfonz Kopriva iz Maribora, ki je pre- Pedagogika in duševna higiena Pomen duševne higiene na vzgojnem področju je zrasel iz kritike pedagoškega dela. Ne moremo reči, da bi bila ta kritika neupravičena. Gotovo je res, da z mentalno higienskimi spoznanji neosveščend pedagoški delavci vseh vrst in stopenj mnogokrat nehote zelo rušeče vplivajo na duševno harmonijo otrokove razvijajoče se duševnosti in osebnosti. To pa dostikrat zaradi tega, ker gledajo na probleme otrok navadno s povsem drugega zrelišča, to je predvsem z zrelišča otrokovih učnih uspehov, ne pa z zrelišča otrokovega celotnega osebnega razvoja. Posledica tega je, da nemalokrat pretiravajo pomembnost raznih učnih težav, druge težave otrokovega osebnega razvoja, ki jih zapazijo ali tudi ne, pa podcenjujejo. Lepo ilustracijo za to nam nudi na primer tabela nekakih vzgojnih problemov, urejena v rang-skalo po tem, katero vzgojno problematiko štejejo pedagogi za pomembnejšo in katero duševni higieniki. (Navedena skala je posneta po knjigi J. R. Pearman — A. H. Burrows, »Social Service in tho school« VVashington 1955, str. 103. — Probleme, ki se bližajo številki 1, imajo eni kot drugi za resnejše kot one, ki jih uvrščajo bliže številki 50.) š a ?| •5 I C “ n' t I h S spolna aktjvnost 1 25 nepazljivost 26 34 kraja 2 25 prepirljivost 27 31 masturbacija 3 41 sugestibilnost 28 8 kvan tanje 4 28 zamerljivost 29 4 lažnivost 5 23 počasnost 30 43 lenobnost 6 22 strahopetnost 31 15 nespodobnost, trma 7 37 trdovratnost 32 19 krutost, robatost 8 S obiastiželjne navade 33 11 goljufivost 9 24 zanikrn izgled 34 34 vandalstvo 10 45 čemernost 35 12 neposlušnost 11 42 boječnost 36 5 nezanesljivost 12 21 nezaupljivost 37, 2 temperamentna muhavost 13 17 lahkomiselnost 38 39 pomanjkanje interesa 14 26 vzbujanje pozornosti 39 29 malopridnost 15 47 nesocialnost 40 1 nesramnost 16 32 sanjavost 41 18 brezdelnost 17 36 fantazijska lažnivost 42 33 kajenje 18 49 porušena taktika 43 48 močenje 19 27 radovednost 44 44 nervoznost 20 19 kritikarstvo 45 9 nerednost 21 46 klepetavost 46 29 potrtost 22 3 šepetanje 47 50 neohrabrenost 23 7 občutljivost 48 10 sebičnost 24 16 nemirnost 49 40 nepozornost pri delu 25 38 plahost 50 14 Priznati moramo, da imajo pri vrednotenju teže naštete vzgojne problematike bolj prav duševni higieniki, ker je njihovo »rangovanje« oprto na pozitivne raziskovalne metode, ne samo na »■pedagoški posluh«, na katerega se tako radi sklicujejo šolniki. Ni sicer rečeno, da jim dolgoletna praksa tega res prav do presenetljivih fines ne izostri, a vendar so pomote v ocenjevanja težine vzgojne problematike pri njih prav zaradi te subjektivnosti navadno zelo velike. Iz navedene skale tudi vidimo, da pedagogi posvečajo večjo pozornost problematičnim oblikam otrokovega zunanjega ponašanja, medtem ko mentalni higieniki predvsem razvojnim problemom otrokove notranjosti. In modernemu vzgojeslovju je najbolj potreben prav ta drugi vidik. Zato je nujna naloga moderne pedagoške znanosti, da vključi v svoj sistem soznanosti tudi duševno higieno. Odkod nam sicer pravica, da z glasno kritiko ugotavljamo velike mentalne-higi-enske spodrsljaje v praktičnem učnovzgojnem delu šolnikov, če jih pa nikoli nismo s načeli duševne higiene seznanili. In dokler se tudi naša pedagogika v svoji teo-riji in praksi ne opre najtesneje na duševno higieno, je kritika na rovaš pedagoškega dela sicer upravičena, a ne zadeva toliko pedagogov praktikov, kolikor bolj prav pedagoško teorijo, ki si še do danes pri nas ni znala najti tesnejših stikov mentalno higieno. Z oslonitvijo nanjo bo tudi naša pedagogika ujela korak z modernimi pedagoškimi stremljenji v svetu in postala mnogo bolj ustvarjalna tudi za spremenjeni ritem našega novega življenja. Fr. Pediček daval o šolski reformi im mladinskem vprašanju ter o vnašanju aktualnih problemov v predmeta-; pouk. Obe predavi-nji sta bili zelo zanimivi. Pred dnevi nam je predaval dr. Stanko Gogala o temi: Pedagog in gojenec. Tud;! to predavanje je bilo nadvse zanimivo, saj nam je dalo mnogo praktičnih napotkov za naše vzgojno delo. Na posebnem sestanku poverjenikov smo se pogovorili o materialnem stanju šol in prosvetnih delavcev, sestavili poročilo in ga poslali občinskemu ljudskemu odboru. Na vlogo društva je občinski ijudsk; odbor odobril stanarino in drvarino našim članom, ki službujejo v Ljutomeru, in s tem pokazal veliko razumevanje za delo prosvetnih delavcev. Skoraj ni organizacije, v kateri ne bi naši člani sodelovali ali kot člani ali pa kot funkcionarji. . Tudi dneya prosvetnih delavcev v Mariboru se je nekaj našega članstva udeležilo, saj smo s prosvetnimi delavci Maribora v najtesnejši povezavi pri organizaciji naših im njihovih ekskurzij. Obiskal nas je tudi pevski zbor »Slavko Osterc« iz Maribora, ki je bil za svoj nastop pri nas prav toplo sprejet. Pri dvodnevni ekskurziji smo s} v Ljubljani ogledali Zavod za slepe,, prisostvovali dvema učnima urama ter občudovali uspehe, ki jih tu dosegajo požrtvovalni prosvetni delavci. V tem zavodu so nas prav toplo sprejeli. Ravnateljica ta vsi člani tega kolektiva so bili prav veseli našega prihoda, saj smo po njihovi izjavi prvo društvo učiteljev, ki smo si ogledali kot celota delo v tem zavodu. Hvaležni smo vodstvu tega zavoda za'tako prijeten sprejem in še za glasbeno produkcijo, ki so Ijo izvedli učenci tega zavoda. Drugi dan smo hospitirali v Zavodu za gluho mladino fer občudovali tudi delo teh prosvetnih delavcev. Obiskali smo tudi muzej NOB, Šolski muzej, šolo Toneta Tomšiča ter bili pri dveh gledaliških predstavah. Ta ekskurzija nam je dala mnogo več, kot smo pričakovali. Ni bilo sicer toliko udeležencev, kot bi jih moralo biti, saj je bila izključno pedagoškega značaja. Naloge, ki stojijo še pred nami v tem letu. so družabni večer za članstvo, predavanje o našem občinskem ta okrajnem družbenem planu, ekskurzija v Kumrovec' ter med počitnicami obisk naše Koroške v Avstriji. Tudi individualni in skupinski študij poteka tedensko ali štirinajstdnevno. Obravnavamo politične in strokovne, teme, v zadnjem šašu pa študiramo zakon o javnih uslužbencih, upokojencih im delovnih razmerjih. Za naše delo uživamo vso podporo in razumevanje občinskega komiteja ZKS in občine, kar nam daje še novih pobud za šolsko in izvenšolsko deta Iz Celja Dne 22. februarja je bilo v Celju zborovanje vzgojiteljic celjskega okraja. Navzočim je predavala o trmavosti otrok prof. I^avčiceva. Z ,epitni pv.men m v obširnem uvodu je orisala otrokovo psiho. Predavanje je bilo izredno zanimivo ta le začetek teme, s katero bo predavateljica nadaljevala. V razpravi so poleg vzgojnih vprašanj govorili še o potreb} po večji skrbi občnm za predšolske ustanove. Pripomniti je treba, da bi predvsem v večjih centrih morali misliti na uzakonitev vsaj 5. ta 6. starostnega letnika otrok, kar bi služilo uspešni pripravi za osnovno šolo ta zdravi izvenšolski usmerjenosti predšolske mladine. Iz Šoštanja " ^ Ob koncu preteklega tedna j« bila v Šoštanju konferenca prosvetnih delavcev te občine. Inšpektor Cucek iz Celja je govoril o pouku spisja v obvezni šoli, ki naj temelji na bogati otrokovi ustvarjalnosti. S konkretnimi primeri podkrepljeno predavanje je bilo res pravi užitek za vse poslušalce. V drugem delu je isti predavatelj govoril O uporabi flanelografa v osnovni šoli. Sam je ilustriral nekaj primerov. Prepričani smo, da bi s takim načinom dela otroke v šoli zelo zainteresirali. Flanelograf mora postati obvezno učilo v vseh naših splošno izobraževalnih šolah. Inšpektor Veber je poročal O učnih uspehih šol v šoštanjski občini v prvem polletju. Uspehi niso najboljši, saj je povprečen uspeh v nižjih razredih obvezna šole 76.6 odst., okrajno povprečje pa je 80 odst. V višjih razredih osnovnih šol in osemletk je uspeh 61.3 odst., okrajno povprečje pa je 69.1 odst. Delo v šoli bo treba kvalitetno izboljšati, predvsem pa izravnati kriterij ocenjevanja. Na konferenci so še poudarili potrebo po štu-dsranju vseh pravkar izšlih zakonov. Prosvetni delavci so s® zedinili, da prispevalo 30.000 din za ureditev njihovega poletnega kotička v Rovinju. Ogledali smo si Zavod za školsku oprema Na pobudo zveznega sekretarja za prosveto ta kulturo Bogdana OSOLNIKA je organiziralo Društvo učiteljev in profesorjev v Laškem ogled Zavoda za školsku opremu v Zagrebu, (Tov. OSOLNIK je bil na zdravljenju v laškem zdravilišču; prisostvoval je januarski seji občinskega sveta za šolstvo in je ob tej priložnosti svetoval našemu DUP ogled omenjenega zavoda.) Ko smo se ustavili 15. februarja pred neznatnim poslopjem Zavoda za školsku opremu v Zagrebu (Bleivveisova 24), nismo pričakovali mnogo — toda priznati moramo, da smo se temeljito ušteli, kar se vedno zgodi, kadar istovetimo obliko z vsebino ... Direktor Zavoda tov. KUNST nas je sprejel zelo prisrčno. Razkazal nam je ves zavod od skladišča za les do prototipov za stroje v šolskih delavnicah in za številna nova učna sredstva. Za zaključek nam je prepričljivo prikazal, kakšen naj bi bil pouk fizike v bodoči reformirani ob-' vezni šoli. — Tov. KUNST ja ob tej priložnosti obljubil, da bo poslal na osemletno šolo v Laško v preizkušnjo za en mesec garnituro učnih sredstev iz fizike za praktične vaje učencev i dobi je dala šola veliko pobud za dvig vinogradništva in sadjarštiva in kraj je sedaj znan po dobrih vrstah vin in sadja. Jubilantu želimo še mnogo sreče jn zadovoljstva. Kulturna in gospodarska rast Preddvora in bližnje okolice je v veliki meri njegova zasluga, saj ji je posvetil vse svoje moči kot učitelj, sadjar in čebelar od leta 1921, ko je prišel z Dobrave pri Podnartu. Učiteljeva! je tudi v Cerkljah, kjer mu je bil pokojni šolski upravitelj Lapajne iskren prijatelj in čuteč tovariš. Leta, prve svetovne vojne mu niso prizanesla, bil je v ruskem ujetništvu; rad obuja spomine na tiste čase. Najhuje ga je prizadela prezgodnja smrt njegove žene Elce, ki mu je pustila tri nedorasle otroke. Uteha mu je bilo delo v šoli, vzgoja in skrb mladine in strokovno poglablja, nje. V naravi je našel tolažbo. Kje bi bilo njegov delo najbolj vidno, ne moremo reči. Povsod je bil cel mož. Bil je očetovsko naklonjen svojemu učiteljstvu, vedno pripravljen pomagati z nasveti. Tudi danes pomaga šolskemu odboru kot predsednik. Vzgojil je veliko število sadjarjev, vrtnarjev in čebelarjev. Še vedno sodeluje pri obnovi sadjarstva v občini in je nenadomestljiv strokovnjak pri kmetijski zadrugi. Lovci in ribiči ga štejejo med svoje neumorne člane. Največ zaslug pa ima med drugim za urejanje vodovoda in ves čas vodi posle tajnika pri vodovodni zadrugi v Preddvoru. Ob njegovi sedemdesetletnici se zavedamo, da imamo v svoji sredi učitelja teoretika in inštruktorja s presenetljivim strokovnim in občim znanjem, zaslužnega vzgojitelja in svetovalca, zato mu ob njegovem jubileju želimo še veliko uspehov, predvsem pa še zdravja in mnogo zadovoljnih let. Sestavki so izbrani v duhu po-marčne miselnosti, »Napeljeva, nje« je obsežna moralka, pisana v duhu dekaloga, »Slovensko slovstvo« kaže sledi prebujenja 1. 1848, Drobničeva »Stara Pravda« opisuje kmečke upore na Slovenskem in jih v duhu časa obsoja, Slomškova parabola »Urban ino Janže v slovenskih goricah« pa ironizira revolucio. narno miselnost 1. 1848. Za nacionalno vzgojo sta prišla v poštev le Virkova pesem »Slava Slovencam« in Majarjev članek. Tisk je lepši kot v učbenikih dunajske založbe, vezava učbenika je trpežnejša, cena soraz. merno nizka (30 kr.), v začetku vsake pole je pod robom okrajšan naslov: »Za nedeljske šole«. S temi vrsticami sem hotel opozoriti prosvetne delavce, da bi zbirali posebno starejše učbenike- ker so dragoceno gradivo za zgodovino našega pouka, in bi rad ovrgel tisto mnenje, ki ga tolikokrat slišim: »V našem kraju ni ničesar!« ••«••■••• .••«••••• •#*«••••• ••••»• .•.••.«•• ••••«•••• •••••••«• •«••• 0 z s DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE * opozarja na priročnike za pouk tujih jezikov Dr. Anton Grad: Italijanščina.................. 380 din Dr. Pavel Karlin: Deutsch von A bis Z ... . 350 din Dora Vodnik: Kratek pregled nemške slovenice 160 din v nekaj dneh izide B. Stevanovič: Pedagoška psihologija Zahtevajte knjige v vseh knjigarnah alii pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 * Berilo o svetkih in nedelish za dorašeno mladost. V Terstl. Vladarska tiskamica. 1850. 451 str. m. 80. SK Nm. sign. 21535. ’ J. Apih. Slovenci In 1848. leto. str. 11 * F. Klemmavr. Slovansko šolstvo v Trstu b k. z. t. stran 7. ‘ dr. I, Grafenauer, Konvolut korespondence Slomškove z ministrom Thunom In drugimi o šolskih zadevah, št. 50 (še neobjavljeno). ‘ Isti, tam. st. 72 in Arhiv za zgodovino in narodopisje L št. 72. str. 163. * Ponovilo potrebnih naukov na kmetih. U Beču, c. kr. Administracija za razprodaj šolskih knlig 1854. za nhrad-jivanje domačeg štiva. Zagreb 1956. Sola vzgaja prevajalce in pre-vajalce-tolmače. Ustanovljena je bila 1940— 1941 ter priključena Filozofski fakulteti (Bakulte des Lettres). Na šol; poučujejo žive jezike, predavajo teorijo prevajanja in tehniko simultanega (sočasnega ali sprotnega) in konsekutivne-ga (naknadnega) prevajanja. Absolventi se usposabljajo za delo v internacionalnih organizacijah, ekonomskih in juri-dičnih institucijah. — Končno ta šola izpopolnjuje v znanju jezikov študente vseh študijskih strok. Šola je znana po kurzu iz terminologije (M. Clave), saj se ekonomski tekst razlikuje od juridičnega, političnega, zgodovinskega ali literarnega. Dober prevajalec mora imeti enciklo-pedsfeo znanje; zato so važni kurzi iz juridične, ekonomske in filozofske nomenklature. Prevod govora je dvojen: konsekufivni in simultani. Dr. STANKO BEVK: Vretenčarji Slovenije V Prosvetnem delavcu z dne 10. septembra 1957 Je že poročal inšp. IVAN KREČIČ o tem, da je v tisku zelo pomembna knjiga — življenjsko delo pok. prof. dr. STANKA BEVKA — Vretenčarji Slovenije. Ta knjiga je izšla in opozarjam vse na to važno delo. V pismu, k! ga je ob izročitvi rokopisa poslal dr. Bevk založbi »Kmečka knjiga«, navaja tudi naslednje: »Glavni namen knjige Je, omogočiti vsakemu ljubitelju narave, da se seznani z značilnostmi vretenčarjev, ki živijo v naši republiki, da spozna najvažnejše pojave iz njihovega življenja in da jim more določiti njihovo Ime (vrsto). Take knjige, ki bi obravnavala vseh pet živalskih redov vretenčarjev v Sloveni.it, še nimamo. V hioje določevalne ključe so prevzeti vsi vretenčarji, ki se nahajajo v LR Sloveniji, razen teh pa so opisani tudi tisti iz sosednjih dežel, ki bi se mogli ob nekih primerih razširiti na naše ozemlje. V prvi vrsti bo moja knjiga dobrodošla vsem šolam, kjer poučujejo prirodopis živalstva. Pouk prirodopisa mora hiti nazoren. To pa zahteva šolske zbirke, ki jih večina šol še nima, ali pa so nezadostne. Material zanje prinašajo največ učenci, determinirati pa ga mora učitelj. Ta v največ primerih nima potrebne literature za to delo ali pa mu dela težave Jezik v tuji literaturi, razen tega pa v tuji literaturi ne najde slovenskega Imena za morebiti pravilno določeno žival. Mislim, da bodo z veseljem segli vsi učitelji prirodopisa po slovenski določevalnl knjigi, ki jih bo rešila mnogih težav v pogledu spoznavanja domače favne In ureditve šolske zoološke zbirke.« Tako avtor. Knjiga ima 292 strani ter več kakor ISO slik, ki jih J« avtor narisal sam. Mnoge med njimi so študijskega značaja. Uvod knjigi je napisala dr. ANGELA PISKERNIKOV A. Na koncu je 14 strani stvarnega Indeksa z več kakor 1400 latinskimi in slovenskimi imeni v knjigi opisanih vretenčarjev. Svet za šolstvo je knjigo priporočil kot pomožno učno knjigo za svoje šole v Sloveniji. Knjiga se dobi — dokler Je še kaj zaloge — v knjigarnah in pri založbi v Ljubljani za 600 din. A. K. Prevajalec-interpret, ki prevaja govorjeno besedilo konse-kutivno (naknadno), mora imet; temeljito jezikovno znanje kot prevajalec pisanih tekstov, imeti mora enako intelektualno bazo kot govornik, poleg tega pa še dober spomin ter hitro reakcijo. Pri konsekutivni (naknadni) interpretaciji si pomaga tehnično s tem, da si notira iz teksta imena, številke jn druge podatke. (Vsak slušatelj si samostojno in individualno priredi znake za posamezne pojme, kar tehnično olajša in pospeši delo). Prevajalec mora pravilno zastaviti glas in oblikovati govor- Prevod naj izzveni kot original, ne monotono. Pri simultani interpretaciji se vse to vrši v hermetični celici z mikrofonom. Prevajalec pre- vaja sočasno z govornikom, govoriti mora jasno, primerno glasno, s pravilno artikulacijo. Simultana interpretacija zahteva posebno gibčnost duha, ne-prisiljenost izraza, krepke živce, samoohvladanje. Za to so potrebne redne in intenzivne vaje. Vse delo je živo, zanimivo, zelo zahtevno. Ženeva je kar prirodna baza za tako šolo. Tu je sedež različnih mednarodnih 'institucij. Tu je Organizacija Združenih narodov s specialnimi odprav-ništvi, Internacionalna organizacija dela, Svetovna meteorološka organizacija. Svetovna organizacija za zdravje. Internacionalna zveza za telekomunikacije ter Evropska ekonomska komisija. Historijski pregled V preteklem letu je po daljšem presledku zopet začel redno izhajati »Histonijskii pregled«, časopis za pouk zgodovine, ki ga izdaja Zveza zgodovinskih društev Jugoslavije. Doslej so izšle tri številke, v kratkem bo 'izšla še četrta’ Z njo bo zaključen letnik za leto 1957. V primerjavi s prejšnjimi letniki zajemna časopis vedno širša področja te šolske prakse, je vsebinsko mnogo bolj pisan ter bolje urejevan. V tretji številki, ki je sedaij pred nami, je pod sedmim; rubrikami (V čast 40. obletnici oktobrske revolucije. Pouk zgodovine, Članki in razprave, Poročala, Iz tujth časopisov. Dokumenti- in končno Kronika) 24 daljših ali krajših .prispevkov. Med obširnejšimi članki je omeniti J. Marjanoviča Oktobrska revolucija in ljudska revolucija v Jugoslaviji, dr. F. Cul ino v:ča Odmev oktobrske revolucije v jugoslovanskih deželah, Dj. Abadžijeva Nekaj podatkov o odmevu oktobrske revolucije v Makedoniji, s Čimer se je uredništvo oddolžilo obletnici prve zmagovite socialistične revolucije, in končno dr. N. Klaičeve O protestantizmu na H-rvatsikem dn Slavoniji. Posebej pa je treba opozoriti na predlog okvirnega učnega načrta za zgodovino na osemletni šoli. Predlog je sestavila posebna komisija Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije In je pomemben prispevek k reševanju problemov pouka zgodovine v reformirani obvezni šoli. Prav gotovo bo vzbudil veliko zanimanja med vsemi, ki poučujejo ta predmet v naših šolah. Zal ima časopis kljub vlogi, ki jo ima pr; rasti kvalitete zgodovinskega pouka, v naši republiki še malo naročnikov. Zato opozarjamo vse interesente, da ga lahko naroče na naslov: »Školska knjiga«, Za- greb. Iliča 28, ček. rač. 40-KB-Z-1427 — za »Historijski prer gled«; celoletna naročnina je 500 dinanjev. Kmetijsko šolstvo v Slovenskem Primorju in novomeški občini Za širšo splošno in strokovno izobrazbo kmečke mladine je ObLO Koper izdal odlok o ustanovitvi več dveletnih kmetij-sko-gospodarskiih šol v svojem območju dn sicer v Borštu, Dekanih, Gradišču, Gradinu, Marezigah, Pridvoru in Šmarjah. Tudi v novomeški občini je sedem kmetijskih gospodarskih šol in to v Birčnj vasi, Brusnicah, Mirni peči. Novem mestu. Otočcu, Stopičah in Šmarjeti. Šolanje je obvezno za vso kmečko mladino, starejšo 0d 16 let. Pozimi imajo-pouk po petkrat, spomladi in jeseni zaradi poljskega in gozdnega dela pa . po trikrat na teden. Prvo leto so bile z učenci še težave, letos je neprimerno bolje. Od letošnjega marca naprej imajo dekleta na vseh šolah tudi gospodinjski pouk. Doslej so ga imele le na nekaterih šolah. Vzgoja obrtnili vajencev Iz ankete, ki jo je med več kot 10 tisoč obrtnimi vajenci v Sloveniji izvedla republiška Obrtna zbornica skupaj z Zavodom za statistiko, se je šele vsestransko pokazalo pereče stanje našega obrtnega naraščaja. Mnogo skrbi prizadeva vprašanje vajeniške vzgoje tudi Dolenjski,, predvsem njeni metropoli in občinskemu ljudskemu odboru v Novem mestu. Prostori, s katerimi, razpolaga novomeška vajenska šola. so predvsem veliko premajhni. Nujno b; potrebovala lastno poslopje. Ker pa so- razpoložljiva sredstva skromna, se je ObLO Novo mesto odločil za vsaj zasilno rešitev: nad obsežno telovadnico novomeške osnovne šole bo- Šolstvo v Beli krajini Bela krajina, zibelka naše svobode, ima v svojih treh upravnih enotah 35 osnovnih šol s 111 oddelki, ki jih obiskuje SOHO učencev in učenk. Slednje prevladujejo v metliški občini. Nad le0/# učencev je uspešno zaključilo prvo polletje, šolski obisk je bil povprečno 959/». Semiška občina, najmanjša v belokrajnski upravni trojki, je tudi edina brez nižje gimnazije oziroma osemletke. V Semiču b. bila pač nujno potrebna in tudi mogoča z vključitvijo učencev višjih razredov vsaj sosednjih osnovnih šol. Po načrtu je tudi predvidena. Vseh šol je v občini sedem z 19 oddelki in 518 učenci. Paradoksno pa je, n. pr., dejstvo, da ima šola v Rožnem dolu — tostran Gorjancev, nekdaj leglo šulferajnske potujče-valnice — v 5., 6. in 7. razredu le po dva učenca!! Vsa šesterica pa vendarle temeljito zaposluje eno učno moč, in to v škodo nižjih razredov, kakor da je učiteljstva res povsod n.a pretek. Na novomeško gimnazijo pa se ukaželjna mladina vozi še iz mnogo bolj oddaljenih krajev, kot je železniška postaja Rožni dol. Metliška občina ima v načrtu tri popolne osemletke. Poleg Metlike, kjer že obstaja nižja gimnazija, še na Suhorju in v Podzemlju. V občini je devet osnovnih šol s 33 oddelki in 890 učenci. Poučujejo trije učitelji in 28 učiteljic. Nižje organizirane šole se borijo s pomanjkanjem prostora in učil, da ne omenjamo čisto osebnih težav učiteljstva. V Metliki imajo tudi večerno gimnazijo. Pričela je delati sredi letošnjega februarja 'z name-nom, da posreduje izobrazbo odraslim in tistim, ki iz kakršnih koli razlogov doslej niso mogli končati nižje srednje šola, ki je danes tako rekoč že povsod minimalna zahteva za sprej-em v uk oziroma za napredovanje. Prijavilo se j® nad štirideset mladih ljudi. Ker pa jih je bilo za I. in IV. razred premalo, je za letos pouk le v II. in III. razredu. Solo obiskuje nad trideset učencev. Prihodnje šolsko leto bo večerna gimnazija svoj« delo še razširila. Crnomeljska občina, največ) a med vsemi tremi, ima sama več šol kakor ostali dve občini skupaj. Poleg popolne gimnazije v Črnomlju je v občini 19 osnovnih šol z 1592 učenci v 59 oddelkih. Sole so večinoma nižje organizirane, učiteljstvo pretežno začetniško. Na enajstih nižje organiziranih šolah je med 19 učnimi močmi kar 15 učiteljev pripravnikov. Na štirih izmed teh šol poučuje ena učna moč vse učence od 1. do 8. razreda, na sedmih šolah pa po dve učni moči. Šolska poslopja je treba povečati ali pa učence višjih razredov prešolati. Predvidene so tri popolne osemletke: Črnomelj, Vinica in D ra ga tuš. Najvišja kulturna ustanova v Bel; krajini je crnomeljska popolna gimnazija, ki jo letos obiskuje 413 dijakov; fantov je 193, deklet 220. V prvem polletju so se kar dobro odrezali, bolje kot v preteklem šolskem letu, viišješolci še bolje od nižješolcev; skupna pozitivna ocena na gimnaziji pa je bila dobrih SS^/o. Najbolje so se izkazali osmošolci, najslabše prvošolci v C razredu. Vzrok: dolga pot do šole in. nazaj, doma opravljanje kmečkih del, nespo-čitost in premalo časa tako za učenje kakor za oddih in zabavo. Pravi blagor za Belo krajino je dijaški dom v Črnomlju, ki Lahko uspešno tekmuje z najmodernejšimi in najudobnejšimi domovi te vrste v naši republiki, —nm— do nadzidali nadstropje in s tem pridobil; za vajeniško šolo tri učilnice. Nič manj nevzdržen ali pa celo bolj je položaj vajencev samih glede na njihovo raztresenost širom po občini in s tem v zvezi z obiskovanjem šole. Tudi do dve uri daleč prihajajo nekateri na delo in v šolo. Pri tem jedo le dvakrat na dan, zjutraj in zvečer. Med vajenci jih je skoraj polovica, ki so otroci padlih borcev. In med tem; jih je spet več kot polovica za šolanje le delno preskrbljena. Tako stanje je res nevzdržno. Upoštevaje vse te razloge se je ObLO Novo mesto odločil za gradnjo vajenskega internata. Najeli bodo investicijsko posojilo, z dogovor) enimi letnimi prispevki pa bodo sodelovala tud; večja podjetja. Nova vajeniška šola v Novi Gorici Okrajn; ljudski odbor Nova Gorica je s 1. marcem odprl vajeniško šolo trgovinske stroke, združeno 2 internatom — prvo te vrste v Sloveniji. Vzgajala bo trgovski naraščaj gori-škega in koprskega okraja. Poleg OLO Nova Gorica, katerega proračunski zavod bo nova šola, stji njeno ustanovitev znatno podprla tudj republiška Trgovska zbornica ter sklad za kadre. Skupno je vanjo vloženih 80 milijonov dinarjev. Ženevska šola je na zelo visokem nivoju. So pa še druge tovrstne šole. Dobri sta v Heidelbergu in v Miinchenu; v Parizu sta dve: ena na Sorbonni in HEC (Hautes Etudes com-merciales), ki Ju pa francoski študenti ne cenijo in obiskujejo rajši ženevsko, ki je med vsemi najbolj znana. Kateri jeziki so na programu? V prvi vrsti so to angleški, francoski, italijanski, nemški, ruski in španski jezik. V drugi skupini so arabski, perzijski, poljski, portugalski, švedski >n turški pa nizozemski, češki, grški, hebrejski, kitajski jezik V tretji skupini (manj razširjeni jeziki) pa so: bolgarski, srbo-hrvatski, finski, hindustanski, japonski, madžarski, ramunski in siamski. Zdaj pa še poglejmo,. kako slušatelj preživi svoj delovni dan! Od 8—10. ure se vadi v simultanem prevajanju v celici: eden bere, drugi prevaja. Od 10. do H. ure je pri predavanju. Od H- do 12. ure ja delo v skupini: eden bere, drugi beleži tekst ter ponavlja razpravo. Od 14. do 1?. ure je vaja v konsekutivnem prevajanju (v sobi). Od 17. do 19. ure vajanju s strokovnjakom. Od 19. do 20. ure je konsekutivno in simultano prevajanje pod nadzorstvom specialistov- Pomagajmo Podmladku Rdečega križa Komisija za Podmladek pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije bo to pomlad poživila delo svojega Podmladka z nagradno zdravstveno križanko v Cicibanu za mlajše in v Pionirju za starejše Pod-mladkarje. V Tednu Rdečega križa bo v javni radijski oddaji v okviru pionirskega kotička žrebanje nagrad. Oddaja bo verjetno tudi televizijska. Poleg žrebanja bodo pri isti oddaji tudi tekmovali v higienskih privajenostih člani- najboljših Podmladkov Slovenije, ki bodo za nagrado povabljeni k tej oddaji v Ljubljani. Učitelje in voditelje Podmladka na nižjih gimnazijah vabimo, naj po svojih močeh podprejo to našo akcijo; otroke naj opozorijo na križanko in jim tudi pomagajo pri poživitvi dela Podmladka na šoli, tako da bodo otroci lahko prišli v poštev tudi pri izbiri najboljših Podmladkov v Sloveniji. Delo Podmladka RK je: pomoči pri izboljšanju higienskih razmer v šoli in okolišu, socialna in zdravstvena skrb za bolne in socialno ogrožene šolske tovariše in druge ljudi ter mednarodni stiki članov Podmladka Rdečega križa. Učiteljem pomaga pri delu s Podmladkom brošura Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije »-Skrbimo za telesno in duševno zdravje našega podmladka«. Zavedajmo se velike vzgojne vrednosti organizacije in pomagajmo otrokom pri delu! Komisija za Podmladek pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije Desetletnica avtomehanične šole Februarja meseca je poteklo deset let od ustanovitve avtomehanične delavnice, ki ima svoj sedež v šentviški občini mesta Ljubljane. Tiho je šel jubilej mimo vzgojne ustanove, tako pomembne za Slovenijo. Slovesno pa bo proslavila svoj delovni praznik ob letošnjem zaključki} šolskega leta. Tedaj bomo tudi podrobneje poročali o njenem delu in uspehih, ki pa kljub vsem težavam niso majhni. Sedaj ima šola tri razrede v nov; šentviški gimnaziji, tri pa v matični: šoli. Zad-noi trije so le zasilni, ker je poslopje določeno za dom avtomehaničnega naraščaja. • W NOVE KNJIGE KNJIŽNICA »ČEBELICA« (cena: broš. 50, kart 110 din) J. in W. Grimm: PEPELKA — zadnja knjiga letošnjega programa KNJIŽNICA »SINJI GALEB« (cena:' broš. 90, ppl. 160, cpl 190 din) Tone Seliškar: RUDI — zadnja knjiga letošnjega programa KNJIŽNICA »KONDOR« (cena: broš. 130, ppl. 250 din.) 18. knjiga Goldoni: KRČMARICA Istočasno bomo vsem naročnikom, ki še niso prejeli knjige M. Gorki: Mati, poslali v mesecu aprilu. ZLATA PTIČA (za prednaročnike posamezni izvod 300 din, vezano v ppl.) Ran Bosilek: BOLGARSKE PRAVLJICE — prevedel Matej Bor, ilustriral Tone Kralj KNJIŽNICA ZA MLADINO Matevž Hace: Komisarjevi zapiski — cena: ppl. 580 dinarjev, cpl. 680 din ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« Oddelek za prodajo knjig Ljubljana, Tomšičeva ul. 2