278. številka
Ljubljana, v sredo 2. decembra 1896.
XXIX. lete.
gsazja muk dan KVfsi&Vi inimSi uodelje in prašnih«,      velja po posti p rej o man aa a vetro-ogarske dofels .»i «m leto 1T> gld., aa pol leta 8 gld.  aa^cetrt leta 4 gld., ma jedea 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja oa dom r.a vse leto 13 gld., ca četrt leta 8 gld. 80 kr., aa jeien meeeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr
na mesec, po HO kr. aa četrt leta. — Za tuje delelo toliko veH kolikor pofttaina snasa. Za oznanila p'aCuje so od SHristopnu petit-vrate po 6 kr., ce ee oananilo jerfenkrat tiska, po 5 kr., Sa oe dvakrat, in po 4 kr., Se se trikrat ali večkrat tiska Dopivi naj se iicvble btuakirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravniltvo js na Kongresnem trgu št. 13. Opra^niltvo naj sa blagovolijo pofiiliati naročnine, reklamacije, natisnila, t. j. vbs administrativne stvari.
Najnovejša praksa štajerskih okrajnih glavarjev.
S Štajerskega, 30. novembra.
Boj za slove :sko ljadsko šolo tudi na Štajer skem še ni dognan Dež. odbor, dež. zbor in dež. šolski svet preže še vedno na vsako priliko, da bi iz slovenskih šol narediti same ponemčevaln;ce, še vedno se jim zdi, da je poglavitni učni smoter ljudske šole: atepsti otrokom, kar se da največ nem šiinf, in zategadelj tudi slovenskih učiteljev ne gledajo prijazno, ako so količkaj narodni.
Ker vladajcči krogi svojih ž< Ija glede slovenskih ljadskih ?o! sedaj ne morejo direktno doseči, se trudijo na razne načine, da spravijo vsaj na eksponirana me*. 1i tnke učitelje, na h a t* rib. eventu-valno pomoč se smt-jo zanašiti in od katerih pričakujejo, da ne bodo svoje službe rpravljali v narodnem dubu, nego slovensko mladino vzgajali v narodnem oziru indiferentno.
In našli so krepko podporo pri nekaterih okrajnih glavarjih. Mej temi ni m' za, o katerem bi Slovenci mogli reči, da jim je naklonjen, pač pa več takih, ki spadajo mej brezdvomne naše naspret nike. Ti okrajni glavarji so našli izvrstno sredstvo, s katerim si olajšajo trud, da spravijo na važnejša mesla svoje protežirance.
Zakon določa natančno, kako je postopati pri oddajanji učiteljskih mest. Vuako službo je pravilno razpisati in določiti rok za vlaganje prošenj, a šele po preteku tega roka in upoštevaje vse prošnje, sreejo okrajni šolski sveti o dcšlih prošnjah obravnavati in na njih podlagi staviti svoje nasvete.
Ta zakon se v najnovejšem /'asu na Štajerskem sistematično krši,  kakor svedoči  poziv več učiteljev v zadnjem  „Popotaiku", kateri se glasi: aAli bi  ne  kazalo protestirati učiteljstvu proti  nasilstvu nekojih okr. šolskih sveVov, ki učiteljska mesta do gotovega termina razpisujejo, potem pa pred potečenim rokom sklicu•
jejo seje, v katerih se sklepajo predlogi v mune-ščenje dotičnega izpraznjenega učnega mesta do više šolake oblasti brez ozira na prošnjike, katerih prošnje so tudi de o pravem času došle. Kdo bode tem prošnjikom povrnil potrošen denar za kolek« ?!«
Na tak način ss je postopalo v Brežicah, na tak način ss postopa drugod. Očitno je, da se s takim postopanjem krši zakon, kateri bi prav čuvarji zakonov morali spoštovati in najnatančnejše izpolnjevati. V veeh slučajih, kjer se je tako postopalo, je šlo za to, da so se na izvestna važnejša učiteljska mesta spravili nensrodni učitelji, možje, ksteri delajo v šoli in zunaj šole v duhu svojih okrajnih glavarjev.
Tako postopanje ni samo nekorektno z ozirem na jasne zakonske določbe in nepravično napram učiteljstvu sploh, nego tudi nedopustno s političnega stališča in učiteljstvo skrajno demoralizujoče. Zategadelj pa ni dovolj, da samo učitelji proti takemu postopanju protestirajo — saj morajo vedeti, da se visoki g< spodje ma'o menijo za učiteljske proteste, — ampak pritožiti se je naravnost na deželni šolski svet in na naučno ministerstvo, v kar je najbolj poklicana „Zaveza", vrh tega je pa opozoriti slovenske državne in deželne poslance štajerske, naj store po pristopnih mestih primerne korake, da se naredi konec svojevoljnemu postopanju okrajnih glavarjev.
Državni zbor.
£b Na Dunaju. 1. decembra. Program, kateri se j« bil sestavil za delovanje poslanske zbornice, se je moral znatno premeniti. Proračunska razprava se začne Šele prihodnji ponedeljek, ker ie nemogoče, da bi se prej dognala razprava o uredbi plač visokošolskih profesorjev in o podržavljenju kolegnine in o fidejkomisu kneza Csar-torvskega, a tudi zato, ker so razne stranke silile, naj  se  pred  proračunsko dobato reši  predloga o
borznem davku. Vlada je uvidela, da mora na vsa način zahtevati budgetnega provizorija, ker je absolutno nemogoče,  rešiti proračun še pred novim letom in se je zategadelj ndala.
Razprava o fidejkomisu kneza Czartoivskega bode, sodeč po številu oglašenih govornikov, jedna največjih, kar jih je bilo v tekočem zasedanju. Predlogi se bode močno nasprotovali, a glasovalo ee bo imenoma.
V današnji seji se je nadaljevala razprava o nredbi plač visokošolskih profesorjev in o podržavljenju kolegnine. Občno zanimivega se je pač pri tej razpravi malo povedalo. Omeniti j«3, da se je dr. F u c h 8 z veliko unemo potegoval za jezuvite trdeč, da je teologifcna fakulteta v Inomon'u prva v Evropi in zahtevajoč, naj imajo prof- SDrji jezuvitje ns tej fakulteti isto plačo, kakor dtugi profesorji. Poslanca P i n i n a k i in dr. M a r c h e t eta dokazovala, da se visoke šole s tem še ce birokratiziraj o, če se kolegiina psdržavi, in d:i postanejo profesorji neodvisni, če sami hečejo, pref. Lorber pa je omenjal v svojem govoru, da je tehaka mogočno napredovala, dasi izumitelji in profesorji niso imeli dohodkov iz kolegnin. V razpravo je posegel tudi naučni minister G s u t s c h ter pojasnil neka ne-sporarumljenja Razprava, v kateri so prišli še razni drugi govorniki do besede, bs je na to pretrgala in se bo nadaljevala jutri.
V Ejllbljsaisl, 2. decembra. Klerikalni boj proti velikemu kapitala.
Klerikalci kaj radi zabavljajo proti velikem kapitalu, dejanski pa še pospešujejo kapitalizem. To smo nedavno videli, ko je v proračunskem odseku klerikalni poslanec dr. Fuchs govoril proti konver-tovanju drŽavuib dolgov. Te dni se je pa dal v odbor zavarovalnice .Anker" voliti vodja dolenje-avstrijske klerikalne strauke grof Falkenhayn. Upravno svetoištvo pri tem zavodu mnogo nese. Volili ho ga v odbor, da s tem zavarovalnica dobi
Taki-le so . . .
(SpiBal J. A. Mož in.) I.
(Dalje.)
„Zavisti vredni?! Lepo vas prosim, gospod Ivan! Ta dva zavisti vredna? ... Ta Vladko, ta — otrok ... Pa vender, kaj, gospod Ivan? Kdaj so že iz mode ti idejah! lJejali! Kako se mi to smešno zdi? Kdo še dandanes na idejale veiuje, kaj? ... In ta Vladko, ta je pa največji idejalist! . . . Smešno, ne ?"
„Gotovo 1 . . . Ali če mi verujete, gospodična, ali ne, jaz imam tudi svoj — idejal!*
„Idejal? — Tudi vi — svoj idejal? . . . No, nazadnje — idejal, idejal! Saj ga imam tudi jaz Mvoj — idejal. Ali, lepo vas prosim! Idejal ... jaz ga nočem samo gledati, sitno sanjariti o njem in obožavati ga; jaz ga želim objeti, pritisniti na-se, na svoje prsi. Jaz ga hočem vživati, okušati — svoj idejal.1 Naglo mu je stisnila roko in vneto nadaljevala:
.Hvala lepa za tak idejal, da bi smela samo hrepeneti po njem, samo od daleč razpenjati roke proti njemu, a nikoli ga v resnici objeti in naslajati se na njegovih ustnih! Saj potem bi niti na poznala — ljubezni . . . Ali poznate vi — ljubezen, gospod Ivan?". . . pristavila je tišje in povesila smrdelo glavico.
BAko poznam ljubezen? Gospodična, kako vprašanjel . . . Saj ljubim, ljub'm, gospodična Ninka, ljubim tako strastno, da bi skoro . . . Tako globoko sem Že zašel v to morje ljubezni, v to sladko morje, da dvomim, bodem li še kdaj komaj in komaj priplaval na breg — na pusti, peščeni breg . . . Ninka, gospodična Ninka, ali vi — ne ljubite?" Mebko jej je ovil roko okrog pasu in jo polagano pritisnil k sebi. Stala sta v temni senci košatega kostanja.
.Kaj bi — ne?" odgovorile je ona tiho. Bujne prsi so se se jei burno vzdigovale.
BIn kdo je oni sračui? Gospodična Ninka — kdo?" Privil si jo je tesneje.
„In kdo je ona — — srečna?* vprašala je ena šepetajo, stiskajoč mu toplo roko.
.Srečna, pravite? Ninka, srečna pravite? — Ob, nebesa ... Vi, vi, Ninka . . . Ninka, vi, vi ste ona — ona — srečna! Vas, Ninka, ljubim — goreče, nad vse t Vasi Ninka, ti, tebe — ljubim! Ljubim, kakor še nisem ljubil — nikdar!u
Burno si jo je pritisnil na prsi in jo hotel poljubiti na male, polne njene rdeče ustnice. Ali v tem hipu se mu je iztrgala in očitajoč mu, od-vrnila:
.Kakor še niste ljubili nikdar? — Torej ste že ljubih? In jaz ... z menoj bi bilo tako, kakor z onimi? Ko bi se vam srce ohladilo, potem pa bi me pustili in hajdi naprej — k drugim. Pa, taista komedija, ne-li? . . . No, hvala lepa, gOBpod Ivan,
za vašo odkritosrčnost , . !" Naslonila se je na kostanj in solze so jej zalile voljne plave oči.
nAli kaj mislite, Ninka? Saj še nisem ljubil, še nikdar nisem ljubil ! . . . Pač, ljubil sem, ali — kako? Igrat sem se z dekleti, Ninka; a ljubil jih nisem . . . Igral sem se z njimi! Saj d) danes še vedel nisem, kaj je ljubezen, prava srčna ljubezen t Nmka, sedaj, ko imam vas, sedaj poznam — ljubezen. Vas ljubim, vas, Ninka, samo vas — in druge še nisem ljubil nobene, nobene še pred vami". . .
.Ob. da, ljubim te, Ivanček, Žioček moj, ljubim tel . . . Verujem ti . . . saj te ljubim . . » Ivan, dragi moj Ivan . . .*
In skočila je od kostanja, ovila mu roke okrog vitkega pasu, a se naglo premislila — obesila se mu s svojimi mehkimi rokami krog vratu... in poljubovala ga burno, sladko, dolgo in viharno. In on jo je objel krog pasn in privijal bujno njeno telo k sebi drhteč — silno, da je komaj dihal.
Takrat pa so so približevali koraki. Bliskoma sta odskočila in Vršič je razburjen po pesku iskal izgubljeni svoj „cvikerB. . .
Bližajoča ee sia bila Olga in Vladko.
„Sedaj bi bil pa menda že ča«, domov iti! Prodajalnica je že zaprta," opomni 01 osorno in se obrne z Vladkotom nazaj proti domu.
Mulce sta korakala Vršič in Niua za njima. (Dalje prih.)
boljšo ime in da se bode grof Falknbajn še bolje upiral podržavljenja zavarovalnic. Klerikalni plemenitaši so vedno pripravljeni posoditi svojo ime za reklamo kapitalizma.
Vladni agitatorji eedaj po Giliciji hodijo od vasi do vani in kmete prigovarjajo, naj ne verjamejo ljudski stranki. Okrajni glavarji zbirajo kmete in jim razlagajo nevarnosti socijalizma, katerega goji ljudska stranka in naročajo jim, naj takoj pri-mejo Stojalcvvikega in ga izreče sodišču, ako bi se povrnil v Galicijo. Neki okrajni glavar je razkladal kmetom, kako nevarna bi bila zanje občna volilna pravica. V občinski zaetop bi sa potem volili sami hlapci, ki bi posestnikom velike občinske doklade nakladali. Kmetje so pa zmajevali z ramami, kakor bi okrivi 1,1 u.u glavarju nič dosti ne verjeli. Razmere bolje poznajo, kakor ckrajni glavar. Razen grajščin in židovskih trgovcev nima skoraj nikdo v Galiciji hlapca. Kmetska posestva so tako m jima, da jih kmetje sami brez hlapcev obdelajo. Po graščinah pa tudi ni veliko hlapcev. Na graščine hodijo delati poletu kočarji. Pri tacih razmerah je čisto naravno, da je le oVrajoi glavar imel strah pred hlapci, kmetje pa na.
Avstrijski in ogerski škofje Avstrijski škofje so se bili t brnili do ogerskih, da bi delovali na to, da se nekoliko olajča sklepanje zakonov mej ogeiskimi državljani v časi državni polovici. Sedaj je stvar težavna in jako zamudna, ter združena 8 stroški zaradi dop suvanja z ogerskimi stanovskimi uradi. Uredila naj bi se stvar tako, da bi se naznanilo poslalo cd doiičoega avstrijskega župnega urada pristojnemu župniku na Ogersko, ki naj bi potem stvar naznanil stanovskemu uradu, da odredi okl te. Avstrijski Škofje so dobro vednli, da taka uredba ni mogoča, Ler nasprotuje egerskim zakonom. II t► 1 i 89 le napraviti razpor mej ogersko vlado in ogerskimi škofi Madjarski škofje, ki niti pri sklepanju cerkvenopolitičaih zakonov niso pokazali posebne odločnosti, nimajo veselja avstrijskim tovarišem na ljubo se prepirati z vlado, in so odgovorili avstrijsko) škofom, da se pri sedanjih razmerah v tem oz<ru nićesa storiti ne da.
Hrvatska opozicija. »Pester LloyI" je priobčil dopis i i Zagrabi o hrvatski opoziciji. Dopis trdi, da hrvatska opozicija zaradi tega nima nobenega upliva, ker jej maajka nadarjenih mož. To je pač le osebno mnenje do jisuikovo. Člani hrvatsko opozicije so gotovo toliko nadarjeni, kakor vladni p ivrženci. V deželnem zboru opozicija ovira zbornični red, da ne mora razviti svejega delovanja. Bolj opravičeno je pa mnenje dopisnikovo, da te opozicija slaba, ker je razcepljena in ker je v njej preveč csebmh n o-...■<•,;<., ki se čutijo ne le pri stranki prava, temieč tudi njej Obzoraši.
Izplačevanje uradniških plač na Turškem Te dni je odredil turški fi:aučni minister, da se imajo izplačati vsem državnem ur&daikom plače za jeden mesec. Uradniki dobe plačo za april. Turčija je torej za pol leta zaostala s plačevanjem uradnikov. Seveda nastaja vprašanje, kako uredniki žive, ki ne dobi« a jo plače. Pri turškib razmerah se znajo mend t 8 tetu pomagati, da prebivalstvo mol-zejo. Podkupljivi so itak vsi turški uradniki od najvišjega d) najnižjega. Neredno izplačevanje plače jih seveda is boljs izpridi.
O gmotnem stanju uradnih slug.
(Govor poel A Koblarjav državnem zboru dne 26 novembra t 1)
(Konec.)
Služba dijurnista je težavna Tega pač v tej zbornici ne bo nihče tajil. Dijurnisti imajo veliko dela, a so slabo plačani. Z dijurnistom se ravna kakor s pastorko, katera je potrebna v interesa državnih financ. Malo je uradov, kjer bi dijurnisti dobivali tudi v slučaju daljše bolezni svojo plačo; pogostoma izgube v blu < ju daljše bolezni tudi svojo • li izbo. O kakem dopustu pri dijurnistih sploh ni govora. Pogostoma morajo delati čoz uradne ure, a ne dobe za to odškodovanja. Uradni predstojnik, poroča, ukoje dijurnistom prav malo plačal: Mnogo je dela, dalo se je pomnožilo, pri pavšalu pa smo kaj prihranili!
Minister si morda misli: „Ti dijurnisti so vender pešteni ljudje". Prav za prav jih je pa primerjati Hiižujem. (Prav resi) Čuli smo pač danes, da se za pomnoženo delo določi tudi večji pavšal, toda do daiiišnjega dne se ni nič zgodilo.
Dohodki dijurniBtov so v Avs;riji res jako majhni. Zuušujo od 5 gld. do k veČjema G O gld. na mesec. Ker želite, da bi bila debata kmalu kon ■ cana, ne bom navajal podatkov iz drugih dežel, dasi jih imam na razpolaganje, nego samo podatke iz Kranjske. Na Kranjskem dobiva samo jeden di-
jurnist pri dež. predsedstva 50 gld., dočim imajo dijurnisti pri dragih političnih oblastv'h po 15 gld. do 50 gld, pri finančnih oblastvih po 30 gld. do 40 gld, pri justičnih oblastvih po 15 gld. do 36 gld. Neki moj tovariš ima tri dijarniste, kateri dobivajo skupaj na m-sec 70 gld. (Čujte! Čujte!), pač sram- tna plača za tri može, ki so vei oženjeni in kater h jeden ima maturo in prvo državno skušnjo. (Čajtel) Dijurnisti so tudi pogostoma povsem izro ceni volji svojih predstavljencev, toda o tem naj danes molčim. Dijurnisti tlačanijo v državni službi in zato je ž njim ravnati kakor s poštenimi državljani in jih po tem plačati.
Tudi o veliki odgovornosti, katero imajo dijurnisti, nečea tu govoriti. Omenjam samo, da so dijurnisti c. kr. oblastev in uradov že v letih 1881. in 1887. popisali svoj težavni brezpravni in nezavarovani položaj in drž. zbor prosili pomoči. Poslanci so njih peticijo dobro vzprejeli kar je v dijurnistih vzbudilo vedele nadeje na bodočnost. Pozabili so pač, da morejo pač poslanci, ki žive mej ljudstvom in poznajo njegovo bedo, imeti za naj bednejše kaj srca, da so pa finančni ministri navadno dobri d jalektiki, a možje mrzlega, za nižje sloje ledenomrzlega srca. (Prav res!) Mislim da, če je dobiti 11 do 12 milijouov, bilo bi tudi še teh 500.000 gld. dobiti za najnižje sloje, za dijurniste in za sluge. Kjer je kr*va, tam je lahko tudi tele. S tem bi, kar je tudi naša dolžnost, zadovoljili številen del prebivalstva. Ker pa pri nas v Avstriji nima parlament ministra v rokab, nego minister parlament (Posl. Breznovsk^: Obo !) — žal, da je tako — zato tudi dijurnisti leto za letom niso uča kali drugega, nego razočaranj. Vprašam vas : koliko časa more še to trajati ? Koliko časa naj zvesti sluge države žive v bedi in naj j h čaka še večja revščina za slučaj bolezni ali za slučaj onemoglosti na starost. Skrajni čas bi že bil, d« Njega eksce lenca gospod finančni minister, tudi ko bi ne imel srca za siromake, napravi red in pomore pravičnosti tudi glede najnižjih desettisoč do veljave Že iz ozirov na gibanje mej maso prebivalstva in na rastočo nezadovoljnost tlačenih siromakov, kateri sta ne varni. l& tega vzroka mu priporočam najtopleje že nasvetovano resolucijo, katera meri na to, da se pomore tudi dijurnistom, da pride tudi zanje pravičnost do veljave. (Odobravanje.)
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 2. decembra.
Občinski svet ljubljanski imel je sinoči redno sejo v mestni dvorani, ki je bila tem povodom prvič zakurjena po centralni parni kurjavi, katero je priredila tvtdka B.uckner & comp. R či se mora, da se je nova naprava dobro obnesla in da je kur java jednakomerna in prijetna.
Otvorivši sejo naznanil je župan Hribar, da mu je potom deželnega predsedstva dešta zahvala presvitle cesarice za čestitko mestne občine povodom godu Nj. Veličanstva dae 19. novembra. Ob-Činoki svet vzel je to sporočilo stoje na znanje. Dvorni svetnik dr Eger zahvalil se je v laskavem pismu za čestitko mestne občine povodom njegovega imenovanja generalaim ravnateljem južne železnice, zagotavljajoč, da bode rad pospeševal interese mesta ljubljanskega, katerecou ž-li, da bi se kmalu oporavilo od laoske potresne katastrofe.
Oiič. svet. Senekovič stavil je nujni predlog, naj bi se tudi letos priredila bežičnica v mestnem otroškem vrtcu in naj bi se v ta namen dovolil kred.t 150 gld. Predlog bil je soglasno vpr.jt t. O c. svet Šobi c stavil je najni predlog, naj bi ee tadi v Ljubljani u t.-»novila grevnica (Wa-mstnhe). Z:ma je pritisnila in marsikdo, ki je mL bo cbltčen, občuti njeno Ijotost. A žal, da je s romakov, ki nimajo gorke obleke, tudi v Ljub Ijani le preveč. Zato pa je ustanovitev take človekoljubne naprave tem nujnejša. Govornik je prepričan, da bodeta tudi „kranjska hranilnica", ki r. < 1 i prispeva v humanitarne namene, in pa naše občinstvo, ki ima čuteče srce za revne in bedne, vzdrževanje nasvetovane človekoljubne naprave rada pcdpirJa ter stavi predlog, naj se mestnemu ma gistratu naroči, da najame za grevnico primeren prostor, odsek za nboge pa naj že v prihodnji seji občinskega sveta stavi primerne predloge glede vzdržavanja grevnice. Tudi ta predlog bil je so glaeno vzprejet.
Potem prešlo h • je na dnevni red. Ponudba gospe Hermine del Cott glede odkupa jednega dela njenega posestva na Poljauah (poročevalec obč. svet. Za buko ve c) ee ni vzprejela, ker mesto omenjenega sveta ne potrebuje. J Hipu Ziviršku odpisal se je dolg za najem mestne košnje v znesku 50 gld. zaradi neizterljivosti (poročevalec obč. svet. Svetek). Poročilo o izidu letošnjega žrebanja sreČek mestnega loterijskega posojila (poročevalec obč. svet. Senekovič) vzelo se je na znanje; izžrebani dobitki znašajo okroglo 34 000 gld., a do sedaj vzdignilo se je le okolo 4000 gld ; ostali znesek je plodonosno naložen.
Obč. svet. G o g o 1 a poročal je o predlogu mestnega magistrata glede poprave ceste skozi H&vptmanco, in sicer od Ižanske ceste do meje mestnega ozemlja. Ta cesta bila je pred tridesetimi leti otvorjena, a po otvoritvi nič več popravljena ter se nahaja sedaj v popolnem neranljivem stanju, llovčani vložili so prošnjo, naj bi mestna občina
to cesto primerno popravila. Župan Hribar se je v spremstva prvega mestnega komisarja sam prepričal o slabem stanja te ceste in magistrat predlaga, naj bi se poprava izvršila Še letošnjo zimo, in sicer tako, da bi imeli kaj zaslužka barjani, ki so vsled povodnji tadi letos v velikih stiskah Občinski zbor je temu nasvetu pritrdil ter mestnemu magistrata naročil, naj glede dobave gramoza takoj potrebno ukrene in popravo ceste v lastni režiji izvrši.
Obč. svet. Senekovič poročal je o proračunu mestne klavnice za I. 1897. Proračun z izkazanimi dohodki 20 832 gld. in troški 12.180 gld., torej s prebitkom 8G52 gld. bil je brez ugovora odobren. Pri tej priliki omenjal je obč. svet. dr. Gre goric silnega pomanjkanja delavskih stanovanj v Ljubljani. II še, ki se grad jo po potresu so prav za prav palače, v katerih se prirejajo le velika in draga stanovanja, kakoršnih pa delavec plačevati ne more. Govornik torej predlaga, naj bi sa z raz-položivo glavnico mastnega loterijskega posojila zgradilo nekoliko delavskh hiš in sicer že prihodnja leto. V teh hišah naj bi se priredila majhnja in srednja stanovanja kakor na pr. v hišah, katere je zgradil deželni odbor kranjski za pazuike poleg prisilne delavnice. Najemnina naj bi se plačevala vsak teden, ker bi to najbolj ugajajo razmeram delavskega stanu. V formalnem oziru, naj se njegov predlog izroči v pretresanje fiaačnemu odseku z naročilom, da o njem poroča občinskemu svetu vsaj do konca mesaca februvarja prihodnjega leta. Zupan Hribar opozarja, da ta stvar ni več nova; sprožil jo je marljivi mestni fizik v svojem zdravstvenem poročilu za 1. 1895 , katero s primernimi predlogi v kratkem pride pred občinski svet. Tuđi deputacija političnega društva „Bodočnost" bila je pri Županu ter vložilo prošnjo, naj bi mestna občina zgradila potrebno število d lavskih hiš. Gospod župan omenja, da bode kmalu treba najeti posojilo za kanalizacijo, cestni tlak itd, in tačas bode prilika, da se rezervira primeren znesek za zgradbo delavskih hiš. — Pri glasovanju bil je obč. svet. dra. Gre^oriča predlog vzprejet in proračun mest nega loterijskega posojila za leto 1897. olobren. Potrebščina loterijskega posojila proračnniena je na 72 592 gld 23 kr., pokritje pa na 80 106 gld. 94»/i kr. Prebitek  znaša torej 7514 gld. 71 Vi kr.
Potem poročal je obč. svet. Dimnik v imenu šolskega odseka. Občinski svet odobril je računo ljudske šole na barja, odklonil pa prošnjo za zvi šauje nagrade za pometanje in kuijeije šolskih sob; za nakup telovadnega orodja in uči za mestno nemško deško ljudsko šolo dovolili se je 214 gld., za nakup tiskovia in učnih knjig za obrtni priprav Ijainici po 30 oziroma 40 gld. Isti referent poročal je konično o predlogu mestnega šolskega sveta glede razširjenja prve mestne deške ljudske šole v poljskih ulicah. Ker se je inkorporira! Vodmat mestni občini, priraslo bode tej šoli znatno štev.lo učencev; trebi bode torej razširiti to šolo na ta način, da se telovadn;ca vzdigne za de nadstropji, če bi pa to ne bilo izvedljivo, da se prizda obstoječemu poslopju nov trakt na severni strani. Predlog je bil brez ugovora sprejrt.
Pred zaključkom seje stavil je obč. svet. dr. GregoriČ na g Župaua interpelacijo, glede sus p ndovanja kontrolora mestna hranilnica g. A. Trstenjaka t r skuhal dokazati, <1 i ta korak ravnateljstva mestne hranilnice ni bil utemeljen. Za-pan Hribar je na interpelacijo takoj oburno odgovoril ter obrazložil, da ravnateljstvo mestne hranilnice z ozirom na ugled zwodi ni moglo drugače ravnati. Sicer se je pa zadeva poravnala in je g. Trstenjak svojo elužbo zopet nastopil. Pri tej priliki omenil je g sp. župan, d* se za magistatnu uradnike v kratkem sestavi poseben disciplinarni reJ.
Potem je g. žtipin sejo ob 1/i7. zvečer zaključil. I) j m-s zvečer bode imal občinski svet tajno sejo.
Daevne vesti.
V Ljubljani, 2 decembra..
— (Ropertoir slovenskega gledališča.) Jutti ho bode četrtič pela opera „Rigoletto". Z ozirom na to predstavo, naj priobčimo pismo, katero nam je došlo pred kratkim is Trsta. To pismo slove: „Prišedši po opravkih v Ljubljano, obiskal sem slovensko gledališče. B la jh prva repriza opere aRigolettoK. V Trsln eem jo slišal že ueštevilnokrat. Kar sem doživel, me je osupnilo, kakor če nikdar nobena stvar. Pričakoval sem, da bo predstava dobra, ali nikdar bi ne bil verjel, da imate tako opero. Solisti so res umetniki, zbor je izvrsten, in ko bi bil orkester nekoliko boljši, bi bil v zadregi, ako bi moral označiti umetniško višino vaše opere. Tu v Trsta imamo zdaj v velikem gledališči „l'o litheama Rosetti* družbo, katera prireja tudi operne predstave. Bil sem v gledališči, ko se peli opero „Fra Diavolo". Peli so dobro, ali slovenski operi se ta tržaška še oddaleč ne more primerjati. Ponosni ste lahko na svojo opero in ponosni smemo biti tudi pokrajinski Slovenci, ker nam dela čast pred vsem svetom in povečuje ugled slovenskega imena. Negujte jo in skrbite, da ostane vedno vsaj
taka, ko sedaj, s tajce, ki pridejo v Ljubljano, peljite v gledališče in tudi tisti, ki nas prezirajo, nas bodo spoštovali."
— (Slovensko gledališče )   Naše občinstvo je res čudno.   Sinoči se je predstavljalo svetovno-slavno in vslezaaimtvo delo, katero je pri premijeri doseglo tako velik uspeh, kakor redka katera igra, delo, o katerem se je vedelo, da je izvrstno na-etudirano, a vzlic temu je bilo gledališče primeroma slabo obiskano.   Kaj naj se vendar predstavlja, Če take igre, kakor Sudermaanov .Dom*, ne ,,vlečejo", kam pride naša gledališče, če ne bo pri prvi repmi take igre obiskano!   Predstava je bila prav dobra, v nekaterih ozirih celo boljša od premijere, v nekaterih pa no tako dobra, v celoti pa se je vzdržala na umetniški višini prve predstave.   To je največ zasluga gospč. Terševe, katera je v afektu sicer govorila časih tako naglo, da jo je bilo nekako težko ometi, a je na dragi strani svojo ulogo še finejše nuancirala, kakor pri premijeri, ter zaslužila v znak priznanja   poklonjeni jej prekrasni šopek 8 čudovito lepimi trakovi, dalje go*p>. Slavcev o in gg. lnemanna in Danila, katerim gre vsem prav toplo priznanje. Ojtalo osobje je zadostovalo.
— (Ljubljana — renovata!) Piše se nam: Ljubljana se po grozni potresni kataBtrtri prenavlja in popravlja. Odpravijo, naj se kolikor ja mogoče, tudi vse napake: Ljubljana bodi vrtidna, biti pre-stolica slovenska. A doki - r bu imelo nače prestolno mesto tako 1 ce, kakor sedaj, dokler se bo po ljub ljanskih uhcbh čula tu Ji iz sloveoskth ust nemška govorica, tako dolgo se bo pis«lo po loksikih, kakor se še sedaj piše „D.e Umgangssprdcbe der Gebil-deten — deufscbl* To je pač navada, zoper katero se bedo morali peeameznifci krepko in vztrajno bo riti in npanje je, da se to kmelu spremeni, posebno sedaj,   ko  imamo   slovensko  višjo   deklško šelo. U izven govorice so odločilni pri prebujanja nared nosti m-m'a ulični n-p.s .   O teh in zjper te nam jo malo govoriti, ker je stvar znana in ve vsakdo, kaj je uziok, da v Lju' lj .ni nimamo samosloven-slovenskib, v C.lju, Trstu, Gorici itd. pa ne dvojezičnih.   Oelanejo nam še napisi pri prodajalnicah in tvrdkab. O teb pa ima pravico govoriti slovensko občinstvo m se upreti njih dosedanji obl.ki. Pri tvrdkab vidimo mnego ali, bolje rečeno, največ samo nemških napisov. Da je te odločno obsojati, in delati, da bs odpravijo, to mora priznati vsakdo. N j-čerro nikomur nič očitati, ker so deloma ti napisi jako stari, še iz časa, ko so imeli gospodstvo in odločilno besedo tu še naši nasprotnki ali na čast nam taki napisi niso. Dalje imamo nemško-slovenske napise. Tu li zoper te se moramo odločno upreti. Konečno imamo omeniti  še takozvanih internacionalnih napisov. Kako da so ti napiti internacjon\lui, to se pravi, da ne žalijo ne Neaca ue Slovenca, tega pnpiosti opazovalec ne vidi in ne ve. Da imajo jedino le namen, varovati ugled nemštva, dokazujejo mnogi       za „c*, „s" za Bza itd. itd   Ii to ne samo pri tvrdkab, ki se prizuavajo nemškimi, ampak tudi pri ( nih ki trde, do so slovenske.   Dosedaj bi se   mogeče   te   tablice   brez precejšnje štode no dale odpraviti in toraj je biio težko od doričnikov zahtevat*, raj jih zamenjajo z drugimi.   Ali Ridaj, ko se vbs popravlja in preuar^ja, bi premeno teh tablic dotični posestniki ložej utrpeli in opravičena je zahteva, da se to zgodi.  Kajti, ako žive prodajalci in tvrdke od slovenskih gtrčev, smemo zahtevati, da imajo tudi slovenske napise   D.i so ti napisi še ce i.lo krivo je rnncgo tudi kupujoče otčiu-stvo samo. Ta ^ra v nemško prodajalnico raje kot v domačo e'ovensko, ta, ker ima do nje par korakov bližje, ta, ker dobi  tu stvar ;a krajcar ceneje itd. Seveda, dokler bo občinstvo samo mb:čno, tako dolgo Be tudi obrtniki  sami  ne bodo brigali za tablice.   Ako hoče dobiti občinstvo dobrega blaga poceni m domačinov, n?j jih oedpira.   Lep zgled nam dajejo v tem oziru bratje Cehi. Oni so odloni, zato so tudi njih mesta ncrszaierno bolj češka, kakor so ii-o a slovenska.  Ceh ne gre v nemško pro dajalnico, ako mu Nemec ni pravičon-   Stvar bi sh zdela morda komu melonkostna, ali lahko je doka zati, da ni.  Tu ni mesto za to, ali vsak kdor to le ma'o pouisli, uvidi, da so >avno ti napisi v najožji zvezi in dotiki z blagostanjem in razvojem slo venskrga obrtništva in tedaj tudi s splošno proaveto slovenstva v L;ubhaui.   Kouečno j» še želeti, da si tvrdke preHkrbe elovenskih postrežuikov in proda jalce    — Zli« ju menda opravičena, da se ne bo zgodilo ?opet, kakor radnjič, ko je nekdo slovenski neko stvar zahteva), da mu je dotični komi odgo voril: „\V.o Sie vvolien* in dotičnika pustil čakati. Da mora to biti drugače, je vsekakor potrebno, in upati je, da bo tudi — treba je 1« nekoliko odločnosti in vztrajnosti. Morda so te opazke malo rezke, ali Če jih občinstvo — prodajalci kot kupovalci — blagohotno uvažnje in premisli, mora uvideti, daje difficile setyr»m nun seribere.
— (Telovadno društvo „Sokol" v Ljub ljani) pruedi s sodelovanjem si. čveterospeva „Ilirija- in vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27 v soboto, dne 5. decembra t. I. prvi Miklavžev večer v telovadnici „Narod nega doma". Razpored: I. 1, Mendeles.hn: Oavertura JlnbridiV 2. M klavžov
nastop. 3. Klein: „ Umetniško slavlje",valček. 4. Zaje: „Večer na Savi", fantazija. 5. Parma: „Pod svojo streho", polku mazorka. 7. Smetana: Potpouri iz oppre „Prodana nevesta". 8 Ćveterospev „Ilirija", 9 Frisek: Četvorka iz .slover.skih pesni*. 11 10. Su-iča: Ojveitur;; k opereti „M;.delB. 11. čveteroapev „Ilirija". 12 Sehneider: »Kjer citrone cveto", valček. 13. Tierig: „Sen", eolo za rog s spremljevanjem harfe. 14. Čet«eroepev „Ilirija**. 15 Gre(s-h: „Bd-gijčnva ljubica", polka fra^caise. 16. Oajkovskv: „Souvenir de Hapsal", pesen brez besedi. 17 \Va brinek: Sokolska koračnica. Začetek ob polu 8. uri zvečer. UBtopnina: Za člane in ujihno rod rune 20 kr , za nečlane 50 kr, otroci prosti.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda) vžigalice so izšle. Ztklopnicam narodnih barv ja napis: Vžigalice „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Blago jo izborno, cene pa iste,  kakor drugim vžigalicam. Z .loga je samo v trgovini gosp. I/ Per dana v Ljubljani.   Ob jednera so p. n. občinstvu na   razpolago   svinčniki   naslovljeni: Svinčnik -Družbe sv. Cirila  in Metoda v Ljubljani". Nire jeni hu v raznih barvah in po raznih conah iz naj boljšega materijala   Zaloga je le pri gosp. Jos. Pe triču. trgovcu v Ljubljani, Kolodvorsko ulice. Ri jakil   Kupujte   in  zahtevajte  samo takih domačih vžigalic  in  svinčnikov.   S teoi ne raziirjute samo slovenskega imena, no dobivate earao dobrega blaga, ampak s tem podpirate tud<  družbo sv. Cirila in Metod*. Za miklavževico, božićnico in godove se/.ite — Sioverci po njih!
— (Izpred porotnega sodišča) Prelvčo-rajšnjim pričela se zadnja letošnja porotna sesja. Pri prvi obravnavi bil je obtožen 47 U t stari bajtar Florjan Jaznršek po domače Rožanc iz Z .dobja hudodelstva uboja. D-.e 30 avgusta letos pila sta Je/.f-ršek iu Jaces Krek v Oblakovi gostilni v Za-dobji žganje, pri tem pa sta uh sprla iu konečno tudi spr.jela in vr^la. Po prizadevanji Jerneja Sobica sta 8* zopet pomirila iu si stgla v roke. A kmalu priš'1 je Jezerc k z rovnioo v roki zo^et v sobo in \daril z isto Kreka nsgloms dvakrat po glavi. Krek zgrudil se je ti«-z a v s »on ia je umrl As isti d*u. Po izreku izvedencev b 1 je na g'avi ab solutno smrt. o ranjen. J z» i:» k b J je obsojen na osem let težke ječe, poostrene z jtdoim postom mesečno in trdim ležao m v temni osltoi dne 30. avgusta vsakega kazenskega 1 - ta. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožem klopi 19 Jet stari tovarniški delavec Anttn Žagar iz M-dna, ker je dne 23. oktobra 1.1 posest n ku Šustetšku skušal ukrasti deaar iz oaiare, v kateri jo bilo »pravljenih 1100 gld., a je bil pri tem zasačen. Dobil je 15 metat ev težke ječe, poostrene z jodaira poBtom mesečno. — Pri tretji obravnavi bi je 30 let stari tesarski pomočnik A ton Burja, ki je bil obdjlžen hudodelstva uboja, od obtožbe oproščen.
— (Ogenj.) Dama zjutraj ob 8 uri rarnanil se je prvoktat po potresu oa"*nj s strelom.  G irelo je v prodsjsin ci paifucoerja !". Ivarda Mahra i. . Pre šemovem trgu It 3. Ko ju zjutraj prodajalka Marta \Valter prodajaloična vrata odprle, opazila je pro dajalnico nolio dim). 1>) tedaj je le tlelo v proda jalnici, ko pa so se vrsta odprla in js dobil ogenj zraka, začelo j*) 8 plameuona goreti ia  je ogenj v kratkem času uničil skoraj vse blagi, vredno okoli 15.000 gld«  Tleti je m >ra!o v prodajulutci že celo noč, kar se da sklepati iz teg s da je omet v pro dajalo?ci odpadel in da so se plinove cevi rsttopile t >./"..j nasNl   je nsjbitrc j i na ta način, da so iz p6čn:h cevij   ki niso bile aVbro skleij^ue, padle is'tre « a papirno  blago, ki je bilo v blizini  peči in je vnele. Nevernosti za diug« prebivalce v hiši ni bilo, ker eo gasilci kurilu prišli na požarišču in cg^uj pogasili.
— (Tatvina) Matevžu Zdešarju, hlapca pri Šarcu ob Ceati v u.eslni log, je bila v noči od 1. na 2. t. m. iz hleva ukradena srebrna ura, vredna (i gld. Sumniv tatvine je okoli 30 lot star postopne, ki je prišel a ve čer v hlev spat in jo je ponoči popihal.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani * Tedenski izkaz o zdravat venem stanju muatne občine ljubljanske od 2*2 do 28 nov. kaže, da je bilo novo rojencev 16 (aa*9876 umrlih 20 (=29 70 °/,0), mej njimi sta umrla /a škarlatico 2, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, vuled mrtvouda 1, za različnimi nobenimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=35%). iz zavodov 13 (= 65 <>.„). Za infokcijoznimi boleznimi so oboleli, m sicer: za škarlatico 4, za vrati<o 2 osebi.
— (Slovenski  klub na Dnnaji)   imel bo 12. decembra   svoj druuj VSAsf v t^j sezoni. Pra dtval bole g  dr. M. Murko
— (Iz Ihana) se nam piše: Dae 30. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne nn čil je ogenj pohištvo ter gospodarska poslopja posestniku Jurtju LoŽarju v lbanu. Na lici mesta videlo se je, koliko bi se lahko rešilo, ako bi bila brizgalo* pri rokah. Zadnji čas je Že, da se stvari v okom pride, posebno pa, kjer je v odbora čislaa mož, strokovnjak v teh zadevah, ter je bil načelnik gas.lnega društva v sosedni občini. I. « pogumno naprej 1
— (Razpisane službe)   Na jednorazredni ljudski šoli v Zabnici mesto učitelja in veditelja z dohodki IV. pl razreda, funkcijeko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem    Prošnje do dne  10. de cembra okr. šol. Bvetu v Kranju. — Na dvorazred-
niči v Št. Marjeti drugo učno mesto z letno plačo 450 g'd. in na dvorazrednici v Škocijanu drugo učno mesto z lerno plačo 450 gld. Prošnje za obe te slu>.bi do dne 20. decembra okr. šolskemu Bvetu v Krav ■m.
* (Bestijalen umor.) Pri Toplicah na Češkem našli so ljudje onnoli tednu blizu železniške proge golo truplo kakih 20 let stare ženske. Ženska ja bila btraŠuo razmesarjena, jedno roko pa ji je morilec popolnoma odrezal. Doslej si ni posrečilo po-izvedeti nit', kdo je taisnska, niti, kdo je morilec.
* (Grozna smrt) V Bud.mpešti živeča vdova nadporočnika Locacv/1 je imala opico, katera je stekla in napadla postarano damo ter jo toliko ča^a grizla in trgala ž nje meso, da je ženica umrla.
* (Strašno praznoverstvo) Veron-ško sodišče je ob-iodiio dva kmeta na dolgoletno j<?čo, ker uta na samoti napadla nok« ga 12!etnega pastirja, ga zadušila in mu iztrg ila drob, di iz hm 11 napravita „tatinske sveče", mibleč, da nihčo ne vidi taiu, ako Ima tako luč, kadar krade.
Knjitevncst.
— .Ljubljanski Zvon" prinaša v 12. zvezka naslednjo vs«b no: 1. Kazimir pl. Ričie: Vidu; 2 Fran Gotekaz: V krvi. (Konec); 3. J Poboljšar: JSvetec Podgorski v slovenskem s'ovstvu; 4 Premec: Krnetiška ljubezen (Konec); 5. Ž L. Mozirski: Po svečsnjs; 6 Iv^n Steklasa: Hsrbard X Turjaški. (1613 —1669) (Kcn«?c); 7. Roman Ko^ir: Vzor (Ko-nee); 7. I/. Cankar: Antou Aškerc. (Kooec). 9. Ma-rica : Slike in sličice iz življnja ; 10 V. H z : U net-mško potovanje po Italiji; 11. Listek: Razpis ča tmh nagrad — Strit.Hrjovrv š-stclesetlet'iica. — Književno naznanilo — Din rlovonisoben Erstlmg^drucke der Stadt Laibach. — Doktor Thomas ds C.Iia. — Slovenska pesmarica. — Dunajski sotiuiniki „Ljubljanskoga Z r.nt*. — S-«tanpk slovenskih ulovstv«-nikov in uraot-ikov. — Odložiti. — Slovensko gls-dalifičn. — Ant F^ersterJA opera „G in njski slavček".
— Palinur. (Kotteo.) — Sand iftid J — Popravek.
— Listnica nnd.iištva. — f I*an Navratil.
Dunaj 2 decembra. Poslanska zbornica zborovala bodo do 19. decembra. Božične počitnice bodo trajale do 4. jaimvarja. Mej tem se skličejo deželni zbori, da votirajo budgetne provizorije. Zbornica reši proračun tfkom meseca januvarja. Kakor hitro dožene to, se razpusti in sicer ne da bi cesar kakor običajno imel prestolni nagovor.
Dunaj 2. decembra. Predloge glede regulacije uradniških plač je poslanska zbornica danes z vzprejetjem zakona o regulaciji plač visokošolskih pn fesorjev in o podižavljenju kolegnine >se rešila. Predlog, naj se načrt o regulaciji plač visokošolskih profesorjev vrne odseku je bi s 155 proti 78 glasom odklo-njtn, načrt pas 170 proti 61 glasom potrjen. Zelo se je opažalo, da sti je mnogo levičarjev iu protisemitov vlidi na ljubav vzdržalo gla suvanja.
Dunaj 2. decembra. Danes se potrjuje, kar sem vam javil že pred tedni, da postane bivši ministerski predsednik knez \Vindisch-graetz, predsednik gospodski zbornici ia najvišji komorni k.
Beligrad 2. decembra.   Uradno  se je konstatovalo, da so givkomani zastrupili naetro polita Metodija.
Run 2. decembra. Zbornica je odklonila Imhriauijev predlog, naj se afriška kdlonija takoj in popolnoma opusti.
Narodno-gospodarsKt) stvari.
— Mejnarodna razstava v Bruselj u leta 1807. Koncem avgusta t. 1. smo javili, da bode leta 1897 v B use'ju mej narod i a razitava, na kateri se razstavijo priiz^odi umetnosti in zuanoBti, obrtnija in poljedelj-itva va h narodov. Šolaj pa c. kr. trgovsko nuiuHt. rs' o naznija t k tj soj • trgovski in obrtniški zbornici, da se 458 od begi]-ske vli.drt darovan h denim h dcbtkov v skupnom znesku 300.C 00 f aukov brez ozira na narolnoHt. tekmecev porazdeli zi najboljše rt š tre vrat s teh m k h in znanstvenih problemov in vprašanj (<Je-siderata et (juestionH). Teh 458 dobitkov je razvrščenih na vseh 54 skup n, oziroma 14 idsekov razatavinih Rad1 udeležbi pri t«kuiovan u v pri ii ib ( iv teh dub.tkov 84 je p;« d 15. aprilom 1897 preglasiti pri gnii^ralnem komisarju kral|. belg jskH vlade, Comte Ad d' O.ittremout, llrii <Hel, rue de Ia Pepiniere 40. Pri s'eJnjem je na žoljo dobiti tudi brošuro, ki obsega vse za ta tekmovanja važne podrobnosti in katera ima naslov: . 1, st • des desiderata et q lestiona de C incouri, doot I * Solutions aeront rćojmpenseea par l ali: cat oa di primes en es[ucesH.
Avstrijska spooijallteta. Na želodcu bolehajočim Ijndern priporočati je pornho pristnega ,,M<>11 ovc^a SeiđlitS-praAka". ki ji; preskuseno domače zdravilo in npliva na Želodec kiepilno ter pospefitlno na prebavljenje in sicer z rastočim nspehom. Škatljica 1 pld. Po poRtnom povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni znlafratclj. DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. 5 (17f)6—16)
l'rc'lsKkiiNlli lil priporočili
so sloviti vseučiliSčni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska ceflta), katera je ugodno učinkujoče, želodec krepcujoče, slast in jirebavlj<nje pospešujoča in telo odpirajoče sredstvo.
Stcklenieica velja 10 kr. 1 (8902—5)
fitev. 26.    Deželno gledališče v
Dr.pr.750.
ft3T 0,)crn.
V Četrtek, iln« 8. decembra isu<».
Čet rti k rat:
Opera v treh dejanjih h predigro, l'o V. Hugovi drami rLe roi s' nmuse" opisal P, M. Piave.   Poslovenil  A. Fantek, Pglashil G.Verdi. Kapelnik g. H. tienišek. Režiser g. Jos. Nolli. Blagajni' a se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob *)%8, uri. Konec po 10. uri. Cene proatnrov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predata\a bo v soboto, dne f>. decembra 18JM5.
•z iirartiiejtra lista.
ItvrAiluf aH fkacLiiliviie «lrav.ft»»<: Antona Slavca posestvo v Knežaku, cenjeno 530 gld, in Frana Gašpor&iča posestvo v Ditinjah (reasnmando), oba dne 7. decembra Iftvti in H. januvarja 1897 v Ilirski Districi.
Luke Smida zemljišče v GaStaju, cenj. nn 7470 gld., dne 10. decembru 1 b06 in 7. januvarja 18i»7 v Škofji Loki.
Umrli so v Ljubljani;
Dnć 28. novembra: Frančiška Žitko, zasehnica, 75 let, KriževniSke ulice št. 7, ostarelost. — Jožefa Mahorčič, gostija, 7M let, Dunajska cesta 6t. 14, mrtvoud.
Dne 30. novembra: Stanislav Zadnikur, pasarjev sin, 11 a mcB, Sv. Petra cesta it h\r>, kronični želodčni in črevesni katar. — Andrej Smerdu, bivSi trgovec z usnjem, 70 let, Kurlov.ika cesta št. 7, srčna hibi.
Dn6 1. decemlira: Fran Gerdinič, profe-or, 48 let, Pred Skotijo št. 20, \netje živcev.
V dežel u i bolnici.
Dne 24. novembra: Fran Urankar, voznik, 4*> let, naduha. — Jurij Hiti, hlapec, 25 let, jetika. — Jožef Kavalar, delavec, B6 let, jetika.
Dne '/5. novembra: Fran Kranjec, delavec, 89 let, jetika. — Marija Detela, gostija, 77 let, pljučnica.
Dne 26. novembra: Feliks Korenčan, čevljarjev sin,
7 dnij.
Dne '27, novembra: Anton Debelak, gostač, 6*5 let, trebušna oteklina.
V otroSki bolnici:
Dni; 2H. novembra: Olga Remžgar, kleparjova hči, 1' \ leta, fikarlatica.
Kteteorologično poročilo.
December	Caa opazovanja	htaiij;-laro-metr.i v mm.	Ifiiipe-raiura . v C	Votrovi	Nebo	Mokri n* v mm o 94 urar
1.	B, svečof	786 2	— 4 0	sr. svzh.	jasno	
2.	7. ajntraj	T86 8	— Bfl	si. sszahod	oblačno	00
	2. popol.	786 :i	— 8-fl	si. svzh.	oblačno	
Srednja včerajšnja temperatura noraialom.
12, za 4-6° pod
ZD-u-nasLjoIca. borza
dne 2. decembra 1896.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld 35   k t.
Bknpni državni dolg v arebrn    .... 101 30 .
Avstrijska alata renta....... 122 , 65 ,
kvatrijska kronska renta 4° . ..... ICO , 75 ,
OKerska »lata renta 4°/........ 199 „ 80 ,
□gorska kronska renta 47,.            .   ,   , 99 , 10 e
ivstro-ogerske bančne dolnioo            ,   . 937 , — x
Kreditno delnice    ... ..... 362 „ 65 c
U>ndon vista........... 119 B 90 „
Nemški dri. bankovci v a 100 mark    ,   , 58 , 85 §
Ki mark........ 11 e *i6 ,
•0 frankov........... • „ 53«', .
italijat'Rki bankovci........ 6 , 80 ,
C Vr. cekini .   .   . ^ ~ 68
Alojzij Orli, trgovski potovalen v Ljubljani, naznanja žalostno vest, da jo njegov bivši tovariš,
gospod
Milan Mndrovcič
trg. pomočnik
dne 26. novembra v Karlovcu pri vojakih umrl.
Dražega rajneega priporoča v molitev in blag spon. in. (3322)
Ljubljana, dne 2. decembra 1896.
Na potu od Šiške do Ljubljane našla se je dne 24. novembra t. I.
svota denarja.
Kd< r jo denur izgubil, naj se oglasi pri Antonu Sadu, Spodnja Šiška Št 108. (8819)
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-ŽujOČa mineralna voda (271714)
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klomsi, poltnili, živčnih in /onskili botanik, malariji i. t, d.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah.
1—J
Nakiti in svečice za božična drevesa,
Trgovina galanterijskega in norim-berškega blaga in igrač
F. M. Schmitt-a
sedaj
v Lingarjevih ulicah št. 4
priporoča svojo novo. veliko  zalogo, posebno Igrač (:i2:iH—4)
za sv. Miklavža in za Božič
z zagotovilom najnižjih oen.
Knjige za poezije in albumi.
Lekarna ,Pri Mariji Pomagaj* M. Leustek
Ljubljana, Reseljcva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno ftlato iu sveie
Dorševo Med. ribje olje
ugodnega okusa, lahko prebavljivo; mala steklenica rso l*r., večja 1 Kiti.
Nadalje zaradi svojega izbornega nčinka znano
taiiiio-chiiiiii tinkturo za lase
katera okrepčnje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim navodom 50 Ur. Zalog« vaoh preakuienlh domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognac imilagn, rum i. t. d. (3280—4)
Razpošilja po potiti vsak dan £krut.
Izvod iz voznega reda
TrelJetTrz^egreb od 1. oktobra 1898.
Nastopno omenjani prlliajalal In odhajalnl Aasl oana&onl ao a •rednJeevropiik«ni čttun. (1705-278) Odhod Ia LJubljane (jnž. kol). Proga Čez Trbli.
Ob 19. uri 5 min. po noči oiobnl vlak t Trbli, Beljak, Oelovoa, Fransamfaite, I^Jubno; 6ei Solithal t Aninim, Itobl, Gmundan, Solaogndj 6ea Klcin-RoIHliiR v flteyr, Iiinc, na Dunaj tii Ajnatnttan. — Ob 7. »rj 10 min. EjutraJ osobni Tlak v Trhli, Pontahel, Boljak, Ocloreo, Franaena. feita, Jjjulmo, Dunaj ; čaa Belathal t Bolnograd, Oei Amatotton na Dunaj. — Ob 11. nri r>0 min. dopoluduo oiobnl vlak t Trbli, Pontabel, Hnljuk, O«, lovne, Ljubno, Belathal, Dunaj. — Ob 4. ari popoludne oiobnl vlak r Trbli, BolJAk, OoloTOO, Iijulmi) ; 6oa Soli'.hal T Bolnograd, Iiond-Gaitain, Zoll na Jnrrru, Inomoit, BreRoua, Curili, Oenaro, Parla; rnr. Klcin-RelAing » 8t«yr, Dina, Huilnjnvii'0, rinrnj, Marijina var«, Hab, Franoove vara, Karlov« vara, Prago, Dipako, Dunaj vla Amitetten.
Proga v Novo meato ln v Kočevjo.
Ob 6. url 16 min. ajutraj maianl vlak. — Ob 19. url 65 min. popoludne malanl vlak. — Ob 6. uri 80 min. svočar moiani vlak.
Prihod v LJubljano (jnž. kol.). Proga Iz Trblia.
Ob 6. uri 69 min. zjutraj oiobnl vlak a Dunaja vla Amitottan, Ialpikega, Prage, Kranoovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Budejevlo, Bolnogrnda, IJnoa, Btejrra, Omundena, 1 ur lil a, Auaaooat DJubna, Oelovoa, Beljaka, Kranroniroate. — Ob II. uri -Jr> nun dopoludne oiobni vlak a Dunaja via Ainitotteu, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, rUnjn, Budejovio, Holnogrndu, liJuoa, Stuj-ra, Parlaa, Oenovn, Ouriha, Bro-geuca, Iuomo«ta, /ella ua joaeru, Leud-Gaitoina, LJubna, Oelovoa, Lima, Pontabla — Ob 4. uri 66 min. popoludne oiobnl vlak a Duuaja, I^Jubna, 8«latliala, Boljnka, Gelovon, KrwnKenifeate, Pontabla. — Ob t. uri 4 min. avoooi oiobni vtak a Duuaja via Amitottou, Is l.julmu, Beljaka, Oelovoa. Pontebla.
Proga lz Novega meata ln lz Kočevja.
Ob 8. url iu tnln. ajutraj hum.mi vlak. — Ob 9. uri 83 min. po poludue metani vlak, — Ob 8. uri 86 min. sveuer meianl vlak.
Mliotl la IJnbljnae (drž. kol.) r KMinnlk.
Ob 7. uri 98 min. ajutraj, ob 9. url 6 min. popoludne, ob (i nt 60 min. sve6er, ob 10. uri 96 min. aveoor. (Poslednji vlak 1« v oktobru ob nedeljnh iu prasnikih.)
Prihod v E.|abI|nno (drž. kol.) Ia Kamnika.
Ob 6. uri min. ■jutraj, ob 11. url 16 min. dopoludn«, ob 6. url 90 min. svečor, o > 0. uri 66 min. svečor. (Poslednji vlak le v oktobru ob nedeljah In prasnikih )
Solicitator !
izurjen v odvetniških in notarskih opravilih, išče službe, katero m on- nastopiti dne 15. decembra t. I. Dopisi pod A. Z. upravn fttvu .Slov. Naroda".
ZK: repalr; i n. priden
učenec  83 3 1)
b« vzpr^jme tnkrj v prodajalnico z železnim in špecerijskim  I.Izgoni Jon. N|»aii-ii v l^omžalali.
■f^      ■ ■ T     «111 (^321-1)
Dojiteljica
želi takoj nastopiti službo v večjem mestu
VeČ pove upravništvu „Siovensbega Naroda".
Mfajcenejći nakup!
Največjo izber vseh vrst
T *'
I p&lttofijo 1^2.
(3809-9)
PR. CTJDEN
V^eg>;a zdravilstva
DR BELA STUHEC
operateur c. kr. vseućilišene klinike za porodništvo in ženske bolezni v Gradci, praktični in zobni zdravnik
ord.In.ULjo v3320—l)
Florijanski trg1 št. 1, I. nadstropje.
urar
Mestni trg   Lijubljana   Mestni trg, (Xj
Letošnja ! l.il>i kii|i^ijn jir i morala me jo , ker
je ontnlo veliko blu^a, prodajati  po najnižji coni f*]
in deloma pod ceno, da ni/prodam nekaj svoje velike A^j aaloge.                                         (8808 2)
Ker ne   «1 • j hli>.a £as za fJ^S
božična in novoletna darila m
pripornrain v.sakoinur svojo bogato amlof(Q zlatih, srebrnih ln atenaldh ur, /Tl
verltlo ln vaakovratno  ziatlno ln arebrnlno kot najprimernejša darila vJi
ter vabim vaake;;a, da ki pri nakopa ogleda mojo zalogo. rM,
Zagotavljam naJBolidnejfto poslrezbo po mogofie nizkih conah ter se pri- €j\
poročam                                 & velespofet ovan jem |\^|
_ FranČuden. J
V Ljubljani« Sv. Petra costa s&t. 8
pri Ign. Žargi-ju 32,9
reelna razprodaja*
Prav ugodna prilika za n»l» up<>«an|«» rumr^ti blairu:
klobukov, modercev, srajc, kravat, ovratnikov itd. in blaga za krojače in šivilje.
'■JiJT   Naj u I .I., no zamudi to ugodne priliko za nakupovanje dobrega, trpežnega blaga.
Pri Ign. Žargi-ju
m H. j ubijani, Sv. Petra cesta «t. 8.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarni-"«
29