Leto VI., Stev. 286 Ljubljana, četrtek 10. decembra 1925 Poitnlna paviallrana. Cena 2 Din so hh«)« ob 4. ilatfl. «=a Stane mesečno Din as —; sa lno-semstvo Din 40*— neobreano. Oglasi po tarifu. Urednifitvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva eesu itev. 16/L — Teleion štev. 7S. Nočna redakcija« od 19. ure naprej v Knailovi ul.Jt.5A — Telefon št 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlttvo: Ljubljana, Prešernova ulica tU 54. — Telefon št. 36. Inserstnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica št 4. — Teleion št 49S Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta. RaCnn pri poštnem tek. zavodu t Ljubljana it 11.S4S - Praha čislo 78.18« Wicn,Nr. 105.141. Ljubljana, 9. decembra. Komaj je bila začasno rešena francoska vladna kriza s sestavo osmega Briandovega kabineta, že je podalo v Nemčiji ostavko dr. Luthrovo ministrstvo. Francosko javno mnenje v veliki večini odobrava locarnski pakt, to drugo mirovno pogodbo z Nemčijo. Francoska kriza nj izbruhnila vsled Locarna. njeni razlogi so prvenstveno finančne narave, njeni spremljevalci pa notranjepolitični strankarski bojL Drugačen je položaj v Nemčiii. Dr. Luther ie mora! podati ostavko. Ker glavna vladna stranka, nemški nacijonalci. niso hoteli prevzeti odgovornosti za locarnski pakt. V znak neodo-bravania zunanje politike dr. Strese-manna. ki jim ie pred meseci omogočil vstop v državno vlado, ki je iz ljubezni do njih razbil koalicijo srednjih strank, so izstopili iz vlade. Mesece in mesece so vztraiali na ministrskih sedežih ln uživali sladke dobrote desničarskega re žima na polju notranje, posebno pa carinske politike, soglašali so s Strese-mannovo inicijativo in vsemi koraki, ki so dovedli do Locarna. Ko Pa je cela igra našla svoi naravni zaključek, so dezertirali in si začeli umivati roke nad detetom, kateremu so vsaj kumovali. če že morejo tajiti nezakonsko očetovstvo. Podoba ie. da so nacijonalci vedno upali, da do Jocarnskega pakta končno le ne pride, da bo mogoče polom nem ških pomirljivih prizadevali naložiti na hrbet francoskemu šovinizmu in poživiti nevoljo pacifističnega sveta nad francosko republiko. Pričakovali so. da bo manever nemškega zunanjega ministra pripeljal do razdora med Anglijo in Francijo. Ko je Locarno prinesel začasno pomirjenje Evrope in utrditev prijateliskih odnošajev med obema za-oadnima velesilama, so začeli nacijonalci biti plat zvona. Z izstopom iz kabineta so hoteli dati povdarka svoiim bob najočim geslom o sramotni kapitulaciji Nemčije v Locarnu. o drugem Versail-lesu. v prostovoljni odpovedi Alzaci-ii in Loreni. o zasuž.ijenju Nemčije notom Zveze narodov itd. Hoteli so z ostro demagoško agitacijo rešiti svoje orogramatsko devištvo med šovinističnim malomeščanstvom Nemčije. Dr. Luther .ie bil primoran, s težkim srcem iskati drugie večino za locarnski sporazum. Našel jo je pri patrijotič-ni levici, ki ie bila dotlej v opoziciji proti reakciionarni notranji, socijalni in carinski po!i'iki njegove vlade. Demokrati in socijalni demokrati so oddali svoje glasove za locarnski pakt na izrecno in slovesno zagotovilo državnega kancler-ia, zunanjega ministra, nemške ljudske stranke in katoliškega centruma, da se za bližnjo bodočnost zapre vrata vero-iomni nemško - nacijonalni stranki k državnemu krmilu. Po končnem podpisu locarnskih sklepov v Londonu je podal dr. Luthrov kabinet ostavko, da se omogoči sestava vlade, ki bo imela v parlamentu veČino in ki bo zvesto izvajala politiko, kakršno zahteva locarnski duh. Jasno ie bilo. da ie taka večina možna le iz onih strar.k. ki so v parlamentu glasovale za Locarno. Te logike se drži sam državni predsednik marša! Hindenburg, ki mu gre v tem oziru vsa hvala. Hindenburg ie sploh globoko razočaral one. ki so ga Postavili na čelo države. Hindenburg odobrava Locarno, Hindenburg zahteva sestavo velike koalicijske vlade s pritegnitvi^ sociialne demokracije in 7. izključitvijo nemških na ciionalcev. Hindenburg kratkomalo ne mara biti strankarski državni predsednik nemške reakcijonarne desnice, marveč obiektiven. pošten. samosto>en vrhovni organ povojne Nemčije. Hindenburg se hoče držati nalog, ki mu jih predpisuje ustava . . . Niegov pravilni nastop je izzval strupene izbruhe sovraštva pri Ludendorf-fovih fašistih, pobitost in komaj prikrivano mržnto pa tudi v nacionalističnem taboru. Sami dr. Stresemannovi stranki niso Hindenburgove želie nič kaj posodi. Ljudski stranki, kot zastonnici tež ke industriie. ne diši sodelovanje v vladi s soc:in!no demokracijo, predstavnico delavnih slojev. Navzlic nasprotnemu zatrjevanju si še vedno žele nazaj v sladki zakonski objem z nemškimi nacijonalci. Njena deviza ie: delati zunanjo politiko s pomočio levice, notranjo Da v duhu in s podforo desnice. Najljubša bi torej bi!a ljudski strank! obnova desničarske koalicije Začasno bi pristali tudi na figovo pero vlade zmernih meščanskih strank. Velika koalicija pa bi morala izvajati mnogotere socialistične politične, gospodarske in socijalne zahteve, na katere težka Industrija nerada pristane. Ljudska stranka želi torej iz vsega srca. da bi bili sociiaJnodemokratični pogoji za vstop v vlfdo čim težji, kar bi zvrnilo krivdo za razbitje poskusa velike koalicije na hrbet socijalne demokracije. Danes se vrši zbonovania nemške soci'alno-demokratične stranke, ki ima odločati o njenem stališču napram nemški vladni krizi. Stranka reformistične-ga n»mškeea delavstva ima težko izbe- Ostra kritika v finančnem odboru Klic po reorganizaciji državne uprave in državnega gospodarstva. — Delovni program Narodne skupščine. Beograd, 9. decembra, p. Današnji dan je bil v političnem življenju precej živahen. Jutri se ob 10. sestane Narodna skupščina. Pred začetkom dnevnega reda bo prometni minister odgovoril na vprašanja poslanca Zebota glede odkupa zemljišč za železniško pestaio Tezno pri Maribo-u. Smatra se, da se bo žu Jutri sporočilo narodni skupščini poročilo anketnega odbora o obtožbi proti dr. Lukinlču. Narodna skupščina bo najbrže delala sa-, mo malo časa. Verjetno jo bodo 16. aH 17. t. m. poslali na božične počltnici." katere naj bi trajale preko pravoslavnega novega leta. Ministrski predsednik Pašič se počuti dobro, vendar pa nI šel Iz svojega stanovanja radi hudega mraza. Tekom današnjega dne je e. Pašič sprejel večje število radikal iih prvakov. Seje ministrskega sveta ni bilo. Na dvoru je bi! samo dr. Ninčič. V Narodni skupščini je bila skupna seja obeh sekcij finančnega odbora. Namen sestanka le bi! da se razporedi delo v finančnem odboru glede proračuna. Pri vseh članih finančnega odbora Je tendenca, da se proračun zmanjša. Da!le je finančni odbor razpravljal o porabi presežkov dohodkov državne tiskarne Dr. Popovlč je zahteval, da se razprava od godi, ker nista prisotna niti finančni niti prosvetni minister. Poslanec dr. Žeriav je kritiziral delo državne tiskarne, ki dela dražje nego druge tiskarne ln uvaja neki novo monopol za šolske knilge. Izpričevala in šolske zvezke, ki se dobavljajo pod pritiskom prosvetne uprave, to pa tako drago da to pomeni davek na prosveto. Predsednik finačnega odbora Radonjič Je priznal, da je to res in da je potrebno, da se ias'iši prosvetni minister; zato se Je zadeva odložila za jutrišnjo sejo. Poslanec Demetrovič (SDS) Je ugotovil, da tudi člani večine smatralo predloženi proračun za slab, kar r. omeni nezaupanje vladi, ker ves finančni odbor zavzema odklonilno stališče. Ore za to, kako naj se do-seže zmanjšanje proračuna. Prvo zmanjšanje Je potrebno pri osebnih izdatkih, ki znašajo*okoli 5 milijard. Redukcija uradnlštva bo uspešna samo tedaj, aico se Izvede istočasno reorganizacija celokupne državne administracije in sicer v smeri dekoncen-traciie uprave. Sicer Je nevarnost, da se bo reduciralo število uradništva v nižjih instancah ostalo pa bo število v centralni upravi, kakor dosedaj. Potreb;vo Je sprejeti zakorc o centralni upravi z redukcijo ministrstev, potem pa sestaviti komisije najboljših administrativnih strokovnjakov v državi, ki naj bi Jih Izdelali podroben na-črt o dekoncet\f.'nciJi državne uprave. Debate se Je udeležilo še več poslancev, ki so vsi govorili o potrebi itedenja. Finančni odbor Je naposled sklenil. I.) da se vsem ministrstvom pošlje zahteva, naj pošljejo finančnem« odboru točen seznam vsega uradniškega aparata, 2.) da se v vladi izrazi želja po reorganizaciji držav ne administracije. 3.) da se Investicije Črtajo Iz rednega državnega proračuna In zanje poiščejo drugi viri, 4.) da se reorganizirajo In pravilno izkoriščajo gospodarska podjetja države. Pribičevič pozvan na »viteški dvoboj" Afera radi nedeljskega govora Svetozarja Pribičeviča. — Odgovor Pribičeviča na izzivanje. G. Pribičevič smatra, da se resen človek v današnji dobi ne more ln ne sme osmešiti t rrzračunavanjem političnih kontroverz po- Beograd, 9. decembra, p. Da karakterizi-ra breznačelnc^t gotovih političnih akcij, je Svetozar Pribičevič v svojem nedeljskem govoru na kongresu SDS naslika! tudi. kaj so pokretniki tkzv. kongresa intelektualcev v Zagrebu govorili in kaj so potem d e-I a I i. Kakor znano so aranžerji tega kongresa obrnili glavno ost proti demokratom, katerim so šteli takrat njihovo koalicijo z radikali kot največji greh. G. Pribičevič je nadaljeval: Označili so kot glavno zadačo kongresa, da se koalicija demokratov z radikali razbije. Dobro, koalicija se je razbila toda eden od glavnih sklicateljev kongresa ie takoj nato sprejel mesto poslanika iz rok homogenega radikalskega režima, (smeh, klici Smodlaka!) Govornik je naštel še več drugih slučajev ter nadaljeval: Eden od sklicateljev kongresa intelektualcev je danes na čelu neke jugoslovenske nacijo-nalne organizacije, kar pa ga prav nič ne ovira, da kot šei te strogo nacijonalistične organizacije gre k vrhovnemu protektorju Srnaovcev s katerimi je njegova organizacija kakor ogenj in voda in povsem nasprotnih pogledov in interesov. (Klici: Le-ontič). Tako, prijatelji, končuje vsaka akcija. ki ni postavljena na načelni teme!', temveč jo diktirajo le osebni motivi in interesi. (Odobrovanje). Z očitkom na adreso šefa neke jugoslovenske nacijonalistične organizacije« je g. Pribičevič aludiral na notorično dejstvo, da ie predsednik direktoriia »Orjune« dr. Le-ontič nedavno posetil g. Pašiča, ki ie častni predsednik srbske plerrenske šovinistične organizacije »Srnao«. O tem obisku ni bilo izdano nobeno poročilo v javnosti In je znano, da dr. Leontič ni bi! pri g. Pašiču niti po sklicu niti z vednost o direktoriia, niti morda, da zastopa interese ali pritožbe Orjune pri g. Pašiču kot predsedniku vlade. To sicer ostro a politično povsem korekt no in dopustno kritiko ie porabil dr. Leontič, da izzove eno tkzv. viteških afer, ki so zrane zlasti iz Budimpešte. Danes dopoldne ie narrrel prejel g. Pribičevič preko dveh zastopnikov, katerih eden je dr. Angjelinovič, poziv dr. Leontl-ča na viteško zadoščenje t- J. na dvoboj. G. Pribičevič je takoj odgovoril, da je seveda za svoie besede vedno osebno odgovoren, vendar si kot politik od nikogar ne da kratiti pravice, da kritizira postopanje drugih polit. oseb. Danes ko se celo konflikti med državami rešujejo na kulturen način potom arbitraž, s* rru zdi, da so izzivanja na dvoboj po nekakem viteškem kodeksu anahron'zem, ki ga mora odkloniti. ro: -da z vstopom v vlado omogoči izvajanje locarnskega pakta, ki odgovarja njenemu zunanjepolitičnemu nnzira-nju, da omogoči povrnitev Nemčije v demokratičen režim, čeprav s tem sprej me rizik začasnega porasta komunistične demagoške agitacije; ali pa da odkloni sodelovanje v veliki koaliciji in vrže Nemčijo ponovno v naročje reakciji. Nemška demokratska stranka m vsi demokrati Evrope želijo iz vsega srca. da se zbor socijalne demokraciie odloči za prvo pot in stavi zmerne notranjepolitične in sociialne zahteve, ki bi onemogočile ljudski stranki sleherni izgovor za sestavo vlade velike koaliciic. tem revolverja ali sablje. Postopanje dr. Leontiča in zakulisje cele afeje, bo gotovo, vzbudiio j javnosti veliko pozornost In morda prispevalo, da se razčistijo gotovi dogodki, na katere je Z. Pribičevič očividno mislil, ko Je obsojal inkon sekvenco med politično besedo in političnim dejanjem, ki je v našem življenja tako pogosta. Položaj poslanika Smodlake Beograd, 9. decembra, r. Vprašanje odnošajev med našo vlado in Vatikanom je zašlo na mrtvo točko. Klerikalni krogi se z vso silo prizadevajo, da bi bil odstranjen naš poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka. Omenjaio se tudi že njegovi nasledniki in sicer dr. Otokar Rvbar, državni svetnik dr. Mizzi. atenski poslanik Panta" Gavrilovič in sofl'-ski poslanik Milan Rnkič. Govori se. da .ie na.iresne.iši kandidat poslanik Milan Rakič. Z druge strani pa se doznava, da zadeva še ni aktualna, ker vlada ni pripravljena žrtvovati klerikalnim željam dr. Smodlake. ki je član vladne stranke, izvzemši v slučaju, da bi s tem dobila od Vatikana večje koncesije. Mraz v Jugoslaviji Beograd, 9. decembra.p. Davi je znašala temperatura v Beogradu 16.7 stopinj pod ničlo, v Kragujevcu pa 24. Središče hladnega vala se nahaia nad našo državo, nad Madžarsko. Rumunijo in Češkoslovaško Sodi se. da bo ta mraz trajal $2 par dni. V Kraguievcu je nocoj znašnla temoeratura 20 do 24 stopinj pod ničlo. Donava in Sava sta zamrznili. Promet na obeh rekah je onemogočen. Slabi izgledi *a avstrijsko arkado Dunaj, 9. decembra, s. Danes so se ka« kor običajno vsako leto pričela novačenja za avstrijsko zvezno armado. Ob tej prili« ki se je pokazala beda dunajskega prehi. valstva v grozni luči. Zaradi velike brez. jMDseinosti se je pred poslopjem, kjer se vrši novačen;e, zbralo veliko število delo. ma še mladih brezposelnih ljudi. Od pri. glašciiih jih je bilo spoznanih za sposobne le 10 odstotkov, ostale pa so morali po so« glasnem mnenju vojaških zdravnikov zavr. niti kot ncsjrasohne in oslibcje zaradi ne. zadostne prehrane. Vojaška konferenca v Parizu Pariz, 9. decembra, e. Danes dopoldne se je vršila na Quai d' Orsay vojaška kon« ferenca, ki so se je udeležili ministrski predsednik Briand .vojni minister Painlevd, maršal Foch, maršal Pctain in generali Fo. chovega generalnega štaba. Ministrski pred« sednik Briand je o namenu te konference izjavil naslednje: »Proučevali smo vojaške probleme, ni katere je osredotočeni vsi pozornost naše dežele: Maroko, Sirija, re» organizaciji porenjske armade itd. Sesti, vili smn m«l voiaški svet. di podpiše mir.s Razkrinkane vsenemške intrige proti Jugoslaviji Kako in zakaj so nastale vesti o nameravani četaški ofenzivi proti Koroški. Dunaj, 9. dec. m. Vesti, da se v Jugoslaviji pripravljajo sovražne akcije proti Avstriji, da Orjuna namerava četniško ofenzivo proti Koroški ln da se iz Jugoslavije vodi v slovenskem delu Koroške z velikimi sredstvi iredeutistična propaganda, so v Avstriji zelo vznemirile. O stvari je bilo govora celo v dunajskem parlamentu in avstrijska vlada se je tudi obrnila na jugoslovensko zunanje ministrstvo, da dobi pomirjevalna zagotovila. Ker so vse te senzacije očitno izmišljene, je bilo interesant-no ugotoviti, odkod Izvirajo In v kaki. nem Interesu so bile lansirane v javnost. Na podlagi avtentičnih Informacij vam lahko poročam sledeče: Pred mesecem se je vršil t Celovcu velik protislovenski shod, katerega namen je bil, znova nahujskati avstrijsko nemško javnost proti slovenskemu živ. Iju na Koroškem. Kolovodje vsenemških terorističnih organizacij so pri tej priliki sklepali o taktiki, s katero bl se v bodoče dala napredujoča slovenska samozavest na Koroškem dlskreditirati in tako dobiti razloge, da se še z energičnimi sredstvi zatirajo koroški Slovenci Obenem naj bi se doseglo kompromltl-ranje Jugoslavije. Dejstvo, da sta bila povodom proslave 51etnlce plebiscita v Celovcu aretirana dva slovenska Orju- naša, k! sta Iz radovednosti prišla gledat celovško slavnost, le dalo glavnim insplratorjem slovenske gonje povod, da so z dozdevno verjetnostjo mogtl konstruirati fantastični projekt predsto-ječe orjunaške ofenzive proti Koroški ter denuncirat! glasilo koroš' ih Slovencev »Koroški Slovenec* in vodilne koroške narodnjake velelzdajnlške kon-spiracije z jugoslovenskim! »sovražniku. Ko so Izumitelji tega famoznega projekta skušali spraviti IzmlšMeno senzacijo preko resn'h dt!na;skih časopisov v svet, so naravno naleteli na previdno umikanje. Preostalo jim zato nI nič drugega, nego da so se zatekli k dunajskemu bulvarnemu listu «D!e Stunde«, M ga nikdo ne 6matra resnim. Potom »Stunde* so koroški Vsenemcl pripravili javno rezonanco, da le avstrijska vlada tem lažje nasedla njihovim Informacijam. Bahajo se seda), da so z uspehom zadovoljni, ker se lin? nosre-čilo pred Evropo demmciratl koroške Slovence kot Izdajalski element, ki ga je torej treba preganjati In izzvati celo od jugoslovenskega pvnistra Ninčiča demanti, ki je bil očividno oddan, »redno je jugoslovensko zunanje ministrstvo spregledalo zvito zamišljeno Igro kore-šklh vsenemških teroristov. Češka narodna koalicija obnovljena Včeraj je dosedanji min. preds. Švehla sestavil parlamentarno vlado šestih čsL narodnih strank. — Parlament bo sklican dne 15. t. m. Praga, 9. dec. s. Po več nego tritedenski krizi se je končno posrečilo sestaviti vlado narodne koalicije, v kater! sodeluje poleg dosedanjih koalicijskih strank tudi obrtniška stranka. Konflikti, ki so dosedaj sprečavali obnovitev okalicije, so bili izravnani na ta način. da je sporni portfelj prosvete prevzel agrarec vseuč. profesor dr. Sr-dinko, železnice soc. demokrat V. Bechyne, pravosodje agrarec dr. Viš-hovsky, vojsko narodni socijalist Stri-brny, pošte in telegraf pa klerikalec msgr. Šramek. Dve ministrstvi sta prešli v likvidacijo: izenačenje zakonov Jn prehrana. Prvo je podrejeno ministr-stru soc. politike drju Winterju (soc. dem.), drugo je dobilo v bivšem ministru pravde drju Dolanskem (kier.) in-terimističnega vodjo in likvidatorja. Ministrstvo financ je bilo izročeno priznanemu strokovniaku bivšemu nar. d*m. poslancu drju Englišu. minister za Slovaško pa bo tudi v sedanjem kabinetu uradnik dr. Ka!!ay. V novem kabinetu Ima republikanska stranka čsl. venkova (asrarci) 4 port- felje, narodno socijallstlčna stranka 3, odnosno 2. ker se ministra Beneša šteje kot strokovnjaka, soc. demokratska stranka 2 in vodstvo ministrstva za izenačenje, čsl. ljudska stranka (klerikalci) 2 in vodstvo ministrstva za prehrano. narodni demokrati 1 Jn obrtniška stranka 1 portfelj. Prezident republike je danes Imenoval novo vlado v sledeči sestavi: Predsedstvo: A. Švehla (agr.), zunanje zadeve: dr. Beneš (nar. soc.). notra nje zadeve: dr. Nosek (kier.). prosveta: dr. Srdinko (agr.), pravosodje: dr. Vi-škovsky (agr.), trgovina: inž. Dvora-ček (na. dem.), promet: Bechyne (soc. dem.), javna dela: Mlčoch (obrL str.), poljedelstvo: dr Hodža (agr.), voiska: Stfibrny (nar. soc.), socijalna skrb in izenačenje zakonov: dr. VVinter (soc. dem.), pošta in brzojav: mons. ?ramek (kier.), narodno zdravje: Tučny (narod, soc.), vodstvo prehranbenega ministrstva je poverjeno dr. Dolanskemu (kle-rik.), za finančnega ministra je Imenovan prof. dr. Engliš, za ministra za Slo. vaško dr. Ka!lay Pričetek finančne samostojnosti Avstrije Generalni komisarijat Zveze narodov preneha definitivno poslovati s 1. julijem 1926. — Pozneje bo le še poslovna kontrola upnikov. dne naprej se bo vriila kontrola samo še v obliki poslovnega odbora upnikov Avstrije. V bodoče bodo prevzemali zastavljene dohodke pooblaščenci upnikov, od katerih bo po eden v Bruslju. Londonu in Stock-holmu. S tem bo zaključeno poslovanje generalnega komisarja. Od 1. julija naprej se bo izvajala kontrola le še aad tobačnimi in carinskimi dohodki V vprašanju kreditnih preostankov, so bile dosežene največje ugodnosti. Preostali krediti se bodo lahko brez ležkoč porabili za investicije. Proračun za 1. 1927. bo sestavljen že brez vsakega nadzorstva z normalno odgovornostjo avstrijske vlade iu parlamenta. Dunaj, 9. decembra, s. Pogajanja s finančnim odborom Zveze narodov glede odprave oziroma izpremembe kontrole v Av-' strljl so se danes končala. Sicer so bile glavne točke v načelu določene ln sprejete že meseca septembra ter le bilo že takrat sklenjeno, da preneha kontrola v bistvu s 1. januarjem 1936., vendar so bila potrebna dolgotrajna pogajanja glede posameznosti režima prehodne dobe, to Je do i. julija 1926. Na podlagi doseženega sporazuma se v bistvu odpravlja nadzorstveno delovanje generalnega komisarja Zvese narodov z novim letom, vendar pa poteče misija dr Zimmermanaa šele 1. Julija 1926. Od tega Poljski proračun Varšava. 9. decembra, s. Ministrski svet Je po odobritvi smernic ekspozeja finančnega ministra Zdjiecliowskega odobrii načrt proračunskega provizorija za prvo četrtletje L 192*5. kakor tudi zakonski nadrt o sredstvih za ohranitev proračunskega ravnotežja. Na današnji seji sejma Je podal finančni minister Zdjiecbowski svoj finančni in gospodarski ekspoze, prt čegar izdelavi so to pot sodedovaK vsi č'ani vlade. Ekspose vsebuje neprikrito resnico e sedanjem finančnem ia gospodarskem položaju države in navaja sredstva za dosego proračunskega ravnovesja ln za sanacijo valute. Državni Izdatki v I. 1926. bodo reducirani za 500 milijonov zlatnikov. Predvideno Je tudi znižanje uradniških plač. Nevaren stric perzijskega šaha Pariz, 9. decembra, s. Bivii perzijski iah Ahmed Riza je zaprosil francosk« policijo za varstvo, ker je te dni prejel od svojega strica v Maroku pismo, v katerem se mu grozi s umorom, iko ne pliči 50.000 dolar, jev. Bivši šah označuje svojega strica kot nasilnega človeka in v strahu, da bi ns iz« vršil nanj atentata, je zaprosil sa varstvo policije. -3SS- Velikanski požari Roudaix, 9. dccembra. d. Včeraj ponoči je nistal v tukijšnji bombažni predilnici velik požir, ki je povzročil md 1200 mili« jonov frankov škode. London, 9. decembri, d. V ladjedelnici v Hullu j« izbruhnil včenj ponoči požir, ki je popolnomi uničil vse naprive. V pri. stanišča zasidrani parniki so morali nigio odpluti, di jih niso zijeli platneni. Tudi več vlakov se je moralo odpeljati. Po doseda« njih poročilih ai človeških žrtev, pič pi je požar nipnvil ogromno materijalno škodo. Trsi, 9. decembri, e. Iz Bcngisiji poro« čajo. da je požir uničil parnik »Fiusto Co« sulichs, ki je bil list tržiške brodarske družbe A. G. Virgilio Cosulich. Posadka se je rešili. Parnik »Fiusto Cosulich* je ©d-pl ul pretekli pondeljek z Reke v Bengisi ter je bil mtovorjen z bencinom, ntmenjc« nun italijanski srmidi v Cirenijki. Ii smučarje Kompleten dre«: čepica, bluza, hlače is ovojke, blago iz impregnirjnegi švicarske^ ga lodna, prvovrstno po špocijalistu izdela« ne dobite za ceno Din 940 do 1000 pri tvrd--" Z;kwab. Liubljana. Zunanja politika Jugoslavije Referat posl. dr. Grisogona na kongresa SDS v Beograda. Posl. dr. Prvislav Grisogono je na kongresu SDS podal referat o zunanji politiki. Izvajal je: Samostojna demokratska stranka nima posebne zunanje politike, ker naš narod ima in mora imeti samo eno zunanjo politiko. Glavne karakteristike naše politike so naša miroljubnost. ohranitev stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami in naša nacijonalnost, po kateri ni v naših aspi-racijah ne gremo dalje od ozemlja, na katerem živi naš narod. Pri nas ui imperijalizma. Pri izvajanju zunanje politike se morajo uspehi in neuspehi podvreči kritiki, tembolj ker niti Narodna skupščina, niti vlada nimajo popolnega vpogleda niti kontrole vodstva zunanjih poslov. Vodita jih samo minister za zunanje stvari in predsednik vlade. Karakteristika našega zadržanja je, da smo bili pri posameznih velikih dogodkih zunanje politike pasivni. Takoj začetkom nismo sprejeli ponudbe antante o naših mejah z Italijo, pozneje pa smo morali sprejeti še siabšo solucijo, prepuščeni direktnim pogajanjem z Italijo, dočim smo prej imeli posla z demokracijami Francije in Anglije. Kriv, da zato je bila v sestavi naše mirovne delegacije, ki je motrila stvari s plemenskega in teritorijalnega stališča ter so bili v delegaciji zastopniki posebej srbskih, posebej hrvatskih in posebej slovenskih interesov, mesto da bi vsi delegati zastopali celokupne splošne interese naroda in države. Doživeli smo-celo, da so posamezni člani pred očmi Evrope drug drugemu očitali zanemarjanje drugih plemenskih interesov. Mi z vsemi svojimi koncesijami nismo uspeli ustvariti zase ugodno mejo. Na severni meji smo pasivno sistirali zrušenju madžarskega liberalnega in demokratskega režima, ki je bil pripravljen prilagoditi se novi situaciji, dasi bi ga morali vsaj moralno podpirati. Pasivno smo motrili tudi zrušenje Stamboliiskega v Bolgarski, torej režima, ki nam je bil ori.iatelj-ski. Ravno tako smo bili pasivni tudi napram Grčiji. Mi bi bili morali urcd;ti stvari z Grčijo, kjer je ostalo preko 300 tisoč naših ljudi. Ne more biti dobrih odnošajev. dokler se ne zaiamči mirno kulturno in gospodarsko življenje ta-rnošniih naših bratov. Mala antanta je svetla točka v naši zunanii politiki. Po-polniti jo je še treba s celim sistemom zvez in dogovorov, ker nam ona ne garantira varnosti na vseli straneh. Sedem sosedov imamo, od katerih nam polovica ni popolnoma zanesljivih. Tekom sedmih let bi biia morala naša zunanja politika pretvoriti več kakor samo enega (t. J. Rnmunijo) v zaveznika. Z Bol- garsko so odnošaji nerazčiščeni racH bolgarskih vpadov. Nikdar se nismo energično lotili ureditve teh odnošajev. Na Madžarskem niti še ni kraljevine, niti republike. Tudi tu vodimo politiko pasivnosti. Z Italijo so ravno tako odnošaji nerešeni. Z nikomur nočemo volne. Vendar za to ne zadostuje pozicija skrivljenega hrbta, temveč je baš v to svrho potreb, no energičnejše stališče. Nobene dolžnosti nimamo, da svoje brate, ki so ostali v Italiji, iztrgamo iz svojega srca. Oni so doprinesli največjo žrln- za utemeljitev naše države. Tega nam Italija ne sme zameriti, ki se je prva zgradila ravno na načelu narodnosti. Velesile (in z njimi Italija) so odklonile obvezo posebne zaščite manjšin z argumentom, da imajo v svojih ustavah srarancijo za enakopravnost vseh državljanov. Zato je treba Italijo opozoriti v slučajih, ki se pripete, na tc določbe njene ustave. G. Ninčič vedno kaže svojo pokornost z refrenom: nečemo vojne. Kakor da med vojno in prošnjo s sklenjenimi ro'%ami za odpuščanje ni druge solucije. Prvi pogoj za uspešno vodstvo zunanje politike je biti dobro obveščen. Mi pa nismo bili obveščeni niti o smrti Stambolijskega, niti o prihodu Mussolinija. Takrat nam ie rimski noslanik sno-ročil. da je mandat za sestavo kabineta poverjen Salandri, baš ko je prevzemal moč v državi g. Mussolini...» Govornik kritizira popolno pomanjkanje nro-pagandistične službe v inozemstvu. Pomanjkanje te propagande in pa propaganda proti nam ie imropastila tudi posojilo. namreč Blairovo posojilo. Zunaj še nimamo dovolj konzulatov, V Južni Ameriki se naši državljani za informacije itd. morajo obračati na črnororski konzulat, ki tam še obstoji! Govornik opozarja na močno finančno silo naših izseljencev v Južni Ameriki. V Oenovi je še vedno deska in zastava črnogorskega konzulata. Črnogorski konzulat je tudi v Benetkah. Vendar se nobeden naših delegatov pri oogaianiih z Italijo ni spomnil, da bi zahteval remedure. Nekdaj je mala kraljevina Srbija vezala svojo zunanjo politiko na veliko Rusijo, ki je na svojo zastavo za-!~*'a tudi življenje južnih Slovanov. Danes pa ie velika razlika in naša zunanja politika ie boli komnlicirana, zaveznika v Rusiji ni. proti nam oa ie mnogo ape-tita. Zato je treba zgraditi sistem zvez ter nasloniti se na velike demokracije Francije ln Anglije. Vodstvo naše ztma-nie politike, kakršno ie bilo dosedai. nI bilo dobro. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Predsednik Coolidge o aktualnih vprašanjih ameriške politike Razorožltveno vprašanje. — Locarno. — Mednarodno razsodišče. — Problem dolgov Ameriška vojska. Washington, 8. decembra. Letošnja poslanica predsednika Coolld-gea, ki ie bila danes prebrana pred obema zbornicama, vsebuje predvsem ugotovitev potrebe državnega varčevanja, ker znašajo državni doigovi 20 milijard dolarjev, od katerih odpade 642 mlllonov za vojsko In mornarico. Predsednik ugotavlja nadalje ugoden gospodarski položaj, ki ne opravičuje nobene radikalne spremembe v notranji politiki. Treba pa je olajšati davčno hre me. ker pride poleg precejšnjih državnih in krajevnih davkov povprečno 30 dolariev federativnega davka na vsakega ameriškega državljana. O vnanji politiki Zedinjenih držav vsebuje poslanica nastopna Izvajanja: Vnanja politika Zedlnenlh držav temeM na podlagi miru, dobre volje ln dobrih dejani. Smernice te politike so vodile k postopni odstavki spornih vprašani In k boljše mu prijateljskemu razmerju med Ameriko in ostalim svetom. Amerika le pripomogla k razjasnitvi reparacljskega problema in je s tem pripravila pot v Locarno. Ratifikacija londonskih pogodb je bil nadal.mi korak k pravemu miru. Naravne Izpolnitve locarn-skih pogodb so nadalin! mednarodni dogovori v smislu washlngtonske konference, ki je morala zaradi odpora posameznih evropskih držav odstaviti z dnevnega reda vprašanje o omejitvi oboroževanja na kop nem. Ta zadeva je tako specifično evropski problem, da moralo Zedlnjene države pozdraviti s posebno hvaležnostjo vsako akcijo, ki stremi po zmanjšanju evropskih armad. Ko bo Izvedena omejitev na kopnem. se bo laže razpravljalo o vprašanju razorožitve na morju. Vlada In kongres sta ponovno izjavila svojo pripravljenost, da se skliče tozadevna konferenca, k! bi mogla Imet! dobre rezultate, ako kongres dcvoll udeležbo Amerike na konferenci, ki bi bila sklicana v teh okoliščinah. Nasprotno pa moralo Zedlnjene države odkloniti svojo udeležbo na konferenci, ki bi bila že vnaprej obso'ena na neuspeh. Glede carinske konference v Pekingu Je Amerika pripravljena ugotoviti kitajskim gospodarskim In narodnim aspiracllam. kolikor le to možno v skladu z interesi ostalih prizadetih držav. Poslanica poudarja, nadalje važnost pristopa Zedlnlenlh držav k haaškemu razsodišču, s čemeT pa Amerik« r.I prevzela nikakih obveznosti glede Zveze narodov. Predsednik Coolidge naglaSa, v'a ie Amerika pristopila k razsodišču pod pogojem, da ni vezana na noben sklep med narodnega razsodišča. M se le stori! Srez niene pritrditve. Amerika tndi ni prevzeto t-obene obveznosti, da bi morala kakrSne-: o?l ?lijča'e predložiti mednarodnem« razsodišču Ameriško sodelovanj« bo y .vsakem oziru I« prostovoljno. Važno je za Ameriko vprašanje fundacije evropskih vojnih dolgov. Francija dolguje Zedinjenim državam 3.34 milijard. Grčija 0.15 milijard in Jugoslavija 0.51 milijard do-latjev. Predsednik upa. da bodo te svote v bližnji bodočnosti ftmdlrane. nakar bo znašala Ameriki dolžna vsota približno 20 milijard dolarjev t. j. približno vsoto ameriških državnih dolgov. Končno se bavl poslanica z vprašan!em narodne obrambe. Predsednik ugotavlja, da znaša oborožena moč Zedinjenih držav skupno z armado 585.000 mož ter priporoča kongresu, naj sprejme zakon, ki bo omogočal vladi mobillzacl'e v slučaju nevarnos'1 Glede vojne mornarice Izjavlja, da so vse velike ladie, ki jih je wash!ngtonska pogodba dovolila Ameriki v službi in da bodo zastarele ladie kmalu nadomeščen« z novimi. V gradbl so nadalje matične ladje za letala, podnornikl In bojne krlžarke. Predsednik se zavzema končno za močno zra-kcplovstvo In za podporo trgovinske mornarice. ki Je velikega pomena za narodno obrambo In za ameriško trgovino. Ostanki dtžavne trgovinske mornarice naj bi s« pro dali zasebnim družbam. Mariborski občinski svet Maribor, 9. decembra. Nocojšnja sela občinskega sveta J« bila zelo živahna Zasedene so bile popolnoma tudi galerije. Na vrsti so bila predvsem županova poročila. V upravni odbor Mestne hranilnice je bi! mesto umrlega ravnatelja Voglarja Izvoljen trgovec Ferdinand Plnter. M*mci so predlagali Intervencl o pri Mestf hranilnici, da zniža obrestno mero za posojila mestni občini. Soc. obč. svetnik g. Ošlak je zahteval pojasnila, čemu župan si-stira ukrepe magistratnih uradnikov na intervencijo klerikalnih poslancev. Veterinar je namreč nekemu špeharju konflscira! oku ženo meso ln prepovedal prodajo. Na inter vencijo gg. 2ebota In Veseniaka pa ie bale moral veterinar svoj ukrep preklicati In me sar Je nadaljeval s prodajo mesa na trgu. Tržno nadzorstvo ie temu špeharju prepovedalo nadaljno prodajo mesa; špehar pa je šel v odvetniško pisarno g. župana, ki mu je izposioval zopetno dovoljenje proda janja na trgu. 2upan je odgovoril, da je dovolil prodajo mesa !e od onih svinj, ki jih je špehar že pred sprejemom prepovedi za klal. Ostalo pa županu ni ničesar znanega in bo poročal na prihodnji seji. Invalidu Ko-pinl ie dovoljena gradba barake na Kralja Petra trgu. Gled« elektrifikacije železničar ske kolonije bo iupan stopil v stike s železniško upravo. Socijalisti so tudi kritizi-tali postopanje glede mestnega kina. kjer Je g. Roglič nastavljen kot mestni uslužbenec. Istočasno pa prosto razpolaga s prostori kina, nosi vse stroške ln plačuj« občini 500C Din. Obč. svetnik Bahun jc trdil, da sta bila javnost in oblastvo o pravem razmerju glede mestnega kina mistificirana, kar p« Je župan zavračal. »Marilanlšče«, zavod za brezposelne služkinje, Je dobil od občine 3500 Din podpore. Stanovanjska akcija. Poziv lavnostL Glede toliKo razjravljane stanovanjske akcU« M danes občtuski sv*t prišel pravza- prav samo do tega sklepa, da bodo izdali poziv javnosti, ki naj tudi prispeva k stavbenim stroškom pri občini. S tako nabranim kapitalom se mislijo zidati hiše, ki bi postale last onin, ki so h gradnji prispevali in bi v obliki najemnine odplačevali občini posoda. Poziv pa bo še odsek proučeval in sestavi!. Boj za pokopališče. Mariborski kapitelj bi rad zamenjal svoj« pokopališče, takozvano staro mariborsko mestno pokopališče, z občinskim pokopališčem na Pobrežju, ki pa le mnogo večje. Zadevo forsira klerikalni občinski klub. O tej zadevi Je poročal danes dr. Jerovšek (SLS), ki je obenem predsednik finančnega odbora. Slikal Je mestno pokopališče na Pobrežiu kot nedonosno in na dolgo in široko razklada!, kake stroške bo še imela občina s tem pokopališčem. Sama ograja da bo baie stala 400.000 Din, kar pa je seveda neskončno pretirano. Prostor, ki ga nudi cerkev, pa bi baje občina nujno rabila za regulacijo Strossmaverjeve ulice In za postavitev poliklinike za šole. Občina bi dala cetkvl 44.000 ma. dobila pa bi 33.000 m«. Občinsko pokopališče je cenil na 854.000 dinarjev, cerkveno pa na 700.000 Din. Cerk veno pokopališče da že deset let ničesar ne denaša. med tem ko donaša občinsko 24.000 dinarjev letno. Razen tega še cerkev zahteva. da mora ostati staro pokopališče 10 let nedotaknjeno, v nadaljnlh 40 letih pa s« sme uporabljati le za vrt s'l park. Proti Je govoril najprej soc. Ošlak In za njim dr. Lipold, ki je v daljšem govoru do-kazova!, da bi krnela občina pri tel zameija- vi veliko škodo. Razlika znaša 150.000 Din. Staro cerkveno pokopališče ie za 50 Vet mrtev kapital. Mestna občina Ima svoj pogrebni zavod, ki lahko občinsko pokopališče še dalje upravlja ln tako pripomore občini letno do krasnega dobička, ki znaša ne le 24.000 Din temveč 61.000 Din. Občina bi imela pri zamenjavi še novo škodo radi Investicij v novo pokopališče. Za take Izdat ke pa nI nik:er kritja. Socijalisti so se čudili, kako da je cerkev naenkrat tako velikodušna napram občini s svojo zamen'avo. Nemci so bili pred sejo tudi še proti zamenjavi, danes pa so se na vse kriplje pehali za klerikalno kupčijo. Socijalisti so Jl.n v stvarnih besedah očitali pozablllvos* na nekdanjo svobodomiselnost. Tudi narodni socijalisti so šli deloma s klerikalcu Nastala le burna debata In prerekanje vse vprek, tako da je morala biti seja prekinjena. Pri glasovantu pa so naprej glasovali o vam. Sah Moskovski turnir. V pondeljek so se igra!« prekinjene partije. Retd Je dobil preti Bogatirčuku, Splelmann proti Romanov-skemu. Remls sta bili partiji Torre-Ililn Ženevski in Verllnski-Retti. V zadnji part'!i ie Lzsker remizlral z Ootthilfom In s! s tem zasigutal drugo mesta Tretje mesto Inu Capablanca, ki je bil ta dan prost. Šahovski mateh LJubL'ana-Trst Na pc vabilo tržaškega šahovskega kluba se bo vrši! v nedeljo 13. t m. v Trstu mateh med L;tfbljano in Trstom. Ljubliano bodo zastopali sledeči igralci: Jerošov, Stupan. Pire. Ciril Vidmar, Tekavčlč. Drnovšek. Va!en-tinčič. Jože Vidmar. Mrzlikar, Kozina. Re-vanžna tekma se bo vršila v LjubljanL Iz Primor ja • čudna smrt. N« stezi med Gojačevim in Vrtovinom ao našli ljudje pred dnevi mrtvo truplo 651etnega mož» Ložarja. Lo< žar je pasel svojo junico in se je na paši sezul. V tem stanju je zmrznil in ljudje so ga natii « krvavimi nogami. Junica ni za. pustila svojega gospodarja ves čas in ko so prišli ljudje, se ni dala odgnati od njega. Ložar je bil samec in zapušča posestvo, hišo in gozd. Vse skupaj je vredno kakih 70 ti> soč iir. • Vijolice v zimi. Tudi na Krasu je letos pritisnila izredno zgodnja zima. Predno je nastopil mraz p« jo bilo prav lepo vreme iu Justin Slamič iz Komna je celo nabral šo> pek vijolic, njegov tovariš France Tavčar pa je našel par brstečih vršičkov. • Poroka. V Prvačini na Goriškem sta sc poročila g. Albert Stanič In gdčna Alojzija Janežičeva. • Nov farmacevt. G. Vencelj Ščuka iz Bsrkovelj pri Trstu je napravil na paao» vanski univerzi državni izpit iz farmacev. ske stroke. Obenem se je poročil z gospo« dično Dušico Crnigojevo iz Vipave. Oe« stitamo! • Iz Istra prihajajo poročila, kako se lo« kalne politične oblasti čisto nič ne zmenijo za zakonsko določbo v dodatnih urah s po. ukom domačega jezika na osnovnih šolah. Nastavljajo, kjer le mogoče, samo take uč» ne moči. ki ne poznajo jezika prebivalstva in potem so seveda tiste dodatne ure že soloh nemogoče. Tako imajo na primer v Kaštelirju tri učiteljske sile, ki ne znajo hr« vatski niti besede. Hrvate in Slovence so pregnali iz ljudske lole in sedaj tarnajo pri šolski oblasti napram staršem, ko se prito» žujejo ia prosijo domačega pouka, da ni učiteljev z znanjem jezika na razpolago. Tako imajo italijanski oblastniki domače ljudi za norca. Pa tudi številni duhovniki obračajo plašč po vetru in so dobri fašistov »ki pomočnikL Tako imajo v Kaštelirju du. hovnika, ki je bil včasih gospod 2eljko, da* ne« p« je sifinor Zelco. Razpis volitev v Delavsko zbornico za Slovenijo Pozivno na sklep VI. recue skupščin« Delavske zbornice za Slovenijo in na re« šcnje gospoda ministra za socialno politi« Y.o z dne 12. novembra 1925. št. 0, Br. 351/ IV. se razpisuje v smislu čl. 28. pravil volit ve v Delavsko zbornico za Slovenijo. Volilno pravico za tc volitve imajo vsi delavci in nameščcnci brez razlike spola, ki so bili zavarovani na podlagi prijav dne 5. decembra t. L pri eni izmed ustanov za zakonito obvezno bolniško zavarovanje de« iavcev in katerih zavarovana mezda jc bi« la večja od 5.26 Din. Tu li oni delavci in nameščenci, ki spadajo po svojem zaposle« iiju pod zakon o zavarovanju dclavcev, a 6, Vs8, 9. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10—'/>1 in od 3 ure naprej« Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Moč in lepota Do 11 vodilni fcšno v Liubljaai Telefon št 124. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 10.: »Krpan mlajši«. B. Petek, II.: «Profesor Storicin*. E. Sobota, 12.: Zaprto. Nedelja, 13.: ob 20.: »Profesor Storicin». Izv. Pondeljek, 14.: »Zapeljivka.. C. Torek, 15.: Zaprto. Ljubljanska opera Četrtek, 10.: «Eva». D. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Rigoletto*. Gostovanje gospe Olge Olgine. Izv. Nedelja, 13.: ob 15.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 10.: »Igra apostolov*. D. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Sumljiva oseba*. B. Premi. odru drama Leonida Andrejeva »Profesor Storicin«. To je trasediia idealnega človeka s hrepenenjem po lepoti, kl (ta uniči surova. brezsrčna okolica. Sodelujejo: KZ. Ra gozova, Širičeva, Rakarjeva, Gorjupova, Levar, Skrbinšek, Cesar. Lipah, Jan. Saa-c.in, Jerman, Smerkolj. Režira j. Skrbinšek. ,.VragoIije" Prihodnja premijera v 1'ublianski dra- J ml bo v pe'ek. dne II. t. m ob osmih zvečer. Vprlzori se prvikrat na slovenskem (Gostovanje zagrebške drame v celjskem gledališču dne 8. t. m.) Celje, 9. decembra. Sinoči so gostovali na celjskem odru čla« Hi zagrebške dramo s Petrovičevimi erotič« nimi farsami »Vragolijami«. Pred predsta« vo je imel avtor g. Pecija Petrovič kratko predavanje o erotičnih motivih v svetovni literaturi od grških in rimskih časov do da« našnje dobe. Končno sc je še dotaknil ero« tike v lastnih delih. Oderska dela Pecije Petroviča v sploš« nem ne iščejo globljih efektov in tudi ne temeljijo ns rafinirani zunanji tehniki. Na« pisana pa so z zdravo, neprisiljeno natur« nostio in originalnostjo. Petrovič obdeluje svoja dela, ki imaio po večini svoi izvor v njegovi li£ki domovini, z iedro erotiko in toplo ljubeznijo do rodne zemlje in njene« ga ljudstva. »Vragolije* so prežete s prist« no hurnoristiko, ki črpa iz erotičnih moti« vov pestre in efektne varijante. Globokih utisov ne zapuščajo in jih tudi ne iščejo. V g. Maričiču ter gospeh Dimitrijevičevi in Maričtčevi je našel Petrovič umetniško trojico, ki naravnost komorno kreira nie« gove igre. Kmečke humoreske »U naviljci« ma», «Cizme» in «Rod» so bile podane na« ravno in temperamentno in vsaka zase umetniško zaokroženo. Posamezne scene do bro zrežirane in pojmovane, takozvana koč Ijiva mesta doigrana okusno in prepriče« valno, liško narečje pristno v izgovorjavi in povdarkih. Točni so bili kostumi in ma« ske. le g. Plei/er, ki je v ostalem prav uspešno vskočil v vlogi Miliča, je hi! malo predrastično naličen. Seenerije »o bile pri« merne. Grmenje v »Rodu* pa je bilo pre« malo naravno. Ga. Dimitrijevičeva in g. Maričič sta pre« jela vsak svoj šopek, avtorja pa je občin« stvo ob koncu igre priklicalo na oder in mu priredilo prisrčne ovacije. Gledališče je bilo žal le sredniedobro zasedeno in slabo zakurjeno. Predstava sams je doživela lep uspeh in občinstvo ni štedi!o z aplavzi. Bi! je večer zdravega, vedrega humorja, brez pohujšljivosti za one, ki so videli v »Vrago« lijah* kos resničnega, nepotvorjenega živ« ljenja. Zanimivo ie. da je Ljubljana name« komitske organizacije je izzvalo med tamkajšnjim prebivalstvom veliko raz-tru r jen je. Od Moskve do Valjeva Trije otroci po osmih letih naš!) očeta. V Beograd so prispeli te dni trije mladi Rusi. ki so slučajno zvedeli, da se nahaja njihov oče v Srbiji. Oče je za časa boljševiške revolucije pobegnil iz Rusije in so njegovi otroci ostali doma brez vsakega varstva, prepuščeni nj milost in nemilost sosedom, ki so tudi sami trpeli veliko pomanjkanje. Ako pomislimo. da Ima naistare;ši komai 12 let in da so vsi triie nesposobni za delo, potem si lahko vsakdo napravi takoi sliko, koliko so morale pretrpeti te sirote brez staršev. Cisto slučajno so pred več meseci po osmih letih zvedeli s pomočjo Rdečega križa, da je našel njihov oče svoje zatočišče v naši državi in da se nahaja nekje v Srbiji. Pripravili so se takoi na dolgo oot in krenili brez vsakega sprem stva na Dunaj, odkoder so sedaj srečno prispeli z vlakom v Beograd. Beograjski oostajenačelnik ie bil nemalo 1z-nenaden. ko so železničarji privedli pred njega male iunake. Bi!i so siltM izmučeni in na njihovih obrazih je bilo videti sledove prestalega trpljenja in preživele tragedije Povabil jih ie takoj v svoio pisarno in iim postregel s kosilom in pi'ačo. da so se vsai za silo okrepili. Kljub silnim naoorom pa so otroci neprestano zatrjevali svoje neizmerno veselje, da se iim ie končno vendarle nosrečilo naiti liublienega očeta. Pozabili so na vse trpljenje in neugodnosti na notovaniu. Srečnega očeta. Vasilija Belika. ki ie nameščen kot oostajenačelnik v Slo-vacu pri Valjevu. so takoj telefonično obvestili c prihodu njegovih otrok v Beograd. Oče je odnotoval seveda s> prvim vlakom po otroke in si lahko vsakdo predstavlja radosten prizor ob srečnem svidenju družine, ki je bila ločena celih osem let. Strašna rodbinska nesreča Blagoje Stanoikovič iz Vranje je služil pri pešpolku v Višegradu v Bosni. Koncem novembra je bil s svojimi tovariši, ki so že odslužili predoisani rok, odpuščen iz vojske in je krenil veselo prepevaje domov kjer so ga ie z večjo radostjo že pričako« vali stariši, sestre in mlada njegova žena z enoletnim sinčkom. 2. decembra so se končno izpolnile sanje Stanojkoviča in njegovih domačinov. Pri« čakova!i so ga ne samo svojci, temveč tu= di znanci In posebno mladeniči, ki ie niso služili vojake in so jih zato zanimali nje« govi doživljaji. Okrog ognjišča v Stanojko* vičevi hiši je postalo kmalu nenavadno žl« vahno. Blagoje je pripovedoval svoje doživljaje iz vojaške dobe in o potovanju od Visegrada do Vranja. še!e pozno v noč so se znanci poslovili od Stanojkoviča, ki je odšel nato s svojo mlado ženo v sobo, v kateri je že davno spalo njujino dete. Se predno pa sta legla spat, je prinesla mlada žena iz ognjišča, kjer so žgali žganje, žer« javico in io položila v sobo, da bi se vsaj malo segrela. Ob 2. zlutraj so bile že vse ženske v hiši na nogah. Zakurili so peč in pridne predice so že v veselem razgovoru opravljale svoj posel. Stanojkovičeva žena je bila ta dan na vrsti, da zamesi kruh. Ker je p« le dol« go ni bilo in so domačini zaman trkali na njena vrata, so končno vlomili. Pokazal sc iim je strašen prizor. Blagoje. njegova žena in dete so ležali nepremični, iz ust jim je tekla kri. Žena in otrok sta bila že mrtva, dočim je Blagoje še dajal znake življenja. Poklicali so takoi zdravnika, kl pa je mo« gel konstatirati le še smrt cele mlade dru« zine, ki v radosti prejšnji večer ni niti sa« njala, da lebdi nad njo tako bližnja smrt. Zadušili so s« v plinu iz žerjavico. 14. in 15. decembra prodaja popolne opreme za otroke od 1. do 12. lela kakor: perila, 9 obleklo, plaščev, klobučkov # itd. v trgovini perila HED. ŠARC, Ljubljana, delenhargova ulica 5. ravano zagrebško gostovanje z »Vragolija« mi* odsvetovala... — rp — Gostovanj« gospe Olge Olgine v Ljubljani. Kakor smo že poročali, gostuje v soboto. dne 12. t. m. v ljubljanski operi gospa Olga Oigina. odlična poljska umetnica. Pela bo vlogo Oilde v Verdijevi operi »Rigolet-to«. Naslovno vlogo bo pel g. Holodkov, Maddaleno ga Tliierry-Kavčnikova, vojvodo Mantuanskega g. Banovec In Sparafucl-!a g- Betetto. Dirigira g. Balatka. režira g. Bučar. Predstava je izven abonmana, začetek ob pol osmi uri zvečer. Otvoritev sezone marljonetneza gleda llšča v LJubljani Prihodnjo nedeljo, dne 13. decembra s« otvori nova sezona marljotne-ga gledališča v Ljubljani. Predstave se bodo letos vršile v Mali dvorani Narodnega doma na Aleksandrovi cesti vsako nedeljo ln vsak praznik ob pol treh popoldne In ob 6. url zvečer. Sezona se otvori letos z originalno Igro v enem dejanln »Ravnate-I'«* sen«, katero je spisal Miran J a r c. Kot druga točka le na vrsti Pocclleva tro-deiatrka »Začarani princ«, komad, kl je stalno na sporedu znamenitega monakovskega gledališča za lutke. V obeh Igrah nastopa Gašper, prijatelj fn ljubljenec otrok In odraslih. Letošnja sezona nam prinese med drugim igre: Srivnostno zrcalo. Gozdni kralj Lavrin, Trojčki iz Damaska, Mrtvec y rde- Slovo! Danes 18. t m. ob 4., 1 26., '/iS. in 9. uri se poslavlja ljubljenec ijubljančank lepi pnkupljvU zvezdnik Alfoas F?ylSBd i lepo mlado, sim etično dunajčanko L'&20 Ha-tii v krasnem ljuba ■ n m remanu iz oficirskih krogov uLjuShssvna ogenj" Kino "LJUBLJANSiL! DVOR*, T*tef»a 730. Porote Maribor, 9. dcceabra. Uboj radi mejaškega spora Zadnje letošnjo porotno zasedanje v Ma* riboru je bilo otvorjeno z razpravo proti 34Ietnemu posestniku Antonu Ber.ku iz Precentincev, ki je meseca septembra v prepiru radi meje udaril Frar.čiško LipSo« vo z motiko po glavi in ji prebil lobanjo, nakar je nesrečnica umrla vsled otrpljenja možganov. Dne 11. septembra dopoldne je prišel An* ton Benko na sodišče v Ljutomer ter je na« meraval vložiti zoper posestnico Frančiško Lipša tožbo radi motenja posesti. Med po« govorom z uradnikom Božidarom Krilo* vom je tudi omenil, da se je prepiral z Lip« šovo radi meje ter jo med prepirom uda« ril z motiko po glavi. Na vprašanje urad« nika, ali naj povabi Lipšovo takoj ali šele čez 14 dni. je Benko odvrnil, da najbrže ne bo mogli priti in rekel, da je prišel celo za« devo samo »mcldat«. Kai ie hotel Renko s tem reči. ga uradnik ni vprašal. Med tem pa se je že zvedelo, da je Bcnk« Fraačiško Lipšo ubil. Kot soseda in mejaša sta bila Benko in Lipšova že od leta 1921. neprestano v spo« ru. Benko je dal svoječasno na lastno pest nekaj Lipšove zemlje odsekati in jo spraviti na občinsko cesto, na katero meji. Dne 11. septembra popoldne ie zametaval na svojem zemljišču, ki meji na Lipšovo, iz« podkopan breg v prepričanju, da sta ta breg podkopala Lipšcva in njen sin Alojz, ki sta se ravno takrat približala. Med vse« mi tremi se je takoj pričel prepir in očivid« no končno tudi pretep, katerega žrtev je postala Lipševa, ki je dobila z motiko tako močan udarec po glavi, da se je takoj zgru= dila in težki poškodbi tudi podlegla. Obto* ženi Benko se je na razpravi zagovarjal, da je Izvršil svoje dejanje, ki je imelo usodno posledico. Ie v silobranu. Porotniki so potrdili vprašanje uboja, nakar je sodni dvor obsodil Beaka na dve leti težke ječe. Draga kobila V noči na 7. maja je bila graščaku Ru« dolfu Lippitu v Turnišah ukradena iz neza« klenjene kobilarne plemenita amerikanska kobila z žrebetom. Takoj se je sumilo, da je moral izvršiti tatvino kak Hrvat, ki je že delal na graščini v Turnišah in so mu bile razmere znane. Zandarmerijske poiz« vedbe v tej smeri so imele takojšen in po« poln uspeh, še istega dne se v Krapini na dvorišču nekega krčrnarja aretirali 20letne« ga poljedelca Dragotina Dukariča ravno v trenotku, ko je prodajal ukradene živali ne kemu ciganu. Vtaknili so ga takoj v zapor. 5000 Din vredno kobilo in žrebeta pa vrnili lastniku. Žrebe, ki je bilo vredno nad 10 tisoč Din, je vsled utrujenosti in prehlaje« nja že takoj po povratku poginilo. Obdolženec je tatvino priznal. Zadnjič je bila razprava preložena radi preiskave obtoženega glede umobolnosti. Danes se je razprava nadaljevala in konča« Ia ter je bil Dukarič obsojen na 3 leta težke ječe. Samo 3 k tračnicam. Osebni promet se izpreminja v železniške kon-dukte. Poštni promet Je na deželi v zastoju. ker še niso prispele reparaciiske drsalke za pismonoše. A o brzoiavih je iasno. da sproti zmrznejo v telegrafskih žicah. Po Savi. po Dravi in beli Donavi je zaradi ledu zastal ves saobračaj z barkami in fiosi Še z avtomobili se bomo tod vozili proti Beogradu, če ne bo bencin zmrzoval v motorjih. Zastoj radi mrazu tudi v politikil Radič že od nedelje nI podal nlka.ke izjave; sproti bi mu zmrzovale besede. Danes se sestane Narodna skupščina. Kai bo ž nio v takšnem mrazu? AH ni kak poslanec zmrznil na poti v Beograd: nemara brez političnega testamenta? Tudi o sporazumu RR se Širijo govorice. da siromak nI dovoli na toplem in da že hudo prezeba v tisti kišti, kamor so ga vtaknili spomladi. Zaradi mrazu, kakor smo informirani, tudi iugoslovenski episkopat letos ne priredi več nobene konference, odnosno godovania ln naš spor z Vatikanom ostane zmrznjen, dokler ne bo eden popustil. Bog se nas usmili, strašne so fe reči. Toda — gre za naš rekord! M. A. C. • Z IJublanske unlTerze. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na filozofski fakulteti mesto docenta pri stollcl ta zoologl-Jo Znanstveniki, ki se zanlmaio za to mesto, nai pobijejo do 15. lanuaria 1926. svoj« prijave rektorju univerze. Prijavi Je treba priložiti strokovne spise ako lih le kal. doktorsko diplomo In curriculum vltae kakor tu di listine, ki jih zahteva člen 12. uradniškega zakona. * PremeščenJe v državni službi. Ekonom ski uradnik Ivan Kosi pri velikem Zupanu v Mariboru le premeščen kot vršilec dolžnosti državneea ekonoma k okrajnemu glavarstvu v Konjicah. * Odlikovanje mesta Kragujevca. Predsednik češkoslovaške republike je mesto Kragujevac za njegove zasluge v prošll voj n1 odlikoval z redom vojnega križa. Red bo osebno Izroči! poslanik Seba na slavnostni seji v Kragujevcu. * Objava ameriškega konzulata. Konzulat Zedinlenih držav Amerike v Zagrebu razglaša, da daje Informacije samo glede Ze dirjenih držav, a ne tudi glede ostalih držav Amerike, glede katerih se mnoge stran ke obračajo nanj. Obenem se opozarja, da lira o od ostalih ameriških držav v Zagrebu svoje konzulate: Argentinila. Chlle, Uru gray in Peru: Brazilija Ima svoiega konzula v Beogradu, dočim Ima Kanada najbližje svoje zastopstvo na Dunalu. • Znižan e potniških tarifov? Z novim le tom stopi v vellavo nov potniški tarif za naše državne železnice. V prometnem ministrstvu se sestanejo direktorji vseh železniških direkcij na konferenco, na kateri bodo razpravljali o znižanju potniških tarifov. Tarifi se znižajo bale za 25 do 30 odstotkov. Tako vsaj poročajo iz Beograda. Utajmo. da bo res. ♦ Smrtna kosa. V Novem mestu le preminula v torek popoldne v visoki starost! 85 let gospa Pavla B a r b o ; i č. Pokoinlca je bila plemenita ženska, ki le posvetila vse svoje življenje svoji družini. Pogreb bo danes, ob 3. popoldne Iz hiše ž t los ti na Glavnem trgu 99 na mestno pokopališče — v 2upeči vasi le umrl dne 8. t. m. g. Karol Peternel. okrajni zdravnik v pikoju. Do segel Je visoko starost 86 let. Pokojnik je bil vesten zdravnik In je vsled svo?e ljuhez rtvostl vžlval velik ugled. — V Oorici |e umrla 8. t. m. v visoki starosti gospa Ana Kavčič, vdova po prvem siovenfkem no tarju v Gorici, Josipu Kavčiču, odličnemu r?iodnemu borcu Izza dobe voditelja goriških Slovencev, dr. Karla Lavrlča. Blag jim spomin, žaliiiočim naše Iskreno sožalle! ♦ Železnica St. Janž-Sevnlca. Poročajo ram: V nedeljo 13. t m. ob 2. popoldne se vi ši pri g. Drmelju v Boštanju ob Savi zbo rovanje vseh interesentov, občinskih odbo rov In druzih javnih gospodarskih korpora-cll v zadevi podaT*anla železnice St. Janž-Sevnica. Nujna potreba le, da se v tem čisto gospodarskem vprašanlu združita' mirnska dolina In Posavje. V takih gospodarskih vprašanjih nas morata najti Beograd ln Zacreb popolnoma složne. Ne sme biti Slovenca, ki bi nasprotoval tel železnici na kateri Je življenjsko Interesiranih r.ad 40 slovenskih občin. Ta železnica je tudi v vsakem slučaju potrebna za zvezo Slovenije z morjem. Spada nesporno v pro gram vsake zveze Slovenlle z morjem. Zato je potrebno, da se ne glede na strankarsko pripadnost združimo ht enodušno ter od- Za Božič: Šivalni stroji Eicella Kolesa Radio - aparati Najlepša darila I I. Goreč, PMj li »b. kreditne taki ločno zahtevamo Izvršitev prepotrebnt pro ge. ki ie vzakonjena v Blalrovem posojilu. Zato dobrodošli v Boštanjn vsi, ki Vam Je pri srco dobrobit Slovenije In lepe Dolenjske. Občinski zastopl Ln druge gospodarske korporacIJe naj prinesejo s seboj štam-plljke radi podpisa tozadevne spomenice. Brez posebnega vabila. — Kulturno gospodarski odbor za mlrsko dolino in Posavje v Mokronogu. * Skupen Izlet na DtmaJ. Zagrebško prometno društvo Zagreb, Akademičkl trg 8, priredi od 26. do 31. decembra skupen izlet na Dunaj. Celokupna cena znaša Din 1020 za: stanovanje, celo oskrbo (zajtrk, kosilo in večerjo (brez pijače), postrežbo in napitnine, vožnje z avtom, avtobusom In električno, obisk znamenitosti Dunaja z vodl-čfcm. Za vožnjo do Dunaj« h k* zal se plača od Spilia III. razred D> !•». K. razred Din 256. Prijave ie poslati ne^^redno go-rlimenovaneinu društvu do 12. t. m. Prospekt s podrobnejšimi podatki le interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino. obrt in Industrijo v l JublJanL * »Jadran« prenehal Izhajati. Glasilo Ju-gcslovenske narodne obrane za Argentinijo »Jadran«, ki ie deset let Izha al v Buenos Airesu, je prošll mesec preneha! Izhaati. Namesto »Jadrana« pa prične z novim letom Izhajati Izseljeniško glasilo, ki ga fi-nar.slraio nekateri ugledni naši rojak! v Južni Ameriki. * Redni letni občni zbor starešinske zveze »Triglava« Maribor se bo vršil 20. t. m. ln sicer v Celju. Celjski dom ob 16. popoldne. Dnevni red: Pozdrav predsednika, či-tanje zapisnikov, poročila funkcijonarjev, premestitev Zveze V Ljubl ano, premestitev centrale iz Zagreba v Ljubljano, volitev odbora in slučajnosti. Radi važnosti sporeda ie določen zbor v centralno ležeče Celje ln se vabijo vsi starešine. — Odbor. * Glavni dobitek denarne loterije Saveza finančne kontrole. Dne 1 in 2. decembra se je vršilo v Zagrebu žrebanje denarne loterije Saveza finančne kontrole Kakor nam poročajo, je zadel 2. glavni dobitek v znesku 50.000 Din kupec srečke 62.231, ki se nahaja na Jesenicah. Baje je srečni dobitnik neki jeseniški obrtnik. * Redka ugodna prilika se nudi vstkomar pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Pe ter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler traja zaloga. Blago ie garantirano najboljše kvalitete, prodaja pa se sa-tro v lastni podružnici v Ljutljani. na Bregu št. 20. * Kritičen položa' slovenskih rudarjev na VVesilalskem Kakor poročajo iz Essena, ie število brezposelnih rudarjev v westfal-skem revirju znašalo počelkom decembra nad 26.000; v Porenju znaša celokupno šte vilo približno 100.000. Svetovna industriia podjetja Krupp je sklenila reducirati svoie delavstvo za 14.000, ker Je položaj Kruppo vih tovarn nevzdržljiv. Obrat podjetja se skrči na minimum. Kriza je nastala tudi v westfalski že'ezni In premogovni industriji. Brezposelnost rudarjev narašča vedno bolj V prvi vrsti so prizadeti slovenski rudarji na VVestfalskem, katerih poiožai je postal kritičen. Slovenski rudarji nujno prosijo odpomočl. * Deček, ki Ima na rokah In nogah po šest prstov. V Mostarju se nahaja petnajstletni deček Andrej Vidaček, ki ima na rokah in nogah po šest prstov. Vsekakor zeio redek slučai. * Eksplozija naboja v peči. V sobi vročll-nega zapisnika oslješke oblasti se ie v pondeijek pripetila močna detonacija, ki pa na srečo ni Imela težkih posledic. V goreči peči je eksplodiral naboj za puško. Za pečjo so našli pozneje še deset ostrih vojaških nabojev. Doslej se ni moglo dognati, kdo Je položil tjakaj nevarne nabo e. * Smrt v plamenu. Ilermina Raškovič čla rJca Narodnega gledališča v Zagrebu, Je včeraj dopoldne na svojem stanovanju opravljala korespondenco. Sedela je blizu peči in se Je z Iskro vnela njena obleka, česar pa pokojnica ni opazila, dokler je ni oblel nenadni plamen. Prepelali so io v bclnlco, kjer pa Je v mukah strašnih opeklin kmalu izdihnila. Pokojnica ie bila vdova za nedavno umrlim igralcem Borivoiem Raškovlčem. Njena strašna smrt je v Zagrebu vzbudila splošno obžalovanje. * Smrt v valovih Save. V pondeijek zvečer so kmetje lz Mačve blizu Mitrovice pre važail zeljnate glave preko Save. Ko so šli drugič s čolnom preko Save, niso opazili, da se približuje splav, ki ie z vso silo trčil v čoln in ga prevrnil. Dva kmeta sta se oprijela vrvi. ki so (o vrgli v vodo spiavar-ji ter sta se na ta način rešila, seljak Mltar Konlč pa )e našel smrt v valovih Save. * Preplaval napol zamrznjeno Savo. Kakor drugod v Jugoslaviji. Je tudi v Beogradu zavladal zadnje dni hud mraz. Beograjčani so tudi to priliko uporabili za razne stave. Tako Je neki Gjuro DobrosavPevIČ Iz Sumadlje stavil za 1000 Din, da bo napol zamrznjeno Savo dvakrat preplaval. Pred mnogobrnjnlm občinstvom Je to tudi storil. Mraza Je bilo 12 stopinj Celzija pod ničlo. Dobil Je stavo. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. * Ponarejevalec kolkov pod k Hočem. Me seca junija so še pojavili v prometu ponare jeni kolki po 50 dinarjev. Po marljivem Iz-sledovanju le policija končno aretirala osebo. pri kateri le našla štiri falzlflkate. Zadnji lastnik teh falziflkatov Je bil neki Lazar Vasiljevlč, po poklicu tihotapec Iz Pančevt Vasiljevlč J« bil dva meseca v preiskovalnem zaporu, potem pa so ga Izpustili. Med tem pa Je dunalska policija ugotovila, da le Vasiljevlč kupil lani na Dunaju stroj za II-tografljo t vsemi potrebnimi pripravami ter ga poslal v Zagreb. Vasiljevlč Jt bil nato ponovno aretiran ter le končno priznal, da je v družbi z nekim S. Nellerjcm spravil v promet več serij ponarejenih kolkov. Pal-zifikate je razpečaval trgovec Kronoslav Roksandlč, Vsa trojica se nahaja sedaj pod Za vse vrste oblatil do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček Ljubljana klit>čem v Zagrebu. Dunajska policija pa je aretirala litografa in zaplenila stroj. * Kdor zna, f>a zna. Nameščenec oglasnega zavda »Publicitas« v Zagrebu. Anton Pernlč je tamkaišnjl policiji prijavi', da se rr;u je v torek zvečer, ko se Je vračal domov, pridružil neznan človek, se ž njim raz gcvaral ter mu končno ponudil cigareto. Ko Je cigareto pokadil, ma ie postalo slabo vsled česar je prosil neznanca, nai ga spremi do doma, kar le ta tudi storil. Pernic se je takoi vlegel v postelj, neznanca pa ie naprosil, nai pokliče zdravnika. Ker ie bilo hladno, je neznanec naprosil Pernica. naj mu posodi na pot zimsko suknjo. Neznanec le suknjo oblekel ln odšel ter se nI več vrnil. ♦ Velik! parni mlin v Požegl pogorel. V Požegl je predvčerajšnjim pogorel veliki parni mlin »Ema« z vsem inventarjem In vso zalogo moke. Skoda znnša 12 milijonov dinariev, zavarovan Pa ie bil za 24 milijonov. Novica, ki bo gotovo vsakega zanimala, a jo žal vsled pomanjkanja prostora priobčimo jutri. Pozor jutri 1 Veselja Eskimo žari, Najhujši mraz ga ne skrbi. Saj je na severni leča) Prinesel Nansen »Buddha« čaji Iz Ljubljane u— Po vojnih dogodkih oškodovani Primorci se sestanejo v nedeljo dne 13. decembra točno ob 9. uri dopoldne v dvorani pri «Levu» na Gosposvetski cesti. Vprašanje vojne odškodnine stopa v odločVen stadij. Treba Je, da nastopimo enotno ln da bo vsak posamezen natanko podučen. kaj mu Je ukreniti, da pride do svoje pravice. Sestanka se udeleži tudi odposlanec te Maribora. ki bo poročal o korakih, ki so Jih dosedaj izvršili po vojni oškodovani Prt-mnrci, živeči v mariborski oblasti. Kdor re-flektira na vojno odškodn&no, naj se sestanka udeleži. Društvo »Snča». u— Uprava Narodnega gledališča v LJubljani prosi p. n. abonente. da blagovolijo poravnati četrti obrok abonmaja najkasneje do 14. decembra. u— Napredno akademsko društvo »Jadran« opozarja ponovno, da se vrši »Prešernov večer» v proslavo 125-letnlce rojstva velikega poeta, danes, v četrtek ob 20. uri v prostorih »Jadrana«. Na programu Je predavanje g. vseučiliškega prof če kramo srečo m kaj zadenemo. Za denar bol kupO meni, Anici bi Majdi nove sanke, Marlanu pa drsalke. Kar bo denar-la ostalo, pa vse tebi pustimo. No očkal u—- Občni zbor ZBZ bo dn« 18. decembra ob pol 5. uri popoldne v hotelu Unloa (Roižce) s sledečim dnevnim redom: Po-ročflo odbora h nadzorstva; volitve; stanovske zadeve In pavšaliranje potnih stroškov; slučajnosti. Radi važnosti dnevne« reda vabimo gg. kolege k polni udeležbi. - Odbor. 2339 a— Zdravstveno st«ije v Ljubljani Glasom zdravstvenega Izkaza mestnega fLzi-kata se Je rodHo od I. do 7. decembra v Ljubljani 36 otrok (21 moškega. 15 ženske-ga spola), umrlo pa Je U moških ln 8 žensk, skupaj torej 19 oseb ln sicer: 3 osebe za jedko, 3 za rakom, 2 za boleznijo na srcu, 1 za vneti e«n črevesa, 9 oseb vsled drugih naravni) smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vslod slučajne smrtne poškodbe. Izmed umrlih so i osebe dosegle starost Ud 79 let Na nalezljivih boleznih so obolele 3 ose be: 2 na duši j i vem kašlju, 1 pa na legarju. n— Klub esperaatistov v LJubljani priredi v soboto, dne 12. decembra v proslavo rojstnega dne dr. Zamenbofa, avtorja esperantskega Jezika, v dvorani Kazine akademijo z nagovorom, petjem, dekiama-ctjami in godbo. Sled! prosta zabava in ples. Pri akademij! sodeluje tudi naš priljubljeni operni pe\%x g. L. Kovač. Začetek ob 20. url 2326 u— Policijske prijav«. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji; I nakup obleke sumljivega Izvora, 1 tatvina, 1 neplačan uirtek, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek nedostojnega vedenja in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi tatvine. u— Razbijale! oken. Na Glincah razni ponočnjaki niti v tem hudem mrazu ne dalo miru. Ljudem so v stalno nadlego, tuljenje in Izzivanje mirnih p&santov Je najmanj, kar se Jšm more očitati. Njihova surovost pa se kaže najbolj v tem, da uganjajo tudi drugačne surovosti, podirajo ograje, mečejo na ljudi zmrzle kose snega. če Jim pa pride veselje tudi do tega, pa se spravijo na šipe v oknih hiš in jih razbijajo. Tako so v noči na T. t m. razbili več šip tudi na hiši posestnika Bateilina na Glincah št 26 ter ma napravili doka) Škode. u— Ukradena svetiljka. Ivanu Roegerju, hišnemu posestniku na Ambroževem trgu št 2, Je neznan tumovič odnesel v pondeijek zvečer tz veže porcelanasto električno svetiljko ht žarnico, v vrednosti 150 Din. u— Kam so Sli čevlji? Iz skladišča Ivana Ravntharja Pred Škofijo št 20 Je zmanj kalo od 5. do 8. t m okrog 40 parov moških bi ženskih čevljev. Tatovi so bržkone vlomili v skladišče v noči na nedeljo in si poiskali tam okrog 10.000 Dm vrednega Miklavža Čevljev tatovi najbrž 5e niso spečali, prodajali pa bodo gotovo posamezne pare. Zato pozor nanje I n— Vlom v stanovanje. V spalno sobo natakarice Angele Stojan v gostilni »Pod lipo« na Borštnikovem trgu Je v tofek zve čer vlomil s pomočjo ponarejenih ključev zlikovec ter ji odnesel 1600 Dm gotovine. Zadovolji pa se n! samo z denarjem, marveč si Je nabral tudi več kosov razne ženske rbleke in se nato neopaženo h tihotapi Iz hiše. Znižane cene do fi§2i(si!i praznikov v moderni KosMdji Jos. Rojina - Ljubljana Iz Maribora a— Novi kapelnik Glasbene Matice gosp. Hladek je včeraj prispel iz Sarajeva in prevzel svojo sluibo. a— Pohorski splavarjl na Dravi. Borba za deuar in obstanek postaja od dne do dne za vse sloje hujša. Nekatere teži manj, dru ge bolj. Med slednjimi so zlasti tudi naši puhcurski kmeti in njihovi »JlosarJU. Ker se bUža dolga zima, ko ne bo zaslužka s splavi po Dravi, so še zadnje dni hiteli, da spravijo les na Jug. in tako so pristali ie pred cremi dnevi v Mariboru štirje splavi iz Dravsikc doime, ki so bili namenjeni v Srbijo. Prenočili so splavarjl v Mariboru, zjutraj pa Jih Je množica Mariborčanov opazovala z državnega mostu, kako so urav navali vesla bi se odpravljali v ostro zimo na daljno pot po mrzli Dravi. Na splavih so imeli običajne majhne ute zaprte samo od treh strani z zloženimi deskami, na deh pod streho pa kup slame s kočami in pa zaloga špeha in kruha. Na enem splavu Je biia tudi ženska v debdtb volnenih rokavicah. Šele čez par dni se bodo vračali po železnici s svežnji debelih vrvi čez ramo tn denarjem za zimsko debo. Takšne vožnje prenesejo samo naši utrjeni Pohorci. Včeraj pa Je bila Drava že tiha brez udarjanja splavarskih vesel. Ob straneh so Jo te obrobljale ledene plošče. V takšnih dneh postaja sicer vedno močna Drava tudi v Mariboru zelenkasta. a— Beda na cesti. Včeraj so sredi najhujšega mraza prisilno deložirali v Loški ulici lz stanovania številno delavsko rodbino, ki Šc nima druge strehe. Pohištvo so izloilli na cesto. s— Ceneno meso. Danes, v Četrtek bo na prosti stojnici pri mestni klavnici na prodaj prib:!žno 100 kg govedine po 6 Din in okoli 120 kg svcie slanine po 15 Din. Prodajalo se bo samo konzumentom po 1 do 2 kg. Ze 50 let užiua ]chnwll ^PasM ;t>e] $i>etevni gla? l(et nojbeljla krerrjo zo čevlje. ' Ona de čevljem globok ln trajen sija i ter hkrati ohrani In vzdrži usnje mehko. Dobi se v vseh barvah. Iz Celja •— Za nbogo mladino. Za prireditev državne krajevne zaščite dece bi mladine v Celju v soboto dne 12. decembra se prodajajo vstopnice od srede dne 9. decembra naprej pri šolskem siugi g. Kmeclu na deški mestni osnovni šoli. Za prireditev je veiiko zanimanja, zato svetujemo vsem, ki nameravajo in žeie poseliti to lepo prireditev, da si pravočasno oskrbe vstopnice. Za prireditev v nedeljo dne 13. decembra pa se bodo prodajale vstopnice v predpro-daji od desetih do enajstih v Narodnem domu v mali dvorani. — Slavno občinstvo prosimo, da pride pravočasno k prireditvi. Začelo se bo v soboto točno ob 18. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Zima je huda, otroci pa imajo daleč do doma. Zato prosimo točnosti. Dvorana bo dobro zakurjena. — Kdor ima srce za tnla-dino. kdor žeii zdra\-ja in dobre vzgoje, naj ne odreče svoje aaiklonjenosti in naj pride. e— Oficirski ples. Oficirji celjske g ar nizi je prirede dne 17. decembra v proslavo kraljevega rojstnega dne v Celjskem domu siavr.osten ples. Vabila razpošljejo prireditelji te dni. c-— Sestanek članov organizacije SDS za Celje-okollco bo danes pri Neradu v Gaber ju. e— Mestni kino bi se mora! otvoriti že v soboto, dne 12. decembra. Ker pa bo ko-iavdacija Izvršena pozneje, bo otvoritev mogoča šele pred božičem. Dela v kinu so pa že vsa dovršena. e— Izgubljeno in najdeno. Zadnji policijski seznam v Celju Izgubljenih in najdenih reči objavlja »Nova Doba* z dne 10. decembra. e— Turlsiovskl krožek »Ojstrica* bo Imel v soboto, dne 12. decembra v gostilni »Brambor» svoj občni zbor. Za člane je udeležba obvezna. e— Okoli Pohorja. Na praznik je doživelo Celje Izredno presenečenje. Pupoidne Je namreč v najhujšem mrazu pridrvelo v Celje 12 avtomobilov, ki so obstali v sklenjeni vrsti pred Celjsikim domom. To so bili udeležniki Izleta avtonK>btlnega kluba iz Maribora, ki so dirkali lz Maribora po Dravski dolini skoz Dravograd, Slovenjgra dec in Velenje ter se tu ustavili Po kratkem odmoru so zopet krenili proti Mariboru bt tam zaključili svojo okoli 200 km dolgo pot Iz Trbovelj t— Inšpekcijsko potovanje orožniškega generala. Na službenem inšpekcijskem po« tovanju po Sloveniji se je te dni mudil v tukajšnjem revirju komandant celokupne iandarmerije general Tomič. Pregledal je delovanje tukajšnjega orožništva. Gospod general se je sanimtl tudi za gospodarske in socijalne razmere med delavstvom v Tr« bovljah. Njegova inšpekcija je bila prva službena inšpekcija komandanta celokupne žandarmerije po ujedinjenju v tukajšnjem rudarskem revirju. t— Ruska Frankovii umrla. Kakor smo le javili, so v pondeijek pokopali umrlo lastnico znane trboveljske damske krojač« nic« gdčno Rusko Frankovič. Velika ude« ležba iz vseh slojev, obilica krasnih ven« cev in šopkov — vse to je pričalo, koliko spoštovanja je vlivala pokojnica po vsej dolini. Izredno inteligentna, vedno ljubez« njiva in pripravljena pomagati pri vsaki ple meniti akciji je gdčna Ruska od prvih po« četkov odločnega narodnokultumega pokrc« ta v Trbovljah pred več nego trideset leti sodelovala v narodnih organizacijah, zlasti kot izvrstna pevka pri pevskem društvu, kot vneta odbornica pri CM. družbi. Vsled bolehno6ti zadnja leta nI mogla več tako aktivno sodelovati, a za vsako narodno in napredno stvar je vedno kazala globoko razumevanje in je pomagala, kjer je mogla. Ob grobu je Trboveljski Zvon zapel pre» tresljive žalostinke. v lepih govorih pa sts se poslovila od pokojnice gdčna Čarga v imenu ženske CM. podružnice ter g. Pust v imenu Orjune. Velik je krog prijateliev, ki je visoko cenil izredne lastnosti odlične narodnjakinje in Je z največjim obžalovc. njem sprejel vest o njeni prezaodnji smrti. Naj počiva v miru dobra ljubeznjiva gen »podična Ruska! Z nio je legel v grob do« ber del nekdanjih skromnih a morda lepših in prijetnejših Trbovelj. t— Prosvetno delo hrastniškega Narod: nega doma. Odkar je konzorcij Narodnega doma v Hrastniku prejel svoj kino«aparat, uprizarja prav pridno razne kulturne filme. Ker je kino v Narodnem domu edini v Hrastniku, je obisk zelo dober. Poleg tega pa so še razne druge prireditve na dnevnem redu, tako da je postal Narodni dom prav« cato kulturno ognjišče v Hrastniku. t— Zborm'anje bivših slov. bojevnikov. Pretekle dni se je vršilo v Fortejevi dvora? ni na Vodah veliko zborovanje Zveze slov. vojakov in Udruženja voinih invalidov, ka« teremu je prisostvoval tudi vladni tajnik g Maršič iz Laškega. Zborovanje je otvo« ril predsednik trboveljske podružnice ZSV. g. Staudegger. ki je zavračal razne očitke proti organizaciji. Za njim je govoril za« stopnik UVL iz Ljubljane g. Tome, nakar je povzel besedo ie centralni podpredsed« nik ZSV. g. Mihevc. Kot četrti govornik je nastopil predsednik trboveljske podružnice UVL g. Kolenc. Zatem se je vnela burna debata radi spomenika, ki ga ho postavila ZSV. v Trbovljah, in radi invalidskega do--ma, ki »e naj bi sezidal za trboveljske in; valide. Končno so zborovalci zaključili, nai delujeta obe organizaciji skupno in složno v kar najboljši harmoniji. t— Na Doberni se je te dni pripetilo že zopet več nesreč, izmed kateri" so nekate. re opasnega značaja, tako da najbrže fk-bo šlo brez smrtnega izida. Izjava Podpisani izjavljam, da so vse govorice izvlrijoče od mene, čei da je gospod Mr. Bahovec po svoji neprevidnosti povzro« čil nesrečo pri «Salusu» neutemeljene, ker temeljijo na napačnih Informacijah. 3344 M., Josin Mavr L v. Gospodarstvo Poslabšanje naše zunanje trgovine z Avstrijo Po podatkih avstrijskega trgovinskega ministrstva o avstrijski zunanji trgovini v prvi polovici t U je pri uvozn Češkoslovaška na prvem mestu. Več kakor 19 odstotkov celokupnega avstrijskega uvoza v tem času izvira iz Češkoslovaške, dočim je Nemčija v tem času uvoziia v Avstrijo samo 14.8 odstotka. Pri avstrijskem izvozu pa je Nemčija, ki je uvozila 15.5 odstotkov celokupnega avstrijskega izvoza, na pr. vem mestu. Skoro enako močne odje-maike avstrijskega blaga so: Češkoslovaška z 10.7 odstotka, Italija z 10.6 odstotka in Poljska z 10.4 odstotka, dočim je bila J u g o s I a v i j a. ki se je nahajala še v letu 1923. v avstrijskem izvozu na prvem mestu, potisnjena zaradi svojih uvoznih težkoč in nove carinske tarife z 8.9 odstotka na peto mesto. Padei pa je Istočasno tudi avstrijski uvoz iz Jugoslavije: po naših statističnih podatkih je znašal v prvi polovici t. 1. naš izvoz v Avstrijo 17.41 odstotka proti 7.06 odstotka vsega našega izvoza v enakem času L 1924. V trgovini z nasledstvenimi državami je Avstrija aktivna napram Italiji, Jugoslaviji in RumunijL Razmeroma znatno aktivnost pokazuje Avstrija tudi v trgovini z Rusijo. Bolgarsko, Japonsko in Abesinijo. Lani v enakem času je bila avstrijska trgovina z Jugoslavijo pasivna. Prevoz preko Avstrije je znašal v prvi polovici t. I. skupno 12.7 milijona metrskih stotov. Glavni promet preko Avstrije je bil med Češkoslovaško in Italijo. Iz češkoslovaške je prispelo 3.5 milijona in v Češkoslovaško je šlo 22 milijona metrskih stotov; Iz Italije je prišlo 3.9 milijona, v Italijo pa je šlo 3.7 miliiona metrskih stotov. Uvoz v ople-menjevalnem prometu je dosegel v prvi polovici t. 1. 214.304 metrskih stotov, iz. voz pa 203.356 metrskih stotov. Iz gornjih podatkov vidimo, da je naša trgovina z Avstrijo znatno nazadovala tako glede u^oza. kakor izvoza, do pasivnosti, kar je zlasti slabo znamenje zaradi tega. ker bo naš izvoz vedno v znatni meri navezan na Avstrijo, ki je naša soseda in mora uvažati znatne količine kmetijskih izdelkov, kl so naši glavni izvozni predmeti. Naša trgovinska pogodba z Avstrijo najbrže tega razmerja ne bo zboljšala. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (9. t m.) Pšenica: baška, 2 vagona 285 — 287.5, baška. L, pol vagona 290. Turščica: baška, stara. 4.5 vagona 166 — 170; baška, Donava. 20 vagonov 150; baška, sušena, 5 vagonov 155; baSka. nova, 11 vagonov 125 do 130. Moka: «0», 13 vagona 450; «0ss» o vagoni 405; *0ss», 1.5 vagona 455. Otro bi; v jutastih vrečah, 2 vagona 120. Tendenca nespremenjena. Zagrebški letni (nlkolinjskl) sejem (9. t m.) Seii?m srednji. Posetnikov mnoge. Ku-pi/vaio se je precej živahno. Zlasti v svi-ujah jc bil spričo bližajočih se praznikov veiik promet. Zato so cene svinjam poskočile za 56 par do 1 Dim. Ne-koliko dražji so bili tudi dobri voli tn konji, ki so se kupovali za Slavonijo in Italijo. Za Izvoz v Italijo Je bilo poleg tega kupljeno večje število junic in bikov. Nekaj boljšega ln srednjega biaga se je prodalo za Dunaj. Notirajo za kg live leže: junice L 8 — 9.50, II. 7 — 7.50, Junci 1. 10 — 12, II. 9 — 10, UL 7 — 9, krave domače L 7 — 9, 11. 5.50 Jo 6.50, III. 3.50 — 4.50, bosanske I. 5.50 do 6, III. 3.50 — 4. voli I. 10 — 12.50, II. 8.50 — 9.50, IIL 7 — 8, bosanski L 9, II. 8, UL 6 — 7, teleta 8 — 11 (zaklana 12 — 14), svinje neipitane li — 12, pitane domače 12.50 — 15.50. sremske 15.50 — 16.50 (zaklane domače 14 — 17.50) Din. Krma: dfc-:eija navadna 140 — 150, lucerna 125 do 150, seno I. 100. IL 65 — 75» slama 75 do 100 Din za 100 kg. — Cene na debelo v novembra porasle tudi v zlatu. Indeks cen na debelo, ki ga sestavlja beograjski »Privredni Pregled«, pokazu e preračunan po zagrebški »RiječU v zlato za november t. L 147 proti 144 v oktobru t. L = Za o voznike kl prosijo za carine prosil u vez blaga. V smislu dopisa ministrstva trgovine in industrije poziva Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani vse interesente, ki se obračajo na ministrstvo trgovine in industrije s prošnjami za Izdajo uverenj, potrebnih za carine prosti uvoz, da priložijo v svrho pospešitve poslov pri reševanju prošenj originalni fakturi tudi še navaden prepis bi prevod fakture. = Ureditev ribolova v Jadranskem morju. Iz Beograda poročajo, da se bodo 16. decembra sestali v Opatiji naši in italijanski delegati v svrho ureditve ribolova na Jaidranu. To vprašanje je bilo začasno rešeno že z brionsko konvencijo, Id pa Je pomanjkljiva. = Redni občni zbor bodo Imeli delničarji Dolenjskih železnic v pondeljek 21. t m. ob 10. v dvorani Kranjske uranllnice v Ljubljani. = Konkurz ie razglašen o Imovini Angel« Lorberjcve. trgovke v Lokah pri Trbovljah. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju bo 30. t. m. ob 9. = Odprava konkurza. Konkurz, razglašen o Imovini Ivane Stdcklove, trgovke v Ljubljani :e odpravljen, ker nI kritja za stro ške nndalinega postopanja. = Poljski Izvoz v Jugoslavijo. Po vesteh poljskih listov se Je započela v poljskih trgovskih krogih livaima akcija za tevoE poljskih produktov y Jugoslavijo. V prvi vrsti bi prlifl pri Izvozu v poštev proizvodi strojne, tekstilne in železne industrije. Akcijo za organizacijo izvoza v Jugoslavijo vodi poljsko trgovinsko ministrstvo, U Je sestavilo zadeven načrt tn obenem dalo interes iranira krogom na razpolago podrobne hiiornucUa o Jugoskrveo-skib razmerah. = Dobave. Vršile m bodo naslednje ofertacne licitacije; 30. L m. pri direkciji državnih železnic t Sarajevu glede dobave raznega materijala (kromofag, lizol, azot-na kislina, iveplena kislina, vinski kis); 5. januarja 1926. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave I stroja za {rezanje in i stružnice ter glede dobave ca. 36.400 kg raznih barv v prahu; II. januarja 1926. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 100.000 kg raznega železa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave stroja za rendi-sanje (Abrichthobel and POge-Maschiae) in š kari j (Blockschere), glede dobave raznih strojev (brusilni, stroj za oblikovanje) in sita za pesek ter glede dobave strojev za rezanje in struganje pil in strojev za tod. vijakov ln matic. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ia industrijo t Ljubljani na vpogled. = Dobave. Direkcija državnih železnic v LJubljani sprejema do dne 15. t m. ponudbe za dobavo konopnsatih vrvi in cevL Predmeta! pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Urezi sprejema do 10. januarja 1926. ponudbe za dobavo strojev za električno razsvetljavo, 1 Jamskega telefona in 4 metrov bakrenih tračnic. Pred metni oglasi so na vpogled pri Zbornici ia trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Prodaje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t m. ponudbe glede prodaje 12.022 kg stare nerabljive železne žice; do 18. t m. glede prodaje 3.768 kg kartona od voznih kart. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila 4. januarja 1926. ofertalna licitacija glede pro daje 700 komadov starih sodov. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgorvino, obrt ia industrijo v Ljubljani na vpogled. = Ureditev tarifnega vprašanja Trst* ffamburg. V Miinchemj se bo sestala dne 17. decembra mednarodna tarifna železniška konferenca, da končno uredi tarifno vprašanje v razmerju med Trstom in Ham burgom ter zaključi tarifni boj, ki se Je vodi! v zadnjem času med nemško železniško upravo in železniškimi upravami Jadranske zveze. — Obratne omejitve v avstrijski strojni Industriji. Podjetji Daimler . Motoren A.-G. in FlugzeuiriabrBt A.-G. v Dunajskem Novem mestu bosta spričo slabega razpečevanja svojih izdelkov omejili obrat Odpuščenih bo več sto delavcev in nameščencev. = Zabrana kreditov Inozemcem in omejitev denarnega Izvoza v Rumunljl. V interesu stabilizacije leja Je izdalo romunsko finančno ministrstvo odredbo, ki zabra-njuje rumutiskim denarnim zavodom dovolitev kreditov inozemskim državljanom, tvrdkam in družbam. Ta ukrep naj bi služil obenem tudi za omiljenje kreditnega pomanjkanja v državi. Razen tega ie v Interesu stabilizacije loja omejen tudi Izvoz denarja v potniškem prometu. Posamezna oseba sme do nadaljnega izvoziti: 100 dolarjev, 25 angleških funtov, 3000 češkoslovaških kron, 1000 švicarskih frankov, 6000 dinarjev, 2000 francoskih frankov, 1000 poljskih zlatnikov ali 1500 avstrijskih šilingov, madžarske krone pa v poljubni vrednosti. = Špekulacija v Irancosklh frankih na bn dimpeštanskl borzi. Iz Budimpešte poročajo; Po podpisu locarnske pogodbe se Je za čela na budlmpeštanski borzi velika hausse v francoskih frankih, pr! čemer so v veliki meri angažiran« madžaTske banke. Tudi na produktnl borzi so bile sklenjene znatneše kupčije s pogojem plačania v francoski valuti. V finančnih krogih se smatra to kot znak posebnega zaupanja v francosko valuto. — Konkurz banke na Dunaju. Z Dunaja poročajo; Nad Lombardno in eskomptno banko na Dunaju se bo otvoril konkurz, ker poravnalna pogajanja niso uspela. = Ruska naročila pri madžarski strojni IndustrlJL Zastopniki madžarske strojne Industrije so imeli pogajanja z rusko trgovin sko misijo v Berlinu v zadevi dobave polje delskih strojev sovjetski Rusiji. Kakor se poroča, se je posameznim tvornicam posre čilo dobiti večja naročila od sovjetske vlade. = Poljski Izvoz premoga. V mesecu oktobru t. I. se ie Izvozilo Iz poljske Gornje Slezije 608.000 ton premoga v inozemstvo: od tega 238.000 v Avstrijo. 84.000 v Mad-žaisko, 70.000 v Švedsko, 53.000 v Dansko, 41.000 v Češkoslovaško. 24.000 v Letonsko, 14.000 v Jugoslavijo In 84.000 ton v druge države. V primeru s prejšnjim mesecem Je narase! IžvoZ premoga ža 101.000 tofl. — Poljska pogajanja za posojilo v Ameriki. Praško poslaništvo poljske republike objavlja: V nekaterih praških časopisih je bila objavljena vest, da se poljska vlada pogaja z Morganovo skupino za sklenitev posojila pod pogojem, da bi Morgan kontroliral Poljsko. Poljsko poslaništvo odločno zavrača to vest, češ, da Je brez vsake podlage. Poljska vlada še sicer pogaja za Inozemsko posoJHo, vendar ne gre pri tem za nik ako kontrolo države s strani finančne skupine, kl b| dala posojilo. = Ameriška udeležba pri belgijskem stabilizacijskem posojila. PO Sašoptsrtlh vesteh bo Amerika soudeležena pri kreditu, katerega hočejo dovoliti evropske banke Belgiji za stabillžaciio rtiene valute. = Za direkten promet preko Rusije. V Moskvi se je otvorila mednarodna želez-niSka konferenca, na kateri se razpravlja o uvedbi neposrednega protne& mod za- padno Evropo in vzhodno Azijo preko sovjetske Rusije. Na konferenci so zastopane Nemčija. Francija, Japonska, Letoc-ska, Estonska. Utvanska in Poljska. == Močan padec madžarskega svinjskega Izvoza. Iz Budimpešto poročajo: Madžarski svinjereici se že več mesecev bore z velikimi teikočaml giede razpečavanla svinj. V zadnjem času Je prihajalo samo nemško tržišče v poštev za madžarski Izvoz svinj. Sedaj ie Madžarska Iztublla tudi to tržišče zaradi jugoslovenske, rumunske ln poljsko konkurence. Jugoslovenski, romunski ln poljski Izvozniki so namre« pred Icžill nemškim tvtdkam ugodneše oferte kakor madžarski ln posrečilo se jim le z nižjimi cenami In ugodnelšiml dobavnimi pogoji izpodriniti madžarske svinle Iz Nem ilje. Pad nje madžarskega izvoza l.na sedal ob času večje ponudbe za posledico slab iienje cen. = Znižanje davkov v AmerlkL Iz Wa- shlngtona poročajo: Kongresu se le Izročil I. red k) g za znižanle davkov v prlhodnlem letu za 325.736.000 dolariev. Od te svote odpade 193.5 miliiona dolarjev na znižanje dohodninskega davka Borze 9. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa nja, druge ponudbe In v oktepa lh kupčliskl zaključki). Vrednote: Investicijsko 78— 80 Vojna škoda, ultlmo decembra 0—325. zastavni Kranjske 20— 22. komunalne Kranj ske 20—22. Celjska posolllnica 200—205. Ljubljanska kreditna 210—0. Merkantilna 100—102. Slavenska banka 50—0, Kreditni zavod 175—185. Strojne 125—0. Vevče 120 —125, Nihag 35—0, Stavbna družba 100— 110. Sešlr 120—125. (120). — Blago: les orehovi hlodi, zdravi, gladki, od 30 cm napr. poljudne dolžine, fco v*g. naklad, postaja 0—650: tramiči 3-3. 3-4. 4-4. od 4—« m. fco vag. nakladalna postaja 0—300: bukovi hlodi od 30 cm naprej od 4 m napr. z 5%, od 2.50—3.90. sveži, prlma. fco vaj Postojna tranz. 1 vagor. 375—375. (375). madrieri 74X224, 4 m dolgi, zdrav! ostro-rcbl, očeljenl, leo vag. Pošto na tranz. 1 va gon 560—575. (575): hrasfva drva. 1 m do!ž., suha. fco nakladalna postaja 10 vago rov 17 80—17.80. (17.80); pol i ski pridelki: pšenica 76 kz, fco vag. Novi Sad 0—295: turščica: nova. času primer« suha par. Nov! Sad 0—133, v peči sušena, domača. fco vag. slov postaja 0—180; otrobi drobni, v juta vrečah. Ico vag. Postojna tianz. 0—175: afda domača, fco vag. slav. postaja 0—260; proso domače, Ico vag. slav postaja 0—215. ZAGREB. Položaj na efektnem tržišču skoro nespremenjen. Vojna škoda se le začela trgovati prilično čvrsto, a le tekom sestanka za malenkost popustila. — Na d e-v I z n e m tržišču je ob nespremenjenih tečajih bil živahen promet, ker se včeraj nI poslovalo. Skupni promet le znašal preko U milijonov dinarjev. Notirale so devize Amsterdam 2260-^280. Dunaj 791.1-801.1, Berlin 1338.6—13.38.6, Budimpešta 0.079-0.0« Italija Izplačilo 220.15—2285, London Izplačilo 272.76—274.76. Newyork ček 56.1— 56.7, Pariz 213.3-217.3. Praga 166.455— 168.455. Švica 1085.25—1093.25, ček 1084.5 —1091.5: valute: dolar 55.45—56.05; efek ti: bančni: Eskomptna lIS—119, Poljo 18— 20, Kreditna Zagreb 133—135. Hipo 64.5— 65, Jugo 108—110, Ljubljanska kreditna 210—0, Obrtna 75—80, Praštediona 950— 955, Srpska 144—146; Industrijski: Dubro-vačka. likvidirana po 400. Slavonlla 44.5— 45. Trbovlje 330-340, Danica likvidirana po 64; državni: Investlc! sko posojilo 78.25 —78.75, agrarne 46—475. Vojna škoda, promptna 320—321, za december 321—322. BEOGRAD. Devize: Dunaj 793.5—796 Budimpešta 0.0791—0.0792. Bukarešta 25.75 —26. Italija 227.5—227.75, London 273.65— 273.75. Newyork 56..»—56.4, Pariz 213, P rasa lf7.4—167.45. Švica 1089-1089.1. CURIH. Beograd 9.18, Berlin 123.4», Ne\vyork 518.625, Lotidon 25.15, Pariz 19.525, MIlan 20.88. Praga 15.375, Budimpešta 0.00727, Bukarešta 3.4375, Sofija 3.775. Dunaj 73.05. TRST. Efekti: cbllgadje Julijske Krajine 68.25. Žlvnostenskd 278, Lloyd 1005, Dalmazia cement 659. Split cement 495. Devize: Beograd 43.90 — 44.10, Dunaj 347 _ 355, Praga 73.30 — 73.80. I^indon 120.15 — 120.35. Valute: dinarji 43.75 do 44, dolarji 21.60 — 24.75, 20 zlatih Iranfcov 93 — 97, službeni kurz zlate Hre 478.02. DUNAJ. Borcrad 12.565 — 12.605, Berlin 168.80 — 169.30, Budimpešta 99.33 do 99.63. Bukarešta 3.27 — 3.29, London 34.35 do 34.45, Milan 28.62 — 28.74, Newyork 708.65 — 711.15. Pariz 26.65 — 26.81. Praga 20.995 — 21.057, Varšava 78.45—78.95. Curih 136.73 — 137.23, Sofija 5.1425 do 5.1825: dinarji 12.51 — 12.57. PRAGA. Beograd 59.99, Curih 651.875, MIlan 136.30, Dunaj 477.625. BERLIN. Newyork 4195, Praga 12.418, MIlan 16.854. NEWYORK. (Zaključno 8. t. m.) Beograd 1.77 in pol, London 4.84 In sedem osmink. Italija 4.03. Dunaj 14 In ena osmlnka. Švica 19.28 Vse fzpuSčaje na lic«, llšaje, mozolje, zajedavee, krvave podplutbe, solnčne In rudeče pege itd. zajamčeno odstranjuje panška emulzija ,Vis»-gine Adeiina Patii*, edino periektno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za utnivan|e polti, ki onemo^očuje gubanje kože ter daje obrazu mladeniSkl izraz in svežost. Vsak dan prihajajo številna rrl-znalna pisma. Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in paifumerijah za ceno Din 30-— za stekieničiro. Gavno skladišče za Jugoslavijo Zagreb, Gajeva uSiea 8, Sokol Slavnostna otvoritev Vm. vsesokolskega zleta ▼ Pragi Češkoslovaško Sokolstvo je imelo v ne« deljo, 6. t. m. svoj prvi slavnostni dan, s katerim je stopilo v VIII. vsesokolski zlet, s slavnostnim koncertom, ki so je vršil v Smetanovi dvorani Obecnega doma, kjer so zazveneli božanski zvoki češke godbe. So* kolstvu ne gre samo za to. pokazati na pri« hod njem vscsokolsketn zletu samo telovadi no spretnost in izurjenost, ampak tudi ob< enem s harmonijo telesa tudi kulturo duha. To potrjuje prireditev slavnostnega kon« certa. kot uvod velikih sokolskih dni, ka« tere bo doživela Praga v prihodnjem letu. Smetanova dvorana je bila napolnjena do fadnjega kotička in je vladalo v dvorani ves čas slavnostno razpoloženje. Na stopni. tču je pozdravila vsakega prišleca častna straža Sokolov v kroju. V trenotku. ko so rad godbenlm paviljonom Češke Filharmo« nije sažarele obločne luči in so zazveneli ritmični zvoki Sukovega pohoda, komponi« ranega za VIL vsesokolski zlet, se je Sle« hemi udeležence spomnil onih krasnih in veličastnih sokolskih dni. ko so mogočne disciplinirane sokolske čete pokatale vse« mu svetu, ksko jih navdaja samo ona vzvi« Sena Ideja «Na idar domovina!* Po tem uvodu so zarvenele po dvorani Smetanove pesmi in arije iz oper« «Tajem» stvi» In «Dve vdovi«, ki jih je ekscelentno zapela ga. Ana Nordenova, članica Naf. di« vsdla v Pragi. Po nastopi. Dvorakove «Hu« sitske«. Smetanove uverture »Prodana ne« vesta« in Sukove aSerenade* Je sledila kot zadnja točka Fibichova uvertura «Pad Ar« kuna», katero je Češka Filharmonija pod temperamentno taktirko prof. Stupkyja iz« vajala tako sijajno, da aplavz kar ni hotel ponehati Vsi navzoči, med katerimi so bi« li tudi oficijelni zastopniki češkega Sokol« stva, so se neradi razšli. Koncert, kakor smo že omenili je bil uvod k VIII. vsesokolskemu zletu, ki bo svetovni dogodek in bo radostno vpliva! na vse udeležence ter jih vzpodbujal k na« daljnemu, neumornemu delu za razširjenje sokolske misli in prave ljubezni do domo« vine in naroda. Sokolsko društvo v Šiški Na praznik, 8. t m. ob 17. je Sokolsko društvo v Šiški priredilo v društveni telo« vadnici telovadno akademijo z zaobljubo novega članstva v proslavo sokolskega praznika. Prireditev, ki je bila vseskoz naj« resnejšega značaja je v moralnem pogles du kar najbolj uspela. Z materijalne strani bi si želeli večje udeležbe iz Šiške In Ljub« IJane. ki sta bržkone istodobno zadovoljno plavali v gostilniškem dimu. Pri telovadbi so nastopili vsi oddelkL razen članic. V tesni telovadnici ni bilo možno, da bi vss« ko točko sporeda izvajalo celotno število dotičnega oddelka, zato so se delili oddel« ki na skupine, katerih ena je izvajala to, druga drugo točko. Prišli so torej vsi te« lovadeči na vrsto, da so pokazali, kaj zna« jo. Člani so odnesli prvenstvo z vrsto na bradlji in z vrhunskimi prostimi vajami, res odlični dve točki, ki jima ni tudi b strogega strokovnega vidika ničesar opo« rekati. Moški naraščaj je precizno izvaja! proste vaje in prav slikovite vaje na gredi, ženski naraščaj je graciozno nastopil v pe« torici. Ženska deca je ljubko odvežbala pro ste vaje In posebno prikupno skupinske proste vaje. moška deca pa je prvič nasto. pila v vaiah s palicami, drugič v prostih vajah, obakrat prav samozavestno. Sprem« lievanje vseh telovadnih točk na klavirju je bilo točno in decentno. Premore v spo« redu so Izpolnile dnevu primerne recitacije sokolskih in rodoljubnih pesmi, ki jih je prednaSala sokolska mladina z velikim učinkom. Starosta br. Ivan Zakotnlk je v pozdravnem govoru očrtal v markantnih besedah važnost narodnega in državnega edinstva, br, Jakob Jesih pa Je govori! o Sokolu kot državljanu In članu zveze Slo« renskega Sokoistva. Novo članstvo je po« ložilo zskletev v roke uglednega brata sta« roste in na čestitljivi društveni prapor. Ob« činstvo Je lepemu večeru prisostvovalo z velikim zanimanjem in je vsako točko pe« strefla sporeda Odobravalo z iskreno pohva« lo. Prav povollnl, mestoma odlični uspehi so sad dela mladih, idealnih za sokolsko stvar navdušenih domačih Sokolov, ki jih malomarnost in letargila nacionalnih be« sednikov ne more odvrniti od resnega, vztrainega In požrtvovalnega stremljenja k napredku in popclnjevanju. Borba z ne« prilikami in »apfekafnt, ponos na čisto in plemenito sokolsko zavest bo stopnievala vse tvorne sile, dokler se v Šiški ne dvigne lastna sokolska streha. Kraljev dar sokolski žnpl v Splitu. Kralj Aleksander Je pokloni! sokolski žup! v Splitu novo zastavo. Zastavo bo nesei v Split poseben kraljev delegat, k! bo tu de na to, ali so člani kakega športnega klu« ba ali ne. Pismene prijave je nasloviti ns Športni klub Ilirija. Ljubljana. Miklošičeva cesta 13/111, ustmene prijave sprejema tek« movalni odbor na drsališču do pričetka tek me. Tekma se bo vršila na športnem drsali« šču S. K. Ilirije v Ljubliani. Prijavnine ni nikake. Vsak udeleženec mora na zahtevo predložiti dokaz o starosti. Pričetek tekme ob 8.30 zjutraj. O preložitvi tekme v slu« čaju slabega vremena odloča tekmovalci odbor. Prvim trem zmagovalcem izroči JZSS spominska darila (I. darilo so drsal« ke). Kdor ne izvede vsaj dveh tretjin raz« pisanih točk. ne more dobiti nobenega d« rila. Razpisane so sledeče vaje: 1. Prestopni korak desno naprej, levo Da. prej, desno nazaj, levo nazaj. 2. Polovični lok naprej na ven (prom** nadnl tempo), 3. Tek nazaj. 4. Loki v osmici naprej na ven 5. Loki v osmici naprej na noter. 6. Vijuga desno naprej ven, noter. 7. Vijuga levo naprej ven, noter. 8. Dvojna trojka naprej na ven. 9. Tek 3 kroge okoli drsališča. Pojasnila in pouk daie drsalni odsek SK Iliri ie na drsališču ob urah, ki se bodo n* kcadno objavile. J. Z. S. S Medmsro^ne kolesarske dirke Slavni italijanski vozač na dolge proge Boizoni, ki je tudi letos imel lepe uspehe se prihodnje leto ne bo več aktivno ude!e. žcval dirk. Italijanski športni krogi se tru dijo, da ohranijo Boizoni ja kot administra. tivno moč v dirkalnem športu. Brack Andersen, bivši danski svetovn mojster, se udeleži dirk na nemških zim-skim dirkališčih. Holandska dirkača Van Kempen in Va* Reelč sta odpotovala v Ameriko. Nastopila bosta pri raznih šestdnevnih dirkah, merila pa se bosta tudi v tekmah s ameriškimi in avstralskimi dirkači. Svetovni mojster v enourni vožnji Bremier je po daljšem premoru zopet do. segel zmago, ko je pri zadnjih dirkah v p«, riškem velodromu tolkel Lavallada, Catu-dala in Švicarja Oskar Eggsi. V enourni di!' ki «ekstraklase» je bi! prvi Belgijec Ganav z 69.3 km. drugi njegov rojak Linart, tretji Francoz Maronnier in četrti Amerikanec Keenan. HariMRi^ 79 (PffjfpIcM Jsfep! S. K. Ilirija. Občni zbor re poslovno leto 1925. se vrši, kakor že objavljeno, da> res ob pol 20. v salonu restavracije Miklio. Radi petnajstletnega klubovega jubileja in ogromnega dela v letu 1926. je dolžnost vsa kega člana, da prisostvuje tej glavni skup ščini. Še tako agilnl odbor ne ho zmogel vsega dela, ako ne bo ime! zaslombe « članstvu in sko isto nima dovoli Interesa za svoj klub. — Ilirijan. Novi odbor LPP. Koncem novembra se je vršiia glavna skupščina Ljubljanskega plavalnega podsaveza, ki je po pretresu po< ročil podsaveznih funkcijonariev Izvolila zi leto 1926. sledeči upravni odbor: predsed* nik inž. Dcbe!jak. podpredsednik: M. Rys bat, tajnik 1.: V. Saksida, tajnik II.t "j. Kump, blagajnik: A. Pust odborniki: S Sancin, inž. Obereigner, prof. arh. Spinčič, A. Koželj, G. Ludvik, namestnik: K. Po. točnik, tehnični referent: l;ba!d Trnkoczv, revizorja L. Zaje, A. Grcgorič. Rokoborba. V Milanu se vrši ta mesec rokoborba za evropsko mojsterstvo in je nekaj držav že nominiralo svoje zaStOpni« ke. Švedska bo baje zastopana samo 8 trc= mi rokoborci in sicer bodo nastopili \Ve« stergren, Svenson in Malbcrg; vendar upa= jo Švedi, da bo vsak teh borcev odnesel po eno mojsterstvo. Jugoslavija Je postavila Sest borcev in sicer Grbičc, Milvančcda, Hecka, Nagvia, Goldsteina in Kinczesa. Posebno odlično pa ho nastopila Madžar« ska, ki odpošlje v Milan dvajset borccv pod vodstvom svetovnih mojstrov dr. Var« ge in Radvanyja. ki trenirata sednj tekmo« valce v špecijalnem treningu. Poimoi-anje smatersliha v Španiji V nedeljo se vrši v Barceloni medmestna no« gometna tekma med reprezentancama Pra. ge in Barcelone. To priliko so izrabili Span* ei, ds so napovedali za četrtek veliko lre< ningstekmo, od katere bo dobil vso vstopnino znani španski igrač Zamera. Računajo, da bo znašala ta nad 150.000 Din. Kljub temu bo veljal Zamora ie dalje ža aratu terja. Svetovno prventtvo v rokoborbi si jc priboril na nedavno zaključenem turnirju v Parizu znani estonski rokoborec Jaago, ki je v manj kot dveh urah premagal 11 svo« jih protivnikov. Šestdnevne kolesarske dirke v Keivy6r< ka so končale z nepričakovano zmago beU giiskega para Debaets»Goesserts, ki Sta prevozila 3654 km. Najopasnejša nasprotni* ka sta jima bila Italijana Girardengo*Bc!= Ioni, ki pa sta naposled vendarle podlegla. Vremensko poročilo Liubljana, 7 decembra 1925. LiubHina. 306 m nad niorjcti. Krai or>aZovanja ob Zrsfn! tlak Zračna temperatura Vetei Oblačno 0—10 Fadavine j mm i j LiuhPana . . . 7. 770 7 — 173 sev. vzh. megla LjuMiana . . . 14. 7'i8'6 98 vzhod jas. Ljubljana . . . 21. 769-5 — 120 jas. Zagieb .... 7. 768-8 — 110 sev. vzh. več. jas. Beograd . . . 7. 7«9"4 160 brezv. • Dunaj «... 7. 769J megla Prajia .... 7. — 17-0 • 01 j 1 inomost ... 7. Solhce vzhaja ob 7 27 zahaja ob 16-18, lana vzha!a ob 13 zahaja ob 13 S3 Barom-itet vitji, temperaiu.a nižja Dunajska vremenska napoved za Četrtek: Bržkone oblačno, naraščanje tem« perature, mogoče tudi padavino. Nova Amundsenova ekspedicija PoKumni polarni raziskovalec Armind sen se nahaja sedai v Ameriki na propagandni turneji. Medtem pa si pripravlja v Evropi vse potrebno za prihodnjo ekspedicijo na sever. Ta ekspedicija se bo vršila na krovu italiianskega letala, katero bo vodil poveljnik Nobile. Glasom Amundsenovih izjav bo štela njegova prihodnja ekspedicija le dober rucat mož. Med niimi bo pet mehanikov, en radiotelegrafist, en meteorolog, dva monteria in štirje častniki. Skupno z Amundsenom in enim novinarjem bo štela celokupna posadka 15 mož, med niimi v prvi vrsti oni, ki so bili že zadnjič na severnem tečaju, tako Ells-\vorth. Riser - Larsen in Dietrichson. Letalci bodo vzeli seboj 500 kg živeža. ki bo zadostoval za enomesečno prehrano posadke. V polarne kraie bo letela ekspedicija čez Putham, Dron-thein in Spitzberge. Na zadnji letalski etapi, ki bo 1700 km dolga, bo preletela Gronlandsko morje. Letalo bo plulo pod norveško zastavo, obdržalo pa bo svoje letalsko ime. Amundsen se ne namerava spustiti na tla direktno na severnem tečaju, temveč je sklenil, da bo to pot opazoval pojave v polarnih krajih z jetala. Fotograf bo imel na ta način dosti dela. S tem upa Amundsen, da se i sigurno izogne nevarnosti, v katero je zabrede! zadnjič in da bo vseeno lahko zadovoljen z uspehi naloge, ki si jo stav Ija kot raziskovalec severnega tečaja. Američan v Parizu Američani so prav tako ljudje kakor mi. to se pravi, da so pod kožo krvavi in da iih po zaužiti slanini žeja kakor nas Evropejce. Zato pa smo mi Evro-ejci poslednji. ki bi hoteli kakemu državljanu Zedinienih držav kaj očitati ali mu zameriti, če sleče, ko je prebrodil veliko lužo. nadležno prohibicijsko suknjo in pozabi na sitne in neizprosne zakone. ki mu v njegovi domovini krojijo življenje in . . . moralo. Tega se je brez dvoma zavedal tudi gospod John Bartelett. ki se je ondan izkrca! v Le Havru in io mahnil naravnost v Pariz. Mesto mu '"e silno ugajalo, še boli Pa menda tamošnje kavarne in restavracije, kjer so gostje brez strahu javno jedli in pili. ne meneč se za toii osovraženo prohibicijo. Kar je dovoljeno drugim, bo dovoljeno tudi meni, si je mislil yankee. in upoštevajoč iz-premenjene razmere, si je naročil steklenico naiboljšega. Bogme, že dve leti sta minuli od takrat, ko je gospod Bartelett posledrijič omočil svoje ustnice na čašici whisky-ja. Vražje dolga doba. je argumentiral sam pri sebi. in spodobi se. da vsaj deloma nadoknadim izgubljeno. In gospod Bartelett ie pridno prazni! čašo za čašo in postaja! je vedno boljše volje. Toda čas je hitel, in treba bi bilo domov. Gospod Bartelett je skuša! vstati, pa ni šlo tako gladko kakor sicer. Tudi je čutil. da se mu je ravnovesje nekam zrahljalo. Ta ugotovitev ga je spravila v še bolišo volio in sklenil je. da še ne gre domov. Okoli njega so se zbirali novi prijatelji in mu pomagali uničevati alkohol in vnovčevati dolarje. Končno se je le odločil, da gre, pa ne domov, ampak v varijete. Tam se je veselje nadaljevalo do ranega jutra. No, slednjič se jc gospod Bartelett vendarle odpravi] proti svojemu hotelu. A ko je bil sam in so ga zapustili vsi pri jatclji in prijateljice, ie začutil v ustih neko čudno praznino. Vinski hlapi so izpuhteli kakor bi trenil, in gospod Bar-telert je tedaj ves začuden spoznal, da mu manjkajo trije umetni zobovi, trije zlati zobovi. ki mu jih je malo pred odhodom v Evrcpo chicaški zobotehnik mc-ntira! za velik honorar. »Zobje.s si je mislil gospod Bartelett, «se ne izgube kar tako. Moral mi jih je kdo ukrasti. » Master Bartelett se j^ zamislil. In naenkrat se mu je posvetilo. Spomnil se je. da ie bi! pri neki »prijateljici®, kjer ga je za hip premotil spanec. In urno kakor misel se ie podal na policijo. Preiskava se ie končala še tisti dan. ! Zobovje se je našlo, toda bilo ie v takem stanju, da ga master Bartelett pod nikakim pogojem ni hotel več montirati v ustih. Pravijo, da je bilo gospodu Bartelet-tu Pariza dovolj in da je sklenil, da ga še tisti dan zapusti in ga nikdar več ne obišče . . . Antonin Švehla Češkoslovaški ministrski predsednik. Kjiih velikim oviram se je r.a Češkoslovaškem vendarle posrečilo sestaviti zopet koalicijsko vlado vseh češkoslovaških strank razun komunistov in Hlin-kovih klerikalcev. Predsedstvo vlade ima zopet Antonin švehla, zunanje ministrstvo Pa dr. Edvard Beneš. tako da bo i nofranii i zunanji kurz češkoslovaške politike ostal nespremenjen. Antonin Švehla je vodja češke agrarne. ali kakor se sedaj službeno imenuje. republikanske stranke in js igral v novejši češki politiki vedno važno alo-£0, zlasti oa po prevratu. Bil je v vseh vladah razun v Černyjevi, ki je bila sestavljena iz samih neparlamentarcev. Od odstopa Beneševe vlade ie postal Švehla ministrski predsednik in je sedaj zopet sestavil vlado na isti podlagi, kakor je bila njegova prva. Zagoneten konec berlinske operne pevke Prejšnji teden je izrinila iz Berlina primadona Državne opere. ga. Jurjev-skaja. Deiala je. da potuje v Estonijo, kjer je težko obolela mena mati. Mesto v Estonijo pa se je pel:ala v Švico. Ustavila se je v zdraviPšču Andermat-tu. k.ier ie najela sobo v hotelu »Krona«. Takoi po vselitvi na se ie že zopet odstranila iz hotela in se ni več vrnila. Ljudje so jo videli zadniikrat na Hudičevem mostu, ki drži čez reko Reusso. Sobarica, ki ie drugi dan pospravlia-la in našh anartman gospe Jurjevske ob 11. raklenien. je odk!eni'a vrata s svojim kiiučem. V sobi ni bilo nikogar. Postelia ;e bila nedotaknjena, stvari so ležale kakor pri odhodu pevke na sprehod. Osobje hotela je takoi obvestilo policijo, ki je začela iskati damo. Na Hudičevem mostu so našli detektivi kožuh in rokavice ge. Jurjevske, poleg kožuha pa ie ležala v snegu mala priprava za vbrizganie morfiia. Nekoliko nižje so našli ajrenti še okrv3\iieno britev. Postalo jim ie iasno. da ie dama izvršila samomor ali va da so jo urrn-rili neznanci. Toda drnga možnost se je kmalu pokazala za izključeno. Juriev-skaja je morala izvršiti samomor. Bržčas si je dama naiprei vbrizgala dozo morfija, nato prerezala žile na zapestju in se vrgla v prepad, kier šume valovi reke. Reussa je medtem popolnoma zamrznila in truplo nesrečne pev- ke je še vedno pod ledom. Kaj ie gnalo pevko v smrt. ni znano. O dogodku je bil obveščen mož pokojnice. bivši ruski gardni oficir von Bre-mer. ki ie takoj prihitel na mesto nesreče in zdaj čaka. da najdejo truplo soproge. Zi.naida Jurjevskaja je bila komaj 30 let stara ter je postala v par letih (od 1. 1922. dalje) ena najboli priljubljenih opernjh pevk v Berlinu. Bila je po rojstvu Židinja iz Rusije. V Berlinu je pred leti očarala občinstvo z ulogo Tatjane v Cajkovskega «Onjeginu». Njena smrt je tem bolj presenetljiva, ker se je pevka odpravljala na odhod v Pariz, kjer jo je čakal angažman na Veliki operi. Hranite denar! X Zgodovinski gradič na Francoskem pen gorel. Zgodovinski gradič Pruniercs pri Grenoblu je postal te dni žrtev plamenov. Stavba je bila sezidana v trinajstem stoletja ter je imela veliko važnost posebno v fran« coskih verskih voinah po veliki revoluciji. ; Ogenj je izbruhnil nepričakovano. Gašenje | je bilo popolnoma brezuspešno, ker so za« i mrznile vse cevi vodovoda, radi česar je ! grad pogorel do tal. Ostalo je samo nekaj j kesov pohiStva. katere so oteli ljudje gore« j čim zubljem, škoda je velikanska in tem bolj občutna, ker se ne da stavba nadome« sti ti. X Kritično s/anie ameriške armade. Taj« nik ameriškega vojnega ministrstva Dawes je nedavno bil sprejet od predsednika Zc* i dinjenih držav, kateremu je poročal o ne« angleške kraljice Aleksandre pride še v mesecu decembru 1925 v Kino «Dvcr». zadovoljivem stanju ameriške armade. Ar* rnada Amerike šteje danes 125 tisoč mo/, toda morala čet je tako slaba, da bi voja« štvo ne bilo v stanu stopiti ored sovražnika če bi se pojavil na pragu domovine. Zalo. ge provijanta in streljiva so izčrpane in moštvo dezertira v velikem številu. »Moč 10 lepota« Za krsto stopa sin pokojnice, angleški kralj Jurij s prestolonaslednikom, za njima Pa danski, norveški in belgijski kralj ter švedski, norveški in rumunski prestolonaslednik. Krsto pokojne kraljice vozijo na topovski lafeti. Spremljajo io g ar dni oficirji v stari tradicionalni uniformi. Film v službi kulture NI več dvoma, da je postal film v zadnjih letih velik kulturni faktor, za katerega se bodo tudi naši krogi, ki jim je zaupana naloga vzgajati moderno generacijo, morali intenzivneje zanimati. Poizkusi vstvarjanja filmov z vzgojno tendenco segajo že nekaj let nazaj, toda pri širši publiki niso doslej dosegli večjega uspeha. Predvajali so se doslej ti filmi večinoma le v šolah, v strokovnih organizacijah in društvih, kojih izobraževalnim namenom so ustrezali. Široke mase pa je bilo k tem filmom težko privabiti. V orimeri z zabavnim filmom niso bili kulturni filmi dobičkanos. ni in to je bil končno za producente odločilni moment, da slednjim niso posvetili interesa, ki bi .ga zaslužili. Filmska družba Ufa v Berlinu je usta novila poseben oddelek, ki se bavi samo s kulturnim filmom. Sotrudniki so tu priznane kapacitete na znanstvenem in vzgojnem poi.iu. Ti sirokovnjaki so na podlagi večletnih izkušenj uvideli, da ie treba tendenco pri kulturnem fil-j mu omiliti in odstraniti vsako vsilii-1 vost. S svojo notranjo vrednostjo naj film vpliva na gledalca tako prepričevalno. da ga zainteresira in pridobi za idejo, ki mu jo želi vcepiti. To pa je ravno težka naloga, ki stavi velike zahteve na sposobnosti režiserja in sotrudnikov. Med doslej izgotovljenimi kulturnimi filmi zavzema neoporečno prvo mesto film »Moč in lepota«. Podpreti stremlje. nje modernega človeka za telesno kulturo in ga zanesti med širše kroge, to je njegov cilj. Vzporejanie telesne vzgoje starih Grkov z vzgojo naše dobe v tem filmu nam kaže našo veliko zaostalost v tem pogledu. Vzgled starih Grkov mora vplivati na nas in nam vzbuditi stremljenje, da dosežemo cilj, ki so si ga stavili klasični narodi: »Zdrava duša v zdravem telesu.« Kar se je do danes v tej smeri že delalo in se še dela. je bilo treba prikazati gledalcu v zanimivem izboru. In pri vsem tem se ni bi'o mogoče izogniti — nagoti telesa. Bila ie to najbolj kočljiva točka, ki je zahtevala veliko takta in opreznosti. Avtorjem se je posrečilo izključiti vse, kar bi moglo vplivati nemoralno, posrečilo se jim je. da so s svojim umetniškim čutom in s tem, da so postavili nagoto v naravo, ki z njo harmonira, dosegli blažilni vpliv na gledalca. Priznati je treba, da je ta film dosegel svoj namen in da bo merodajen pri otvarjanju novih de! te vrste. Njegova tehniška izvedba je vzorna in potrjuje konstantni napredek filmske tehnike. Utis, ki ga ta film napravi na gledalca, je izreden in vpliv, ki ga bo imel na razvoj telesne vzgoje, bo gotovo trajen. Vsebina tega filma, ki se suu~j predvaja v »Elitnem Kinu Matica, je sledeča: Prvi čin: Grška gimnastika: diskus, borba, tekma. Telesni zaostanek v moderni gimnaziji: sključeno sedenje ter njegi posledice. Človeško telo v strojnici, pisarni ter baru. Posledica protiprirodnega življenja: skrivljenje hrbtenice, grbavost Dvo letni kolesar. »Občudovalci® grške sebe. Drugi čin: Negovanje dojenčka, gimnastika iej*ske in moške mladežL Ozdravljenje krive hrbtenice, ojačanje hrbtenice. Telovadba devojk na prostem. Telovadba na švedski lestvi. Normalno dihanje. Posledice stezniia za žensko telo. Parisova sodba. Tretji čin: Glmnastlčna šola v Hel-lerau, ritmična hoja devoj-k. Bodejev sistem: borba ki ritmično sibanje devojk. Niddy Irmpekoven: napenjanje in popuščanje mišic. Ritmični p'esi Rudolfa Labar.a. Girrinaistična šola Loheianda za devojke: dihanje, stoja na eni noei, napeto korakanje, študije za ravnovesje. Dr. Menscn-daeck (Amerika): vežbe za žensko telo. Šola Hedvige Hacmamiove: vežbe ženske;.;: telesa v prosti naravi. Četrti čin: V tem činu se predvajajo narodni plesi in plesi znamenitih plesalk. Ples zamorcev na otoku Hawai, indijski ple si, fantastičen ples dveh bavarskih selja-kov, španski narodni plesi, plesne pantorni-ne tu sicer- Dussia Beresca v »Orhideji*, NUkly Impekoven, Japonec Bac Ichii ko: »Suženj«. Jenny Haselqurst v cBeli roži'., ruska plesalka Tamara Karsavina v ba:e;u »SHvia», alegoričea ples plesaike Mary VVigman v »Selitvi«. Peti čin: Lahka atletika: Skok v višino Amerikanca Browna. Paddock v teku. Lechkiger; tekma z zaprekami. Telovadci na bradlji in konju. Znani telovadec Rudoli Kobs na drogu. Nogometna tekma škotskih duhovnikov z italijanskim športnim društvom »Lazio« v Rimu. Amerlkanska igra iPirshbaiU. Znamenita tenis - igralka Helena Wiils. Plavanje in skoki v vodo. Boi-ba z rapirjern italijanskega mojstra Nadi-ja. Japonske proste borbe, zvane «Jin Jit-su». Veslači na VVarmsee pri Berlinu. Tradicionalna veslaška tekma med univerzama Oxiord in C3'iubrigde. Goli- Basebali. Germanski kraljevski skok preko 6 konjev. Šesti čin: Kopanje v snegu. Smučarji v plavalnih oblokah. LoTd lialfour igra tenis, Llo.vd George igra goli, 85-letni Ro-ckefeller igra golf, norveški kralj s svojo rodbino na smučeh, Gerhart Hauptmann s svojo soprogo v morski kopelji. Kultura plesa na obali Vzhodnega morja. Nemška šola v prosti naravi. Kopeli bogate Rim-ljatike v prvem stoletju po Kristu. Kar daje telovadnim in športnim slikam še posebno veliko vrednost je proizvajanje važnih vaj s tkzv. «Zeitlu?e», to le z aparatom, ki projicira slike tako počasi in de-tajlirano, da Je mogoče zasledovati in opazovati vsak gib telesa, vsako posamezno akcijo mišljenja. A. Albertini. Preizkušnja Dona Laura ie sedela ob kaminu in z razširjenimi očmi gledala v plapolajoči ogenj. Zdelo se ji je. da je kakor izgubljena Nobene oblasti ni imela več nad seboj. Da bi jo bil Mauro Gotardi samo še nekoliko trenotkov obsipal s poljubi, bi bila klonila in ga rotila, naj jo poljublja še dalje... Izgubila bi svoj ponos in svoj mir... In to ne bi moral biti ravno Mauro Gotardi. Da bi jo bil kdorkoli v tem trenotku poljubil, bi jq bil mogel osvojiti. Ona bi se mu bila udala. dasiravno bi ga ne imela rada, kar tako, ne da bi sama vedela zakaj; samo zato, ker bi ta človek zbudil v nji ieno. ki se je uspavala od tedaj, ko je nobena dolžnost ni več vezala, da bi r>sta!a zvesta svojemu možu. Dve leti! Dve leti sta pretekli, odkar živi njen mož izven njenega življenja, ne da bi se briga! za svojo ženo. Da ne bi dajal orilike znancem in prijateljem, da brusijo svoje jezike, jo je vzel neko-likokrat s seboj v gledališče ali na kakšno zabavo in včasih, ali zelo poredko-ma. io ie peljal tudi na izprehod. Moški so ii dvorili, jo imeli radi in hrepeneli za njo: a!i zastonj. Ona je ostala zvesta žena nezvestemu možu. Dobro ve- doč. da ni imel nobenega vzroka, da se ji odtuji, je čakala, da se vrne njen mož na pravo pot, da se ji približa in jo zaprosi, da mu odpusti, da jo je toliko časa pozabljal. Ali zdaj ni več moglo iti tako dalje. Čutila je, da ne more živeti več kakor je živela, da se ne more več obvladati, da ne more več premagovati koprnenja po življenju... Trebalo ie, da se odloči. Ali da zbere vso silo in čaka (a vedela je, čutila je, da bi bilo to zastonj) ali da stori to, kar delalo tudi druge žene v njenih prilikah: da se udajo ljubimcu. In v takem primeru bi bii boljši Mauro Gotardi nego kdo drugi, ker je Mauro imel vsaj to iluzijo .a jo liubi in spoštuje. Dolgo je sedela nepremično v naslonjaču kraj toplega kamina; potem je naenkrat vstala in poklicala: »Marija!« Sobarica je takoj prihitela. »Moj klobuk in plašč.« «Ali gre gospa ven?« »Dal, »Kaj gospa ne ve, da dežuje?« •Vem Marija.« »In če pridejo gosti?« »Prav imaš! Ali prva pride Dona Biče. Prosi jo, da me nadomestuje kot gospodinja. Vrnem se skoro.« Marija je odšla in čez malo časa se 1 je vrnila s plaščem in klobukom. Dona Laura se ie ogrnila, dala na glavo mali črni klobuk in spustila preko obraza dolg pajčolan. »Vrnem se kmalu!« je rekla, ko je odhajala. Ko je markiz Altieri. ki ga je zalotila Laura samega z gospodično Pergola. igralko, v njenem stanovanju, zagleda! pred seboj svojo ženo, je bil ves iz sebe od osuplosti. »Laura... Ti tukaj?« »Da! Saj si tudi ti tu.« »To je nekaj drugega.® »Ničesar drutrega ni... Ali nič za to. Pustimo to. Ampak moram ti nekaj zelo važnega povedati. In potrebno je, da storim to takoj, ker bi tega jutri, pa tudi čez eno uro ne mogla več storiti. »Oprostite... je zamrmrala gospodična Pergola in zapustila sobo. Dona Laura se ie obrnila k svojemu možu: »V naši hiši se je zgodilo, malo prej, nekaj zelo resnega. Celo uro pred časom, določenim za moje posete. je prišel nekdo... nekdo, ki mi je govoril o moji samoti, o moji tusri. o svoiem pri- j jateljstvu do mene in o tem. kako me j ima rad. Poslušala sem ga in bila sem i Kinjena tako, da sem začela čutiti, da i nimam več sebe v oblasti. Ta človek je • to zapazil. Zlorabil "ie ta trenutek- sto- pil k meni, me objel in me začel poljubljati.« Markiz Altieri, bled od srda, je zaklical: »Kdo pa.je bil ta nredrznež?« »Kaj te to briga? Nekdo. Ne gre za ime in osebo. Za kar danes ere, to sem jaz. Jaz sem temu človeku dovolila, da me poljublja na usta. nisem se branila, nisem se upirala. Dopustila sem. da me poljublja kolikor hoče. To pa je tako strašno, da sem smatrala za potrebno, da pridem sem in ti to povem. Vedela sem. da si tukaj in prišla sem. Dve leti sta fe pretekli, odkar se zoperstavljam sami sebi in drugim: in to ne delam zaradi sebe, niti zaradi kakšnih principov o poštenju; to delam samo zaradi tebe. zato. ker te imam rada... Ne more več tako dalie. Moja ljubezen do tebe je v tem trenotku tako silna, da se morem boriti proti življenju, proti oni nežnosti in slasti, ki so jih v moji duši vzbudili poliubi onega človeka.« Markiz Altieri je pritisni! svojo ženo na prsa in ves prevzet od ljubosumnosti jo je vprašal: »Ali te je dolgo poljubljal?« •Dolgo.« »Povej mi. kdo je to bil.« «Vse zastonj. Bil je nekdo.« Pritisnil ie svoja usta na niena mehka usta, ki mu jih je ponudila in poljubljajoč jo. je zamrmral: »Tako, ka-li?«,.. Ali te je pcljublial tako le?« »Ne vem. Ne spominjam se več... Čutim samo tebe, samo tebe... moj dragi... tako!« Domu sta se vračala kasno potem, ko so se bili že vsi gostje razšli. * Potem, ko je pokadil cigareto, je utaknil ustnik v žep svoje pižame in po trkal na vrata spalnice svoje žene. »Prosto!« »Smem vstopiti, da voščim lahko noč svoii Lauretl?« »Pst... da te ne sliši Marija!... Ali si pustil prižgano luč v svoji sobi?» On je prikimal z glavo in potem jo je z vso silo pritisni! na svoie grudi Darujte za sokolski Tabor! Poguba carske Rusiie Drobtlne Iz «Ruske revolucije*. Napisal Aleksl] Jela£l& Izdala »Nova Evropa« v Zagrebu. 1925. posledice revolucionarnega leta 1905. — Ruska notranja politika v letih 1907—1914. — Kmetje, delavci« intelektualci in omladina. — Aktualna vprašanja morale n družbe: spolni problem, erotična književnost, samomori. — Črne tolpe. — Smrt profesorja Muromceva ln pisatelja Leva Tolstega — Nemiri na univerzah. — Umor Stolypina. — Rasputin se pojavlja. — Začetek vojne, korupcija, vladanje Rasputina, njegov umor, carjeva abdika- cija in konec. Ruska politika se ie razvijala v letih 1907 do 1914, ko so vodili reakcijo ear hi vladarska hiša, dvor in vlada, takole: vojaške prekucije so bile udušene; vojska k mornarica sta se preurejevali. Kmetje so bili v glavnem mirni, hodili so k vojakom, plačevali davke ter kupovali gosposka posestva čestokrat za predrag denar. Industrija In trgovina, promet io banke — vse to ie lepo napredovalo. Delavski razred — dasi gospodarsko In politično tlačen — se ie vendarle dvignil v kulturnem ln moralnem pogleda. Razpoloženje je bilo pov. sod razmeroma mirno. Razen šibkega-delovanja tajnih političnih društev in krožkov so samo prvomajnlške demonstracije opozarjale na to, da revolucija Ie leta 1903-6 še ni pozabljena Ta čas ie bila doba tkzv. ►likvidatorstva«. ko je delavstvo likvidiralo revolucionarni pokret ter se posluževalo zakonitih potov in sredstev za izboljšanje svojega položaia. Delavci so ustanavljali konzuir.ne zadruge, zasledovali delo kuitur-nih društev in se posvečali samoizobraže-vanju. Stranke skrajne levice so propadale. Reakcija se je občutila tudi med razumni-štvorti in omladino. Intelektualci In omladina, ki ie začela mirno delat! v šoli, so razpravljali največ o neuspehu revolucije po rusko - Japonski vejni. Največ prahu je dvignila knjiga »Kažipot«, v kateri je nekoliko naprednih te uglednih umstvenikov raziožiio svoie nazore o aktualnih problemih: o monarhiji, glede katere so zastopaii mnenje, da k> je treba priznati, o nacijonalizmu. o demokraciji — vanjo so dvomili — in o revoluciji, ki Je prines!^. »iliko razočaranja. V ekonomskem pogledu je vladalo nazlranje. da se ie treba spoprijateljiti s kapitalizmom ta ga priznati. Verska gibanja so posebno značilna z* ta čas: pojavili so se tedai novokristja-ni in bogoiskate! L Med problemi morale In družbe se je najvišje cenil spolni problem: prevajale so se knllge Porela. Wel-ningerja. Lflwenfelda. Kraft-Ebinga, Mante-gazze in stičnih. Pojavila se je erotična književnost na debelo. Gledališče, listi in kr.jlgotržci so posvečali seksualnemu vprašanju veliko pažnjo. Končno v praksi: nastajala so društva svobodne ljubezni in podobni klubi. Venerična kuga se je začela širiti. V literaturi je nastopil Viničenko. ki Je slikal roškega revolucionarja — dona J liana; njegovi junaki so bili apostoli soclja-iizma, revolucionarne borbe, svobodne ljubezni ln seksualnih ekscesov. Zahtevali so med drugim rehabilitacijo prostitutke. DrugI pisatelji — n. pr. Arcibašev — so dali junake kot le Sanin. ljudi, kl iim nI posebno mnogo do revolucije ta socljalfzma, ampak tipe. kl iih zanaša nekakšen meglen anarhizem ter jim ie glavna vsebina — spolno pustolovstva Naposled ie prišla pisateljica Verblcka s svojimi »Ključi sreče«, predhodniki Marguertttnve »La Gartponne«. To delo ie imelo v tedanji Rusiii naiveč bralcev radi tega, ker ie bil v njem očrtan lik ženskega dona Juana ter se ie na neštetih mestih dotikalo čutnosti Nastajala pa so tudi drugačna društva, tako aa priliko klubi samomorilcev ln pesimistov. Talen teror ni nehal; v relativno mirnem letu 1906. je bilo izvršenih 4742 terorističnih činov, leta 1908 pa 9424 atentatov In ubojev. Vlada Je socijalne revjlu-cijonarce stalno preganjala ter iih depor-tlrala. Provokaclje so bile na dnevnem redu; policiia le pomagala sama Izzivati, da se je lahko maščevala nad neljubimi osebami. Vlada Je duši!a sleherno svobodo misli in preganjala vsako opozicijo. Zatoževaia ie svoie neprijatelie sodišču, ki ie sodilo zelo pristransko, po Ščeglovitovem predpisu. Policijski duh ie vladal ceio v cerkvi. Vlada se je naslanjala na dvorno kamarilo, na nazadnjaške kroge, na policijo in na »črne tolpe«, katere je vzdrževala na državne stroške. Črne tolpe so postale strah bi trepet prebivalstva: pregan ale so ljudi ter izzivale Izgrede, v katerih so imele priložnost za svoie osvetniško delo. Car ie s črnimi tolpami simpatiziral: tudi carica jim ie bila naklonjena, dasi so ti ljudje zanašali povsod v iavno življenje klice razsula ln demorallzacije. L. 1910 sta umrla prof. Sergej Murom-cev. predsednik Prve dume. in pisatelj Lev N. Tolstoj. Oba sta imela liudske pogrebe, pri katerih se le mladina spopadla s policijo. Na visokih šolah so izbruhnili nemiri. Dijaki so štra;kali, ker iim ie vlada zabra-nlia zborovati celo v univerzitetnih prostorih. Študente so zapirali ln jih kratkomalo brez povoda izključevali. Univerzitetne rek- torje Ib profesorje, kl niso fotelj biti poslušni reakciji, ie vlada odstranila. Vendar le tajni terorist in policijski agent Bogrov na septemberskih svečanostih L 1911 v Kijevu streljal na min. predsednika ter na šefa policije ln je znamenitega državnika Sto-lipina ubil. Istočasno se je na dvora pojavil »mistični« Rasputin, umazan, demonski kmet, kl le bil obsojen radi konjske tatvine. (Rasputin pomeni razvratnlk; to Ime ie dobil zaradi svojih spolnih ekscesov.) Ta slepar se ie vsidral na dvoru in ie vpliva! na zdravje carjevega sina, kl je bolovai na hemofiliji. Iir.ei ie carico popolnoma v svoil oblasti In ie postal z njeno pomočjo osebnost prvega reda v državi. Koncem L 1912. ie Izšla opozicija iz volitev mcčiiG ojačana. Med levičarji i« bil tudi KerensklJ. Nervoznost je bolj ln boli naraščala, pojavljali so se gospodarski ta politični štraikl (drog za drugim). Vse Je bilo prepričano, da mora prinesti prva voina, kl nastane, Rusiji revolucijo ta prevrat • Dne I. maja 1914. so Izbruhnili v Rusiji zelo resni nemiri. O priliki Polncarijevega obiska v Petrogradu meseca julija 1914. so upori zavzeli take dimenzi:e, da ie bilo nemogoče verjeti v mobilizacijo za slučaj vojne. A ko je bila kmaiu nato mobilizacija razglašena, se ni nihče uprl. Vo'akl so hiteli pod zastave v ogromnem številu, oficirji takisto. Vse stavke so nehale ta Rusija se ie zbrala okolu orožja. Nihče pa ni predvideval tako kolosalnlh dimenzij vojne, katerim so skušali priti zavezniki v okom z dobro organizacijo. V Rusiji se ni po prvih sijajnih vojaških uspehih v Galleii In po težkih porazih na Pruskem storilo nič. Nasprotno, nastala sta še dva tabora poleg fronte za vojno. Prvi je bi! mani važen in je imel opraviti z zasedeno Galicijo, drugi ie bil opasnejšl — radi tega, ker je napovedal vojno — ruskemu ljudstvu! Vlada ie radi tega obnovila preganjanja, uprizarjala ie le lov na boljševike, člane dume. in domovinska liubezen se je začela splošno ohlajati. Odgovorni čtnite'jl» predvsem vojni minister Suhomlinov, so varali carja, vojsko, dumo in ljudstvo. Tako se le vedno bolj približevala — usodna ura revolucije, kl je Imela dve svr-hl. Prvi cilj ji le bil: nadaljevanje vojne do srečnega zmagonosnega izida, drugi pa: čim prejšnja sklenitev miru. Vojaški porazi. nesposobnost vlade, škandali na dvoru, razsulo In razvrat v zaledju, revolucionarna propaganda boljševikov, akcija nemških agentov, jad in besa beguncev, splošna nezadovoljnost, draginia — vse to ie lačalo misel na upor ter ie zbiralo v njihovem taboru prekucuške elemecite. Z dumo se ie nadaljevala neresna igra. Rasputin le vladal na dvoru : njegove svete je posredovala carica in car jih ]e poslušal In Izvrševal. Ugibalo se le. kdo bo močne š! — močnejše so bile »temne sile«. Na nasvet Rasputina ln carice Je car odstavil od vodstva armade velikega kneza Nikolaja Nikolajevi-Ca ter Je sam prevzel poveljstvo nad vojsko. Kmalu nato Je šel Goremyk!n, katerega je nadomestil Stiirmer, Rasputinov človek in germanofii. V bližino carja so prišli na ta način zgolj prilizovale! brez zmožnosti ta poštenja, toda Rasputinovi sluge. Ko je car sklical dumo, se je oglasil k besedi Mi-liukov ta ie obtožil StOrmerja, dvorno ka-marlio in carico radi ve!elzda;e. Za StGr-merjem ie prišel Trapov ta 2 njim notranji minister Protopopov — član dvome kamari-le In družabnik Rasputina. V Rusiji le vrelo, katastrofa ie bila neizogibna. In v tem Času. ko se ie Rusija rušila. Je Imelo carsko notranje ministrstvo dolžnost ščititi Rasputina ta zloglasno prijateljico njegovo, dvorno damo Ano Vyrubovo! Okolu Rasputina se ie zbirala cela četa agentov In policijski uradnikov, ker so se v carski hiši bali, di bi ga kdo utegni! umoriti. Rasputin se le škandalozno vedel. Obiskoval je javne hiše in kopališča v družbi žensk. Upijanjeval se ie In prirelal orgije. Svoiega privilegiranega položaja v državi ni skrival ter ni štedil niti časti carice in njenih hčera. Govoril ie o njih vsakovrstne nesramnosti. Na dvoru pa je bil tako dobro zapisan, da ie carica sama uničila neko tožbo, kl ie bila vložena proti njemu radi psovanja carske obitpljl. Rasputinova moč ie bila tako velika, da je sestavlja! seznam članov Sinoda pravoslavne cerkve, razpolagal s službami, dala! koncesije, deli! rede In oproščal moške vojaške obveznosti Zelo živahne stike je vzdrževal z Ženskami; okrog njega so se zbirale visoke dame poleg skromnih delavk, kokote najvišje stopnje ln ženske s trotoarjn; obiskovale so ga končno tudi poštene žene, ki so hotele izprosi« milost za svoje može ta sinove. Vse te so hodile k Rasputinu ter ga gostile pri sebi doma. v kavarnah, barih, varijetejih, javnih hišah . . . Tarinstveni menih ie dobival denar in prejema! vsakovrstne darove. Kadar Je carska oblteh' slavila svoie imen-dane, ie bil Rasputin vedno med povabljenimi gosti Rereva! je naivečja državna vprašanja, potrjeval in odklanjal mobilizač-ne pozive, odobraval ali pobijal parlamentarne sestanke, nastavlja! aH odpušča! ministre in vladlke. Listi niso smeli pisati o nJem. če jim Je bi! drag lasten obstoj. Ras-putinovo korespondenco ie nadzorovala policija s pomočio »Črneea kabineta«. Car in carica pa sta videla v Rasputinu simbol preprostega ruskega Vodstva, pobožnega !n vdanega dinastiji. Rasputin pa se le vedno boli vdala! požrešnosti in čutnosti, bil je pijanec ta pustolovec ter je verjetno Ime! tudi z nemško špljonažo zveze. Na dvoru le veljal za »božjega starca«, dasi je pljuni! na carsko Ime. prestol in krono. Car !n carica sta bila uverjer.a, da le edini Rasputin v stanu spasit! vladarsko hišo pred uporom In revolucijo. Starec je to dobro vedel in 'e »prorokoval«. da carska drnžina Re bo preživela njegove smrti — kar se Je sko- raj dobesedne izpolnilo. Tako ie prišel strahovit umor Rasputina, kateremu je sledila silna nevolja ljudstva in armade. Umor, katerega so Izvršili poslanec ekstrenine desnice Puriškevič. veiiki kr.ez Dimitrij PaviovK in knez Josupov, je spravil carico v obup, naprednim elemeri> tem pa je vlfl poguma ter jih potrdil v domnevi, da drvi carska Rusija v propast. Ko so se tega dejstva zavedli na dvoru, so začel! dvorjani sami pripravljat! atentat na carja- Njihovo zaroto pa so prehiteli drugi dogodki — prava revolucija, v kateri je moral car na prej odstopiti, potem pa so ga z drugimi člani družine vred pokončal! boli-ševikL opisi DOLNJA LENDAVA. Na predvečer dae 1. decembra je priredil Sokol v hotelu o». Valvatorjev trg 16S Preko zime Vam »b/kri kolesa »a leljo popravi ali preaovl Goreč, Goaposvetaka e. 14. smt Izdelujem plašče po 100 Din, kostume ia to- »lete p« nzjnoveiSem kroja. Naslov pov« uprava .Jutra« S2013 Kdor posodi industrijskemu podjetju Din 30—30.000 proti odplačilu v 10 mesečnih obrokih in obrestmi dobi stalno službo tehnič. uradnika v Istem podjetja. Cenjene ponudbe pori .Tehn. uradnik* na uprav* .Jatra*. 31188 Vajenec tlrav In krepak, poltenih stari** s« sprejme ta B«d1-(ar.ko obrt. Naalov t npr. .Jutra., 3S006 Služkinjo za vse : lobriml spri&evali, kl ena nekaj kuhati ilče majhna družina na -leteli. Nastop • 1. jan. 193«. Ponadbe ta upravo .Jutra, pod znamko •Inlenjer«. S1H4 i. 'K W >~ is Učenko sprejme SiTilja. Potre, se * Kblodvor&kj olici 281. 31979 Krojaškega vajenca f^obro vzgojenega, sprejme t rsu oskrbo v hiii Ivan Same, Ev. Petra nasip 71. 51982 Vajenec sa pekovsko obrt te sprejme x vso oskrbo v hi&i — Naslov pove uprava »Jutra« 31956 Trgovec samostojen !n dobro eim-trsn. aa deieli, išče prodajalko srednjih let, po4t.no. uae.ljivo. ki bi sastopala v odsotnosti lefa In tndi deloma nadtorovaia gospodinjstvo. Pojrojl «elo njjod-nl. — Cenjene ponudbe po motnosti • »lika pod Iifro »Dgodnost. sa opr. »Jntra. 819» Gospodinjo samostojno kl bi opravljala vsa domaČa dela iMe Emil Griar, Kamnik, Sutna 67 «3007 Dva trz. pomočnika melafl* stroka f mamrfakturista In 1 železnlnarja perfektne In adrave atoftl sprejme e l. ali 15. ja«. P. Kona, preje 8»erk. CrMBdJ. UMI Postrežnlco IUe samski pospoJ ta pospravljanje i stanovalsklh sob v sredini mesta. Zela-«itl m ad l—Ul popoldne. Nktlev pove nprava .Jntra« 3199S Gospoda s repr.ientae!Jsk!m nastopom u akvltleijo proti stalni plači In provtaiji IMe tehnično podjetle v l.lublja-nl. tTpokojen ieleinlškl ali drtavnl nradnik i nekoliko tetnifcneffa in,nI. Ima prednost. — Ponndbe na npravo .Jntra. pod tnačko .Akvl-3iter> do 14. deceabn. 33)10 Knllgovodklnja perfektna Mlanrlstka ilče slnihe ia takoj ali • 1. Jan. 19Sn. Ponudbe pod »načko «P'arejU moč. u sprave •Jntra.. S11S7 Prodajalka dobra no!. Izvetbana v vseh strokah ilče mesta r Ljnbljani, m tod! Isveo Ljubljana. Nastop po Novem letu. Cenjene dopise na nnravo .Jutra* pod iifro .Marljiva li«. 81*41 Manufakturlst • 4aljlo prakso, la moč, teti spremenil dosedanje mesto Cenjene dopise na npr. .Jntn. pod .llannUktnrlst. 8*001 Ekonom absolvent vinarske Ms, ■ večletno praks« v w • e k strokah, poročen, l«H stal nega mesta. Nastop ps dogovor«. Naalov peve »pr. •JiBv, tum Knjlgovodja- bilanclst perfektett ▼ trgovini In Industriji sprejme delo v po- Sldan. ali večernih nrah. njene ponndbe pod litre «A. G> na aaoočno ekspe-dicijo .Jutra., Pre valje. 81978 Kontorlstlnla ■ večletno prakso. veSča sleveaskega to nemlkega je-tika v govora in pjsavi. vajena vsega pfaarmikega dela, l«če slutbe bodisi kot pisarniška moč. blagajničar-ka ali kaj stičnega. — Gre tudi kot vigojiteljlrn k otrokom, je Itpralana učiteljica, aH ket druiabulea k osameli gospe. Vešča todi gospodinjstva. Cenjene ponndbe pod .E. H., na npr. .Jotra* v Ljubljani. 82002 Mesarski pomočnik « dobrimi spričevali iste slutbe. Naalov pove uprava sjetro*. 31978 Nemščino bi poučeval več interesentov po cmernl eeai. Prijave pod značko .Ugodna prilika* na opravo «Jutra>. 81991 KOKS — ČEBIN Weltova m. Telefoa: 58. 481/Ul «Trlbor» milo 8t % maMobe, v pollnbni mnotinl ne Din M'2S kg franko kolodvor Zagreb po-lilja po povzetju Anton Kalčlč. Zagreb. Zavrtnira br. 83. Istotam s* sprejme sastoTJilk proti proviziji ter kapaje loj la maai m milo. KM «Sof!ngen» orodje Vlrse — aaasske IkarJ«, raltr-aporate. note, kakor britve. dUao orodje I. dobite pri .Jeklo., Buri tof Mm. Um. Opreme za neveste store, nostore. jedilo* la •poln* garnitur. namizna la posteljna pregrinjala ter vse vrst. vetenla vele rotno najceneje li. Zor Jetek. Ljubljana. Stritarjeva ulica T Prevzame v*. Kombinacije b motivov. — Pndtlskanje Največja li- la Remscheidske žage znamke .Saegckčnlg., pol-nojarmenske vodne, krotne. ročno itd., zajamčene: ima vedno v zalogi tvrdka •Jeklo., Linbljana, 8tari trg tla. 28494 Sanke dobro ohranjene, prodan ta 80 Din. Naalov pove npr. »Jotra.. * (1974 Peči pločevinaste, prvovrstne lo trajno goreče, predaja po znitanlh eeoah A. Snftnlk, telemina. Ljubljana, Zaloška cesta Si. 81977 5000 kg dobre mrve lu več cementnih vrel naprodaj. Naalov v opravi »Jutra., B1988 •Forda avto v popolnoma uporabnem stanj« takoj naprodaj — Vprala se aa teleioa It. 48! 81933 Moške obleke snknja ln čevlji, dobro ohranjeno naprodaj v Rol-ul ulici um. 81937 Dve spalnici kompletni, hrastovi e p«l-hamj ugodno naprodaj. — Naalov pove sprava »Jotra« HM? črna jedilnica ekore sova, kompletna, A-vaa la fot.H naprodaj. — Naalov pa«« aprava .Jntra« »trn Zimsko suknjo kratko, male rablje«« prodna . Naalov pov« aprava »Jutra*. «1907 Nov plašč kotahovlnast, BI šara Kit te po telo alikj ceni proda v modnem talonn 6 • 1J a k, Wolfova allea IA. 81996 Klobuke, slamnike in vge moilistovske potrebščine proda za vsako sprejemljivo ceno Minka Horvat, cnodistka, Ljnldjana. Dalmatnova allea H. 10'II. 8118« Fotoaparat 9 X 12. Anasligmat 6'g. kakor nov in povečevalni spora* na 19 * £4 m se proda. Naslov pove nprava »Jutra* 83018 Kopalna janja nova. s pečjo, več preprog, nova klub garnitura, pod zelo n-o 'nimi poiroji naprodaj — Naslov pove uprava »Jutra.. 82014 Klno-aparat popolnoma kompleten Patte s Itevcem, 230 volt s t ovoji ta filme, dobro pre-Izkiifien, popolnoma nov se po nlzicl ceni proda. Naslov v opr. »Jatra*. 81971 Zapravljlvček lahek, enovpreien, na oljnatih oseb kupim iz drnge roke. — T.ndovik H o d i c. Bloška poliea pri BsVekn. 81980 Kup'm drsalke model .Fnchs. aH .Sal-ehow». Ponudb* pod Iifro •Takoj* na apr. «Jutrs*. 81934 Posestvo v Mižini Kranja, v ravnini ob glavni cesti, obstoječe Iz hUe, hleva za 8 glav goveje živine, 6 oralov zemlje ln gospodur. poslopja. vse novo, brez kakih popravil, predam za 140.000 f)ln. Naslov pove sprava •Jutra«. 81981 Otigalneira konllčka rabljenega kupim. Ponudb* na mrrr .Jntra. pod Iifro .Konjiiekv 83001 Velik trg. lokal priprsven za trgovino z usnjem In čevlji na glavnem trgu v ?.utem-berktt se odda za dobo S ali 10 let pod nzodnlml po- ffojl v najem. Ker nI v trga n btttnji okolici nobene večje trgovine, hI se dalo z usnjem napraviti velikanski promet, tem bolj ako bi obenem prevzemal od mesarjev tndi svete kote — Naslov pove sprava »Jutra. 81801 Samski trgovec kl leli odpreti trgovino dobrem trga, dobi lokal la stanovanje brezplačno. — Ponudbe aa upravo »Jntra* pod Iifro .Sreča*. 81960 Trgovina melaa Matra. starovpeljana s stanovanjem se zaradi od-potovanja proda. — Samo resne ponudb* prosim aa opravo .Jutra, pod oglasno •tov. 81778. 81778 Preselitev. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sera se s svojo dolgoletno obrtjo preselil na k M testo št. 12. ipti bol L!oyi w ^ kjer sem lokale času primerno opremil ter prosim nadaljnega obiska Spoštovanjem BI, Pad&rafšefe, frizer za dame in gospode. rm Nova hiša v Ljubljani a lepim vrtom se ugodno proda. Naslov v upravi .Jatra*. 804 Malhno posestvo t mlinom v Hotnem dols. poUa Semič, po agoda! eeai poda A. KAthel. «1945 Redka prilika T velik« prometnem trga aa Hrvatskem te odda v aajem (h o t e 0 gostilna t mesnico, kerlllčem. ledeni e«. velikim zelerjadnlm vrtom ln vrt za gostilno. Mo-vi, S kleti ter I vsemi gospodarskimi pritlkllnaml ia vtem Inventarjem. V najem se odda takoj pod ugodnimi pogoji radi dragega pre-vzetja. — Naslov v opravi •Jatra. 82011 Oprentrena soba lepa In svetla, t strogo se-pariranlm vhodom, v sredini mesta se odda s I. Jan. iro.podo sli gospodični. — Naslov pove nprava .Jntra* 11971 Opremljeno sobo t zsltrkom oddam s 15. decembrom solidnem« gospodu ali gospodični. — lllr.Vn ulica 19/1, desno. 81988 Usmiljena srca 2e 7 mesecev brez stanovanja, prosi mirna stranka brez otrok stanovanj* t—2 sob s kuhinjo, če Je tadi pod talčlto stan. sodllča. Ponndbe na opravo »Jutra, pod »Nujno 15632.. 3197« 2 sobi nrazat aH opreailjeal se la-ko| oddata. Naalov v apr. •Jatra.. 8198« Stanovanje aa t dijak*, edoa s tvojo posteljo, se H8«. Ponudb, n* enr. »Jatra. pod Iifro »Dijakis. --- Gospod m spojni* v vso askrtio. Naalov pov* aprava .Jutra* «1991 Lepo stanovanje oddam onerna. ki povrne strnRke. Ponudbe pod Iifro »Strolki. oa spr. »Jutra«. »1989 t ZAiETKOAf jw POPISUJE DR. IVAH IfiN, ^ KNJIGA SPOMINOV I.DEL BROiHriu vaia d« 35 -. v cae PLATNO VEZANA 43'—, POSTKiMfi 2 DIN. PLATNO VEZANA 45—, POŠTNINA 2 0». Opremljena soba prostorna, solnčoa. topla, s {»osebnim vhodom se odda na Brega solidnem« gospoda. Naalov v sfr. «Jutra>. 31993 Soba t« odda gospoda. Kje, pove ■prava «J«tra». S2000 Stanovanje 2 sob in kuhinj* se IšSe v mestu ta takoj. Ponudbe ua upr. .Jatra* pod iifro •Stanovanj. 15714*. 82006 Stanovanje lepo. solnčno. v oovi vili, 8 sobe kopalnica la drage prltlkln« ter del vrta od-stopim stranki bret majhnih otrok. Poaadbe na spravo .Jutra, pod .Data odstoi Soba s kuhinjo s. odda. Vatlov v »pravi »Jatra.. i1994 Lepa soba t posebnim rhodom s« odda I l. Januar jam 1928 Naslov pav« aprava »Jatra*. R3009 Železničarji, pozor! Zamenjam stanovanj, ebsto-leč« i« 1 sobe v Milini kolodvora ra večle ali enako. Ponndbe na opravo »Jutra* pod »Cjodna zazoena*. oou Opremljeno sobo s posebnim vhodom iiče gospod. Ponudbe na upravo .Jutra, pod «U. H.» 33020 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, na periferiji mesu llče gospod. Ponudbe na upravo .Jutra, pod saačko »SoUdea 15723.. Dve sobi v pritličja aH L aadstropju se ilčeta za pisarno. — Ponndbe pod »Pisarna, na upr. »Jutra*. 81830 Uradnica iU« v blitini Uikloličeve ceste opremljeno sobico, le mogoče s souporab« klavirja. Cenjene pooadb« aa upr. •Jutra, pod »ltiiaa 75». «1992 Margareta dvigal t« pumo. «1935 G. Margarltta Kaprola s* Vas ta odgovor aa .Henrikov 81949 Z. M. M. Sem uganfla! Itolčlm — it-praiaj se sam. Prosim piv mo na mas naalov. Ljnbljs TjeW »S015 Učitelj bo<1oCl posestnik. »>iiepati-čec. 25 let »tar, prija-taljstvft v svrho t^nitve g samostojno £o*p0 nod zaaSko «Opnm-15722>. 82018 Obrtnik v nobri poziciji leli poročiti inteligentno gospodično ali tcl&do v<1ovo z nekaj kapitala. Dopise pod šifro «Lepa bodočnost» na upr. «Jutra». 32017 Pes mefian beme-rdlnec, ki stlSl oa ime .Sultan*, hod in do. her čuvaj. leta star, kl bi bil najbolj pripraven za kak« tovarco ali vel.-posestvo se po zelo nizki eeai [•roda. Kaslov pove uprava •Jutra*. 33004 Kontra-Gulttara s 18 strunami, dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe na naslov: Karel Edolh&aser, karana »Emona.. UMI Dobro violino kupim. Ponudbe ua apravo •Jutra, pod <300*. 51896 Dame kl imajo klobuka pri taesi v popravila jih dob« v Dalmatinovi olici it. IDiO. desao. 11 Inka Horvat, mo-dUtka. SllE-i Dvokolesa otroAki vozički in ilvalt\i stroji se sprejemajo v popolno popravo ia prenos o za poniklovanje in emajii-ranje z ognjem ter »hrani;-« čez »ime najceneje (ppeeb-nl od^telek) «Tribuna» F. R. L., tovarna dvokoles l't otrolkih vozičkov, Ljublj«-nas Karlovaka ceeta M. 4 81217 Dojenček večji ali majali se .prejni' v dobro in skrbno rejo. — Naalov pove uprava »Jutra: 31981 Popravila llralalk strojev to^no In eeao pri J. Gore«, Gospo svetska eesta 12. 30601 Prazne steklenice cOdola «JUTRO» št 286 S : Četrtek 10.Xn.1925' Antofcie de Courson: Pobesneli stroj — Vlak v Brest, na prostore! Bilo je pet minut čez enajsto ponoči, nkspresnj vlak št. 3066 se je svetil od dežja. Stal je na chartreskem kolodvoru in se je vil kot velikanska kača v temo. Stroj je baš zajemal vodo in monotono se je culo sopihanje lokomotive. — Vstopi v voz. Marjrot. zavpije strojevodja Vonneck svoji ženi, ki se je na praznem peronu pogovarjala s kurjačem Louisom. — Imam še časa, odvrne ona. Sprevodnik je še na drugem koncu vlaka. In sraejoč se nadaljuje svoj pogovor. Margot ie bila še mlada plavolaska, deset let mlajša od svojega moža. juž-ujaški tip Španjolke, kakršnih je mnogo v južni Bretaniji. Preizkušuioč vzvode na stroju je Vonneck kradoma opazoval parček, ki sta za tvorila Margot in Louis. Kako mladostna sta bila oba! Še nikdar se ni ubogemu možu starostna razlika med njim in n;egovo ženo zdela tako velika in mučna, kakor v tem hipu. Nehote je povezni! svojo od saj očrneio čepico globoko do ušes, kakor da hoče 'zžfkriti siveče pramene las. Oster žvižg prereže zrak. Margot stisne Louisu roko in odide. Mladenič se lagotno povzpne na lokomotivo, nato pa se nagne ven in se zazre v smer, kamor je izginila Margot. Vratca se glasno zapro. — Naprej, zagodrnja Vonneck. In ekspresni vlak se jame počasi premikati. Louis je bil Hčenec Vonnecka, starega železničarja, in bila sta si dobra prijatelja. Le redko sta se ločila in tako je med njima vzraslo prijateljstvo, kakor ga rodi skupna opasnost in samota. Toda nekaj mesecev sem se je vedenje obeh tovarišev nekam izpremenilo. Vonneck je sam pri sebi skušal raztol-mačiti in pogoditi, kaj more pravzaprav očitati svojemu prijatelju, brezuspešno. To noč je čutil, da je še bolj razburjen kakor sicer. Morda je bila temu vzrok navzočnost njegove žene v vlaku, ki ga je vodil on, bog zna! Louis je baš odprl vratca oeči in rdeči žar je razsvetlil temo. Vonneck je nehote občudoval vitko a krepko postavo in mišičaste roke, ki so vzdigo-vale težke lopate premoga. Vratca so se zaprla in zopet je zavladala tema. Vonneck se zdrami: njegova zamišlje-nost utegne povzročiti nesrečo. Z vajenim očesom pregleda: višina vode v . kotlu normalna, hitrost primerna. Nato I začne opazovati pot pred sabo: skozi lino upre oči v bleščeče tračnice, ki se vijejo in izginjajo v temno daljo. Nakrat, sunek, udarec, nov udarec... slaba kretnica, brez dvoma ... Moža se spogledata, skrb jima je v očeh... Vlak drvi naprej v noč, kakor da se ni nič zgodilo... Pred njima se pojavi Beau-ceska planjava. Proga je ravna. Vonneck zavrti vzvod na največjo Hitrost ... železna plošča pod njunimi nogami se stresa od silnega delovanja stroja. Jedva slišno, v brzem tempu udarjajo kolesa ob tir. Od časa do časa odpira Louis žareča vratca in bruha premog v ognjeno žrelo, potem pa je zopet vse temno. Vasice in čuvajnice ob progi švigajo mimo kot utrinki, veter tuli kot pobesnel... Vonneck strmi nepremično. Louis ga začuden opazuje, nato pa stopi k njemu. Silna brzina stresa stroj. — Vonneck, zamrmra. ovinek! Vonneck plane kakor iz sna, pogleda na progo, zgrabi za zavoro in pritisne z vso težo nanjo. Lokomotiva se strese v vseh svojih delih in z bliskovito brzino prevozi vlak ovinek,.. Zavora je odpovedala. Vonneck pobledi. Brzina še narašča, vodna sladina v kotlu vidno pada. In deset kilometrov dlje je nov ovinek! 110 km... 120... 125... — Izpusti paro! krikne Vonneck. Louis plane k * vzvodu. Vzvod se ne gane. Moža združita svoje sile, biia sta oba jaka,' a brez uspeha. Sunek, ki je prej zadel stroj, je očividno pokvaril mehanizem. In stroj, ki je bil precej starega tipa, ni imel protiparne zavore. — Alarm! Louis potegne za parno piščal, in otožno se dvigne iznad strašnega brnenja oster pisk. Toda bo-li rezervna zavora mogla brzdati pobesnelo lokomotivo. Ovinek je bil oddaljen le še dva kilometra. Vonneck pogleda Loisu v oči. — Margot, zamrmra jedva slišno kurjač. Grenak nasmeh zrije staremu strojevodju ustnice. Za hip se zazre tovarišu v lice, potem pa zašepeta: — Skoči za tender in odkleni lokomotivo od vlaka! Louis izgine v temo in se splazi, tvegajoč življenje, preko tenderja k verigam. S strahotno naglico brzi zemlja pod njim v neskončnost. Louis se zgrabi za stopnico in s silnim naporom razklene verige. Le en sam kavelj se mu še upira. — Vonneck zakriči obupno. Izza kupa premoga se prikaže glava. — Brž, brž! — Razkleni, odgovori Vonneck. skraj. ni čas je! Glava izgine. Poslednja vez je raz-klenjena... Louis se splazi do vagona. Med tem se je že začulo škripanje vla-kovodjeve zavore. Vlak se ie začel ustavljati. Kurjač se skloni ven... Tam daleč, daieč v temi, je drvela pobesnela lokomotiva in ogenj je puha! iž nje... In par sto metrov pred njo se je kot črna pošast vil ovinek, ki ga ni nikJo videl, le kurjač je vedel, kaka groza se skriva v njem... Louis zapre oči... Strašen pok napolni ozračje... Vlak obstoji... Lokomotiva je skočila s tira in se razletela. (Prevel br.) Oioiai-Jste se. da eden pat gjjjg.^k nogavic z žigom in znamke J3K&v§J (rdečo, modro aH zlato) iJMf traja kakor štirje pari dragih. Kupite eJen par in prepričajte se. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene. 93-a H 1 prodaja i S JL3€ifll2!1ci virosiiim LiubSjana, 5v. Petra f, €9ami dobitek Din 1,900-01 Vsaka druga srečka bode izžrebana! Naročite takoj, ker je malo srečk na razpolago! Važno za vinogradnike >n sadierejee! Patent-drubiiec za i^eplo za prihodnjo romladan- sko sezono. Velik uspth na ve[e seimili v Avstriji. Dobiva se pri F. Schneptleiiner, Graz, Schillerstrasse l/I. (Osterreicb). nsnari v kaosulah je najsigurne'š: strup za lisice, volkove in druge ro-aric". Drogrr Anion Kane sinova, Ljnlli ana, ŽidossHa ulica II. Oblastveno konc. prodaja strupov. ■SBESOTHSgSISBHa assjsi: is la Trspist sir ko 23 Din la Oroior ,, „ 2š „ la Tilzitsr „ „ 25 ., j samo punomastan nudj? i razašilje Mijekarna KsrSo Laznšck^ aSEBSEffSBESBEa Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem naša preljubliena mati, ozir. stara mati, pramamica, teta in tužno vest, da je tašča, gospa danes ob lU 5. pop. po dolgi rtiučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspaia. Pogreb ljubljene rajnke bo v četrtek ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Glavni trg 99, na mestno pokopališče. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Sv. maše se bodo darovale v tukajšnjih cerkvah. Novo saesio, dne 8. decembra 1925. Žalupč: ostali. kupujete najceneje in najbolje. Vse informacije daje m nakup b'.iga vsake vrste izvršuje kulantno V. KOPP, 98, rue Sau-:sure, HDEEjLiiFiFj B7.U11 as ordšnira do 30. decembra. ^□SESOCšO Hascisdnies za Božič ia Ko73 ielo. okraske za božično drevo na debelo in drobno na ceneje kupite pri L. mm »na, Židovska uiica št. 4. iiszarijaino vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaciisko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš je naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od „malih oglasov" bodo romate v koš, ako ne bo priloženih Din 2-— uit namočena BL Kil mm, nasproti hotela .Union'- Klobuke, slamnike in vse moc, pod Trsnca priporoča šopke, vence, trakove z napisi, vsakovrstne aranžmaje Dnevno sveže cvetje v zalogi. na njegrovi zadnji poti. Posebna zahvala s. šefu dr. Neubauerju za njejrov kolosalen trud, sestram strcžnicam, častitim duhovnikom, S. K. Iliriji, g. major u Jaklču kot preds. Ljub nog. podsaveza, savezu graf. radnika(ca) podr. Ljubljana, SK Slovanu in ŽSK Hermesu. Hvala Vam vsem! Rodbina Užak. © ul. 50 (} lasifl! {OČI® Obrestovanie vlog, rakun lfl prodale vsakovrstnih vrtdnostMh papirjev, deviz In valut, borzna naročila. predusml In krediti vsake vrste, eskempt In ir.kaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, sate-deposits Itd. Itd. Brzojavke; Kredit Liubljana Teleion 40. 457, 548, 805 in 8C6 si* Pozor krojači in šivHje! Od ministrstva za trgovino in obrt konce« sijonirana ,»Krojna šola" — Ljubljana, Stari trg št. 19, i. nadstr. priredi od 24 decembra do 1. januarja veliko javno razstavo krojev in izdelkov svojih dosedanjih učencev. Na razstavi bodo izložili svoje izdelke posetniki krojne šole iz cele države: Srb.« je. Hrvatske, Bosne, Banata in celo iz Ti« rane v Albaniji. Ob priliki izložbe se bodo podeljevale dosedanjim posetnikom učne diploma in razstavne priznanice. Da se omogoči tudi novim liitere-entom seznaniti se z našim krojem in udeležiti se naše skupne razstave, o/vor -no z dnem 15. decembra t. 1. specialni kurs za kri>ja£c. šivilje in nešivilje. Posetniki tega tečaja do« bijo specialni pouk in bodo ob tej priliki izdelali tudi risbo za razstavo. Naša šola je izdala posebno knjigo o prihranjevanju blaga pri moških oblekah. Pri vsaki obleki se lahko prištedi -40 cm , blaga. Cena knjigi jc 50 Din. Učenci šole dobe to knjigo popolnoma brezplačno, cb« enem z poukom. Tudi za specialni tečaj se lahko dobi pis» meni pouk. Vpisovanje v ta tečaj od 3. t. m. naprej na vodstvu šole na Starem trgu št. 19. — Prijavi se lahko ustmeno ali pis« meno. Vodstvo.