Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (-7/-1 °C), soboto (-8/0 °C) in nedeljo (-6/3 °C) bo občasno oblačno.
Četrtek, 21. januarja 2016 številka 3 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 €
Šmartno ob Paki, 18. januarja - Po začasnem odmoru Tine Maze je med slovenskimi ljubitelji alpskega smučanja veljalo prepričanje, da bo treba na nove slovenske stopničke v ženski beli karavani dolgo čakati. 30-letna Šmarčanka Ana Drev, ki v beli karavani sodeluje 15 let, pa je že v Lienzu napovedala, da so se pri tem ušteli. Na nedeljski veleslalomski tekmi v Flachavu je to tudi dokazala in potrdila rek 'Kjer je volja, je tudi pot'. Z osvojitvijo drugega mesta na tekmi svetovnega pokala se je
lahko sama prepričala, kako je zreti s stopničk na areno. Njenega uspeh so skupaj z njo veselili njeni navijači na sami tekmi in na sprejemu, ki so ga pripravili v Šmartnem ob Paki dan po osvojitvi njenega največjega uspeha doslej. Ob tem so ji zaželeli čim več dobrih uvrstitev, ki bodo poplačale njen trud ter razveseljevale ljubitelje smučanja doma in v tujini. Več na strani 16.
■ tp
Velenjski godbeniki znova navdušili
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
Velenje, 16. januarja - Pihalni orkester Premogovnika Velenje nadaljuje jubilejno, deseto sezono abonmajskega cikla. To soboto so pripravili že tradicionalni Novoletni koncert z vokalnim tercetom CASTA DIVA. Kot solista sta se orkestru pridružila flavtistka Irena Birsa in mladi domači klarinetist David Gregorc. S svojim izvirnim
humorjem pa ga je obogatil Uroš Kuzman.
Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pod taktirko Matjaža Emeršiča so pričarali res odličen glasbeni dogodek. Koncert so odprli s komično Rossinijevo opero Italijanka v Alžiru. Po ljubezenski zgodbi v haremu je bila na vrsti opereta Vesela vdova skladatelja Franza Leharja. V tej skladbi ter nato
še v komični Puccinijevi Gianni Schicchi se je predstavil vokalni tercet CASTA DIVA.
Naslednji abonmajski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bo na sporedu 13. februarja, ko bo duše pobožala vokalna zasedba Katrinas & accustic band.
a mz, foto: J. Miklavc
TAKO mislim
Spori za meje grenijo
Mira Zakošek
Že od nekdaj so bili znani medsosedski spori (o enem pišemo tokrat), ki so se pogosto vlekli čez več rodov. Sosedje so ponoči na skrivajprekopavali mejnike, tako da so ti stali enkrat na eni, drugič na drugi parceli. Potem se je pogosto spor tako zaostril, da so pele pesti ali še kaj, in so odvetniki marsikdaj za svoje usluge »pospravili« cela posestva. Prepogosto se je dogajalo, da so šele na koncu dolgoletnih prepirov poklicali geodeta, ta pa je ugotovil, da je meja pravzaprav čisto drugje, tudi za več metrov v eno ali drugo sprto stran. To žal spora pogosto ni rešilo, le jeza je bila še veliko večja. Slovenska folklora pač, so pogosto rekli tisti, ki v spor niso bili vpleteni.
Takšno prestavljanje mejnikov v sodobnem času, ko imamo elektronska merjenja, seveda ni potrebno, a to ne pomeni, da ni več medsosedskih mejnih sporov, predvsem pa branjenja vsake pedi zemlje, celo tiste, ki nikomur ne koristi, saj gre največkrat za neobdelana zemljišča, robove ob cestah ali kaj podobnega. A ti cen-timetrčki zemlje grenijo življenje mnogim. Skorajda ni krajevne skupnosti, v kateri ne bi imeli tovrstnih težav. Lastnino je pač potrebno spoštovati, in če sosed ne dovoli, da bi čez njegovo parcelo potegnili vodovod ali če bi moral odstopiti delček zemlje, da bi soseska dobila sodobno cesto, kakšno normalno pešpot, tega pač ni možno narediti. In ko ne gre zlepa, se začne zgrda, padajo težke besede, stališča vedno bolj lezejo vsako k sebi. Potem se začenjajo nagajanja, ki marsikje pripeljejo do vrelišča. Sledijo tožarjenja in pričakovanja, da bo vse skupaj rešil nekdo tretji - KS ali občina. To največkrat ni mogoče. Zato je pogosto edina možna in logična rešitev, da vpleteni stopijo korak nazaj, se zamislijo nad svojim početjem in vendar sedejo za skupno mizo - za njo tudi poiščejo rešitev ter tako postanejo sosedu res pravi sosed, takšen, ki zna prisluhniti drug drugemu. Kar čez noč bodo lahko rešene nerešljive zgodbe, življenje bo prijaznejše za vse in v sosesko (kot je v naši zgodbi) bo vodila sodobna cesta.
Kako malo (se zdi) je včasih treba narediti za uresničitev želja!
a
Gorenje projekt gradi v Rusiji
Hčerinsko podjetje Gorenje projekt postaja vse bolj prepoznavno po gradnji tehnoloških projektov. V tem času gradijo med drugim v bližini Moskve avtomatsko regalno skladišče, vredno kar 11 milijonov evrov. Gradnja poteka odlično, tako da bodo objekt investitorju predali predvidoma aprila, dva meseca pred pogodbenim rokom. Stran 4.
a mz, foto: Arhiv Gorenja
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

21. januarja 2016

LOKALNE novice
Kje se v Sloveniji najbolje živi?
Slovenija - Revija Moje finance je pred nedavnim objavila lestvico občin v Sloveniji, v katerih se - vsaj po statistikah - najbolje živi. Lestvica je sestavljena na osnovi ocene šestih skupin kazalnikov.
Najbolje naj bi živeli v občinah Cerklje na Gorenjskem, Žiri in Dol pri Ljubljani. Sicer pa je med 211 slovenskimi občinami v regiji Saša najvišje občina Nazarje, in sicer na 23. mestu, na 36. je občina Solčava, dve mesti za njo pa mestna občina Velenje. Na 40. mestu je Ljubno, na 62. občina Šoštanj. 103. so Luče, na 114. mestu je občina Mozirje, na 156. Rečica ob Savinji, na 160. občina Šmartno ob Paki, najslabše od občin v regiji Saša pa je razvrščena občina Gornji Grad, in sicer na 188. mestu.
■tp
V	slovenjgraški bolnišnici omejeni obiski
Slovenj Gradec, 18. januarja - V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so zaradi prehladnih obolenj do preklica omejeni obiski na dveh oddelkih bolnišnice, in sicer na oddelku za pediatrijo in oddelku za interno medicino, so sporočili iz koroške bolnišnice.
Na pediatričnem oddelku slovenjgraške bolnišnice je lahko ob hospitaliziranem otroku prisoten le eden od zdravih staršev oziroma skrbnikov. Na oddelku za interno medicino pa so obiski omejeni na enega zdravega obiskovalca.
V	bolnišnicah Celje in Topolšica obiski za zdaj niso omejeni.
Koren direktor občinske uprave
Šoštanj - Na Občini Šoštanj so potrdili informacije, da bo od jutri (v petek) občinska uprava znova popolna. Darjo Medved, ki ji je leta 2011 potekel mandat, bo na mestu direktorja občinske uprave zamenjal Drago Koren, nekdanji vodja geodetske uprave, poslanec NSi v obdobju 2004-2008, tudi šoštanjski svetnik.
Na občinski upravi so povedali, da so Korena izbrali na javnem natečaju. Nanj je prispelo 12 prijav, med njimi ni bilo prijave prejšnje direktorice. Vsi kandidati so izpolnjevali ustrezne pogoje, pri izbiri pa so imele prednost vodstvene izkušnje.
■tp
Otroško igrišče
Šmartno ob Paki - Predvsem stanovalci v središču občine Šmartno ob Paki že dlje časa izražajo potrebo po zagotovitvi varovanih igralnih površin za mlajše otroke, kajti igrišči ob šoli in vrtcu sta zunaj delovnega časa javnega zavoda zaprti.
Na občinski upravi zagotavljajo, da so potrebam že prisluhnili. V tem trenutku pripravljajo projekt za postavitev manjšega otroškega igrišča na zelenici za Martinovo vasjo, kjer je lastnica zemljišča - župnija Šmartno ob Paki - že dala soglasje. Načrtovana lokacija zaokrožuje dogajanje v Martinovi vasi in daje možnost igranja mlajšim otrokom v varnem okolju v centru kraja. Predvidena je postavitev peskovnika, večjega večfunkcijskega igrala, nekaj manjših igral ter klopi. V letošnjem proračunu je za ta namen predvidenih 10 tisoč evrov. Po pridobitvi ponudb bo jasno, ali bodo projekt izvajali po fazah.
■
Merilnik hitrosti
Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da krajani v središču Šmartnega ob Paki že dlje časa opozarjajo na prehitro vožnjo udeležencev v prometu po regionalni cesti skozi kraj. Zavzemajo se za postavitev radarja.
Tamkajšnji svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je bolj naklonjen postavitvi merilnika hitrosti. Tega bodo postavili v bližnji prihodnosti. Poleg opozarjanja voznikov na preveliko hitrost bo omogočal tudi analizo prometa. Meril bo hitrosti vseh vozil, na osnovi zbranih in urejenih podatkov pa bodo pripravili analizo dejanskih hitrosti motornega prometa skozi kraj. Temu bo po potrebi sledil sprejem ukrepov za kaznovanje kršiteljev. Merilnik bodo prestavljali na lokacije, kjer je zaznanega največ prometa z neprilagojeno hitrostjo.
■
Predstavnik občine Tomaž Potočnik
Šmartno ob Paki - Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki občine Šmartno ob Paki soglašali s predlogom, da je predstavnik občine v svetu izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje Tomaž Potočnik, ki je to dolžnost opravljal že prejšnji mandat. Po mnenju članov komisije zelo dobro, zato so mu namenili več glasov kot njegovi protikan-didatki. Tomaža Potočnika je za predstavnika lokalne skupnosti v svetu sklada predlagala Lista za napredek občine.
■ »Tp
Strpnost in razumevanje na prvem mestu
Župan Bojan Kontič ob mednarodnem dnevu religij sprejel predstavnike verskih skupnosti
Velenje, 15. januar - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Šaleške doline, ter se jim v nagovoru zahvalil za obisk in dobro sodelovanje v minulem letu.
Predstavil je številne udejanjene projekte, še posebej kohe-zijski projekt, ki bo nadaljnjih 40 let zagotavljal pitno vodo v Šaleški dolini. Ponosni so tudi, da je bila velenjska promenada izbrana med najboljših 10 desti-nacij v Evropi, ki se lahko pohvalijo s posebnimi arhitekturnimi dosežki. Poudaril je tudi prizadevanja, da živimo v čistem in prijaznem okolju in da si je Velenje lani znova pridobilo naziv najlepšega velikega mesta v Sloveniji.
Župan Kontič je izrazil tudi zadovoljstvo, da v Velenju živi solidarnost in »da nam še vedno uspeva sobivati v sožitju, da znamo ljudem v stiskah pomagati skupaj, da znamo sodelo-
Velenjska občina dobro sodeluje s predstavniki verskih skupnosti
vati in si prisluhniti, da znamo spoštovati drugačnost in znamo biti strpni.«
Na sprejemu, ki ga župan Mestne občine Velenje pripravi vsako leto ob mednarodnem dnevu religij, so se pogovarjali tudi o ak-
tualni begunski problematiki in drugem aktualnem dogajanju v Šaleški dolini in tudi širše.
Tudi predstavniki verskih skupnosti so se županu zahvalili za sprejem in predvsem za stalno pripravljenost na sodelovanje.
Vsi so se strinjali, da je Velenje lahko vzor vsem drugim mestom po Sloveniji, saj tukaj vsi delamo povezano, za skupno dobro.
Savinjsko-šaleška naveza
Ni (dobrega) projekta brez dvomljivcev
Gospodarstvo gleda v svet - Dars ni več kneževina - Spomin na Veroniko - Po žvižgaškem še koncerti bobnanja
So tedni, ko se zgodi več dogodkov, kot jih »gre noter«. In zadnji je bil eden takih, zato tudi ni čudno, da so nekateri udarili ven. V navideznem zatišju in pričakovanju novega vala migrantov so v Kidričevem pripravili žvižgalni koncert, namenjen proti možnemu centru za begunce v tem kraju in proti državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu. Ob tej problematiki so se postavljala tudi vprašanja, kako učinkovita je sploh žičnata ograja, saj je je veliko odnesel že manjši narasli val Kolpe. Na nov val migrantov pa so menda ustrezne službe v stalni pripravljenosti; bolj resno kot posamezniki na raznih ustanovah, ki so za to redno dobivali posebno plačilo. Tudi inšpekcijski val odkrivanja take delitve denarja naj bi pljusknil še nad nekatere druge službe.
Z denarjem se pač ne gre igračkati. Tako so razumeli tudi nekatera dejanja našega bližnjega soseda, nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota, pa mora zdaj vračati velike denarce. Če bo odločitev sodišča obveljala, bo moral Delu plačali deset, Pivovarni Union 51 milijonov. Ob takih vsotah se navadnim državljanom zvrti v glavi. Mnogi naši gospodarstveniki pa si obetajo velike denarce od ukinitve embarga Iranu. Gospodarski minister Počivalšek, ki je s »sopotniki« med obiskom v tej državi odpiral vrata našemu gospodarstvu (Gorenje je tam že dobro uveljavljeno), ocenjuje, da je Iran lahko odskočna deska tudi za gospodarski »napad« na dežele srednje Azije in Kavkaza. Nekateri sicer dvomijo v hiter prodor v te daljne dežele, drugi seveda ne. Tako pač je. Tudi o reševanju trgovske družbe Tuš preko potrošniške zadruge, o čemer tudi razmišljajo na Počivalškovem ministrstvu, so mnenja deljena. Še posebej, ker nekateri sprašujejo, ali bi s tem reševali Mirka Tuša ali res le trgovsko družbo Tuš. In bi, če bi eksperiment uspel, dobili res dobro domačo trgovsko družbo. V dobro potrošnikov, pridelovalcev in predelovalcev hrane ... Dvomljivcev je veliko.
Na državni ravni se je zgodil tudi poseben »udar«, ki je tudi nekako povezan z našim ožjim območjem. Družba Dars ni več kneževina. Padel je namreč dosedanji prvi mož Darsa Matjaž Knez, razrešil ga je nadzorni svet, ki mu predseduje Marjan Mačkošek, direktor
Štore Steel, tudi predsednik GZS. Kaj natančno ga je spodneslo, še niti ni znano. Med grehi, ki jih nekateri omenjajo, so tudi težave zaradi neprimerne hrupne ograje ob avtocesti na območju Celja, pa tudi obnova poslopja uprave Darsa v Celju. Celje, kjer je še dobro znano ime nesrečne Veronike Deseniške, pa je dobilo še Malo Veroniko. Tako so imenuje natečaj, za katerega so se ob 20-letnici Veronikine nagrade, ki jo podeljujejo za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, odločili v družbi Fit Media (snoval-ki in organizatorki projekta), da bi k pesniškemu ustvarjanju spodbudil srednješolce. In to iz vse države. Veroniko pa bodo v Celju »obudili« še na en način. Do poletja naj bi bil za predstavitev javnosti pripravljen muzikal o Veroniki Deseniški, drugi ženi Friderika II. Celjskega, ki so jo zaradi »suma čarovništva« na sojenju sicer oprostili, a vseeno umorili. Predstava bo na celjskem Starem gradu. Bolj glasno bo od jutri do nedelje v Žalcu. Tu bo deseti Bumfest. Za razliko od tistega žvižgaškega koncerta, ki so ga pripravili v Kidričevem, bodo ti prijetni, čeprav morda za nekatere tudi bolj glasni. Organizatorji upajo, da jih bo na kakem koncertu obiskal tudi pokrovitelj festivala, predsednik države Pahor. Če pride, mu ne bo težko, saj je slišal že veliko hrupnega. In manj melodičnega.
V Slovenskih Konjicah pa nekateri govorijo o malem čudežu. Po tem, ko so se na obnovo in povečanje vrtca v Prevratu tako dolgo pripravljali, da je veljavnost gradbenega dovoljenja potekla, naj bi zdaj stvar vzeli resno. Ne le to. Ustrezno dokumentacijo naj bi kmalu uredili tudi za obnovo vrtca v Prevratu in za gradnjo novega v Ločah. No, prej kot v treh letih pa projektov vseeno naj ne bi mogli uresničiti. Saj morajo še prej stkati finančno odejo, da bodo projekte pokrili.
Pa še to: celjska občina je do konca meseca podaljšala rok za zbiranje predlogov za letošnja občinska priznanja. O tem podaljšanju ljudje razglabljajo različno: ali je bilo prijav premalo ali pa niso bile »prave«.
■ k
a
amz
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016
"^AS
AKTUALNO
3
Velenjska promenada med 'top' turističnimi destinacijami
Spletni portal LandArch uvrstil Velenje na tretje mesto - Že aprila je bilo parkirišče prejemnik mednarodne nagrade »Architizer A+ Awards«
Mira Zakošek
Velenje, 12. januar - Spletni portal LandArchs www.lan-darch.com, na katerem spremljajo novice in trende krajinske arhitekture, je objavil seznam desetih turistično najbolj zanimivih točk krajinske arhitekture v
Evropi. Velenje oziroma velenjska promenada je na odličnem tretjem mestu top destinacij.
Z novim in sodobnim mestnim središčem je občina občankam in občanom ponudila prostor za druženje in prireditve. Na promenadi so izvedli že številne dogodke in z njimi privabili v sre-
dišče mesta veliko obiskovalcev. »Veseli smo dejstva, da smo v Velenju uspeli pridobiti točko, ki nas postavlja na zemljevid svetovnih turističnih znamenitosti ter so jo kot pomembno prepoznali svetovno priznani krajinski arhitekti. Še posebej smo ponosni, da je idejno zasnovo preno-
ve mestnega središča pripravil Velenjčan Dean Lah,« pravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Parkirišče Promenada v Velenju je bilo aprila lani tudi prejemnik mednarodne nagrade »Architizer
A+ Awards« s sedežem v New Yorku. To je največji arhitekturni portal na svetu z več kot milijonom rednih mesečnih uporabnikov. V kategoriji parkirnih objektov je bilo parkirišče Promenada v Velenju imenovano za nagrado po izboru strokovne žirije - Jury Winner. Nagrada je bila podeljena maja 2015 na »A+ Awards Gala« dogodku v New Yorku.
Velenje je lani prejelo tudi laskavi naziv najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji. Naziv je prejelo v okviru natečaja Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Promenada je biser, ki ga bodo še nadgradili
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je zelo ponosen, da je bila velenjska promenada znova opažena in da se je uvrstila med deset najbolj uglednih arhitekturnih dosežkov. Že nekaj časa opazuje, da jo obiskovalci, ki prihajajo v to okolje, sprejemajo zelo pozitivno, med tem ko je bil del tukajšnjih občanov nastrojen proti njej in so tudi dobivali kar nekaj kritik. »Priznam, da bi tudi sam izbral v detajlih kakšno drugo rešitev, a bi potem najbrž ne bila tako opazna in tako posebna v strokovni javnosti,« pravi Kon-tič, ki si želi, da bi v proračunu kmalu zagotovili še kaj denarja, da bi ta projekt še nadgradili vzdolž reke Pake.
Občani so ob gradnji (pa tudi še sedaj) opozarjali na vandalizem, ki je žal preveč prisoten,
a Kontič meni, da ne bi bila dobra rešitev, da se zaradi vandalov ne bi lotevali takšnih arhitekturnih projektov. Z vandalizmom se skušajo soočiti tako, da ga preprečujejo in da občane ozaveščajo, da to ni pametno početje. Žal se res še prepogosto dogaja, da se soočajo z njim in zato porabijo sredstva, ki bi jih lahko za izboljšanje standarda občanov na katerem drugem področju.
»Promenada je vsekakor arhitekturni projekt, ki je nekaj posebnega in je dala Velenju dodano vrednost. Na njej se ustavlja vse več domačinov, tu smo pripravili kar nekaj prireditev, praviloma pa jo obiščejo tudi turisti in drugi obiskovalci Velenja, ki so navdušeni,« pravi župan Bojan Kon-tič, ki je vesel, da je arhitekturnemu priznanju za garažo zdaj sledila še uvrstitev na seznam 'top' evropskih destinacij.
■
Z roko v roki narediti največ, kar se da
Vodstvo Občine Šoštanj zagotavlja, da so vse krajevne skupnosti enakovredne - Letos iz občinskega proračuna slabih 280 tisoč, iz sporazuma s TEŠ 353 tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
Občino Šoštanj tvori devet krajevnih skupnosti (KS), ki imajo status pravne osebe. V letošnjem občinskem proračunu je za njihovo redno delovanje, vzdrževanje javnih poti ter odvoz odpadkov predvidenih nekaj manj kot 280 tisoč evrov. Po sporazumu s Tešem pa še dodatnih 353 tisoč evrov, kar pomeni, da imajo na voljo dobrih 630 tisoč evrov. Šo-štanjski župan Darko Menih in tamkajšnji podžupan Viki Drev zagotavljata, da vse KS obravnavajo enakovredno ne glede na to, ali so bližje središču lokalne skupnosti ali na njenem obrobju. Denar iz Teša pa razdelijo po dogovorjenem ključu. »Na predno-voletnem srečanju z vodstvi KS
smo bili enakega mnenja: sodelovanje je odlično, povsod delajo dobro, z roko v roki poskušamo narediti največ, kar se da v korist naših občanov.«
Potrebe na terenu prilagajajo zmožnostim ter viziji
Po zagotovilu Darka Meniha zagotavljajo njihov razvoj na osnovi potreb s terena, jih prilagodijo prihodkom občinskega proračuna ter uskladijo z vizijo razvoja občine. »V KS si zaslužijo vso pohvalo. Umno gospodarijo z denarjem, kar dokazuje pestro društveno dogajanje in številne pridobitve.« Lani so največ vlagali - pravi Darko Menih - v odpravljanje posledic naravnih nesreč, posodabljali ceste,
kolesarske in javne poti, komunalno infrastrukturo, urejali telekomunikacijskega omrežja. »Velik poudarek KS dajejo urejanju, vzdrževanju svojih prostorov, domov, izvajanju letnega in zimskega vzdrževanja cest, ki je zanje zelo velik strošek, da ne omenjam živahne društvene dejavnosti, s katero bogatijo življenje krajanov.«
Za vlaganja blizu 60 odstotkov proračunskega denarja
Občina Šoštanj v letošnjem proračunu - pravi Viki Drev -namenja za naložbe in gospodarsko dejavnost blizu 60 odstotkov proračunskega denarja. »Znaten delež pri tem je odmerjen za KS, saj je težko izdvojiti, katere so
samo občinske naložbe in katere samo naložbe v KS. Na primer prizidek za potrebe oddelka glasbene šole kot letošnja največja naložba ni samo občinska stvar, ampak bo od tega imela kaj tudi KS Šoštanj, za katero med drugim načrtujemo še obnovo Aškerčeve ceste, ureditev parkirišč.«
Po zagotovilih Vikija Dreva v vseh KS v načrtujejo vlaganja. V krajevnih skupnostih Skorno - Florjan, Topolšica, Zavodnje bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega omrežja, iz Topolši-ce proti Zavodnjam predvidevajo izgradnjo novega vodovoda, v domu krajanov v Florjanu posodobitev ogrevalnega sistema, lotili se bodo priprave dokumentacije za domova v Skornem in na igrišču v Lajšah, po vseh KS načrtujejo posodobitve javnih poti.
Sicer pa so, po besedah Darka Meniha, KS zadolžene za izvajanje treh osnovnih nalog: za redno delovanje, za kar imajo v občinskem proračunu zagotovljenih 110 tisoč evrov, 156 tisoč evrov za vzdrževanje javnih poti ter slabih 10 tisoč evrov za odvoz odpadkov.
Banke dražijo storitve
Na Zvezi potrošnikov Slovenije redno spremljajo cene plačilnih storitev, ki jih potrošniki na bankah najpogosteje uporabljajo. Med tem ko večina proizvajalcev pri prodaji svojih izdelkov o podražitvah lahko le sanja, so na bankah od januarja 2015 do januarja 2016 zabeležili kar več kot osemdeset podražitev teh plačil-
nih storitev. Največkrat, kar petnajstkrat, so podražili storitve pri Banki Koper, sledi Hranilnica Lon z enajstimi podražitvami, Banka Celje z devetimi podražitvami ter Hypo banka in NLB, ki sta storitve podražili osemkrat.
Toda morda še bolj kot to preseneča cenovna razlika, ki nastane za uporabnika v košarici prej
omenjenih bančnih storitev. Letni stroški poslovanja z bančnim računom preko spletne banke segajo od nekaj nad 48 evrov v Delavski hranilnici, do nekaj manj kot 115 evrov na SKB banki. Le nekoliko cenejši od nje sta Banka Koper in NLB. Še dražje za potrošnika je seveda bančno poslovanje na okencu. Tudi tu je
sicer daleč najcenejša Delavska hranilnica, v kateri boste letno porabili manj kot 51 evrov, najdražja pa Sberbank, kjer vas taka storitev stane že kar neverjetnih 239 evrov letno. Dobre štiri evre oziroma sedem evrov sta od nje cenejši še vedno zelo dragi banki Nova KBM in Hypo Alpe Adria banka.
a mz
Preko mestne blagajne 216.770 plačil
Mestna blagajna v prostorih Delavske hranilnice - Po novem tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča brez provizije
Mira Zakošek
Velenje, Od 4. januarja izvaja Mestna občina Velenje projekt Mestne blagajne v prostorih Delavske hranilnice na Šaleški cesti 20. Občanke in občani lahko tam položnice brez provizije plačujejo vsak delovni dan od 8.30 do 17. ure na posebej označenih okencih. Tako so se odločili, ker je podala ta banka najugodnejšo ponudbo, občina pa sama zaradi uvedbe davčnih blagajn ni več mogla izvajati brezplačne mestne blagajne.
V	Mestni blagajni lahko občanke in občani mestne občine Velenje poravnajo položnice, ki jih izstavljajo občinski javni zavodi pa Elektro Celje Energija, Ferdom, Habit Velenje, Naš čas, Pup Saubermacher, PV Invest, Stanovanjsko podjetje Linea, Šolski center Velenje, T-2. Prav tako je brez provizije možno poravnati Mestni občini Velenje kupnine stanovanj, letovanje, najemnine garaž, najemnine vrtičkov, odvoz opuščenih vozil in kazni. Po novem lahko občani na Mestni blagajni plačujejo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, kar do sedaj ni bilo možno.
V	lanskem letu je bilo, po besedah glavne občinske finančnice Amre Kadrič, plačanih 216.770 univerzalnih plačilnih nalogov, kar pomeni 18.064 mesečno.
Amra Kadrič, vodja Urada za finance: »Med občani je za obisk brezplačne Mestne blagajne veliko zanimanja.«
r_i\_i:
L_l\.
JT Ji JLT-£L_rJ> J JJy
Pravi naslov za aspešno reklama!
■
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

21. januarja 2016
Spodbude za zaposlovanje izziv za zaposlovalce
Trenutno sta aktualna dva ukrepa aktivne politike zaposlovanja - Do konca meseca naj bi bilo objavljeno še drugo javno povabilo za javna dela in za delovni preizkus
Tina Felicijan
V evidencah Območne službe Velenje Zavoda RS za zaposlovanje kot najbolj ranljive skupine iskalcev zaposlitve izstopajo mladi, starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni in osebe z nižjimi stopnjami izobrazbe. Prav njim so večinoma namenjeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja za razreševanje njihove brezposelnosti. So pa z ukrepi bolj ali manj zajete vse družbene skupine iskalcev zaposlitve, tudi tisti med 30 in 50 leti z vsako stopnjo izobrazbe, katerim trenutno ni posebej namenjen noben ukrep, in marsikdo se lahko najde v več skupinah, pravi vodja Urada za delo Velenje Branka Škulj Nussdorfer.
Prvi izziv
Eden trenutno aktualnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja je program Prvi izziv. Gre za javno povabilo delodajalcem, ki so vpisani v poslovni register Slovenije (a ne poslujejo v sektorju 13 - torej država in še nekateri drugi) ter izpolnjujejo še druge pogoje: morajo poslovati vsaj eno leto, imeti zaposleno vsaj eno osebo in niso zmanjšali števila zaposlenih iz nedopustnih razlogov. Za 15-mesečno zaposlitev mlade brezposelne osebe prejmejo 7250 evrov subvencije.
Priv izziv je namenjen brezposelnim, starim od 15 od 30 let, ki so najmanj tri mesece prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in se ne izobražujejo ali usposabljajo, poleg tega pa imajo stalno prebivališče v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, torej tudi v občinah Šaleške doline. »Zavod za zaposlovanje bo pri izboru in napotitvi oseb za subvencionirano zaposlitev upošteval prednostne kriterije: brezposelna oseba v zadnjih dveh letih še ni bila vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja, ima večje možnosti za uspešen zaključek ukrepa in
večje možnosti za zaposlitev po zaključku, ima socialne ali zdravstvene ovire in je dlje prijavljena v evidenci zavoda,« našteva vodja aktivne politike zaposlovanja Darinka Sovič Pečnik.
Na območno službo Velenje so prejeli 147 objav prostega delovnega mesta delodajalcev, ki bi želeli oddati ponudbo za subvencionirano zaposlitev. »Do sedaj smo prejeli 60 ponudb delodajalcev. Med njimi smo že potrdili 23 ponudb, 13 smo jih zavrnili zaradi neizpolnjevanja pogojev, ostale pa še obravnavamo, realizira-
denar - Slovenija je iz evropskih sredstev pridobila dva milijona za leto 2015 in 18 milijonov za leto 2016 - ne bo prej pošel. Čeprav kvote niso razdeljene po posameznih območnih službah, velenjska območna služba računa na okoli 320 zaposlitev iz postavke javnega povabila prvi izziv.
Javna dela
V programe javnih del, ki k so namenje-f na neprofi-tnim delodajalcem - šolskim centrom, ljudskim univerzam, raznim društvom, javnim zavodom, občinam, se lahko vključijo dolgotrajno brezposelne osebe, torej najmanj eno leto prijavljene
Ker se je ta mesec izteklo obdobje vseh subvencioniranih zaposlitev na javnih povabilih Prvi izziv iz leta 2012 in 2014, so na Zavodu za zaposlovanje preverili delež ohranjenih zaposlitev. Oba programa kažeta izjemno dobre rezultate - kar 76 odstotkov mladih, ki so bili pred tem brezposelni in prijavljeni na zavodu, je še vedno zaposlenih. Leta 2012 je bilo v celi Sloveniji v program vključenih 2888 mladih, leta 2014 pa 477, skupaj torej 3365 mladih brezposelnih. Od načrtovanih 3492 vključitev, je bil delež realiziranih zaposlitev 96,4 odstotka, med temi pa ohranjenih 2553. Delodajalcem je bilo izplačanih nekaj več kot 22 milijonov evrov, od katerih jih je 85 odstotkov zagotovil Evropski socialni sklad. Prvi izziv je tako eden najuspešnejših programov aktivne politike zaposlovanja, ki pomembno prispeva k povečanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih mladih in blaženju vprašanja njihovega zaposlovanja na slovenskem trgu dela.
nih je bilo okoli 16 zaposlitev, pogodb pa je bilo sklenjenih nekoliko več,« poroča in dodaja: »Postopek od izbire kandidata do realizacije zaposlitve pri de-
na zavodu za zaposlovanje. Prednost pa imajo osebe, ki so na zavodu neprekinjeno prijavljene že več kot dve leti in v tem času niso bile vključene v noben program aktivne politike zaposlovanje ter imajo še kakšne druge omejitve pri zaposlitvi, pravi Sovič Pečnikova.
V prvem javnem povabilu za izbor programov javnih del za leto 2016 so izvajalci javnih del lahko oddali ponudbe za izvajanje programov iz socialnega varstva, v katere so lahko vključili brezposelne osebe do vključno VII. stopnje izobrazbe. Ker so sredstva v tem delu že porabljena, je javno povabilo že zaprto. Drugi del javnega povabila pa omogoča prijavo programov, primer-
>
Za izvajanje javnih del so prejeli 137 ponudb iz celotne velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje, od tega je izbranih 111 ponudb za 147 delovnih mest. Za območje v pristojnosti Urada za delo Velenje je izbranih okoli 30 ponudb za približno 40 delovnih mest. Na vsako prosto delovno mesto napotijo pet ustreznih brezposelnih oseb, med katerimi se odloča delodajalec.
Ukrepi se včasih napovedujejo več mesecev, včasih, ko so sredstva zagotovljena, pa se oblikujejo zelo hitro
nih za vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb z izobrazbo od I. do IV. ravni. V tem delu je javno povabilo še odprto, a so tudi v njem sredstva večinoma že pošla.
»V tem mesecu pričakujemo novo javno povabilo za izbor programov javnih del, naj bi pa šlo za izvajanje vseh programov iz kataloga javnih del za leto 2016 brez omejitev ravni izobrazbe. Podrobnejše informacije bodo seveda znane, ko bo povabilo objavljeno.«
Javna povabila še prihajajo
Smernice, ki jih je vlada sprejela za novo finančno perspektivo izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja v obdobju od leta 2016 do 2020, so: zmanjšati število dolgotrajno brezposelnih oseb med vsemi brezposelnimi, zvišati zaposljivost in zaposlenost predvsem mladih, starejših, dolgotrajno brezposelnih in tistih z nizko stopnjo izobrazbe ter odpraviti strukturno brezposelnost (primanjkovanje kadra na določenem delovnem področju, po katerem je na trgu več povpraševanja - varilci, CNC operaterji, vozniki, gostinci) z zagotavljanjem ustreznih kom-petenc, znanj, spretnosti brezposelnih, da bodo lažje konkurirali glede na potrebe na trgu dela, povzema Darinka Sovič Pečnik. V skladu s tem so zastavljeni tudi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja, ki jih še pričakujejo.
Za subvencionirane zaposlitve pričakujejo javno povabilo, v preteklosti imenovano Zaposli. me. Namenjeno bo subvencioniranju zaposlitev starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih brez izobrazbe. V preteklosti je subvencija znašala 5.000 evrov, kako bo v novem javnem povabilu, pa še ni znano.
Program usposabljanje na delovnem mestu bo razdeljen v dve javni povabili: prvo bo namenje-
no usposabljanju mladih do 30 let, drugo pa starejšim od 50 let, dolgotrajno brezposelnim in osebam brez izobrazbe.
Napoveduje tudi javno povabilo za izvajanje delovnega preizkusa, pričakujejo ga že v tem mesecu. Delovni preizkus bo namenjen osebam, ki pri ostalih ukrepih »padejo skozi«, torej brezposelnim med 30. in 50. letom starosti, ki se ne morejo vključiti v druge programe.
Za mlade pričakujejo še program projektnega učenja mladih, namenjen brezposelnim do 26. leta, »ki se ne znajdejo v tem okolju in potrebujejo še nekoliko podpore pri izobraževanju, iskanju zaposlitve in lažje delujejo v skupini, ki jim tako podporo daje (osipniki, tisti, ki so izstopili iz izobraževalnega sistema, izobraževanja še niso dokončali).«
Pričakujejo pa tudi sredstva za izvajanje neformalnih programov izobraževanja, »ki bodo namenjena neposredno brezposelnim osebam, da se njihove kompetence, znanje, spretnosti dopolnijo s tistimi, ki so potrebne na trgu dela,« Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeva pa razmišlja tudi o neke vrste pomoči za samozaposlitev višje izobraženih žensk, vendar je to področje še v grobem osnutku, še sporoča vodja aktivne politike zaposlovanja.
Za zaposlitev starejših od 55 let oprostitev plačila prispevkov
lodajalcu vzame svoj čas.«
Javno povabilo Prvi izziv je še odprto in delodajalci lahko oddajo ponudbe do 30. junija, če
»Iskalcev prve zaposlitve je v naših bazah 16,5 odstotka, starejših od 50 let je 27,7, dolgotrajno brezposelnih pa je 45,8, oseb, ki imajo nižje stopnje izobrazbe, pa je 27,7, odstotka,« poroča vodja urada za delo Branka Škulj Nussdorfer.
Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela uvaja nove olajšave za zaposlitev starejših brezposelnih. Delodajalci, ki bodo med 1. januarjem in 31. decembrom 2016 sklenili pogodbe o zaposlitvi s starejšimi od 55 let, ki so najmanj 6 mesecev prijavljeni med brezposelnimi, bodo za največ prvih 24 mesecev delovnega razmerja oproščeni plačila prispevkov delodajalca. Minimalno obdobje zaposlitve časovno ni določeno. De-
lovno razmerje se lahko sklene za določen ali nedoločen čas, brez vmesnih prekinitev delovnega razmerja v celotnem obdobju pa se lahko sklene več pogodb o zaposlitvi za določen čas. Oprostitev plačila, ki ga delodajalec uveljavi pri Finančni upravi, se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost - prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za
brezposelnost. Ukrep lahko uveljavljajo delodajalci, ki so zadnjih šest mesecev redno izplačevali plače in plačevali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenih, v zadnjih treh mesecih niso začeli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlenim niso odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter niso imeli blokiranega transak-cijskega računa 30 ali več dni zapored.
■ tf
■
Družboslovci najmanj zaželeni
Decembra lani je bila brezposelnost na območju v prisotjnosti Urada za delo Velenje nižja kot leto prej - Stopnja brezposelnosti se je povišala pri starejših in dolgotrajno brezposelnih ter visoko izobraženih
Tina Felicijan
Na Uradu za delo Velenje so ob koncu decembra našteli 2627 brezposelnih oseb - manj kot lani v enakem obdobju. »Lahko rečemo, da je bila gospodarska situacija ugodna, tako da se je brezposelnost znižala za 9,1 odstotka v primerjavi z lanskim decembrom,« navaja vodja urada Branka Škulj Nussdorfer.
Brezposelnost se je znižala
>
Višjo izobrazbo ko imajo iskalci zaposlitve, bolj morajo iskati priložnosti drugje, saj jih je v njihovem okolju manj
predvsem med mladimi - pri vseh brezposelnih do 30. leta starosti in pri iskalcih prve zaposlitve (pravzaprav že drugo leto zapored) - ter pri brezposelnih osebah do pete stopnje izobrazbe.
Povečala se je brezposelnost pri starejših od 50 let in tistih,
ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni več kot dve leti, pa tudi pri višje izobraženih - od VI. do VIII. stopnje izobrazbe.
Delodajalci so lani največ povpraševali po poklicih iz gradbeništva, gostinstva in turizma. Bolj so jih zanimali tudi kadri, ki so
vseh poklicev tehniške stroke,« pravi Škulj Nussdorferjeva.
Najmanj iskani pa so bili poklici družboslovnih smeri. »Ti iskalci zaposlitve morajo vložiti veliko več energije v iskanje zaposlitve tako v svojem okolju kot tudi na celotnem območju Slovenije,« dodaja.
zaposljivi v predelovalnih dejavnostih. To so tehniški poklici: strojniki, orodjarji, strugarji, CNC operaterji in univerzitetni diplomirani inženirji različnih strok - strojništva, elektrotehnike in računalništva. Nekaj povpraševanja so zabeležili po poklicih iz zdravstva ter po voznikih težkih tovornjakov za mednarodne špedicije. »Na našem trgu primanjkuje ravno teh kadrov, ki jih delodajalci največ potrebujejo, torej
>
Delodajalci tudi za delovna mesta tehniških poklicev iščejo kader z višjo stopnjo izobrazbe
V tem tednu je na Uradu za delo Velenje največ prostih delovnih mest v gradbeništvu, go-stinstvi in turizmu, strojništvu ter zdravstvu - po tri delovna mesta.
V transportu, trgovini ter umetnosti in kulturi pa je objavljeno po eno prosto delovno mesto.
Zadnjo primerjavo stopnje brezposelnosti na območju Urada za delo Velenje s celotno Slovenijo so naredili oktobra lani, ko sta bili stopnji brezposelnosti enaki - 11,7 odstotka. »Se je pa stopnja brezposelnosti na našem območju v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej bolj znižala. Stopnja brezposelnosti je podatek, ki prikaže prizadetost nekega območja z brezposelnostjo. Na eni strani se brezposelnost zmanjšuje, na drugi pa se povečuje število delovno aktivnega prebivalstva, kar vodi v nižje stopnje registrirane brezposelnosti,« pravi vodja urada za delo Branka Škulj Nussdorfer.
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016

GOSPODARSTVO
"^AS	5
Gorenje projekt uspešno gradi v Rusiji
Skoraj 12 milijonov evrov vredno skladišče bodo dokončali dva meseca pred rokom - Njihovi ciljni trgi so Ruska federacija in daljni vzhod - Zgradili že več prestižnih objektov
Mira Zakošek
Velenje, Tveru - Gorenje projekt gradi v Tveru v bližini Moskve avtomatsko regalno skladišče. To bo najvišji samonosilni sistem z zabojčki na tržišču, projekt pa je vreden kar 11 milijonov 650 tisoč evrov. Gradnja je še toliko zahtevnejša zaradi težavnih statičnih razmer, vetra in veliko snežnih padavin.
>
Izvedli so več »naj« projektov, med drugim avtomatsko regalno skladišče za najprestižnejši duty-free na svetu -Dubai Duty Free
»Naš cilj je iskanje projektov z nekoliko drugačnimi tehnološkimi rešitvami od standardnih, saj je to naša konkurenčna prednost pred velikimi globalnimi ponudniki, ki imajo že zaradi svoje velikosti več izvedenih projektov in posledično referenc po vsem svetu ter tudi nizke cene nabavnih materialov,« pravi Uroš Raz-devšek, direktor družbe Gorenje projekt, ki se ukvarja z inovativ-nim gradbenim inženiringom.
Izvajajo različne zahtevne objekte
V Gorenje projektu zaposlujejo 30 delavcev, izvajajo pa različne projekte v farmacevtski, kemični, pohištveni in gradbeni industriji. Program gradbenega inženiringa so začeli pred tremi leti. Pod okriljem družbe Gorenje projekt deluje tudi oddelek energetike, v katerem so se specializirali za izvedbo projektov kogeneracij oziroma kotlovnic na lesno biomaso ter hidromehanske opreme. Njihovi ciljni trgi so Ruska federacija ter trgi Bližnjega in Daljnega vzhoda.
dvigali oskrbujeta 35.000 mest za zabojčke.
»Tako visokega samonosilnega sistema z zabojčki na tržišču še nismo zasledili,« poudarja Raz-devšek, »zato smo v tem orali ledino.« V Rusijo so s 140 tovornjaki prepeljali 2500 ton regalne
>
Direktor Gorenja projekt Uroš Razdevšek: »Izvajamo svetovalne in izvedbene projekte, pri katerih zgradimo skladišče po sistemu »ključ v roke«, in s tem ponudimo kupcem možnost komuniciranja samo z enim izvajalcem, ki prevzame odgovornost za celotno izvedbo projekta. Vse naše rešitve so inovativne in narejene po meri za
posameznega naročnika.«
Skladišče bo sestavljala samo-nosilna regalna konstrukcija, zaprto pa bo s fasadnimi paneli. Visoko bo 40 metrov, sistem za za-bojčke pa 23 metrov. V skladišču
bodo tri 40-metrska regalna dvigala za palete, ki s posebnim satelitom odlagajo palete v 14.000 paletnih mest, medtem ko v skladišču za zabojčke dve 23-metrski
V Rusijo so s 140 tovornjaki prepeljali 2500 ton regalne konstrukcije ter še 40 tovornjakov regalnih dvigal in transportne opreme za notranjost skladišča
konstrukcije ter še 40 tovornjakov regalnih dvigal in transportne opreme za notranjost skladišča. Skladišče bodo dokončali in predali naročniku dva meseca pred rokom - aprila letos.
S kakovostjo utirajo pot k vrhu
V podjetju MPT iz Šmartnega ob Paki lani uresničili zastavljene izzive - Letos dopolnitev ponudbe in pridobitev novega strateškega partnerja
Tatjana Podgoršek
Čeprav naj bi slovensko gospodarstvo lani doseglo večjo rast kot predhodno leto tudi zaradi boljših pogojev poslovanja, v mnogih domačih podjetjih tega ne čutijo. »V malih in srednjih podjetjih, kot je naše, bi lahko prej dejali, da gredo stvari v nasprotno smer,« pravi Darko Meh, prvi mož podjetja MPT iz Šmartnega ob Paki - podjetja z več kot 30-letno tradicijo na področju predelave in brizganja plastičnih mas. Kot je pojasnil, namesto da bi država poskrbela, da bi bili zadovoljni zaposleni in delodajalci, ostaja sama še naprej nenasitna. Zaradi visokih prispevkov in davkov stroški dela ostajajo velika obremenitev, ki vpliva na konkurenčnost na trgu. Kupci izdelkov imajo svoje zahteve, želijo dobiček, njihovi pritiski se še zaostrujejo.
Lani zabeležili blizu 20-odstotno rast
Lani so si zastavili pogumne cilje. Dosežena blizu 20-odsto-tna rast, povečanje števila zaposlenih, pridobitev najvišje bonitetne ocene AAA ter uvrstitev v sredino 100 najhitreje rastočih
podjetij v savinjsko-zasavski regiji dokazujejo, da so jih uresničili. Uresničili pa so jih lahko - tako Darko Meh - predvsem zaradi vlaganj v proizvodnjo tehnično
nami do vrha. »Pravzaprav ne govorimo o rasti, ampak si prizadevamo biti še boljši.« To bodo poskušali doseči s temeljito reorganizacijo, katere cilj je zmanjše-
jemo prostorsko širitev, kar nam bo omogočilo dopolnitev ponudbe oziroma dodatne storitve obstoječim in pridobitev novih partnerjev. Med slednjimi si želimo
zelo zahtevnih izdelkov in prizadevanj 75 zaposlenih po doseganju njihove čim višje kakovosti. Novih kupcev sicer niso pridobili, so pa pri vseh obstoječih (med večjimi so BSH Nazarje, Gorenje Velenje, Plastika Skaza Velenje) povečali sodelovanje.
Prostorska širitev, ISO standardi ...
Njihovi letošnji izzivi so v sozvočju s sporočilom podjetja: Z
vanje stroškov, nadaljnje posodabljanje proizvodnje pa jim bo omogočilo osvajanje domačega in tujega trga. Ker se zavedajo, da sta znanje in kakovost največji kapital, so se že lani lotili aktivnosti za pridobitev ISO standardov. Konec leta nameravajo proces končati. Velik poudarek dajejo - zagotavlja sogovornik -dobrim medsebojnim odnosom, pridobivanju novih znanj in utrditvi kakovosti storitev. »Načrtu-
strateškega, ki bo zmanjšal vpliv sezonskega značaja proizvodnje. V tem trenutku še ta ni določen. Lahko pa povem, da smo se že dogovarjali z dvema večjima gospodarskima sistemoma, bili za njihove posle tudi izbrani, a sta se tik pred zdajci oba odločila eden za selitev na Madžarsko, drugi pa na Kitajsko,« je sklenil pogovor Darko Meh.
GOSPODARSKE novice

Plastika Skaza s pastelnimi barvami
Plastika Skaza se bo na enem največjih trendseterskih sejmov Maison&Objet v Parizu predstavila s sloganom »Think colorful« oziroma »Razmišljaj barvito«. Svojim barvitim lončkom lastne blagovne znamke C!Cuisine, ki jih sedaj proizvajajo že v 25 različnih barvah, bodo pridružili tokrat še lončke v trendovskih pastelnih odtenkih: v roza, modri, turkizni in vijolični barvi. Sejem poteka od petka, 22. januarja, do torka, 26. januarja. Na njem bo več kot 3000 razstavljalcev predstavljalo najnovejše trendovske izdelke za dom. Sejem je lani obiskalo kar 70.000 ljudi.
Plastika Skaza tekmuje tudi (med 50. podjetji iz vse Evrope) za prejemnika naslova RSM podjetnika leta v okviru evropskih poslovnih nagrad.
Davčne blagajne uporablja le dobra polovica
Davčne blagajne, ki so 2. januarja postale obvezne, od predvidenih 70 tisoč zavezancev trenutno uporablja okoli 45 tisoč zavezancev. Kar nekaj jih namreč namesto davčnih blagajn zaradi različnih zapletov uporablja vezano knjigo računov. Uporaba te je sicer začasno predvidena le za tiste, ki izdajo zelo malo računov.
Vlade bodo morale ukrepati hitreje
Slovence in slovensko gospodarstvo kljub rasti, ki jo dosegamo v zadnjem obdobju, prežema negotovost. Soočamo se z veliko nestabilnostjo v mednarodnem okolju. Geopolitične razmere niso dobre. Zaradi razmer na Kitajskem in posledično v Aziji je velik prepih na borzah in tudi negotovost v globalni ekonomiji. Spet se zapleta položaj v Ukrajini, spopad v Siriji je daleč od politične rešitve, vremenske razmere ogrožajo vse več prebivalcev sveta. Očitno prihaja čas, ko bodo vlade morale ukrepati hitreje in odločneje in poiskati ustrezne ukrepe, ki bodo tudi gospodarstvu omogočali hitrejše in uspešnejše prilagajanje spremenjenim svetovnim razmeram.
Več kot 1100 pripomb na energetski koncept
Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo analizo več kot 1100 pripomb in predlogov, ki jih je prejelo v procesu priprave energetskega koncepta Slovenije. Ta naj bi bil v obliki osnutka pripravljen do konca leta. Sprejem na vladi in v državnem zboru pa minister Peter Gašperšič pričakuje do konca prihodnjega leta. Seveda je ta dokument izjemnega pomena tudi za Šaleško dolino, ki ima kar dva energetska kolektiva.
V gozdarstvu v negotovosti 1300 delovnih mest
Medtem ko je predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti v parlamentarni proceduri, pa so gozdnogospodarska podjetja, ki jim večini konec junija potečejo koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi, po besedah direktorja Združenja za gozdarstvo pri GZS Jožeta Sterleta v negotovosti. Pod vprašajem je najmanj 1300 delovnih mest.
Šrot in Atka morata plačati 76 milijonov
Okrožno sodišče v Ljubljani je v 76 milijonov evrov vrednem tož-benem zahtevku Pivovarne Union in Dela proti nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in družbi Atka-Prima odločilo, da mora Šrot podjetjema vrniti nekaj nad 61 milijonov ev-rov. Sodba še ni pravnomočna. Šrot seveda vsega tega denarja tudi nima, sicer pa se bo po navedbah njegovega zagovornika Mateja Erjavca na sodbo pritožil.
Trg rabljenih stanovanj je podcenjen
Ob postopnem okrevanju slovenskega gospodarstva in hkratnem upadanju cen nepremičnin je slovenski trg rabljenih stanovanj postal podcenjen, ocenjujejo poznavalci. Več kot očitno pa je, da smo Slovenci pri porabi denarja postali precej bolj racionalni kot v preteklosti, zato potrošnja ne raste po predvidevanjih in tudi povpraševanje po stanovanjih ne raste toliko.
Država Peku ne bo pomagala
Lastniki in upniki Peka (svojo trgovino imajo tudi v Velenju) niso podprli načrta prestrukturiranja tega podjetja, ker je bil program premalo ambiciozen. Zato se je njegova največja lastnica država, ki mu je že večkrat priskočila na pomoč, odločila, da mu finančno ne bo več pomagala. To najbrž pomeni stečaj podjetja, ki ima za okoli 7 milijonov evrov dolgov.
Zaslužki v Sloveniji najbolj izenačeni med spoloma
Najbolj izenačeni zaslužki med spoloma v Evropi so pri nas, kjer moški v povprečju prejmejo plačilo, ki je 3,2 odstotka večje od ženskega. Sledita nam Malta in Poljska. V Nemčiji je kljub napredni politiki izenačitve spolov razlika v plačah med spoloma še vedno večja od 20 odstotkov.
a mz
■
■
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

21. januarja 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Sreda,	Petek,
13. januarja 15. januarja
Žabja perspektiva
Še enkrat več je smrdelo po sporih v Piranskem zalivu: naše zunanje ministrstvo je hrvaški veleposlanici vročilo protestno noto zaradi nezakonite plovbe hrvaške policije in hrvaškega ribiškega inšpektorja v slovenskem morju.
Mediji so poročali, da naj bi obrambna ministrica Katiče-va na eni decembrskih vladnih sej poskušala doseči menjave v HSE, potem pa se je 22. decembra, nekaj dni pozneje, na obrambnem ministrstvu tudi se-šla s predstavniki HSE in SDH.
Vlada je odobrila novo državno dokapitalizacijo Adrie Airways, a le pod pogojema, da nekaj prispeva tudi zasebni partner in da se družbo proda.
do drugega mesta.
Vandali, najverjetneje desničarski judovski skrajneži, so oskrunili krščanski samostan Dormi-tion v Jeruzalemu.
V nesreči snežnega teptalca v avstrijskem smučarskem središču Saalbach je bilo poškodovanih 11 ljudi, eden od njih huje.
Srbski premier Aleksandar Vu-čic je sporočil, da se je odločil za sklic predčasnih volitev.
Teroristična skupina Islamska država je izvedla pokol v soseskah mesta Deir ez-Zor pod nadzorom sirskih vladnih sil in ubila več kot 135 ljudi, od tega
Pojasnjevanje ministra Mramorja o upravičenosti za dodatek na stalno pripravljenost je razburjalo javnost.
Finančni minister Dušan Mra-mor je povedal, da ne namerava vrniti vsega dodatka za stalno pripravljenost, ki ga je prejemal kot dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, temveč le dodatek za zadnjih deset mesecev, kot je določeno v zakonu.
Na območju francoskega smučarskega letovišča Les-Deux Alpes se je sprožil plaz, ki je s seboj odnesel skupino srednješolcev - pri tem sta najmanj dva dijaka umrla, pet jih je ostalo pogrešanih.
Danska vlada je zagotovila parlamentarno podporo za zakon, ki bo močno omejil pravice prosilcev za azil in v okviru katere jim bodo odvzeti vredni predmeti, s katerimi bodo plačali nastanitev v času postopka.
Getrtek, 14. januarja
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da Hrvaška ne sodeluje več v arbitražnem postopku, ker je prepričana, da je njegovo nadaljevanje nevzdržno.
Na avstrijskem notranjem ministrstvu so deloma potrdili navedbe, da naj bi skupni projekt Avstrije, Nemčije in Slovenije zajemal strog mejni nadzor na slo-vensko-hrvaški meji.
Vlada je odobrila novo državno dokapitalizacijo Adrie Airways.
Skrajna islamska skupina Al Šabab je v južnem delu Somalije napadla vojaško oporišče Afriške unije, pri tem pa so ubili več kot 60 kenijskih vojakov.
Poljski parlament je z novo sporno zakonodajo okrepil pristojnosti policije pri izvajanju nadzora. Makedonski premier Nikola Gruevski je v skladu z dogovorom, ki so ga sprejeli poleti, ponudil odstop in s tem odprl pot k predčasnim parlamentarnim volitvam.
Sobota, 16. januarja
Peter Prevc je z novim rekordom skakalnice postal še svetovni prvak v smučarskih poletih.
Glavna tema pogovora je bila prebežniška kriza.
Premier Miro Cerar se je v Berlinu sešel z nemško kanclerko Angelo Merkel, glavna tema njunega pogovora pa je bila prebe-žniška kriza. Cerar je Merklovo opozoril na nujnost reševanja težav na t. i. balkanski poti.
V Džakarti je odjeknil niz šestih bombnih napadov, v katerih je bilo ubitih sedem ljudi, 19 pa jih je bilo ranjenih. Napad je bil usmerjen proti tujcem in varnostnim silam, odgovornost zanj pa je prevzela IS.
O eksploziji bombe so poročali tudi iz Turčije.
Peter Prevc je postal še svetovni prvak v smučarskih poletih.
Tik pred dvigom mednarodnih sankcij je Iran izpustil vse štiri Irance z dvojnim ameriškim državljanstvom, med njimi tudi novinarja Washington Posta.
Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je za 60 dni razglasil izredne gospodarske razmere, potem ko je gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta 2015 nazadovala za 4,5 odstotka, inflacija pa je dosegla 109-odstotno rast.
V nemškem mestu Bornheim so tamkajšnjim prosilcem za azil prepovedali vstop v mestni bazen, potem ko se je več domačink pritožilo zaradi nadlegovanja.
Islamski skrajneži niso počivali: tokrat so napadli v prestolnici Burkine Faso, kjer so v grozljivem pohodu v dveh hotelih in kavarni ubili 23 ljudi 18 različnih narodnosti.
Nedelja, 17. januarja
Tokrat je razveselila Ana Drev, ki je v veleslalomu prismučala
Zgodbe preživelih terorističnega napada z dne pred tem so vzbujale strah.
okoli 50 civilistov, ugrabila pa jih je 400.
S slovesnostjo, na kateri se je zbral celoten kitajski politični vrh, so v Pekingu po letu dni priprav uradno odprli Azijsko infra-strukturno investicijsko banko.
Ponedeljek, 18. januarja
Finančni minister Dušan Mra-mor je predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi afere z dodatki ponudil svoj odstop in razložil, da zaradi izgube zaupanja javnosti svoje funkcije ne more več opravljati.
Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar je zavrnila možnost skupnega nadzora Slovenije, Avstrije in Nemčije na naši južni meji, saj meni, da bi s tem lahko nastal žep, kjer bi se ujeli prebežniki.
V Nemčiji so aretirali prvega osumljenca spolnih napadov na silvestrski večer v Kolnu, 26-le-tnega prosilca za azil iz Nigerije.
Maroške oblasti so sporočile, da so aretirale belgijskega državljana, ki je maroškega rodu in je neposredno povezan z napadalci terorističnega napada v Parizu.
Francoski predsednik Francoi-se Hollande je v svojem rednem letnem govoru gospodarstvenikom razglasil, da francoski go-spodarsko-socialni model ne deluje, zato bo treba razmisliti o novem.
Torek, 19. januarja
Cerar je pojasnjeval razloge za zavrnitev Mramorjevega odstopa. Svojim strankarskim kolegom je dejal, da je stranke trenutno »napadana« s strani najrazličnejših družbenih institucij.
Aretirana sta bila tako osumljenec spolnih napadov v v Kolnu kot osumljenec iz ekipe napadalcev v Parizu.
Z odločitvijo, da ne sprejme Mramorjevega odstopa, je premier dvignil precej političnega prahu.
Hitro se je oglasil predstavnik sindikatov Branimir Štrukelj in podal mnenje, da sprejeta odločitev premierja pomeni, da vlada ne more več naprej vrteti iste mantre varčevanja.
Svoja mnenja so imeli seveda tudi politiki. V poslanski skupini ZL so dejali, da je bilo Cerarjevo ravnanje glede Mramorja pričakovano, ne pa sprejemljivo. Še bolj vroče je bilo v SD, od koder je bilo slišati vse več pozivov, naj stranka zapusti koalicijo.
V	Pekingu so objavili podatke o gospodarski rasti Kitajske, ki je v letu 2015 znašala 6,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 25 letih.
V	bližini policijske kontrolne točke na severozahodu Pakistana se je razstrelil samomorilski napadalec. V eksploziji je umrlo najmanj deset ljudi, več kot 30 pa je bilo ranjenih.
Špela Kožar
Inteligentna elita
Zadnje dni se novice »začenjajo« s spornim dejanjem predstavnikov t. i. inteligentne elite. Ker si je izplačevala dodatke za pripravljenost, saj je morala biti v nenehni pripravljenosti na klic kakega profesorskega kolega iz tujine!
Dobro, v slovenski državi je pravo persona non grata, zato je podlečti oportunističnemu trenutku še toliko slajše, primernejše, razu-mljivejše. Vendarle, mar ni tako, da intelektualca ustavi že razum, češ, to se ne sme?Pravzaprav sem najprej želela zapisati, da bi moral intelektualca ustaviti že občutek, a sem se spomnila, kako me je pred dnevi prijatelj opomnil, da zmožnost vživljanja v drugega zato, da ga lažje razumeš, predstavlja visoko stopnjo inteligence.
Biti intelektualec namreč ne pomeni, da si... dober človek, a priori. Platon bi se nad današnjo Slovenijo zgrozil; njegovo državo namreč vodijo prav posamezniki, ki so najprej intelektualci, t. j. umsko in duhovno prosvetljeni, saj je treba slediti velikim idejam, temelječim na etičnem imperativu. Platon je torej izhajal iz stanja duha! In prav tega Slovenci ne dojamemo; da mora biti družba najprej zdrava, če želi funkcionirati. Zdrava v svoji čistosti misli in posledično naklepov, zdrava v svoji rasti in posledično viziji za prihodnje rodove. Če se v družbi ne »obračuna« z oportunizmom, se ta zareže v vse družbene sloje in postane za nekatere povod, ker pač nimajo česa izgubiti, za druge pa vzvod, ker pač lahko počnejo, kar želijo.
»Intelektualec je nekdo, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo« - težava je že v definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, saj izključuje posameznikovo stanje duha. Šele to ti daje moč zavedanja, kaj dejansko pomeni intelektualna širina; da delaš dobro - drugemu in ne, da delaš dobro le - sebi. Da je bistvo intelektualnega delovanja nenehno reflektiranje družbe, ki brez nenehnega samoreflektiranja sploh ni možno. A kaj, ko je več tistih intelektualcev, ki so prepričani, da če so prepričani v svoj prav, je to edino prav. Kajti oni pač imajo vedno prav. Kvaziinte-lektualizem.
Demokracija, kot mi jo je zadnjič razložil že omenjeni prijatelj, pozna štiri stopnje:
•	najnižja raven demokracije: če ti dovolim, da poveš svoje, a te v bistvu ne poslušam.
•	naslednja raven: če ti dovolim, da poveš svoje in te poslušam, a zgolj iz vljudnosti.
•	če dejansko vzpostaviva dialog.
•	in demokracija par excellence: če te, ko te poslušam, poskušam dejansko razumeti, dojeti, zakaj mi nekaj razlagaš - da torej delujem empatično.
Empatija - človekova lastnost, ki v sodobnem svetu individualiz-ma in egoizma izgublja, bledi, izginja. Ki je vedno manj lastnost intelektualne elite oziroma intelektualcev nasploh, čeprav je ta sloj nekdaj osmišljala; ker spodbuja napredek, saj spodbudi vzpostavljanje novih, drugačnih perspektiv. In še nekaj sproža empatija - vedenje, da je vsak zmotljiv. Tudi jaz, tudi ti. A kaj, ko nekateri verjamejo, da so, že zato, ker imajo diplomo, vredni besede - intelektualec. Zaslepljenost je njihov najmočnejši atribut. A kaj, ko se ne zavedajo niti tega.
Nepravilnosti že odpravljene
Solčava - Računsko sodišče je Občini Solčava izreklo negativno mnenje pri zadolževanju od začetka leta 2009 do konca oktobra 2014, saj ni poslovala po predpisih.
Računsko sodišče očita občini Solčava, da se je v letih 2010 in 2011 zadolžila, čeprav je z odplačilom dolga presegla zakonsko dovoljeno mejo zadolžitve. Za sklenitev posojilne pogodbe v znesku 300 tisoč evrov, ob sklenitvi dveh aneksov k posojilni pogodbi, s katerima je podaljšala rok odplačila glavnice, in za štiri likvidnostna posojila v delu, ki niso bila odplačana v
letu najema, pa občina ni pridobila soglasja ministrstva za finance. Dolgoročno se je zadolžila s sklenitvijo dveh pogodb o obročnem plačilu obveznosti, pri tem pa ni upoštevala postopkov zadolževanja občin, pri plačilu obveznosti iz proračuna pa ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov.
Po ugotovitvah Računskega sodišča lokalna skupnost prav tako ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, saj se je javni zavod, katerega soustanoviteljica je, zadolžil brez soglasja občinskega sveta.
Računsko sodišče je občini podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj je to že med revizijskim postopkom odpravilo nekatere nepravilnosti oziroma sprejelo ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
Zadolževanje ni bilo "čisto neupravičeno"
Občino Solčava je v obdobju 2006-2014 vodil župan Alojz Li-pnik, ki na zadnjih lokalnih volitvah ni kandidiral. Od oktobra 2014 je županja Katarina Prele-snik, ki pa je bila v času od 2006 do 2010 podžupanja.
Po mnenju Prelesnikove zadolževanje ni bilo "čisto neupravičeno", saj se je Občina v obravnavanem obdobju zadolžila za gradnjo osnovne šole in turistične infrastrukture, s čimer je povečala premoženje. Ob tem je še poudarila, da so vse nepravilnosti lani odpravili, da so izvedli več varčevalnih ukrepov tudi v občinski upravi in da se v prihodnje zagotovo ne bodo zadolževali brez soglasja ministrstva za finance.
■ tp
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016
"^AS
POGOVOR
7
Glas občanov se dobro sliši
Podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec ocenjuje, da je občina v zadnjem obdobju veliko pridobila, posebej ponosen pa je na socialne programe in programe za starejše
Mira Zakošek
Srečko Korošec je kot podžupan Mestne občine Velenje že drugi mandat član vodstvene občinske ekipe, sicer pa tudi vodja svetniške skupine DeSUS in predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS Celjske regije. Ponosen je na številne naložbe, ki so jih v občini uresničili v zadnjem obdobju, pa tudi na socialne programe, s katerimi povečujejo standard tukajšnjim prebivalcem. Mnogo je tudi programov za upokojence in mnogo je aktivnih upokojencev, ki se vključujejo v različne aktivnosti. To je tudi tema pogovora z njim.
>
Uvajanje modrih con je povsod po mestu povzročalo težave, zdaj pa so občani zadovoljni
Zadnja leta so bila za vodstvo velenjske občine finančno ugodna in s sestavljanjem proračuna niste imeli večjih težav. Z letošnjim je bilo bistveno težje? »Res smo doživeli veliko streznitev, zelo hladen tuš. Kljub dodatnim zakonskim obveznostim, ki jih moramo vsekakor izpolnjevati, so prihodki zaradi vladnih ukrepov nižji kar za milijon v primerjavi z lani. Vseeno lahko rečem, da smo proračun sestavili
tako, da ne bo večjih pretresov, seveda pa mnogih želja ne bomo mogli uresničiti.« Na kaj ste vi osebno najbolj ponosni?
»Na projekte, ki smo jih izvedli. Največji in najpomembnejši je projekt Celovite oskrbe s pitno vodo. V sklopu tega so bile zgrajene tudi tri čistilne naprave. Projekt je bil finančno zelo obsežen. Večinski del projekta je bil financiran iz evropskih strukturnih skladov, del iz državnega proračuna in 18 odstotkov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v katerih se je projekt tudi izvajal. Ne znam si predstavljati, v kakšnem položaju bi bili v tem okolju, če tega ne bi postorili, saj se mi tudi sanja ne, kje bi ta denar dobili.« Osebno se veliko angažirate prui urejanju cest, med drugim Jenkove v središču mesta? »Ta naložba je na obnovo čakala več let in občani so bili zaradi tega že kar nestrpni. Zdaj mislim, da smo vsi skupaj zelo zadovoljni. Sem pa vesel, da so se v ta projekt vključili tudi stanovalci Jenkove ceste. Sofinancirali so tudi razširitev svojega parkirnega prostora. Ne morem pa mimo pohvale vodje urada Toneta Brodnika, ki je udejanjil želje krajanov. Projekt je zelo posrečen, to okolje je dobilo povsem drugačno podobo pa tudi nova zelo potrebna parkirišča.« Glede na to, da ste pristojni tu-
di za področje krajevnih skupnosti, ste spremljali tudi gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici?
»No, tu so se zadnja leta odvijale res prave »drame«. Največ težav je bilo pri pridobivanju kreditov in s tem tudi z izbiro novih podizvajalcev. A naložbo smo
čju mestne občine Velenje urediti parkiranje. Prepričan sem, da se bomo v prihodnjih tednih to z njimi uspeli dogovoriti. Sicer pa je bilo tudi na drugih delih mesta ob uvedbi modrih con veliko »hude krvi«, zdaj pa so večinoma s takšno ureditvijo prometa zadovoljni, saj ravno njim prina-
kljub vsem težavam pripeljali do konca in z njo razveselili številne stanovalce, ki so se tja oziroma se še bodo vselili. Vseh težav pa še nismo razrešili. Nekateri stanovalci na tem območju namreč ne sprejemajo modnih con, s katerimi želimo tudi na tem obmo-
ša red večje udobje in tudi bolj urejeno okolje.« Upokojenci si želijo tudi več delovnih mest!
»Seveda, brez njih ni razvoja, pa tudi naših pokojnin ne ... V občinskem vodstvu skušamo narediti to, kar pač lahko,
torej ustvarjati pogoje za razvoj podjetništva. Podjetniški center Standard je po mojem mnenju odličen projekt, za katerega smo prav tako pridobili nepovratna sredstva. V njem deluje tudi Saša inkubator in mladi podjetniki. Kolikor slišim in tudi vidim, je tam zelo živahno in prepričan sem, da se bo od tam duh podjetništva hitro širil po vsej dolini.« Že prej sva govorila o cestah, o tej problematiki ste vi osebno zadnja leta slišali največ kritik, ko ste obiskovali krajevne skupnosti. Ta težava je zdaj v glavnem zaključena?
»No, zaključena ne bo, dokler ne bo asfaltiran zadnji centimeter ceste, pa še potem se bodo začele nove obnove . in tudi kritik najbrž ne bo nikoli konec. A če ocenim pošteno in mislim, da tako meni tudi velika večina, smo s koncesijsko pogodbo zares zadeli v polno. Vse ceste, pa še nekoliko več, kot je bilo opredeljeno v pogodbi, so prenovljene, zagotovljeno pa je tudi njihovo dobro vzdrževanje za celo desetletje.«
>
Podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec: »Vesel sem, da sem del vodstvene ekipe, kije bila v zadnjih letih pri pridobivanju nepovratnih evropskih in državnih sredstev ena najuspešnejših v
Sloveniji.«
S krajevnimi skupnostmi dobro sodelujejo in tudi uspešno razrešujejo njihove probleme
pomeni, da eno leto investiramo več v eno, drugo leto pa v drugo krajevno skupnost. Krajani zelo dobro vedo, da lahko iz občinske malhe vzameš le toliko, kolikor je v njej.« Vaša prioritetna skrb pa so vsekakor starejši, invalidi in brezdomci?
»To je zelo občutljiva kategorija prebivalstva, ki se pogosto otepa z velikimi stiskami, o katerih nekateri niti ne govorijo. Pokojnine so nizke, bolezen pa vse dražja. Občina resnično pomaga, kolikor le more, in za te namene
>
Kot sva že rekla, je delo s krajevnimi skupnostmi zagotovo težko, saj vsem željam nikakor ni mogoče ugoditi?
»Vsekakor. A kljub temu z veseljem ugotavljam, da je ravno na tem področju veliko dobrega sodelovanja, da se nam je uspelo tudi dogovoriti, da načrtujemo naložbe po potrebah, kar seveda
Zagotavljajo dodatna stredstva za socialne programe in z njimi dvigujejo standard tistim z nizkimi prihodki in tudi tistim, ki jih sploh nimajo
zagotavlja v proračunu dodatna sredstva za različne programe, ki jih izvajamo in z njimi dvigujemo standard tistim z nizkimi prihodki in tudi tistim, ki jih sploh nimajo. Skrbimo za tople obroke, pa tudi za brezdomce. Z nekaterimi programi pa dvigujemo kakovost življenja kar vsem prebivalcem mestne občine Velenje (brezplačni avtobusni in kolesarski prevozi, brezplačna mestna blagajna ...). Vsega tega pa ne bi mogli uresničevati, če ne bi imeli tako delovne in sposobne občinske uprave in dobrega župana, ki prisluhne vsem ter poskuša uresničiti največ, kar dopuščajo razpoložljiva sredstva.«
■
Povej, kako to počnete pri vas!
Turistična zveza Velenje pobudnica za ustanovitev regijske zveze z blizu 60 turističnimi društvi - Namesto Turističnega tedna druge aktivnosti - Novost tridnevna prireditev ob jezeru
Tatjana Podgoršek
Pod okriljem Turistične zveze Velenje deluje sedem turističnih društev iz občin Velenje ter Šmartno ob Paki. Po oceni njenega predsednika Franca Špegla združujejo več kot 1000 članov, ki opravijo mnogo prostovoljnih ur, ter tudi z odmevnimi prireditvami prispevajo pomemben delež k razvoju turističnega gospodarstva v tukajšnjem okolju.
Pri prireditvah društev tudi turistično gospodarstvo
»Zgodb povezovanja, sodelovanja s turističnim gospodarstvom in drugimi udeleženimi na tem področju je vsako leto več. Zadovoljni smo, obetavni so tudi naši načrti. V društvih delujemo nepoklicno, si pa vsak po svojih zmožnostih prizadevamo za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge okolja. Vsako leto pripravijo društva kakšno odmevnejšo prireditev, ki jo obišče več kot 1000 obiskovalcev. Pohvalno je, da so se vanje začela vključevati turistična gospodarstva.«
Med odmevnejšimi prireditvami je Špe-gel omenil prireditvi Bučni pozdrav jeseni in Martinov praznik šmarškega turističnega društva, Srednjeveški dan v Velenju, Starotrški dan v Šaleku, blagoslov konj v Šentilju. V Vinski Gori obišče več kot 1000 obiskovalcev vsaj dve prireditvi - Družinski vikend na Tuševem in Mlinsko nedeljo. Člani zeliščarskega društva so aktivni na
Grilovi domačijo praktično celo leto. Društvo Revivas Škale organizira več manjših, a prav tako odmevnih prireditev, našteva sogovornik. Poleg prireditev sodelujejo na sejmih, na katerih društva predstavijo svojo ponudbo in dobrote s podeželja. Če kje, se zagotovo vidi, kako delujejo in sodelujejo -meni Špegel - na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, na katerega se zavzeto pripravljajo tudi letos.
Se zavzeto delo odraža na Turistični zvezi Slovenije? »Se. Sam sem član njenega upravnega odbora in na njegovih sejah me večkrat izzovejo z vprašanjem: povej, kako to počnete pri vas? V Slovenije sicer deluje več takih zvez, kot je naša, a v njih društva niso tako povezana.«
Regijsko povezovanje
Ker bo v prihodnje potrebnega sodelovanja in povezovanja še več, je velenjska zveza dala pobudo o ustanovitvi regijske turistične zveze. Ustanovna skupščina naj bi bila predvidoma marca letos, povezova-
la pa naj bi blizu 60 turističnih društev od Celja, Spodnje Savinjske doline, regije Saša do Koroške.
Letošnje novosti
Za letos načrtujejo pri velenjski turistični zvezi nekaj novosti. V programu ni več Turističnega tedna, ampak so namesto njega predvideli druge aktivnosti. Več pozornosti, pravi Franc Špegel, bodo namenili mestni tržnici. To naj bi načeloma organizirali vsako prvo soboto v mesecu in jo popestrili še s kakšno ponudbo. Novost bo prireditev ob jezeru. »Malo obujamo spomine na Noč ob jezeru, vendar bo imela prireditev drugačno zasnovo. Prepričani smo, da bo zanimiva.« V jesenskem času pa načrtujejo kulinarično prireditev društev. »Svoje prireditve bodo pripravila tudi društva, v katerih ne manjka dobrih idej. Vsi skupaj si želimo, da bi bile vse še bolje obiskane kot doslej,« je sklenil pogovor Franc Špegel.
Franc Špegel: »Regijsko zvezo turističnih društev ustanavljamo za lažje sodelovanje med društvi, dopolnjevanje ponudbe in ne nazadnje tudi zaradi boljše obiskanosti prireditev.«
Za turistične programe 19 tisoč evrov
Velenje - Mestna občina Velenje je objavila razpis za sofinanciranje programov in projektov v turizmu letos. Sofinancirali bodo promocijsko-in-formativne aktivnosti, dejavnosti za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, urejanje in varstvo okolja, spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov, izvedbo turističnih vodenj, študijskih tur, izmenjav in ogledov znamenitosti za obiskovalce in turiste, aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka, organizacijo izobraževanj, seminarjev, predavanj in delavnic z namenom pospeševanja razvoja turizma, ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma ter izvedbo turističnih projektov. Prijavijo se lahko turistična društva in turistični podmladki. Na voljo je 19 tisočakov, razpis pa je odprt do 25. februarja.
a mz
Letos še zadnji metri neodmerjenih cest
Luče - Občina Luče upravlja več kot 145 kilometrov kategoriziranih občinskih cest, kar je največ na prebivalca v državi. Ker so bili le nekateri deli cest ustrezno odmerjeni in lastniško urejeni, različnih težav pa zaradi neurejenosti v zvezi s tem vse več, se je lokalna skupnost kot ena prvih v državi odločila za sistemsko postopno ureditev tega vprašanja. V letu 2014 je objavila javni razpis za geodetsko odmero in z izbranim izvajalcem sklenila triletno pogodbo v vrednosti 150 tisoč evrov. Ta se bo iztekla letos.
V	prejšnjem družbenem sistemu je bila zasebna lastnina manj pomembna, pojasnjujejo na občinski upravi, zato geodetskih odmer pri izgradnji cest niso opravljali. Danes je povsem drugače, in da bi se izognili težavam, je bil ukrep pravzaprav nujen.
V	občini so doslej odmerili že približno dve tretjini občinskih cest, preostanek naj bi letos. Za ta namen je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 80 tisoč evrov.
S tem aktivnosti še ne bo konec. Glede na to, da se z odmero lastništvo zemljišča ne spreminja in ostajajo ceste v zasebni lasti, čaka občino še precej zahtevnejša naloga - pogajanja z lastniki odmerjenih zemljišč o prenosu lastništva na lokalno skupnost.
a tp
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 8
8
UTRIP

21. januarja 2016
Namesto gospodinjskih temeljna dnevna opravila
Lani več pomoči na domu in tudi več opravljenih ur - Subvencije občin večje od zakonsko predpisanih
Tatjana Podgoršek
Center za socialno delo Velenje od leta 1992 izvaja storitev pomoč na domu, ki so jo lani upravičenci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmarno ob Paki pridno koristili. Omenjeno pomoč je lani prejemalo v Šaleški dolini 180 oseb ali 13 več kot leta 2014, izvajalo jo je v povprečju 22,5 socialnih oskr-bovalk, opravile pa so tudi 700 ur več kot predhodno leto. Seznama čakajočih za storitev nimajo, saj jim je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odobrilo le dve zaposlitvi za določen čas.
Največ uporabnikov 0,78 evra za uro storitve
Lidija Hartman Koletnik, direktorica centra, poleg večjega števila starostnikov v okolju razloge za povečanje pripisuje ceni storitve. Te niso spremenili od junija 2014, nižji pa so bili tudi dohodki uporabnikov. »Njihov prispevek za storitev je namreč odvisen od višine njihovega dohodka. Največ uporabnikov tako še vedno sodi v prve tri dohodkovne razrede, v katerih plačajo za storitev najmanj - 0,78 evra za uro. Cena ostaja letos nespremenjena. Velja pa ob tem povedati, da so se v Občini Šoštanj odločili za višji prispevek uporabnikov v prvih štirih dohodkovnih razredih. Tisti z
do 448,65 evra neto dohodka na mesec od letošnjega januarja dalje za uro pomoči na domu plačajo od 3 do 3,30 evra namesto dosedanjih 0,78 evra oziroma 3,11
>
Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so od januarja do vključno oktobra lani prispevale za pomoč na domu več kot 400 tisoč evrov
Lidija Hartman Koletnik: »Največ uporabnikov je iz prvih treh dohodkovnih razredov in ti plačujejo za uro storitve najmanj.«
evra.« Sogovornica meni, da ta sprememba ne bo bistveno vplivala na zmanjšanje števila uporabnikov. Zanemarljiv pa ni še en razlog, zaradi katerega je bilo uporabnikov pomoči več: zgodilo se je, da so svojci starostnika vzeli iz domskega varstva, ker so izgubili zaposlitev.
Subvencije občin večje od zakonsko predpisanih
Na vprašanje, ali se je morda število upravičencev povečalo tudi za to, ker je oblika pomoči na domu cenejša v primerjavi z domskim varstvom, je Hartman Koletnikova odgovorila: »Na neki način je cenejša zaradi subvencij občin Velenje, Šoštanj in
Ekonomska cena storitve pomoč na domu znaša v mestni občini Velenje za delovni dan 16,37 evra, v občini Šoštanj 16,53, v občini Šmartno ob Paki pa 16,39 evra. Lokalne skupnosti subvencionirajo storitev v višini 50 odstotkov.
Uporabnikov, ki plačujejo opravljeno uro storitve pomoči na domu po najvišji možni ceni (7,78 evra na uro), je v vseh treh občinah 6.
Najvišji znesek na položnici za pomoč na domu je v preteklem letu znašal 630,40 evra, uporabnik pa je bil iz mestne občine Velenje.
Šmartno ob Paki. Te so večje od zakonsko predpisanih, kar uvršča tukajšnje okolje med specifična v državi.«
Pomoč pri osebni negi in prinašanju toplega obroka
Kot je še povedala sogovornica, se je spremenila struktura pomoči na domu. Če so kar nekaj let njihove socialne oskrbovalke nudile pomoč predvsem pri gospodinjskih opravilih, je danes ta večja pri temeljnih dnevnih opravilih, h katerim sodita osebna nega in prinašanje toplega obroka hrane. Poleg omenjenega so lani zaznale še večje potrebe po izvajanju paliativne oskrbe ter velik porast števila uporabnikov, ki so pomoč na domu potrebovali zunaj rednega delovnega časa, v času dežurstev. 46 takih občanov je potrebovalo pomoč predvsem pri temeljnih dnevnih opravilih.
Na centru letos večjih sprememb za uporabnike storitve pomoč na domu ne predvidevajo, nekaj več pomoči v obliki izobraževanja pa za izvajalke storitve. Z novimi znanji bodo lažje kos zahtevam uporabnikov.
Več denarja za izvajanje mladinske strategije
Namesto polovičnega ali delnega sofinanciranja uresničevanja ciljev lokalnega programa razvoja delovanja mladih se bodo projekti razvrščali v tri razpisne sklope
Tina Felicijan
Lani je več kot 300 mladih oblikovalo nov dokument, ki za naslednjih pet let s konkretnimi cilji in ukrepi usmerja razvoj mladinske politike v mestni občini Velenje. Mestni svet je na zadnji lanski seji sprejel 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih, ki bo veljal do leta 2020, s tem
V letih 2012, 2014 in 2015 so mladi porabili ves denar za uresničevanje ciljev strategije, leta 2013 98 odstotkov za 17 izvedenih projektov, kar je v vseh letih največ, leta 2011 pa 87 odstotkov.
pa se je občina zavezala tudi k sofinanciranju več kot 100 zbranih ciljev. Te bodo mladi (mladinske organizacije, posamezniki, podjetja, javni zavodi, ki delujejo v korist mladim) uresničevali prek projektov, ki jih bodo lahko prijavili na javni raz-
Med cilji prve strategije, nanje se je nanašalo največ projektov, so učilnica v naravi, dogajanje v Letnem kinu, ekološke akcije in več koncertov.
pis. Zanj je občina v preteklih letih namenila 35 tisoč, letos pa je postavka v občinskem proračunu za sofinanciranje sledenja ciljev lokalne mladinske strategije zvišana na 45 tisoč evrov.
Drugačno razporejanje projektov
V preteklih letih so mladi v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje izvedli 70 projektov. Občina jih je razdelila v dva ranga. Projekte v prvem rangu je v celoti ali delno sofinancirala, a za vsak projekt ni namenila več kot 4000, za vse skupaj pa 20 tisoč evrov letno. V
drugem rangu so bili projekti, za izvedbo katerih je prispevala največ polovico celotne vrednosti, a ne več kot 2000 evrov. Za te je namenila 15 tisoč evrov letno.
Letos bo prvič drugače. 45 tisoč evrov bo občina razdelila na tri razpisne sklope. Za razpisni
V preteklih petih letih je največ projektov prijavil Mladinski center Velenje, najuspešnejši prijavitelj po številu odobrenih projektov pa je bil Zavod eMCe plac - 12. Vseh prijaviteljev je bilo 42.
sklop A bo namenila 16 tisoč evrov in bo največ 4 projekte sofinancirala do vrednosti do 4000 evrov. V razpisnem sklopu B bodo mladi za največ sedem projektov dobili 14 tisoč evrov, največ 2000 za vsak projekt. Prek razpisnega sklopa C pa bo občina z največ 1000 evri sofinancirala do 15 projektov, za katere bo na-
menjenih 15 tisoč evrov. Če bo v enem razpisnem sklopu denar ostal, v drugem pa ga bo primanjkovalo, ga bodo preusmerili.
Spremenjena razpisna merila
Na februarski seji bodo svetniki MOV obravnavali tudi nov pravilnik o ocenjevanju prijavljenih projektov. Tako do sofinanciranja ne bodo več upravičeni projekti, ki so bili v preteklem letu izbrani v postopku razpisa, prijavitelji pa projekta iz neupravičenega razloga niso realizirali. Prijavljenih projektov ne bodo več ocenjevali po aktualnosti, ker je bilo velikokrat težko utemeljiti povezavo projekta z drugimi, ki se izvajajo v lokalnem okolju. Namesto tega bodo prijavitelji lahko pridobili
Največ projektov - 16 - je bilo izvedenih v Letnem kinu.
deset točk več za merilo inovati-vnost in odstopanje od ustaljenih okvirov. Točke bodo prinašale tako reference prijaviteljev kot fizičnih oseb, odgovornih za izvedbo prijavljenega projekta. Merilo finančna konstrukcija projekta pa se bo preimenovalo v realnost finančne konstrukcije.
Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV za leto 2016 pa bo objavljen v drugi polovici februarja. ■
Pro bono ambulanta obstaja, a ne deluje
V Šaleški dolini konec lanskega leta 264 občanov brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja - Od pomladi 2014 le sedem oziroma osem pacientov
Tatjana Podgoršek
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi se v zadnjih petih letih število državljanov brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja precej zmanjšalo. Če jih je bilo ob koncu leta 2010 dobrih 11.700, naj bi jih bilo po zadnjih podatkih manj kot 1000. Ob tem na omenjenem zavodu priznavajo, da gre za približne izračune na osnovi po^
Tanja Kontič: »Z Mestno občino Velenje ter tukajšnjim centrom za socialno delo smo dogovorjeni, da se o izkazani potrebi obveščamo, se nato dogovorimo za termin in ljudi ustrezno oskrbimo.«
datkov iz njihovih evidenc in podatkov statističnega urada. V pro bono ambulantah, v katerih nudijo ljudem brez urejenega zdravstvenega zavarovanja brezplačno zdravniško oskrbo, pa beležijo vsako leto več uporabnikov. V najstarejši, ljubljanski, ki deluje že 13 let, imajo blizu 900 stalno prijavljenih kartotek, ambulanto pa vsaj enkrat na leto obišče še od 300 do 400 dodatnih bolnikov. V tri leta mlajši pro bono ambulanti v Mariboru so našteli 500 obiskov v zadnjem letu, v najmlajši koprski, ki deluje poldrugo leto, pa so oskrbeli 110 bolnikov.
Ni povpraševanja
Pro bono ambulanta je spomladi leta 2014 odprla vrata tudi v Zdravstvenem domu Velenje. Glede na podatke Območne enote ZZZS Ravne na Koroškem, da je bilo konec lanskega leta v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 264 občanov, ki niso imeli urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja (od tega samo lani 40), nas je zanimalo, kakšne so izkušnje zaposlenih v njej. »Težko vam govorim o njih, saj je ambulanto od njenega odprtja obiskalo le sedem oziroma osem oseb. Potrebno zdravstveno oskrbo jim je nudil zdravnik Jože Župančič. Pro bono ambulanta sicer še obstaja, a ne deluje, saj tudi v tem trenutku za njeno storitev ni povpraševanja,« je povedala pomočnica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Tanja Kontič. Zagotovila je, da bodo v njej obravnavali osebe brez urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja takoj, ko bodo prejeli prijavo oziroma ob-
vestilo o potrebi. Med iskalci pomoči v omenjeni ambulanti so prevladovali zaposleni občani, ki zaradi preskromnega dohodka stroška za plačilo zdravstvenega zavarovanja niso zmogli. Nekaj pa je bilo takih, ki so se v njej oglasili v času poplav v
Srbiji. Pri nudenju zdravstvene oskrbe so sodelovali z Lekarno Velenje. Ta je ponudila pomoč v svoji poslovalnici v Nakupovalnem centru Velenjka. Tu so bolniki dobili zdravila na beli recept brez doplačila.
Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki vključuje nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zdravljenje poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, nujne prevoze, zdravljenje zastrupitev in preprečevanje širjenja okužbe. Stroške teh storitev krije ministrstvo za zdravje, ki je lani zanje plačalo zdravstvenim ustanovam blizu 700 tisoč evrov.
Na vprašanje, čemu pripisati tako majhno zanimanje, je Kon-tičeva odgovorila: »Vzroka ne poznamo. Morda jih je sram, da bi prišli v tako obravnavo, čeprav nismo nikoli dajali vtisa, da je takšen bolnik manj vreden. Vsi so bili obravnavani enakovredno in korektno.«
Prijava na center ali občino
Za storitev v pro bono ambulanti je potrebna prijava. To lahko osebe oddajo na centru za socialno delo ali na Mestni občini Velenje. Z obema so dogovorjeni, da jih o izkazani potrebi obvestijo. Temu sledi dogovor o datumu in času obiska v ambulanti.
■
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016
"^AS
IZOBRAŽEVANJE
9
S pravljicami po svetu
In to kar iz pravljične sobe velenjske knjižnice, kjer vsak teden v slovenščini, angleščini, nemščini in srbščini pripovedujejo pravljice, pripovedke, basni ali pesmice
Tina Felicijan
V Knjižnici Velenje ima pripovedovanje pravljic v slovenskem jeziku že 30-letno tradicijo. Danes številni pripovedovalci vabijo tudi na ure pravljic v tujih jezikih ter na pravljično jogo, pri kateri otroci skozi neki drug svet, skozi asane, telovadbo doživljajo sebe in podoživljajo like, junake in njihova čustva, pravi Metka Pivk Srdič, ki se v knjižnici ukvarja s pravljicami in organizacijo pravljičarskih večerov, hkrati pa je ena od štirih pripovedovalcev v slovenščini. Prav ti so včasih imeli veliko občinstva, tudi po trideset otrok, zdaj, ko imajo otroci veliko drugih aktivnosti in se jih veliko že v prvem razredu začne učiti angleščino, pa jih je vse več tudi na pravljičnih uricah v tem jeziku, kar se je odlično prijelo. »Tudi mi smo želeli spodbuditi zgodnje učenje tujih jezikov. V angleščini pripoveduje naša kolegica, ki je dolga leta živela v Avstraliji, kolega, ki je po rodu
Nemec, izbira pravljice v nemščini. V Velenju je veliko hrvaško, bosansko, srbsko govorečih, zato smo želeli vključiti čim več pripovedovalcev v teh jezikih. A sta dve občanki zaenkrat pobudo za pravljice le v srbskem jeziku. So pa vrata odprta vsakomur, ki bi želeli v materinščini pripovedovati pravljice,« vabi.
Učenje tujih jezikov, gojenje materinščine
Slovenske pravljice za razliko od tujih vedno pripovedujejo in ne berejo, saj tako z očesnim stikom in mimiko dosežejo, da otroci tudi sami, ko to posnemajo, podoživijo zgodbo. Pravljice skrbno izbirajo za otroke od tretjega leta starosti, ko že razumejo sporočilo zgodbe. »Bistveno je, da razumejo, kaj želimo povedati. So vedno aktualne, nanašajo se na letni čas ali praznik, da jih poslušalci znajo umestiti v širši kontekst. Otroci doživljajo pravljico skupaj z junaki, skoznje projicirajo svoja doživetja,
Najbolj obiskane so pravljične ure v angleškem jeziku. Pripo-vedovalki sta Romana Bonno iz Knjižnice Velenje, ki je dolga leta živela v Avstraliji, in Dona Pratnekar, ki zaključuje študij umetnostne zgodovine in angleščine s književnostjo. »Dokler me nekdo posluša, uživam v pripovedovanju,« pravi, zato zgodbe pripoveduje tudi odraslim. Za bralne urice v angleščini izbira knjige, ki jo pritegnejo tudi z ilustracijami, s katerimi podkrepi pripoved. Še posebej všeč pa ji je stavčna ritmika, ker je tako pripoved bolj melodična.
spodbujajo domišljijo, bogatijo besedni zaklad, pravljico pa tudi vedno obogatimo z uganko, poučno knjigo, igro, glasbilom, da v polnosti doživijo pravljico in iz nje nekaj odnesejo,« razlaga Metka Pivk Srdič.
pravilno in čim bolj počasi preberem pravljico, da jo slišijo. Iz pravljice povzame nekaj besed, pripravi pobarvanko, spodaj v nemščini zapiše, kaj je to, zanimanje za jezik pa spodbuja tudi z družabnimi igrami, ki jih otro-
nekomu, ki nič ne razume, res nima smisla,« meni Frank Špiler, ki vsebino pravljic izbira po občutku, uporablja pa tudi poučne knjige v nemščini, »ki jih imamo še premalo.«
Pravljičen urice v srbskem jeziku pa prirejata Daliborka Vla-dušic in Maruška Škoda, ki sta lani ustanovili Društvo aktivnih občanov, »ker sva brezposelni, a sva želeli nekaj narediti, namesto da doma sediva in čakava, da bo kaj padlo z neba.« Zaenkrat še prostovoljno preživljata popoldneve na osnovnih šolah Šalek in Mihe Pintarja Toleda, na ka-
Tudi srbske pravljice navežejo na čas. Tako so prejšnji teden brali o dežju in živalih, ki se skrivajo pod
gobami.
Knjižničarja v Knjižnici Velenje Franka Špilerja, ki je otroštvo preživel v Berlinu in je nemščina njegov materni jezik, je pravlji-čarstvo začelo zanimati, ko je pravljice začel prebirati svojim otrokom, čeprav več v slovenščini, »ker jih nemščina ne zanima,« pravi. Zato otrokom toliko bolj skuša prikazati nemščino pri urah pravljic. »Ampak ne toliko s pripovedovanjem. Bolj s tem, da
ci lahko igrajo tudi v nemščini. Tako preko slušnega razumevanja in spoznavanja besedišča želi otroke učiti jezika, ne le pripovedovati pravljice. Zaenkrat bralne urice v nemščini obiskujeta dva otroka, stara okoli osem let, ki sta se sama iz televizije naučila jezika, vadita pa ga tudi s starim očetom, ki govori nemško. »Veliko razumeta, zato jima je zanimivo. Saj branje v tujem jeziku
terih otrokom pomagata pri domači nalogi in se z njimi igrata. Pridružili pa sta se tudi pripovedovanju pravljic v tujih jezikih. »Najbolj zato, ker moja sinova, ko gremo na obisk k sorodnikom v Beograd, ne znata govoriti. Jaz sem sicer Srbkinja iz Bosne, mož pa je iz Beograda. Otroka razumeta, govoriti pa sploh ne znata. To opažam tudi pri drugih otrocih. Nismo jih naučili, ker se tudi
mi med sabo ne pogovarjamo v srbskem jeziku. Jaz pa si želim, da bi moji otroci jezik govorili in bili v stiku z njim ne le takrat, ko gredo na obisk. Tako ohranjajo stik z domačim jezikom,« pravi Daliborka. Njenima sinovoma so pravljice v srbščini všeč, a jih raje poslušata v slovenščini, ker več razumeta. Bi se pa rada naučila srbskega jezika, da bi ga znala enako dobro kot slovenščino, sta odločna. Največ se naučita v Beogradu, ko se družita z otroki in se z njimi, čeprav ne znata vsega, dobro sporazumeta in se lahko igrata. Pravljice bere le starejši, a mu ne gre najbolje, pravi mlajši.
Pravljice v srbskem jeziku izbira in pripoveduje Maruška, ki je otroke začela učiti tudi cirilice, a jim ta še ne gre. »Tiste, ki jih je meni brala moja mama in sem jih brala sama.« Njeni starši so pred več kot štiridesetimi leti prišli živet sem in vse tri otroke naučili obeh jezikov. »Srbskega zato, ker so tam moje korenine. Slovenščino pa je, seveda, treba znati, če že živimo tukaj,« pravi in dodaja: »Jaz sem ponosna, da so me moji starši naučili materinščine. Tudi rada obiščem domovino.« Najmlajša generacija pa ne govori več obeh jezikov, saj se tako doma kot v šoli in drugje pogovarjajo samo slovensko. Zato jim vsaj s pravljicami skuša približati domač jezik. Čeprav veliko staršev iz njene generacije svojih otrok ni učilo materinščine, je zanimanja za pravljice v srbskem jeziku za zdaj majhno. Na njeno presenečenje pa srbsko dobro razumejo tudi slovenski otroci, ki na bralnih uricah v srbskem jeziku zavzeto prikimavajo.
■
Tretje jabolko kakovosti za Ljudsko univerzo
Nagrajeni najboljši projekti s področja vseživljenjskega učenja
Nacionalna priznanja jabolko kakovosti se podeljujejo najboljšim zaključenim projektom v programu Vseživljenjsko učenje (VŽU). Nagrajeni projekti izstopajo s svojo vsebino, mednarodnim sodelovanjem in vključevanjem različnih partnerjev ter dosegajo pomembne rezultate za posameznike, organizacijo inšir-šo okolico.
Pred prazniki je nacionalna agencija CMEPIUS skupaj z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport podelila nacionalne nagrade jabolka kakovosti 2015 najboljšim zaključenim projektom v evropskih programih izobraževanja in usposabljanja.
Nagrade je podelila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Ma-kovec Brenčič. V nagovoru je med drugim poudarila, da je duh naše internacionalizacije odprtost ne le šolskega sistema ampak družbe nasploh.
Ljudska univerza Velenje je za projekt V čevljih mojega očeta (In my father's shoes) prejela srebrno jabolko
kakovosti. Gre za medgeneracij-ski projekt, v katerem je sodelovalo 5 partnerjev iz Evrope. Cilj projekta je bil spoznavati izzive različnih generacij, se učiti drug
Med podelitvijo 'jabolka kakovosti' direktorica Ljudske Univerze Velenje Brigita Kropušek Razinger
od drugega, izmenjavati izkušnje in spoznanja ter odpravljati ste-reotipe. Izvedli so 4 partnerska srečanja, številne aktivnosti in pripravili tudi kratek predstavitveni film. Pridobljeno znanje je Ljudski univerzi Velenje koristilo tudi pri ustanovitvi Centra medgeneracijske-ga učenja, ki uspešno deluje že 2 leti.
Za Ljudsko univerzo Velenje je to že tretje jabolko kakovosti, pred tem so prejeli že dve zlati jabolki, prvo za projekt Nova priložnost (New opportunity) in drugo za Vseživljenjsko telenovelo (Lifelong learning Telenove-la).Tako so edina organizacija s področja izobraževanja odraslih s kar tremi jabolki kakovosti. Prejeta nagrada znova potrjuje, da mednarodne projekte izvajajo kakovostno in odgovorno. Trenutno na LUV izvajajo 5 mednarodnih projektov, 3 pa so jeseni že uspešno zaključili.
■ mz
Predstavitev zbornika
14. januarja 2016 je bila v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, ki je enota Muzeja Velenje, predstavitev zbornika referatov 4. simpozija o kulturni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem z naslovom Usnjarstvo na Slovenskem, Gradiva 6. Zbrane je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, zbornik pa je predstavil kustos muzeja in urednik Miran Aplinc.
Na simpoziju 28. septembra 2015 je sodelovalo 12 razpravl-jalcev iz slovenskih muzejev, arhivov in zainteresirane javnosti, v zborniku pa je zbranih 11 razprav. V članku dr. Flavio Bonin osvetljuje uporabo soli, pomembnega pomožnega sredstva v usnjarstvu v času Beneške republike; Marjan Petač je predstavil osnove tehnike predelave kož skozi zgodovino, Miran Aplinc je obravnaval uporabo in poimenovanje usnjarskih orodij skozi čas, mag. Nataša Kolar pa predstavila zaščitno negovalna sredstva za usnjene izdelke, Nina Šisernik usnjarsko obrt Slovenj Gradca od druge polovice 19. stoletja, Jernej Hozjan je predstavil življenje in delo predvojnega indus-trialca Josipa Lavriča. Milojka Čepon in Anja Poštrak sta obravnavali usnjarstvo in čevljarstvo v Bohinju ob koncu 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja, Matjaž Vouk in Miran Aplinc sta obravnavala vzpon in padec nekoč
največje usnjarne na svetu Industrije usnja Vrhnika, dr. Valentina Bevc Varl je v članku obravnavala upodobitve mariborskih usnjarjev iz družine Fleiss na likovnih delih v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Bojan Knific usnje v preteklem oblačenju Tr-žičanov ter njegove omembe in
in razvoj muzeja ter realizacijo predvidene II. faze Muzeja usnjarstva na Slovenskem, s katero bo prikazana tradicija usnjarstva na celotnem slovenskem narodnostnem prostoru.
Vse od odprtja muzeja leta 2009 je delovanje muzeja kot glavni pokrovitelj podpirala Ob-
rabo od najzgodnejših pričevanj do sredine 20. stoletja, prof. dr. Jedrt Vodopivec Tomažič pa je obravnavala uporabnost usnja v knjigah skozi čas.
Prispevki pomembno dopolnjujejo naše vedenje o usnjarstvu na Slovenskem, s četrtim simpozijem pa je narejen korak naprej k uresničitvi še enega cilja: pripraviti strokovne osnove za nadaljnje vsebinsko oblikovanje
čina Šoštanj, Muzej Velenje, Tehniški muzej Slovenije in Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Predstavitev je z nastopom popestril trobilni kvartet učencev glasbene šole Frana Koru-na Koželjskega Velenje pod vodstvom Mirana Šumečnika.
■ Miran Aplinc
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

21. januarja 2016
Robi Goter z goter harmoniko
ALTERNATOR
Uspešen glasbenik, glasbeni pedagog in poslovnež vidi prihodnost v razvoju svojega instrumenta
Le kdo po Šaleški dolini in Sloveniji ne pozna velemojstra harmonike, Velenjčana (po novem kar Šentiljčana). Pred 17 leti je v italijanskem Monsanu pri Anconi postal svetovni prvak s svojo skladbo Nikoli sam ter s skladbo Lepe sanje najine B. Kovačiča in J. Goršiča v Robertovim aranžmaju. A poleg učenja harmonike se pogosto pokaže tudi na velikih in manjših odrih ob različnih dogodkih ter na ekranih znanih TV hiš. Robi je poleg svoje glasbene kariere aktiven tudi drugače - od lani je predsednik Rotary kluba Velenje. Goter pa je presenetil tudi v Arnačah konec lanskega leta v Šentilju, ko je pred množičnim avditorijem na prostem prvič zaigral na svojo novo harmoniko goter. Kot nam je povedal, je v njem že dalj časa tlela želja, da bi imel svoje lastno glasbilo, svojo blagovno znamko, in to je sčasoma uresničil.
Robert Goter je na svojo novo harmoniko prvič javno zaigral v Šentilju pri Velenju.
»Ta je v celoti izdelana po mojih izkušnjah in željah. V velenjskem studiu Marinšek&Marinšek sva z Markom Marin-škom naredila zunanjo podobo z zaščitnim znakom petelinom, ki rano in lepo poje. Kot
okras pa je mreža z vzorcem v slogu art nouveau iz let okoli 1920,« nam je zaupal Robi. Za zdaj so mu v nekem italijanskem specializiranem podjetju glasbil s tridesetletno tradicijo izdelali dva primerka te harmonike. Instrument ima dodanih šest poltonov ter dva basa in je tudi zato izjemna posebnost. Vgradili so najboljši resonančni les, izdelava pa je filigransko natančna, smo se lahko prepričali. Ko bodo v kratkem izdelali še več harmonik in jih ponudili na trgu, bodo primerki pravzaprav unikati, v različnih barvnih izvedbah in uglasitvah , igrali pa jih bodo gotovo tudi nekateri odlični Goterjevi učenci, ki so po 23 letih njegove glasbene šole ter z leti šolanja, vadbe in nadgrajevanja uspeli doma in v tujini ter dosegali zavidljive uspehe.
a Jože Miklavc
Hani objekti
Šoštanj, 15. januarja - Hrvaški slikar Milan Jurina se predstavlja v Mestni galeriji Šoštanj v ciklu Hani objekti, ciklu slikarskih del na temo keramičnih objektov umetnika Hanibala Salvara. Pravzaprav so likovna dela, ki se naslanjajo na vizualno podobo neke druge likovne stvaritve, nevsakdanji pojav. Vendar ne gre za enostavno reproduciranje, Jurina ustvarja fragmente keramičnih del, postavljene v nevtralne prostorske okvire in ozadja, ki nudijo kozmična prostranstva, samostojno. Včasih naslikane skupine mirno počivajo, včasih lebdijo in visijo ali se prepletajo. Tako Milan Jurina ne preslikava, am-
pak samostojno »obdela« ponujen motiv. To nenavadno sodelovanje dveh umetnikov uspešno traja že nekaj let. Milan Jurina, ki je končal Višjo grafično šolo v Zagrebu in služboval kot grafik, karikaturist in ilustrator, se je posebno posvečal tudi freskam. Na drugi strani je Hanibal Salvaro umetnik širokega spektra, mednarodno priznan in uveljavljen keramik, svetovno priznan organizator številnih uspešnih razstav keramike in ustanovitelj Svetovnega trienala male keramike v Zagrebu. Njuno prijateljstvo, ki temelji na ljubezni do likovne umetnosti, ju iz Šoštanja po zaprtju razstave 28. januarja vodi v Italijo. Tam bosta z ena-
ko razstavo zaokrožila 55 let Sal-varovega umetniškega delovanja.
Na odprtju razstave je o umetniku spregovoril slikar Rudi Sto-par, nekaj besed o prepletu umetnosti je dodal Hanibal Salvaro, dogodek pa so glasbeno popestrili učenci glasbene šole FKK
Samostojna slikarska razstava Irene Kočevar
Svinčnik, oglje in preprosta risba spremljajo Ireno Kočevar že vse življenje. V zadnjem desetletju je našla čas tudi za barve. »Navdih za svoje ustvarjanje najdem v naravi in življenju. Z barvami povežem doživeto in svoje notranje občutke. Neskončen vir najdem na svojih potovanjih, navdušijo me mestni pejsaži ali pozabljena školjka na peščeni plaži. Moj najljubši motiv »kamen« mi predstavlja veliko več kot samo mrtvo materijo, zbiram jih in kasneje sestavim v zanimive kompozicije. Med moje slike se rada preplete ljubezen do poezije,« pravi in dodaja, da najde v ustvarjanju svoj notranji mir in z nastalimi deli razveseljuje sebe in svojo družino.
Intenzivneje se je s slikarstvom začela ukvarjati v letu 2005, ko se je pridružila ljubiteljskim slikarjem Društva šaleških likovnikov Velenje. Kasneje jo je želja po delu z akvarelno tehniko popeljala v likovno društvo Gal Rečica ob Savinji. Rada riše in slika z otroki - poletje na travniku. Za svoja slikarska dela je
Irena Kočevar se je tokrat predstavila s samostojno razstavo v prostorih krajevne skupnosti Stara vas. Posvetila jo je mami Sonji Krašek
prejela številna priznanja in certifikat kakovosti ZLDS.
Njena velika strast so tudi kulinarična raziskovanja, pet let je bila redna sodelavka in gostujoče pero v reviji Avtodom - rubrika Njen kotiček - kulinarika na poti. Občasno se njeni recepti pojavljajo tudi v drugih revijah. Je mentorica krožka kuhajmo zdravo na Univerzi za III. življenjsko obdobje Velenje.
Njena ustvarjalna pot (risanje, slikanje, kulinarika, poezija) je zelo povezana z ljubeznijo do potovanj. Odkrivanje novih krajev, mest, dežel, skritih vasic, osamljenih mlinov, brezkončnih jezer, rek in morja, velikih mest in čudovitih galerij, vse to in še več se rado skriva na njenem platnu.
Preizkusila se je tudi v kiparstvu in včasih čopič zamenja za mehko glino.	a mz
Velenje. V imenu organizatorja je razstavo uradno odprl Kajetan Čop. Na Zavodu za kulturo so zadovoljni, da so program galerije uspešno zastavili mednarodno.
a MBK Foto Dejan Tonkli
Alejandro Aravena
Urban Novak
Nenavaden naslov boste rekli. Dobro, Alejandro Aravena je arhitekt. Letošnji dobitnik arhitekturnih oskarjev, t. i. Pritzkerje-ve nagrade. In ko enkrat dobite Pritzkerja, veste, da ste na vrhu.
Nagrado Pritzker podeljuje fundacija Hyatt za posebne dosežke v arhitekturi in so jo v tem letu, 2016, podelili 41. zapored. Nagrado so si zamislili v družini Pritzker leta 1979. Od takrat jo letno podeljujejo arhitektu ali arhitektom, ki v svojih delih vseskozi izkazujejo pomemben prispevek k človeštvu in grajenemu okolju. Vrsta uglednih arhitektov jo je v teh 41 letih dobilo za svoje delo in uspešne izvedbe pomembnih arhitekturnih projektov. Letošnji nagrajenec je eden redkih nagrajencev, ki s svojim delom odstopa od zvezdniške arhitekture, ki je bila nagrajevana v preteklih letih.
Zakaj je torej potrebno napisati besedo ali dve o njem? Iz več razlogov. Najprej zaradi njegovega dela. Po narodnosti je Čilenec, rojen, izobražen in delujoč v Čilu. Kar pomeni, da je nagrada romala v Južno Ameriko, ki le redko zaslovi kot zibelka dobre arhitekture. Človek, ki se svojih nalog loteva odgovorno in z distance, ki je za arhitekte nenavadna. Verjame, da je treba snovanje prostora razumeti širše in pri njegovem oblikovanju vedno vsaj začeti iz sodelovanja z ljudmi, ki bodo te prostore, objekte uporabljali. Posledično so njegovi posegi skromni, razumljivi, družbeno odgovorni, velikokrat poceni in ne nazadnje lepi. Njegova arhitektura niso dizajnerski spomeniki samemu sebi, ampak so premišljene celote, ki pomagajo vzpostavljati red v prostoru. S premišljenimi in zadržanimi koraki ter svežino uporabljenih idej ga je mogoče smatrati za nasprotni pol zvezdniških imen arhitekture. S pomočjo svojega podjetja Elemental v sodelovanju s katoliško univerzo v Čilu in največjim čilskim naftnim podjetjem gradi objekte v ZDA, Mehiki, na Kitajskem in v Švici.
Potem ko je Čile leta 2010 prizadel močan potres in nato še cunami, je Aravena uspel s pomočjo Elementala in na povabilo oblasti ponovno zgraditi v potresu in cunamiju uničeno mesto Constitucion. Postavil je nov tip socialne hiše in jo poimenoval »Polovico dobre hiše«. Upoštevajoč dejstvo, da posamezna družina zmore prispevati le 7000 dolarjev za gradnjo, je postavil zanimiv sistem, znotraj katerega je del hiše že zgrajen, preostali prostor pa je na voljo uporabniku. Skladno s prioritetami si ga lahko kasneje dogradi ter tako zviša vrednost svoje nepremičnine.
V	avli Mestne občine Velenje razstavlja Boris Bizjak
Velenje - V avli Mestne občine Velenje si lahko do 5. februarja ogledate slikarsko razstavo vsestranskega umetnika Borisa Bizjaka. Razstavljena dela so ustvarjena v slikarski tehniki akrilnih sprejev.
Boris Bizjak je multiinstrumen-talist, ki igra na harmoniko, klaviature, kitaro, bas kitaro, bobne, orglice, prepoznaven pa je tudi po vokalu s širokim razponom.
V	prostem času se ukvarja z zabavno magijo in izdeluje razne skulpture iz balonov. Pod mentorskim vodstvom Velenjča-na Milana Jenka uspešno ustvarja tudi v slikarstvu.
a mz
Vir: Retown.com, »Half a good house«
Izhajajoč iz svojega pristopa k problemom sodobnih mest je zanimivo njegovo mišljenje o naraščanju mest in priseljevanju ljudi v mesta. Ljudje bodo namreč v mesta prihajali ne glede na to, ali se bomo z njihovimi težavami ubadali ali ne. Vprašanje je le, ali bodo živeli v urejenih skupnostih ali pa bodo njihove bivalne težave neznosne. Torej je potrebno težave mest jemati kot izziv ne pa kot oviro pri ustvarjanju kvalitetnih bivalnih pogojev. Usmerjati raje kot se upirati, bi lahko rekli.
In kaj ima Aravena opraviti z Velenjem? Nič. Vsaj neposredno ne. Posredno pa veliko, zelo veliko. Četudi se zdi, da je Velenje urejeno mesto, ki nima nič skupnega z delom omenjenega arhitekta, ni tako. Pravzaprav je nenavadno, da v tako urejenem okolju nismo pripravljeni na drugačno gradnjo, na gradnjo, ki bi zajemala svoj zagon iz težav, ki jih mesto ima. Razpršena individualna gradnja, kronično pomanjkanje prostora za gradnjo novih objektov, skoraj popolna odsotnost novih stanovanj za mlade družine, ujetost v tradicionalne oblike gradenj, pomanjkanje alternativnih oblik bivanja ter ne nazadnje strah pred zaprtjem industrijskih gigantov, ki danes dajejo mestu in dolini kruh, so le nekateri izzivi, s katerim se ali pa bi se moralo Velenje soočati.
Znotraj naštetega pa so lepe priložnosti za razvoj novih strategij in načinov gradnje. In v tem bi vsekakor veljalo prisluhniti ljudem, kot so Aravena, ki govorijo o novih strategijah snovanja mest in pri tem delujejo v okolju, ki je siromašnejše kot naše. Ker je Aravena direktor letošnjega Arhitekturnega bienala v Benetkah, bo nedvomno zanimivo videti, kaj bo pod njegovim vodstvom pokazal arhitekturni svet. Če utegnete, vabljeni v Benetke!
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016
"^AS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Se dogaja, na polno
Naša radijska sodelavka Vesna Glinšek iz Hrastovca pri Velenju prijateljuje s poslušalci Radia Velenje ob torkih, zaradi odsotnosti sodelavke Milene Krstič Planine že nekaj časa še ob sredah dopoldne. »Dneva sta si precej različna. Ob torkih so na sporedu drugačne rubrike kot ob sredah. Menim, da se zaradi tega razlikujejo tudi poslušalci. Ti radi sodelujejo in vabim jih, da so v prihodnje še bolj naši,« pravi Vesna.
Pred letom dni je postala samostojna podjetnica. Po dosedanjih izkušnjah svoje odločitve ne obžaluje. Nasprotno. »Se dogaja, in to na polno. Če ob tem še uživaš, je toliko bolje. Jaz uživam v svoji »štali« s konji in z otroki v Škalah pri Velenju, uživam pred radijskim mikrofonom in v stiku s poslušalci.«
Da so njena prva ljubezen konji, ni težko ugotoviti. 16 jih ima, od tega so štirje njeni. Pred nedavnim je kupila mladega žrebca, ki ji je že pokazal, da jo v pripravah na tekmovanja z njim čaka veliko dela. A nič ne
GLASBENE novice
Vesna uživa pred mikrofonom, uživa tudi pri delu s konji in otroki
	^^ 1
	jI
	
de. Zna poskrbeti, da bo konj takšen, kot mora biti. Očitno zna poskrbeti tudi za številne otroke, ki prihajajo in si želijo stika z živalmi. »To pogrešajo, opažam vedno bolj. Učimo se, da nič ne smrdi, da ni nič umazano. Odlično nam uspeva.« Ko se je odločila pustiti službo, si ni niti v sanjah predstavljala, da bo zadela »žebljico na glavico«. Želela si je le pokriti stroške in normalno življenje. »Tudi sedaj ne bom obogatela, a sem zadovoljna, da lahko živim normalno in pri tem uživam.« Veliko tečajnikov prihaja k njej iz Konjeniškega kluba Slovenj Gradec, kjer nimajo prostorov za jahanje. Si otroci želijo še kaj več kot se le naučiti
jahati? »Nekateri ja. Ni težko kupiti konja, težje ga je vzdrževati, saj so stroški kar velik finančni zalogaj.«
Vesna je vesela, ker so se pri njej dobro prijela praznovanja rojstnih dni. Zato pripravlja dopolnitev ponudbe. »Ekstra« dobro, dodaja, so se prijeli tabori - počitniška konjereja, obiskane so ustvarjalne delavnice.
Njena »štala« in dejavnost v njej ji dopuščata malo prostega časa. A si Vesna ne dovoli, pojasnjuje, da bi ji odvzela moderator-stvo na Radiu Velenje. »Stik z mikrofonom mora ostati - za dušo in za kondicijo druge vrste. Tudi to delam s srcem,« je še dejala Vesna Glinšek.	a Tp
Laibach znova na turneji po Evropi
Ena v tujini najbolj priznanih slovenskih skupin, Laibach, se je v januarju znova odpra- . . vila na novo turnejo po > ■ Evropi. The Sound of Music Tour, kakor se uradno imenuje turneja, se je pričela v Nu- \ ernbergu, za njimi pa je tudi že nastop v Berlinu. Na turneji skupina predstavlja tudi del programa, ki ga je izvajala v Pyongyangu, dodala pa je še nekaj novih interpretacij pesmi iz glasbenega filma The Sound of Music, kakor tudi nekaj svojih starejših skladb iz obdobja albuma WAT (2003). Poleg že omenjenega gostovanja v Severni Koreji so Laibach lani imeli izjemno delovno leto, saj so se v prvi predstavili na številnih koncertih po Evropi in Sloveniji, pozneje tudi na obsežni turneji v ZDA in Kanadi. Temu sta ob 35. obletnici skupine sledila še dva nastopa v domačih Trbovljah. Julija je skupina odigrala razprodan koncert na strehi zagrebškega Muzeja sodobnih umetnosti, decembra pa prav tako razprodan koncert v beograjskem kulturnem centru Mixer House. Vmes je Laibach nastopil še na festivalih na Portugalskem, v Srbiji in Makedoniji.
Spice Girls brez Victorie
Po mesecih ugibanj je jasno, da se bodo ob 20. obletnici Spice Girls združile le kot četverica. Doma ostaja verjetno najbolj zna-
na spajsica Posh Spice, žena Davida Beckhama in mama štirih otrok Victoria Beckham. Da na turnejo odhajajo nepopolne, je potrdila Geri Halliwell. Victoria Beckham je sicer že večkrat poudarila, da je zanjo zgodba s Spice Girls zaključena. Posveča se predvsem modi, glasba pa je vsaj za zdaj na stranskem tiru. Spice Girls so zadnjič skupaj nastopile leta 2012 na zaključku olimpijskih iger v Londonu. Pred tem so se spajsice vrnile na odre leta 2007 s turnejo, ki so jo razprodale v pičlih 38 sekundah. Žal so turnejo takrat končale predčasno, saj so nekatere datume preprosto odpovedale.
Novi album Kanyeja Westa že 11. februarja?
Raper Kanye West je na twit-terju namignil, da naj bi njegov novi, dolgo pričakovani album z naslovom Swish izšel 11. februarja. West, ki se lahko pohvali z 21 grammyji, je svoj zadnji album Yeezus izdal leta 2013. Mož re-sničnostne zvezdnice Kim Karda-shian se je kljub glasbenemu premoru v minulih letih redno pojavljal v medijih. Podal se je tudi v svet mode in celo napovedal, da bo leta 2020 kandidiral za predsednika ZDA. S Kardashianovo sta se pred mesecem dni razvese-
lila tudi sina Sainta. West je nedavno objavil nekaj novih skladb, njegova žena pa je na twitterju namignila, da bo to počel vse do izida albuma Swish. Raper je potrjen za enega glavnih nastopajočih na newyorškem festivalu Governors Ball, ki bo potekal od 3. do 5. junija. Sicer je lani nastopil tudi na priznanem angleškem festivalu Glastonbury, a se nato na odrih pogosto ni pojavljal.
Dokumentarec o Jacksonu
Priznani ameriški režiser Spike Lee, ki je znan po preučevanju in prikazovanju afroameriškega načina življenja, bo kmalu predstavil dokumentarni film o Mi-chaelu Jacksonu. Film predstavlja kralja popa kot zvezdniškega otroka, ki je z brati nastopal v skupini The Jackson Five, nato pa krenil na uspešno samostojno pot. Film je nastal na osnovi arhivskega gradiva o Jacksonu, spremlja pa ga tudi nova izdaja albuma Off the Wall iz leta 1979. Z albumom, ki ga je izdal pri 20-tih, je Jackson tlakoval pot no-
vemu popu s primesmi r&b. Za temnopolte Američane, ki so se še konec 70. let minulega stoletja borili za vključenost v družbo, je bil album zelo pomemben. Njegovo mednarodno uspešnost so razumeli kot veliko priznanje za temnopolto manjšino. Albumu je leta 1982 sledil Thriller, ki še
vedno velja za najbolje prodajan album vseh časov. Spike Lee sicer v svojih filmih pogosto predstavlja rasna razmerja v ZDA. Med tovrstnimi filmi velja omeniti V vročici noči (1989), dokumentarec o hurikanu Katrina When the Levees Broke in film o boksarju Mikeu Tysonu.
Bilbi in Direktorji predstavljajo žametno balado
Bilbi je s svojimi Direktorji za začetek novega leta pripravila posebno glasbeno sladico. Skladba z naslovom Kitara leti v nebo je žametna balada z njenega aktualnega albuma Toskana, ki je v preteklem letu požel odlične kritike stroke in glasbenih navdušencev po vsej Sloveniji. Za besedilom idejnega očeta nove popevke ter odličnih zasedb, kot so Patetico, Papir in Pliš, Roka Vilčnika in skladatelja Gregorja Stermecke-ga, ki je tudi tokrat prispeval zelo čustveno glasbeno podlago, se skriva pravi ženski odgovor na moške izgovore. Bilbi pravi: Pri tej skladbi gre za zelo močne in slikovite verze "Vzemi kitaro v roke, če ne moreš mene ... kitara leti v nebo ... tam ni konca, tam so
strune". Ni skrivnost da so kitare prave "ljubice" kitaristov. Ženske so lahko zelo zapletene, kitara pa zmeraj prepeva tako, kot želi kitarist, in med tem ko zveze razpadajo, glasba ostaja v zraku za vedno. Bilbi pravi, da je to ena tistih posebnih skladb, ki jih najraje izvaja. Ima močan čustven naboj in prav po tem izstopa tudi na albumu.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	BLUE PLANET - Ostal je le spomin
2.	KU ADN - Omg (Oh my god)
3.	TAYLOR SWIFT - Out of the woods
Pomurska zasedba Blue Planet je sredi lanskega decembra predstavila svojo novo pesem z naslovom Ostal je le spomin, ki so jo posneli v studiu Art Music Records. Gre za modernejšo skladbo, s katero želi skupina slediti glasbenim trendom. Glasbo je prispeval producent Roman Sarjaš, ki je tudi avtor besedila. To govori o ljubezni in hrepenenju.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Tonija Verderberja - Kaj bi brez tebe
2.	Ansambel Poljanšek - Veselo zavriskaj
3.	Ansambel Jureta Zajca - Ljubezen je kriva za vse
4.	Mihelič & Žlindra - Nasmehni se
5.	Gadi - Brez tebe
6.	Skupina Špica - Od snežaka do bedaka
7.	Ansambel Pogum - Novoletne želje
8.	Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem
9.	Ansambel Klemna Rošerja - Nevesta moja
10.	Euro kvintet - Ko starka zima bo odšla
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NINO
Nino Ošlak tudi ob začetku novega leta ustvarja s polno paro. S svojo ekipo, na čelu s producentom Damjanom Pančurjem, zaključuje snemanje svoje druge avtorske plošče. Še pred izidom plošče pa v radijski eter pošilja čisto svež single s šaljivim besedilom Pod tušem, za katerega je posnel tudi svoj sedmi videospot.
ZLATKO
Raper Zlatko je na zadnji album Živim lajf uvrstil tudi skladbo Samo potnik, pri kateri sta se mu pridružila Oto Pestner in Adam Velic. Zdaj so posneli še videospot, v katerem se pojavljajo tudi Denis Avdic, Ula Furlan, Klemen Klemen in Nina Pušlar. Scenarij za videospot sta napisala Uroš Knez in Jordan Pangeršič Litaj, ki se je podpisal tudi pod režijo.
SAMUEL LUCAS
Priljubljen slovenski glasbenik je po 25 letih glasbenega ustvarjanja predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom Pesem o naju. Pri ustvarjanju skladbe je k sodelovanju povabil Andraža
Hribarja, aranžma je naredil Miha Gorše, Samuel pa se podpisuje kot avtor glasbe. Samuel je ob izidu pesmi napovedal nove glasbene zgodbe, ki jih bom predstavil v bližnji prihodnosti.
AVTOMOBILI
Stopinje v snegu je prva skladba s prihajajoče nove plošče novogoriških Avtomobilov, ki jo lahko pričakujemo v začetku letošnje pomladi. Pesem o želji, da se naša dejanja in življenja ne bi stopila kot stopinje v snegu in da bi za sabo puščali pozitivne sledi, prinaša zvok, ki je nekoliko drugačen od tistega, ki smo ga pri skupini vajeni.
ELVIS JACKSON
Elvis Jackson so posneli drugi videspot z albuma Radio Unfriendly. Videospot Take You Time so posneli v sodelovanju z režiserjem Markom Dupli-šakom. Poleg članov skupine se v njem pojavi več znanih oseb: med njimi Bine Volčič, Filip Flisar, Matjaž Javšnik, Vlado Kreslin, Tokac (Dan D), Tomi Meglič (Siddharta), Matjaž Jelen (Šank Rock) in še nekateri.
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 12
12

»»^AS
a a Bilo je oni dan, ko je naš vrhunski umetnik -^^ basist, aranžer, komponist, tekstopisec in pro d učen t Robert Jukič, v rovih muzeja Premogovnika navduševal novinarje. Ga je zagledal Čvek, kako je nekoliko zaskrbljeno pred koncertom vil roke in slišal: »Le kateri šaljivec, mi je namestil ta majhen list. A naj ga prosim, da mi vrne mojega? Ne bom! Saj znam ja vse na pamet!«
r Ali Rehar, vodja vo- dičev velenjskega muzeja premogovništva je svoja gosta župana Mestne občine Velenje Bojan Kontiča in direktorja občinske uprave Iztoka Morija temeljito poučil, kako se morata obnašati v jami. »Pa skloniti se morata!« To je rekel iz izkušnje, ker ve, da je to velikim šefom včasih zelo težko.
/i
- *
I ' -I
v M
m
^^ Nekdanji Velenjčan Bernard Vajdič »Beri« ni povsem odložil šampion-skih smuči, čeprav jih, kot je zaupal Čveku, sedaj pogosteje postavi v klet. Je pač zdaj čas za družino. A tudi ta je rada na smučeh in tako osemletni Glen in petletna Ana Leila že drvita med slalomskimi vratci. »Tale fotka pa naj bo - za zgodovino in v pozdrav dnevu snega, ki ga to zimo v dolino še ni zares nasulo,« je dejal oče Beri.
ZANIMIVOSTI

Čarovnice na smučišču
V švicarskem smučarskem re-sortu Belalp-Blatten se je v okviru 34. dirke po smučarskih strminah precej udeležencev odzvalo vabilu organizatorjev, naj se našemijo v čarovnice. »Coprnice« so na lep dan prišle na smučišče v polni opravi: s čarovniškim klobukom na glavi, metlo v roki in kljukastim nosom na obrazu. Na noge so si čarovnice nadele smuči in se spustile po zasneženih strminah. Prevozile so pet kilometrov dolgo progo, pri čemer je bilo glavno vodilo zabava, rezultat pa je bil drugotnega pomena.
Prestrašeni ropar
Alarm v restavraciji v mestu Uppsala na vzhodu Švedske je okoli tretje ure zjutraj zbudil njenega lastnika in ga opozoril na tretji poskus vloma v zadnjih dveh letih. »Oblekel sem si srajco, hlače in čevlje ter stekel proti piceriji,« je pripovedoval lastnik, ki sicer živi v bližini svoje restavracije. Ko je pritekel na prizorišče, se je kar sam spopadel z roparji. Dva sta zbežala, dva pa sta stekla nazaj v picerijo in poskušala zabarikadirati vrata pred srdom lastnika. Eden od v pice-rijo ujetih roparjev se je čez čas zaklenil na stranišče ter pokli-
cal policijo in prosil za rešitev pred besom lastnika. »Policija je pred lastnikovim besom rešila dva moška, stara 18 in 19 let, in ju aretirala,« je povedal predstavnik tamkajšnje policije.
Naprodaj je lebdeča rolka
Za vse, ki se po novem letu morda ukvarjate s pomanjkanjem motivacije za uresničitev sebi danih obljub, je na prodajnih policah na voljo lebdeča rol-ka. Dejansko deluje! ArcaBoard je na prvi pogled bolj podobna kakšni večji škatli, dolga je 145
ve ArcaBoarde bodo v trgovine dostavili že aprila letos, če pa jo želite imeti, bo treba odšteti vsaj 19.900 dolarjev in še 4.500 dolarjev za hitri polnilec baterij, ki le-te napolni v dobre pol ure namesto šesturnega čakanja v primeru uporabe standardnega polnilca.
Nevarne veverice
Na spletni strani Cyber Squirrel 1 se nahaja zemljevid dokumentiranih napadov na globalna elektroenergetska omrežja, ki so povzročili izpade elektrike. Na seznamu storilcev ob zemljevidu so med drugim svetovne politične velesile ZDA, Rusija in
Davek za tiste, ki ne skrbijo
zase
Preseljevanje v 20. in 60. letih prejšnjega stoletja je v Italiji povzročilo, da so se mlajše generacije preselile v severne predele te države - v vasici Sellia na jugu Italije se je tako zgodilo, da sta dve tretjini prebivalcev starejši od 60 let. Število prebivalcev se seveda zmanjšuje tudi zaradi smrti. V zadnjih 15 letih se je skrčilo s tisoč na zgolj petsto. V skrbi, da življenje v vasici ne izumre, je župan Davide Zicchi-nella zdaj izdal odlok, po katerem morajo starejši vaščani obvezno na preglede, sicer jih zadene poseben »davek« v vrednosti
centimetrov, široka 76 in zgrajena iz kompozitnih materialov. Na spodnjem delu je nameščenih 36 visoko zmogljivih propelerjev, kakršni se uporabljajo pri modelih letal, za njihovo napajanje pa skrbi 72 litij-polimernih baterij, s skupno 200 kW moči. To je po podatkih proizvajalca dovolj, da od tal dvigne osebo, težko do 82 kilogramov, lebdi pa lahko celih šest minut. Pr-
Kitajska, ki pa so skupaj zakri vile le en takšen napad - očitno so precej bolj učinkovite divje živali, med katerimi prednjači-jo veverice. Glodavci s košatimi repi so dokazano zakrivili najmanj 623 izpadov elektrike po vsem svetu. Da ima vse skupaj pridih humorja, so na zemljevidu, označenem na spletni strani, veveričje teroristične operacije označene z želodi.
30 evrov. Z odlokom želijo, po županovih besedah, izenačiti, če že ne prekositi pričakovano življenjsko dobo v Italiji, ki je 83 let. 40-letni župan, ki je zdravnik, je prepričan, da mu bo uspelo podaljšati življenjsko dobo vašča-nov, rad pa bi pridobil tudi zanimanje turistov za to območje.
21. januarja 2016
frkanje
» Levo & desno «
Spodletel poskus
Naš »obrambni« poskus je spodletel. Žična ograja ob Kolpi ni zadržala niti manjšega vala vode. Kako bi šele morebitni velik val beguncev.
Več kulture
Na različnih ravneh pogosto slišimo, da potrebujemo več kulture. V Šoštanju je imajo očitno dovolj. Saj pravijo, da potrebujejo več prostora za kulturo.
Gozd in drevesa
Razprave o ustanavljanju družbe za upravljanje gozdov spominja na reklo, da kdo zaradi gozda ne vidi dreves. Morda le denar.
Podobnost
Pravi in nogometni kna-pi se ne razlikujejo veliko. Oboji so zelo globoko. In oboji se ubadajo s težavami zaradi denarja.
Bolje
pripravljeni
Sredi razprav o posebni pripravljenosti na fakultetah so nas doletele nove kritike, da v obrambi nismo dovolj pripravljeni. Morda bi bili bolj, če bi za te namene namenili »univerzitetni« denar za pripravljenost.
Porodne težave
Kot kaže, avtocestne povezave naše doline z avtocestnim križem še dolgo ne bomo zgradili. Seveda, ko pa še vedno močno tlakujemo le osnutek državnega prostorskega načrta. Tlakujemo ga s pripombami.
Povezanost
Sodobni telefoni nas lahko res hitro povežejo. Posebno tiste, ki telefonirajo med vožnjo z avtomobilom. Lahko dobijo hitro »zvezo« z bolnišnico. Ali še s kakšnim bolj temnim prostorom.
Strah
Nekateri nas že resno strašijo, da se nam bliža nova kriza. Čeprav je veliko takih, ki še izhoda iz prejšnje ne čutijo.
Kdor ne skače ...
Pri nas se je že dodobra udomačilo geslo: kdor ne skače, ni Sloven'c. Ko nam le ne bi bilo treba tako pogosto skakati zaradi jeze in nezadovoljstva.
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016

REPORTAŽA
"^AS	13
Odločitev je vedno žrtvina
V Šaleški dolini v povprečju na leto 76 žrtev družinskega nasilja, v letošnjih 14 dnevih do 10 primerov - Najpogostejše psihično nasilje
Tatjana Podgoršek
Po dogodku iz lanskega decembra, v katerem je Velenjčan umoril svojo partnerko, praktično ni delovnega dne, da na Centru za socialno delo Velenje ne bi prejeli prijave o nasilju v družini. V povprečju jih zabeležijo na leto 76, v letošnjih 14 dneh pa so jih že blizu 10.
Več odkritega nasilja
Kje so razlogi za večje število prijav? So žrtve bolj osveščene ali je nasilja v družinah več, smo povprašali Ireno Vučina, strokovno delavko na Centru za socialno delo Velenje. »Menim, da nasilja ni več, ampak se žrtve večkrat odločijo za prijavo. Posledica tega pa
>
V povprečju zabeležijo na leto 76 primerov nasilja, v letošnjih 14 dneh so jih že blizu 10.
Odločitev je vedno žrtvina
V zadnjem času je največ psihičnega nasilja, temu sledi fizično, pa tudi ekonomsko. Načinov, kako pomagati žrtvam, je več, pravi Irena Vučina. Lahko jim pomagajo vsi, ki vedo zanj in informacijo posredujejo policiji
je več odkritega nasilja in izrečenih več ukrepov prepovedi približevanja,« pravi sogovornica. Kot je še povedala, je decembrski dogodek sprožil občutke, kot so prestrašenost, ogorčenost, jeza, žalost, nemoč. Ob tem še dodaja, da je primer tudi vsem v opomin, da nihče ne more vedeti, kakšni so nameni človeka, kje so njegove meje, da nikoli ni zagotovila, kaj bo ali ne določena oseba storila, ker o tem odloča sama. V nekaterih prijavah in pogovorih so žrtve povedale, da so izvajalci nasilja izvedeno dejanje odobravali in jim celo rekli, da bodo tako ravnali tudi sami.
Irena Vučina: »Dejstvo je, da namesto žrtve nasilja nihče ne more narediti ključnih korakov za izboljšanje kakovosti njenega življenja, za njihovo varnost.«
ali centru. Tudi same žrtve se lahko obrnejo po pomoč na omenjena naslova, na državno tožilstvo, obstajajo krizni telefoni, varne hiše, materinske hiše, »... vendar moram ob tem poudariti, da vsi omenjeni ne morem(j) o pomagati, če žrtev ne sodeluje, če pomoči
ne sprejema.«
Po njenih besedah se žrtve pogosto vračajo v nasilen odnos, ovržejo tudi ovadbo, ker grožnjam nasilneža ne verjamejo. Pogosto upajo, da so s prijavo naredile dovolj, da bo ukrep prepovedi približevanja rešil težavo. »Tisto, kar lahko naredimo strokovni delavci zanje, je, da jim verjamemo, da so žrtve, jim posredujemo vse potrebne informacije, se z njimi pogovarjamo, jih podpiramo, seznanimo z njihovimi pravicami, možnostmi, skupaj izdelamo načrt, kako naprej. Karkoli počnemo, odločitev je vedno žrtvina.« Če se ta odloči za vrnitev v nasilen odnos, morajo - zagotavlja Vučina - to spoštovati. Je pa potrebno biti še posebej pozoren, če so tvple-tenimladoletni otroci. Če jih kljub strokovni pomoči žrtev ne more zaščititi, so to dolžni storiti na centru za socialno delo.
Razlogi, zakaj ostajajo v nasilnem odnosu
Razlogov, zakaj ostajajo ali se vračajo v nasilen odnos, je več, pravi: občutek krivde, ne-ozaveščenost, ekonomska odvisnost, ker ne vidijo možnosti za umik, kajti ta potegne za sabo še marsikaj drugega. Spremeni njihovo življenje. Mnoge si samo želijo, da partner preneha biti nasilen, vse drugo pa naj ostane tako, kot je. Ker se to ne zgodi, so razočarane in menijo, da jim nihče noče pomagati. Vedno tudi njihova pričakovanja niso realna.
»Ključni trenutki za umik iz nasilnega okolja je zavedanje žrtve, da se za ohranitev odnosa s povzročiteljem nasilja bojuje na svojo škodo ali celo na škodo svojih otrok. Ta uvid je nujen, da poišče pomoč, zahteva pravico do lastnega življenja in res zapusti nasilen odnos,« je še dejala Irena Vučina.	■
V	varnih hišah je še mirno
Velenje, Celje, Slovenj Gradec - Medtem ko služba za obravnavo družinskega nasilja na Centru za socialno delo Velenje poroča o skokovitem porastu prijav nasilja v družini - to povezujejo z družinskim sporom s smrtnim izidom, ki se je v Velenju zgodil med prazniki -pa varne hiše v okolici ne zaznavajo »nič posebnega«. Iz velenjske Varne hiše so sporočili, da žrtve nasilja navadno najprej stopijo v stik s centrom za socialno delo, ki jih nato, če je umik iz okolja, v katerem se nasilje dogaja, nujen za zaščito žrtve, usmeri na strokovno službo Varne hiše. A za zdaj napotitev ni bilo več kot ponavadi.
V	vsakem primeru pa bi žrtve nasilja, katerih življenje je ogroženo, namestili v varni hiši zunaj kraja, kjer se nasilje dogaja, razen če žrtev vztraja, da želi ostati. Tako večjih obremenitev nimajo. Podobno je v Varnih hišah v Celju in Slovenj Gradcu, kjer prav tako niso zabeležili več namestitev ali klicev, tudi centri za socialno delo jih niso več obveščali o nasilju v družini kot običajno. V Velenju imajo prostor za štiri ženske, v Celju za šest, tudi z otroki, v Slovenj Gradcu pa za štiri ali pet žensk ter šest ali osem otrok. Povsod imajo trenutno še eno prosto sobo, pred sprejemom pa se z žensko, ki se želi umakniti pred nasiljem, pogovorijo in ji dajo čas za premislek pred vselitvijo. V nasprotju s tem krizni centri v Mariboru, Ljubljani in Kopru žrtve sprejmejo takoj, tudi ponoči.
■ tf
Popotnica brez obstanka
Veselijo jo nova potovanja, novi projekti in življenje samo - Uživa v kreiranju lastnih idej, kolesarjenju in potepanjih po še neznanih krajih
>
»Lepo je, če se človek za minuto ustavi in pri sebi pomisli, kdo je. Vsak lahko prispeva k boljšemu jutri. S tem, da pomaga ljudem. Da spreminjamo ne druge, temveč samega sebe. Da pomagamo razumeti svet tistim, ki ga sami ne, ter ozkoglednim poskušati razpreti pogled na svet.«
Aleksandra Bellian o svojih popotovanjih poroča tudi na spletni strani in facebook profilu Z biciklom naokoli. V novem letu napoveduje veliko zanimivega. Foto: Klemen Belavič
Tina Felicijan
Njena želja po raziskovanju je postajala vse močnejša med študijem na Fakulteti za turistične vede, kjer zdaj piše diplomo, kateri posveča velik del prostega časa. Ko bo to opravila, pa bo dokončala knjigo, za katero jo je navdušilo popotovanje z vzhodnega dela Francije vse do zahodne Španije. Namreč 900 kilometrov in 34 dni dolga pešpot Camino de Santiago ji je dala pečat, ki jo bo zagotovo spremljal celo življenje, pravi 26-letna Ve-lenjčanka Aleksandra Bellian. »Nanjo me je pognalo lastno zavedanje in prepričanje, da smo zmožni storiti prav vse, kar si zadamo. Želela sem se izpostaviti bolečinam, ki so na poti vsekakor prisotne, predvsem zato, da se naučim hoditi z njimi in jih sprejmem tam daleč stran od doma takšne, kot so, brez pritoževanj ali pomislekov, da bi odstopila,« z žarom pripoveduje o poti, ki jo je kot vse druge potohod-ce spremenila in okrepila njeno zavedanje o življenju.
Življenjski nauki
Aleksandra ima rada malo drugačna potovanja, v katera je treba vložiti ogromno volje in truda za dosego cilja, pred-
vsem pa odrekanja vsakdanjemu udobju, ki ga na takšnih potovanjih zagotovo ni. »Na vsaki poti se vedno znova naučim predvsem, kako nadaljevati tudi ob prisotnosti močne bolečine. Kako korakati po poti življenja z »bolečino« in kako odvreči vsa bremena, ki mi otežujejo
>»Na vsakem potovanju je nekaj, kar ti oteži pot.«
življenjsko pot, da bi ta postala lažja,« pravi navdušenka za potovanja peš ali s kolesom, ki ji žulji niso tuji, odrekanja pa tudi ne. Tako je med pešačenjem preko Španije iz nahrbtnika odvrgla, česar ni potrebovala, čeprav je to poleg narave edino udobje na taki poti.
Dela za potovanja, ne za luksuz
Trenutno brezposelna si denar za potovanja zasluži z delom pri različnih projektih, s potopisnimi predavanji in priložnostnim
delom v kakem baru. Veliko denarja nameni opremi, ki je pri takšnih »podvigih« nujna, pravi. »Namenoma se odrečem vsemu »luksuzu« tukaj doma, ki si ga danes mladi zelo radi privošči-
jo. Ne zavedajo se, da pijače, ka-vice, cigareti, kos modnega oblačila stanejo največ. Marsikdo reče, da sama sebe tako mlado prikrajšam za kak dober žur, jaz pa pravim, da namesto jutranjega mačka in prazne denarnice pridobim veliko več. Privoščim si namreč to, v čemer uživam in s čimer se izpopolnjujem,« pravi Aleksanda, ki ne uživa drog, cigaret, alkohola, ne žura do poznih jutranjih ur, prav tako
ne hrepeni po zadnjih modnih trendih, od časa do časa pa spije kakšno pivo, pa še tega nekje v toplem domu svojih ljubljenih ali pa pod neznanim drevesom tropske džungle.
Kaos sveta
Leta 2014 je na Socialni Akademiji sodelovala pri projektu Popotniško novinarstvo, med katerim se ji je porodila ideja za film Kaos sveta, ki prikazuje tisto malo temnejšo plat sveta, drugačno od tiste, ki nam jo napačno predstavljajo mediji in korporacije za doseganje svojih interesov, pravi. S snemalcem Klemnom Belavicem sta posnela »zgodbe izjemnih ljudi, ki tvegajo svoja življenja, da bi sporo-
čali realno stanje s terena, križnih žarišč, to pa sestavila v nekakšno celostno zgodbo o dogajanju po svetu ter ga gledalcu tako pomagati razumeti.« Tako je povabila Toma Križnarja, Erika Valenčiča in Ervina Hladnika Milharčiča, katerih zgodbe imajo eno rdečo nit: kaotično dogajanje po svetu. »Vse, kar se dogaja v današnjem času, je nam predstavljeno drugače, nekako zlagano. Vsak skrbi le zase. Ni
več skupnosti in povezovanja med seboj. Ali pa vedno manj. Izrabljamo stvari, naravo, drug drugega in zgubljamo vrednote. Iztrebljamo tisto pomembno za obstoj in dajemo prednost tistim manj potrebnim stvarem,« je razkrila sporočilo filma, ki ga je predstavila novembra 2014 na otvoritvi Festivala popotnikov in popotniškega novinarstva Bivak.
V tem svetu, ki tudi na našem pragu postaja vse bolj kaotičen, Aleksandra Bellian krmari med Slovenijo in Poljsko, kjer živi njen fant Przemek. Na vprašanje, kje je njen dom, je odgovorila kar z njegovimi besedami: »Daljne dežele so lepe, a dom je
boljši. Dom je, kjer sva midva.«
■
Ravno po prihodu iz Poljske je prejela povabilo, naj se pridruži prostovoljcem, ki na mejnem prehodu delajo z migranti. Ker se je želela prepričati, kako vse to poteka, in si predvsem sama ustvariti mnenje na podlagi doživetja na lastni koži, je s prostovoljsko skupino Udarnik Mladinskega centra Velenje en dan preživela na šentilj-skem mejnem prehodu. Izkušnja je bila izjemna in je zanjo neizmerno hvaležna, saj ji je pomaga-
la ustvariti si nasprotno mnenje od tistega, ki ga imajo prestrašeni ljudje, ki le prebirajo izkrivljena poročila drugih. »Dela je bilo veliko. A utrujenost migrantov, predvsem pa njihova radost, prijaznost, hvaležnost, ki sem jih bila deležna, so mi potrdile, da ti ljudje vsekakor niso živali, ki jih ni možno kontrolirati, niti ne čakajo na priložnost, da naredijo kaj slabega. Je pa res, da čisto vsi morda res nimajo dobrih namenov.«
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
'"'^AS
21. januarja 2016
Nestrpno pričakuje svojo odpravnino
Po tem, ko je bil slaba štiri desetletja Vegradov gradbeni delavec, je bil zadnja tri leta hišnik v podjetju Vegrad Projektivni biro - Od upokojitve leta 2010 čaka na odpravnino - Ne zaupa nikomur več
v. , \ ■■
Tina Felicijan
Anton Glavina je marca pred petimi leti šel na čakanje in se nato upokojil. Teden prej ga je socialna delavka obvestila, da bo dobil 11.150 evrov odpravnine v treh delih. Čez nekaj dni ga je ponovno poklicala in mu povedala, da je odpravnina za več kot polovico manjša, kmalu pa, da bo dobil le dva tisoč, pripoveduje po spominu. Nato pa mu je direktor s podpisom obljubil prvotni znesek, je pokazal listino, ki jo je čez nekaj mesecev odnesel odvetnici Jasmini Gričnik, ki ga je nato zastopala.
Oktobra leta 2010 je Delovno sodišče v Celju odločilo, da mora Vegrad Projektivni biro Antonu Glavini plačati 9.290 evrov v petnajstih dneh, a Glavina še danes čaka. In bo še moral, ker je podjetje Vegrad Projektivni biro v postopku prisilne poravnave.
Zato mora Anton Glavina počakati, da se postopek zaključi, saj kljub sodbi in terjatvi v postopku, prisilne izterjave ni mogoče izvesti, pojasnjuje njegova odvetnica Jasmina Gričnik. Primer pa zdaj obravnava okrožno sodišče.
Najraje bi šel kar na Evropsko sodišče za človekove pravice, pravi, saj ne zaupa nikomur več in vse, s katerimi je imel opravka, sumi, da so zadržali njegov denar. »Ne verjamem, da bom tu kdaj dobil denar. Jaz bi to dal na evropsko sodišče. A za to nimam denarja, ker prevodi listin veliko stanejo.« A za to niti nima podlage, pravi njegova odvetnica. Namreč ni izčrpal vseh pravnih sredstev, ki so na voljo v Sloveniji. Poleg tega se državljan Evropske unije na ESČP lahko obrne, kadar mu njegova država ne priznava pravic iz konvencije o človekovih pravicah. V vsakem
primeru pa so pritožbe lahko napisane v kateremkoli jeziku, tudi slovenskem.
V resnici Antonu Glavini,
evrov nameni plačilu položnic, teče še počasneje. »Imam 24 let starega sina. Nima službe. Študira za nogometnega trenerja in sodnika. Ampak nimam denarja, da bi ga šolal. Leto in pol je lahko hodil na predavanja in izpite, zdaj pa bi se moral
i	m	«
	- ^	
Anton Glavina ima namesto svoje odpravnine le listine. »Imel sem upanje v to državo, zdaj pa ne vem več.«
kot mnogim drugim, ki imajo terjatve do Vegrad Pojektivne-ga biroja, ne preostane drugega kot čakanje. A čas mu zaradi 440 evrov pokojnine, od katere 400
preseliti v Maribor. A mu tega ne morem plačati.« Ne more razumeti, da je ujet v postopek. Razočaran je, ker njegov delodajalec ni izpolnil obljube, ker je od sod-
be minilo že pet let, ker nikjer ne dobi odgovora, ki ga želi. »Če jaz dva meseca ne bom plačal komunale, mi bodo takoj poslali rubež. Kako je to mogoče? Za reveže je zakon, za druge pa ne.« Zato ne čaka prekrižanih rok, ampak hodi na posvete k raznim odvetnikom in išče brezplačno pravno pomoč, pa tudi denarno pomoč v iskanju svoje pravice.
Poravnava terjatev Vegradovih delavcev?
Odvetnica Jasmina Gričnik
zastopa več nekdanjih delavcev podjetja Vegrad, ki je v stečajnem postopku. Pojasnjuje, da je njihove terjatve prijavila v stečajni postopek in jih je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala. Priznana terjatev ima enak učinek kot pravnomočna sodba. A doslej višina splošne stečajne mase še ni zadostovala za vsaj delno poplačilo terjatev zaposlenih, zato delavci, ki so bili na dan stečaja zaposleni, razen izplačila od Jamstvenega in preživninskega sklada niso prijeli še ničesar. Ker pa je bilov letu 2015 prodano večje število nepremičnin, po izplačilu terjatev upnikom, ki so imeli ločitvene pravice - hipote-
ke, pa so v stečajni masi ostala sredstva, bo mogoče opraviti izplačilo stroškov prisilne poravnave za obdobje med 1. septembrom 2010 in 6. oktobrom 2010, v katero spadajo tudi plače zaposlenih za isto obdobje. Izračun v Vegradu, d. d., (v stečaju) pripravljajo, zneski izplačil po posameznih upnikih pa še niso znani. Izplačilo ne bo posebno visoko, pravi Grilova, saj stečajni dolžnik ni imel veliko premoženja (skoraj 90 odstotkov premoženja je bilo zastavljenega in so prejeto kupnino od tega premoženja delili tistim, ki so imeli zavarovane terjatve). Napoveduje, da bodo do konca meseca objavili novo trimesečno poročilo o poteku stečajnega postopka, v katerem bo opredeljeno, kakšno bo poplačilo delavcev, ki ga napoveduje za pomlad. Vsem, ki so terjatev prijavili, pa svetuje spremljanje novic na www.vegrad.si. Predvsem pa je pomembno, da nekdanji zaposleni na naslov Vegra-da (Stari trg 35, Velenje) pisno sporočijo morebitne spremembe naslova in številke transakcijske-ga računa, še opozarja stečajna upraviteljica.
■
Vinska Gora je turistični biser
Mnogo uspešnih zgodb v preteklem letu - Tudi letos pester plan dela - Februarja srečanje ljudskih pevcev
Vinska Gora, 15. januarja - O tem so se
prepričali udeleženci rednega občnega zbora turističnega društva Vinska Gora. »Tudi za preteklo leto lahko rečemo, da nam je uspelo. Opravili smo vse, kar smo si zastavili, pa še kaj smo dodali«, je povedala predsednica TD Vinska Gora Mateja Učakar.
Uspešni so bili pri sejemskih aktivnostih oziroma predstavitvah turistične ponudbe na stojnicah.
V januarju so se skupaj z izletniško domačijo Lamperček predstavili na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Marca so bili v Mer-catorjevem centru v Mariboru. Na Mestni tržnici v Velenju so prikazali velikonočne šege. Prostovoljne prispevke od prodanih butar so namenili izdelavi in postavitvi reklamnih tabel v kraju. Sofinancirala ji je MO Velenje in KS Vinska Gora. Za društvo je zelo pomemben Spomladanski sejem, ki so ga sku-
>
»Veseli smo, da z nami sodelujejo različna društva v kraju, sosednje občine in TZ Velenje.
Cvikl prejel priznanje KS.
»Aktivnosti na stojnici so zelo dobrodošle, vendar dobro obiskane le, če je le-ta lepo opremljena in bogato obložena z degustacij-skimi dobrotami in primernimi zloženkami. Na srečo naši člani vedno poskrbijo za vse to,« pove predsednica.
Na TV Celje so lani v oddaji »Pod Lipco« sodelovali kar trikrat. Poleg ostalih aktivnosti so predstavljali svoje prireditve:
Februarja so izvedli tradicionalno Srečanje ljudskih pevcev in godcev »Ob vaškem Perišču«, na njem vsako leto prepeva in igra preko 100 pevcev in godcev iz vse Slovenije.
Njihova največja tradicionalna prireditev je junijski Družinski vikend na Tuševem. Na njem v družabnih in športnih igrah sodelujejo vsa društva v kraju. Najbolj obiskana prireditev pa je Mlinarska nedelja, ki jo sep-
Hubertovem dnevu na Lopatniku, koncertu Aljaža Sedovnika, prireditvah na Grilovi domačiji in na vseh prireditvah, ki jih prireja TZ Velenje. Teh je med letom kar veliko.
Skrbijo tudi za izobraževanje. Udeležujejo se mnogih seminarjev in okroglih miz. Tudi urejena okolica jim pomeni veliko, zato vsako leto podeljujejo priznanja za urejenost zunaj bivalnih prostorov.
Redno urejajo svojo spletno stran. Urejajo kolesarske in turistične poti in pripravljajo propagandni material, saj kraj vsako leto obišče mnogo turistov. V društvu so ponosni na delovanje turističnega podmladka, ki ga
>
Ponosni na delovanje turističnega podmladka
paj s KS Vinska Gora pripravili pred večnamenskim domom. Na njem so člani M-TIC pod mentorstvom Anice Drev predstavili raziskovalno nalogo z naslovom »Hmelj je tudi v Vinski Gori pisal svojo zgodbo«. Sodelovali so na Cvetličnem in Jesenskem sejmu v Velenju, na katerme so kuhali »domačo šentjanško župo«, na Pikinem festivalu ob svetovnem dnevu turizma in Prazničnem decembru. Konec avgusta so turistično ponudbo kraja predstavili na Dobrni ob 60-letnici delovanja njihovega TD in na Prazniku buč v Središču ob Dravi. Na stojnici so sodelovali tudi ob krajevnem prazniku in prevzemu gasilskega vozila, takrat je njihov član Edo
Na občnem zboru so bili z opravljenim delom zadovoljni.
tembra organizirajo skupaj s KD Dobrna.
Mateja Učakar pravi: »Veseli smo, da z nami sodelujejo različna društva v kraju, sosednje občine in TZ Velenje. Tako naše prireditve pridobivajo ugled in širino, nam omogočajo večjo ponudbo, večjo možnost sodelovanja in povezovanja ter nas učijo, kako postati še boljši organizator.«
Člani društva radi sodelujejo tudi na drugih prireditvah, na katere so povabljeni. Lani so sodelovali na Otroškem pustnem rajanju v Rdeči dvorani, pokopu pusta v Šaleku, Srečanju objezerskih krajev v Dravogradu,
od jeseni vodi mentorica Marija Brložnik.
Za letošnje leto so si zopet zadali pester plan dela. Konec meseca bodo najprej turistično ponudbo kraja predstavljali na sejmu TIP v Ljubljani, v soboto, 6. februarja, pa bodo ob 17. uri v Krstnikovem domu v Vinski Gori pripravili 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije z naslovom Ob vaškem perišču. Ta dan obljubljajo bogat program ljudskih pesmi, začinjen s humorjem vaških peric. Gotovo bo srečanje zanimivo in vredno ogleda.
a Mateja Učakar
Politični zapleti
V regiji Saša le blizu 800 hektarjev državnih gozdov
Tatjana Podgoršek
Minuli teden so se poslanci v državnem zboru precej ukvarjali s predlogom zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki med drugim predvideva ustanovitev državnega gospodarskega podjetja. Z njim želi ustrezno urediti področje, ki je zdaj urejeno s koncesijami. To naj bi bil eden od ukrepov vlade za rast gospodarstva, predvsem pa za oživitev lesne verige - od gozda, žage do pohištvene industrije. Država ima v lasti 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov. Po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana bi lahko državno podjetje ponudilo trgu na leto vsaj milijon kubičnih metrov lesa ter ustvarilo več kot 50 milijonov evrov prihodkov. Prestavljen poslovni model podjetja pa buri duhove.
Nelojalna konkurenca
Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije meni, da ustanavljanje novih obratov pomeni konkurenco lesnopredelovalnim podjetjem. »To bo za številna, predvsem mala lesna podjetja, usodno, saj jim s tem grozi nelojalna konkurenca. Da je predlog zakona za manjša lesna podjetja škodljiv, poudarjajo tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Po mnenju članov njene Sekcije lesnih strok zakon ne zagotavlja boljše oskrbe s hlodovino, kot je bilo doslej. Glavno vodilo pri spremembi sistema upravljanja državnih gozdov
pa bi morala biti prav preprečitev izvoza hlodovine, prednostno pa oskrba domačih lesnih podjetij z lesno maso. Če bodo poslanci sprejeli zakon v predlagani obliki, bomo v prihodnje znova priča koloni polnih kamionov z lesno maso, še dodajajo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Ustanovitev družbe je skoraj nujna
Toni Breznik, vodja Območne enote Zavoda za gozdove Nazarje, nam je povedal, da je ustanovitev družbe skoraj nujna, saj junija letos poteče koncesija in je treba oblikovati novo formulo za gospodarjenje z državnimi gozdovi. »Za naš zavod spremembe ne bodo imele bistvenega vpliva. Opravljali bomo obveznosti in naloge, kot smo jih doslej. Ocenjujem, da so zapleti, ki so se pojavili, predvsem politične narave. Če bo družba dobro zaživela in dobro gospodarili z gozdovi, se bo lesna industrija začela krepiti. To bo imelo pozitivne učinke tudi na vse ostale v lesnopredelovalni industriji.«
Sogovornik je še povedal, da je območje regije Saša eno od območij z najmanjšim deležem državnih gozdov. Ti predstavljajo le 2 odstotka vseh gozdov v nazarski območni enoti oziroma se razprostirajo na blizu 800 hektarjih. Največ teh parcel je v krajevni enoti zavoda v Šoštanju.
■
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CM K, stran 11
21. januarja 2016

MLADI
"^AS	15
BISERI
maturantskega plesa
Modne trende nadgradite z domišljijo
Leto je naokoli in pred vrati je nov maturantski ples. Nova generacija, novi trendi ... novo bolj smelo razmišljanje. V tokratnih nasvetih se posvečamo maturantkam. Že imate obleko? Boste slepo sledile modi in
nasvetom prijateljic in se zlile z množico enakih ali boste zveste sebi in svojemu slofu? Upam, da boste vsaj letos kreativne, zabavne in vsaj malo »teatralno kičaste«. V kiču lahko najdete neverjetno inspiracijo za svoj ma-
turantski videz.
Kaj nam letos narekujejo modni trendi? Čipke, čipke, čipke, ki se jim je pridružil še viktorijanski stil, ki je čipko dodal na visoke ovratnike bluz, manšet, robove kril in celo na turbane. Ja, turbani so zopet v modi. Preprosta oprijeta črna obleka (po možnosti dolcevita) in čipkasti turban z veliko broško vas bo ponesel med zvezde večera.
Ker vsem modnim trendom ni pametno slepo slediti, jim dodamo malo lastne iznajdljivosti in domišljije. Čipko pomešamo s
krznom, karom in usnjem. Visokim viktorijanskim čipkastim ovratnikom dodamo široke rokave iz organze, ki razkrivajo ramena. Oblačilo potem prepa-šemo s tankimi usnjenimi trakovi, ki jih na hrbtu zvežemo oz. prepletemo, da prosto padajo oz. visijo.
Bodite pogumne!
Še vedno je 'in' tudi retro in vintidž, zato zopet pokukajte v omare pri tetah in babicah, mogoče pa le kje visi Baby doll obleka, v kateri bi bili nova Ja-
ne Fonda. Za nevedne, to so kratke obleke s povišanim pasom, ki spominjajo na spalne srajčke iz 50. let prejšnjega stoletja. Vrnili so se tudi volani, ki so bogati in ogromni, ter gola ramena, ki poudarijo ženskost in čutnost.
Za vse pogumne, ki si želite osuplih pogledov (vsi ne bodo odobravajoči) in biti dodatna tema pri mizah: kratke nogavičke z vzorcem, perjem ob strani ali cofki in čevlji z visoko peto oz. sandali. Ja, prav ste prebrale. Nogavičke! Le oglejte si Se-
verino in njen styling. Dober, kajne?!
Če se v obleki ne počutite dobro, še vedno lahko obleče-te hlačni komplet oz. kombinezon, ki mu lahko dodate zanimiv in drugačen dizajnerski nakit. Barve: bela ali klasična črna. Letos je namreč modna barva bela. Bela in zopet bela, klasična črna, vsi 'pink' odtenki ter oranžna. Kakorkoli se boste odločile, ples je vaš in v oblačilu, ki ga boste izbrale, se morate počutiti lepe in zapeljive!
■
Zanimivo spoznavanje tujih jezikov
Delavnice za osnovnošolce na gimnaziji Velenje
V sredo, 13. januarja, smo na šolo povabili osnovnošolce zadnje triade na triurne delavnice tujih jezikov: angleščine, nemščine, francoščine in španščine. Odzvale so se osnovne šole iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, Mislinje, Velenja in Polzele
ki na gimnaziji Velenje vodi pouk konverzacije v angleščini. Pri delavnicah nemščine, španščine in francoščine so učiteljicam priskočili na pomoč dijaki gimnazije, ki so 'iz prve roke' pokazali, koliko že znajo, in odlično motivirali učence za delo v delavnicah. Učenci in učitelji so bili nad delavnicami zelo navdušeni, zato jih bomo v bodoče zainteresiranim osnovnošolcem še ponudili. Vtise nekaterih učencev in učiteljev je zbrala
ščine in angleščine. V OŠ bi dodala še možnost učenja španščine. Najtežji jezik se mi zdi nemščina."
Sabina Čegovnik: "Zdi se mi, da so jeziki zelo pomembni, da se lažje sporazumevamo z drugimi. Jezik spoznavam skozi filme. Če bi morala izbrati še med katerim tujim jezikom na vaši šoli, bi izbrala španščino. K izboru tujih jezikov v OŠ bi dodala še francoščino. Najtežji jezik menim, da je nemščina. Najbolj všeč mi je bila predstavitev angleščine, pri kateri je bil tudi naravni govorec. Jeziki se mi zdijo zelo pomembni za prihodnost, sploh če potuješ, da lahko komuniciraš z ljudmi. Če bi lahko govorila en jezik, bi govorila francosko."
Lucijan Cokan: "Zelo všeč mi je pouk na gimnaziji, saj poteka zanimivo. Zelo všeč
Ana Vidovič: "Danes mi je bila zelo všeč angleščina zaradi naravnega govorca, ki nas je učil izgovorjave in mislim, da se lažje naučimo govoriti neki jezik, če se z nekom dejansko pogovarjanje. Na OŠ bi uvedel ruščino. Zelo težka jezika se mi pa zdita nemščina in slovenščina. Če bi lahko govoril le en jezik, bi se naučil ruščine. Jezik pa spoznavam tudi preko filmov, ki so brez podnapisov."
Katja Petrožič, učiteljica slovenščine in angleščine, ter Ma-nja Mulec, učiteljica angleščine in nemščine: "Čedalje več otrok kaže zanimanje za tuje jezike, predvsem za angleščino, ker jih obkrožajo mediji. Najučinkovitejši način poučevanja je praktični, da jih nekako pripravimo za življenje. Zelo zanimiv jezik se jim zdi angleščina. Zdi pa se nama, da bi morali imeti več izkušenj, kot je tale danes,
s 85 učenci in 8 spremljevalci. Namen delavnic je bil motivirati osnovnošolce za učenje tujih jezikov, ki v našem vsakdanu postajajo vse bolj pomembni. Učenci so se lahko tudi preverili, kako dobro že obvladajo tuje jezike, se kaj novega naučili in se seveda tudi zabavali. Najbolj jim je bila všeč delavnica naravnega govorca Bena Asha,
naša dijakinja Ema Ikic.
Neža Kunc: "Gimnazija Velenje mi je zelo všeč. Vse sem si zamišljala, da bo bolj strogo, a so profesorji zelo prijazni. No, danes smo prišli sem zaradi tujih jezikov. V OŠ se učim angleščino in nemščino. Danes mi je bila zelo všeč predstavitev špan-
mi je bila predstavitev angleščine zgolj zato, ker znam bolje govoriti angleško kot nemško in ker smo se pogovarjali na zelo zanimiv način. Najtežji jezik se mi zdi francoščina. Na OŠ bi uvedla še italijanščino, ker je blizu meje in se mi zdi zelo uporabna.
Začenja se festival tolkalnih skupin
Žalec - V petek, 22. januarja, se v Žalcu začenja že 10. jubilejni, mednarodni festival tolkalnih skupin. Zavod za kulturo šport in turizem Žalec in SToP - Slovenski tolkalni projekt, partnerja od 1. dneva festivala pa zagotavljata, da bo tudi 10. festival opravičil svoja, visoka pričakovanja. Program na BUMfestu bo tako primeren za vsa ušesa in oči. Od norčij, ki jih pripravljajo Groovetrotters, Funky Currywurst brothers in Percussive, do super eksotične glasbe
na predstavi Faces and Places, kakor tudi novosti, ki jih pripravlja gonilna sila festivala, Slovenski tolkalni projekt, ki je za ta namen na festival pripeljal do sedaj najmnožičnejšo zasedbo -30 članski tolkalni orkester z dirigentom Simonom Robinsonom.
Kot "skriti" gost se bo predstavil tudi član Perpetuum Jazzile Sašo Vrabič.
Častni pokrovitelj festivala je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
da se imajo možnost pogovarjati z naravnim govorcem. Za učenje priporočava redno delo, branje knjig, gledanje televizije brez podnapisov ali z angleškimi podnapisi.
a Jelka Oder, foto: Pika Vrčkovnik)
KRONO!
Termo-tehnika d.o.o. je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav.
Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo naslednja prosta delovna mesta:
MONTER in SERVISER OGREVALNIH, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV
Zahtevana znanja:
•	IV., V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe - smer elektrikar, strojnik ali instalater hladilnih, ogrevalnih naprav in instalacij
•	5 letne izkušnje na tem področju
•	zaželeno znanje nemškega jezika, izjemoma angleškega
•	vozniški izpit B kategorije
•	poznavanje dela v računalniškem okolju
•	sposobnost timskega dela
•	sposobnost dela z ljudmi
Naloge in odgovornosti:
•	izvajanje montaž, preizkusov delovanja in servisnih posegov ogrevalnih, hladilnih in klimatskih naprav ter sistemov
•	vodenje skupine na področju montaž in servisiranja toplotnih črpalk in hladilnih naprav
•	delo se opravlja pretežno na terenu v Sloveniji.
Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Podjetje je vodilno na tem področju v Sloveniji in vse bolj tudi izvozno usmerjeno. Poleg lastne proizvodnje se podjetje odlikuje tudi z odlično ekipo prodajnih in razvojnih inženirjev. Prav tako pa nudimo tudi permanentno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodki s stimulativnimi dodatki.
Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10. 2. 2016 na naslov: Termo-tehnika, d.o.o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče ali na elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko: 03 703 16 20 ali 041 605 951
a
A*"*
RA0I0
v&eNje
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
'"'^AS
21. januarja 2016
Ena in edina: Ana Drev
Takšnega sprejema ni pričakovala -Če ne bi bilo zadnjih uspehov, bi smuči postavila v kot - Pohorska proga ji ne leži, a gre prvič tja z dobro popotnico
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 18. januarja - Nedelja, 17. januarja, tekma v veleslalomu za ženske za svetovni pokal v Flachauu bo še dolgo ostala v lepem spominu tistih, ki so spremljali sokra-janko, 30-letno Šmarčanko Ano Drev ob progi. V lepem spominu bo ostala tudi Ani sami, saj je z osvojitvijo drugega mesta dosegla uspeh kariere. Po odločitvi Tine Maze, da si bo vzela nekaj časa, je najboljša slovenska alpska smučarka. Resnici na ljubo je malokdo še verjel, da je sposobna poseči v vrh svetovnega veleslaloma. A Ana je že večkrat dejala, da verjame v rek 'Kjer je
volja, tam je pot', in to tudi dokazala. Po odmevnih nastopih lahko končno zaupa vase. »Ko sem šla na oder za zmagovalke, sem razmišljala, da sem ga marsikdaj sama gledala in si ob tem mislila, da bi bilo zelo lepo, če bi bila tudi sama kdaj med njimi,« je strnila občutke ob razglasitvi. Drugo mesto ji je dalo nov polet, zveste navijače, združene v Fan klub Ane Drev in vodstvo Občine Šmartno ob Paki pa spodbudilo k temu, da so ji v
sodelovanju s tamkajšnjim javnim zavodom Mladinski center pripravili v domačem kraju dan po tekmi lep sprejem.
Stopničke in ob tem podpora navijačev
Ena in edina: Ana Drev se je razlegalo na parkirnem prostoru Mercatorjevega nakupovalnega centra v Šmartnem ob Paki, med zvoki ansambla Šepet ter pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, pa žiga, žiga, žiga. Tako poln parkirni prostor, kot je bil tokrat, doslej še ni bil. Smeja-
la. Kljub mrazu ni zeblo nikogar, grela jih je Anina uvrstitev na stopničke. Med udeleženci sprejema so bili tudi predstavniki kluba navijačev Tine Maze iz Črne na Koroškem. »Nekaj posebnega je stati na zmagovalnih stopničkah in imeti ob sebi svoje navijače. Menim, da sem imela v cilju največjo podporo od vseh tekmovalk,« je med drugim povedala skromna Ana, ki kljub temu, da živi na Polzeli, ostaja Šmarčanka, pravi. Njenega uspeha so bili veseli vsi - sotekmo-valke, vodstvo ekipe, v roke so ji segli tudi nekateri
Ana je na odru s predsednikom Fan kluba Ane Drev Marjanom Knezom med drugim dejala, da je bilo nekaj posebnega prvič stati na zmagovalnem odru in imeti ob seji svoje navijače. V cilju je imela največjo podporo med vsemi tekmovalkami.
Kljub mrazu se je sprejema udeležilo veliko ljudi.
Mnogi so dejali, da jih ne zebe, ker jih greje Anina uvrstitev na stopničke.
Slovenci in tujci, ki so bili na zimskem dopustu v Flachavu.
V smučanju še vedno uživa
V pogovoru z nami je razkrila, da ni razmišljala, da je osvojeno drugo mesto plačilo za vložen trud in vztrajnost. V športu je za dosego uspehov potrebno namreč še kaj več. Na primer način dela in pravi pristop. Rada smuča in to ji je vedno bilo in bo najpomembnejše. Čeprav je na leto več kot 200 dni odsotna zaradi treningov in tekmovanj, v smučanju še vedno neizmerno uživa. Priznala pa je, če ne bi dosegla uspehov, bi ob koncu sezone postavila smuči v kot. Sedaj razmišlja o velikem izzivu, kot so zimske olimpijske igre v mestu Pjeongčang v Južni Koreji od 9. do 25. februarja 2018. Nekateri so njeno uvrstitev označili kot senzacijo, Ana uspeha ne doživljala tako. Morda, pravi, zaradi tega, ker je že nekaj časa dobro smučala, tudi na treningih ji je šlo dobro. Pred začetkom sezone je imela občutek, da bo ta najboljša v njeni 15 -letni karieri. Kaj se je zgodilo, da v sezoni tako blesti? »V prejšnjih sezonah sem imela težave z zdravjem. Ne vem, koliko so mi to verjeli, ker me o razlogih za odlične uvrstitve vsi sprašujejo. Nekaj povsem drugega je vijuganje med količki, če sem zdrava in če smučam brez bolečin, kot pa če nosim še to breme.«
Tina Maze je ob Aninem dosežku tvitnila: »Joj, kaj bi dala, da bi stali skupaj na stopničkah.« »Tina mi je lani dejala, naj pohitim, da bova skupaj na zmagovalnem odru. To se je zgodilo malo prepozno, a tudi ona še ni rekla, da je konec njene kariere. Možnosti so še odprte,« je komentirala Ana.
Sedaj bo lažje
Zanesljivo bo nadaljevanje sezone sedaj - po njenih besedah - zanjo lažje. Pred njo je tekmo-
rekli so > Drago Drev, Anin oče: »Verjeli smo vanjo, sanje so se uresničile. Ko sem jo spremljal na tekmi v Flachau, sem si glede na to, da je na prvi vožnji v Lienzu vodila, nato pa odstopila, rekel: tole je zanjo zelo težko. Vendar je s pametno vožnjo dosegla dober rezultat. Tega smo pričakovali že prej, a se je poleg slabega zdravja poznalo, da je bilo delo v ekipi slabo, da je tudi Smučarska zveza Slovenje stvari slabo vodila. Želim si, da bi ostala zdrava in nadaljevala tako delo.«
Marjan Knez, predsednik Fan kluba Ane Drev: »Po 14 letih spremljanja smo dočakali, kar smo čakali. Ponosni smo nanjo. Tudi v prihodnje ji bomo stali ob strani in tudi na naslednjih olimpijskih igrah ji želimo stopničke.«
Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki: »V Flachavu je bilo lepo biti Slovenec, še lepše pa Šmar-čan. Vesel, srečen in ponosen sem, da je Ani uspelo doseči odličen rezultat. Obisk njenih navijačev na sprejemu za srebrno soob-čanko je dokazal, da smo se prav odločili za takšno počastitev odličnega dosežka. Drugo mesto dopušča možnost nadgradnje v prihodnje. Želim, da bi Ana še naprej brez poškodb zastopala barve Slovenije in Šmartnega ob Paki. Ne nazadnje si dobrih rezultatov glede na svoj trud tudi zasluži.«
vanje za Zlato lisico na mariborskem Pohorju. Proga Ani ne leži, ker je zanjo preveč položna. Bolj ji ustreza zahtevnejša proga v Kranjski Gori. »V preteklosti v Mariboru nisem dosegla najboljših rezultatov. Tokrat pa menim, da ga lahko dosežem, ker grem tja prvič s tako popotnico.« Ne razmišlja o prvem mestu, ostaja na realnih tleh, dodaja. Uvrstitev med deseterico bi bila zanjo lep uspeh.	■
Otroci sevračajo na zelenice pod vilo Široko
Pomlajena Elektra brez možnosti proti vodilnemu Šenčurju
V	Nogometnem klubu Šoštanj,so s prihodom Romana Kavšaka na mesto predsednika uspeli klub urediti do te mere, da nimajo več dolgov, otroci se vračajo na zelene travnate površine pod vilo Široko, članska ekipa pa je jesenski del v medobčinski ligi Golgeter končala na visokem tretjem mestu.
V	ligi je samo devet ekip, zato imajo člani malo tekem. Jesenski del prvenstva so zaključili že 24. oktobra lani, sedaj se pripravljajo na drugi del prvenstva. S prvim delom prvenstva je glavni trener Ervin Polovšak zadovoljen, še posebej upoštevajoč dejstvo, da igralci poleg treningov in tekem opravljajo tudi dvo- in troizmensko delo. Do začetka pomladanskega dela imajo šo-štanjski nogometaši še kar nekaj časa, saj se prvenstvo nadaljuje v
začetku aprila. Redni treningi se bodo pričeli 10. februarja.
Predsednik Kavšak ves čas poudarja, da je glavna naloga šoštanj-skega kluba vzgoja mladih nogometašev. Na tem področju so v klubu veliko naredili, vsi otroci so med drugim dobili enotno opremo, za katero so polovico sredstev prispevali starši, polovico pa klub. Gonilna sila pri delu z najmlajšimi je Jani Vačun, poleg njega sta trenerja mlajših še David Cafuta in Matic Mežnar, ki trenira ekipo U13. »Dokaz, da uprava dela dobro, je dejstvo, da se je povečalo število otrok v klubu, prav tako sta se povečala zanimanje in podpora staršev, kar je za otroke zelo pomembno in z velikim veseljem prihajajo na treninge,« pravi Mežnar. Otroci trenirajo trikrat tedensko, saj se v Šoštanju zavedajo, da poleg nogometa obisku-
jejo številne druge dejavnosti, kot so gasilci, taborniki, glasbena šola, rokomet, košarka ..., pri čemer jih v klubu tudi podpirajo. »Kljub temu me zelo veseli, ker je opazen napredek pri posameznikih, ki so zelo napredovali od prvih treningov sredi avgusta. Začeli so dojemati nogomet, ne samo kot igro, temveč tudi kot način tekmovanja.«
V klubu so veseli vsakega, ki bi se jim želel pridružiti, saj so prepričani, da je pomembno usmeriti otroke v zdrav način življenja in kvalitetno preživljanje prostega časa. S športom se naučijo reda, discipline, dela v skupini in ne nazadnje tudi učinkovito razporediti svoj čas. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da se na zelenicah pod vilo Široko predvsem zelo zabavajo.
a T. R.
Mladi košarkarji Elektre so se sicer pogumno borili, vendar bili proti vodilni ekipi Šenčurja brez možnosti za enakovredno srečanje. Za razliko od prejšnje tekme so tokrat začeli dobro. Do 15. minute je bilo srečanje povsem enakovredno, Šoštanjčani so bili nekajkrat v vodstvu, izid pa je bil kar šestkrat izenačen. Po trojki Praunseisa je Elektra v 13. minuti še zadnjič vodila (24 : 23), nato pa so gostitelji prestavili prestavo više, košarkarji Elektre pa so na hitro izgubili nekaj žog, tako da je razlika pričela naraščati. Najvišjo prednost si je vodilna ekipa lige Telemach priigrala v tretji četrtini, ki so jo košarkarji Šenčurja dobili kar z 48 : 11. Do konca srečanja je razlika še nara-
ščala, končni izid je bil 124 : 61.
Trener Duško Maličevič ne skriva, da se ubada s številnimi težavami: »Čestitke ekipi iz Šenčurja za zmago. Mojim fantom nimam kaj očitati. Prvih 15 minut so igrali presenetljivo dobro, nato pa se je videlo, da jim nasproti stoji izkušena in telesno precej močnejša ekipa. Tudi pogled na klop, na kateri kot spremljevalec sedi slovenska košarkarska legenda Roman Horvat ter dva trenerjeva pomočnika, priča o tem, da je šenčurska zasedba resna ekipa z resnimi načrti. Medtem moram jaz imeti v glavi, da moje fante čaka še tekma mlajših selekcij, da je potrebno razdeliti minutažo in paziti, da se kdo ne poškoduje. Če bi se
Liga Telemach zaključila danes, naša ekipa ne bi izpadla. A do konca tekmovanja nas čaka še 16 tekem in bojim se, da ti fantje v takšni sestavi ne bodo zdržali tempa. Nujno bi potrebovali dve do tri igralske okrepitve, da bi lahko razširili našo rotacijo, normalno igrali, in tudi če ne bi obstali med prvoligaši, da bi bili vsaj konkurenčni. V tem tednu bomo imeli v klubu sestanke in upam, da se te stvari rešijo.«
Nov težek preizkus čaka Elektro že v soboto, ko v Šoštanj prihaja drugouvrščena Rogaška. Srečanje bo v Športni dvorani Šoštanj ob 19. uri.
a T. R.
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CMYK, stran 17
21. januarja 2016

ŠPORT
17
Začele drugi del tekmovanja
Šoštanj - Starejše deklice ŽOK Kajuh Šoštanj (na sliki) so na odbojkarsko igrišče stopile v soboto, 9. januarja. Po uspešno opravljenih kvalifikacijah v jesenskem delu sezone so zasedle drugo mesto v svoji skupini in si tako skupaj s prvouvr-ščeno ekipo Kostmann iz Slovenj Gradca zagotovile nadaljevanje sezone v A ligi - vzhod B.
Na domačem turnirju v Šoštanju so po tesnem dvoboju
morale priznati premoč ekipi Nove KBM Branik I z 2 : 0, v nadaljevanju pa suvereno premagale ekipo KEMA Puconci z rezultatom 2 : 0. Tek-
movanje nadaljujejo s turnirjem v Slovenj Gradcu 31. januarja.
a B. G., foto: Igor Medved
Kegljanje
Visok poraz na gostovanju
Po skoraj dveh mesecih premora se je nadaljevalo DP v kegljanju. Igralci Šoštanja so gostovali pri ekipi Fužinarja in se s Koroškega vračajo z visokim porazom, ki jih je priklenil na dnu razpredelnice. Čeprav so odšli na Ravne precej oslablje-
Kegljanje, 2. liga - vzhod 10. krog
Fužinar: Šoštanj 7: 1 (3470: 3276)
Šoštanj: Sečki - 570 (0), Hasičič - 577 (1), Arnuš - 551 (0), Jug - 509 (0), Šehič - 532 (0), Petrovič - 537 (0).
ni, je po igri prvega para kazalo zelo dobro. Igralci so si razdelili točki, prednost 15 kegljev je pripadala Šoštanjčanom. Sledila je igra drugega para, v njej pa so dominirali domačini, ki so tako povedli s 3 : 1 in imeli prednost 92 kegljev. Še pred igro tretjega para je bilo jasno, da Šoštanjčani ne morejo osvojiti nobene točke več, saj sta za domačine nastopila najboljša igralca. Gostujoča igralca sta se trudila držati stik, nato pa sta domačina začela pre-
TAKO so igrali
Liga Telemach, 11. krog
Šenčur Gorenjska gradbena družba - Elektra Šoštanj 124 : 61 (103 : 44, 55 : 33, 20 : 15)
Elektra Šoštanj: J. Kosi 6 (2-4), Omladič 3 (1-2), Praunseis 5, Trap, Žnidar Petelin-
vladovati ter se na koncu veselila visoke zmage, ki jih je obdržala v boju za vrh razpredelnice. Že v soboto bodo Šoštanjčani imeli priložnost za zmago. Na domačih stezah se bodo pomerili z ekipo Litije, ki je na predzadnjem mestu. To je tudi priložnost, da se domačini odlepijo od zadnjega mesta. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. Domači pričakujejo burno podporo gledalcev
a L. F.
šek 2, T. Kosi 16 (3-4), G. Bukovič 7, Hasic 17 (4-6), Purnat 5 (3-4), Ivenčnik Vrstni red: 1. Šenčur Gorenjska gradbena družba (-1), 2. Rogaška (-1), 3. Helios Suns, 4. Zlatorog Laško, 5. LTH Castings vsi 17, 6. Portorož 14, 7. Lastovka, 8. Elektra Šoštanj oba 11, 9. Hopsi Polzela 10.
Svetovni dan snega na Golteh
Druženje z Berijem, smučanje in skoki predvsem za mlade smučarje
Golte, 17. januarja - Svetovni dan snega, ki že več let poteka pod okriljem FIS-a, so minulo nedeljo aktivno preživeli tudi obiskovalci smučišča RTC Golte. V goste so povabili znanega velenjskega smučarja Bernarda Vajdiča, nekdanjega uspešnega tekmovalca slovenske reprezentance v alpskem smučanju, ter druge smučarje in goste na-
rekli so > Bernard Vajdič »Beri«: Na
Golteh so ob svetovnem dnevu snega pripravili izjemno doživetje za številne mlade smučarje. Sem zraven tako z družino in kot nekdanji smučar, ker želim, da se aktivnosti na snegu približajo tudi takšnim, ki si tega ne morejo redno ali vsaj pogosteje privoščiti. Sam pa ... no, zdaj sem redkeje v stiku s smu-čarijo, tu je družina in služba, obema se zdaj razdajam, kolikor le morem.
šega bližnjega smučarskega središča. Otroci so imeli tega dne brezplačni gondolski prevoz in uporabo žičniških naprav pod vodstvom staršev, smučali pa so lahko tudi pod vodstvom smučarskih učiteljev smučarskih šol SK Beli zajec ter Smučarskega kluba Velenje. Družili so se z veteranom slovenskega alpskega smučanja Bernardom Vajdičem, ki jim je pripravil izziv, saj so se z njim lahko pomerili v veleslalo-
mu, ki je bil prava atrakcija. Tekmovali so, kdo bo kar najmanj zaostal za časom vožnje, ki ga je postavil Beri. Obe smučarski šoli sta pripravili tudi pouk deskanja ter smučarskih skokov, tekmovanje pa so izvedli na veleslalomski progi. Tekme se je udeležilo 35 otrok in tudi nekaj odraslih smučark in smučarjev.
a Jože Miklavc
Za to sezono dovolj ledenih užitkov
Šoštanjsko drsališče se je včeraj zaprlo, ob koncu leta pa občina in Turistična zveza načrtujeta že deseto sezono
Tina Felicijan
Dober mesec po tem, ko so se v sveži led na drsališču v Šoštanju zarisale prve sledi, se je drsalna sezona zaključila. Predvsem zaradi dobrih vremenskih razmer v decembru, ko so bile temperature nizke, sončno vreme pa dodatna motivacija za obisk, je bilo drsališče precej bolje obiskano kot prejšnja leta. Drsanje na prostem pa ima številne prednosti, a tudi eno veliko slabost - led je toliko bolj izpo-
stavljen vremenskim vplivom, ki januarja niso bili ravno blagodejni. »Predvsem dež in visoke temperature so nas nekajkrat prisilili, da smo drsališče začasno zaprli, saj je na površini stala voda in se dejansko ni dalo drsati,« pojasnjuje predsednik Turistične zveze Žan Delopst. Zdaj je sicer dovolj hladno, da je led trden, a so ljudje manj zagrizeni. Zato smo drsališče že zaprli. »Zaradi obiska prejšnjih let se je Občina Šoštanj odločila, da je bolj smiselno, da je drsa-
Turistična zveza občine Šoštanj tudi v tem letu načrtuje projekte, ki jih je uspešno izvedla lani: Festival piva, Golažijado, veseli december, tudi drsališče. »Bomo pa program poskušali s kakšnim projektom še nadgraditi. Aktivno že pomagamo Turističnemu društvu Šoštanj pri pripravi Šoštanjskega pusta. V sodelovanju z vsemi organizacijami bomo te projekte še poskušali nadgraditi in še kakšnega dodati.
Sodelovanje med vsemi organizacijami (Občina Šoštanj, Krajevna skupnost Šoštanj, turistična in druga društva, Zavod za Kulturo Šoštanj in vsemi ostalimi) je na visoki ravni. Vsi skupaj se trudimo za naš kraj, kar je res super,« je optimističen Žan Delopst.
lišče odprto krajši čas. V preteklih letih se je namreč pokazalo, da januarja in februarja drsališče ni več aktualno in je zaradi tega obisk manjši. Tudi letos se je pokazalo, da je tako. Decembra je bil obisk res odličen, takoj ko pride januar, pa se obisk zmanjša.«
December pa je bil vesel
Mladinski center Šoštanj je ob do-poldnevih med decembrskimi vikendi poskrbel za animacijo, omogočili so igranje hokeja za otroke, ob večerih pa drsališče oddali v brezplačen najem za hokejsko rekreacijo. Predvsem januarja je nekaj lokalnih osnovnih šol na drsališču izvedlo športni dan.
Na drsališče je vsak dan prihajal Dominik Koželjnik. Je ljubitelj zimskih športov, še posebej drsanja. Najbolj ga veseli hokej, ki ga tudi zelo zanima. Poleti namesto drsalk obuje rolarje in igra inline hokej. »Seveda ga
bom pogrešal, saj mi drsališče krajša čas. Kolikor sem slišal, je v Šoštanju malo zanimanja za drsanje, strank ni veliko, hladilne naprave niso najbolje delova-
teden. Zimske športe imajo radi, še najbolj pa drsanje. Fanta uživata v hokeju, drsanje pa je bolj kot smučanje, ki ga ne mara najbolj, všeč tudi najmlajši Ajdi. Čeprav ji gre vedno bolje,
Drsališče, najstarejše v Šaleški dolini, pa bo zagotovo ponovno odprto spet konec leta, ko ga bosta Občina Šoštanj in Turistična zveza Šoštanj postavili že jubilejno deseto leto. »Skupaj z Ob-
Dominik Koželjnik je zadnje popoldneve, ko je šoštanjsko drsališče še bilo odprto, izkoristil
za hokej.
le, tudi vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene. Tako bom odslej hodil na velenjsko drsališče, dokler bo še odprto, da bom izkoristil to zimsko radost,« pravi in dodaja, da bi bil vesel pokritega drsališča.
Manj redno je prihajala družina Mežnar, a vsaj enkrat na
Ajda in Suzana Mežnar sta se vsaka na svoji strani ograde greli s čajem.
drsališča ne bo ravno pogrešala, pravi. Izza ograde pa je opazovala Suzana in skrbela za topel čaj. »Všeč mi je, da imamo v Šoštanju drsališče. Če ne drugega, gremo malo ven, da se otroci sprostijo. Ravno zdaj, ko se je začel mraz, se bo pa zaprlo. Je kar škoda,« pravi.
čino in vodstvom se bomo odločili, kako bomo izpeljali projekt. Zagotovo pa je prvi pogoj lepo vreme in nizke temperature,« napoveduje Delopst.
■
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 18
18
modroUBa kronika

21. januarja 2016
Ne uporabljajmo »mobilcev« med vožnjo!
Do 24. januarja poteka nacionalna preventivna akcija Mobilni telefon
Uporaba mobilnega telefona med vožnjo postaja v zadnjih letih razširjena. Po podatkih raziskave iz leta 2011 kar 25,3 % voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med vožnjo, 12,2 % teh pa med vožnjo tudi piše oz. pregleduje SMS sporočila ali elektronsko pošto. Ti podatki so zelo skrb vzbujajoči, saj govorjenje ali branje oz. pisanje SMS sporočil ali elektronske pošte voznika povsem okupira, zmanjša se njegova pozornost in podaljša reakcijski čas. Vse to pa lahko vodi do najhujših posledic, ki smo jim priča v prometnih nesrečah na naših cestah.
Ključno sporočilo, ki ga želimo posredovati voznikom in voznicam, je, naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, ampak naj se varno ustavijo na primernem
mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS sporočilo. Če voznik telefonira med vožnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.
Med pisanjem SMS sporočila voznik ne gleda na vozišče kar štirikrat več časa kot pri normalni vožnji.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo pa vpliva tudi na: slabši reakcijski čas voznika (50 % slabši kot vožnja v normalnih pogojih), počasnejše zaznavanje prometne signalizacije in reagiranje nanjo, daljši zavorni čas, zmanjšano zaznavanje okolice in prometa, večje tveganje pri odločitvah, kot je npr. zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve razmeram na cesti in drugo.
a mz
Odnesel orodje
Velenje, 13. januarja - V Paki pri Velenju je v sredo ponoči neznani storilec vlomil v tovorno vozilo. Ukradel je več različnega orodja, vrednega 600 evrov. V isti noči so policisti obravnavali še en vlom v tovorno vozilo v bližini, a v tem primeru lastnik ni opazil, da je kaj izginilo iz avta.
Zbil pešca
Šoštanj, 14. januarja - 38-letni voznik osebnega vozila je prejšnji četrtek dopoldne med vzvratno vožnjo pri Zdravstveni postaji v Šoštanju spregledal pešca in trčil vanj. 85-letni pešec je ob trku padel in se pri tem hudo poškodoval.
Izginili moški kolesi
Velenje, 14. januarja - Iz kolesarnice v bloku na Foitovi 2 sta neznano kam izginili kolesi. Storilec je ukradel moško gorsko kolo znamke Scott Voltage, modro--bele barve, vredno 150 evrov, in moško gorsko kolo znamke Willier, tip 507 XN, rdeče-bele barve, vredno 700 evrov.
Nesreča na
v» v v
smučišču
Golte, 15. januarja - V petek okoli poldneva se je pri smučanju skupine otrok na otroškem poligonu na smučišču Golte eden od otrok kljub prisotnosti treh smučarskih učiteljev sam spustil po smučišču. Trčil je v igralo, ki služi kot vratca poligona na progi. Zlomil si je nogo. O nesreči bodo policisti podali poročilo na pristojno državno tožilstvo.
Dobili so ga pri
vlomu
Velenje, 15. januarja - V petek v popoldanskih urah so policisti Policijske postaje Velenje po obvestilu občana, da neznanec vlamlja v njegov osebni avtomobil na Kidričevi ulici v Velenju,
po hitri intervenciji na kraju prijeli 35-letnega osumljenca z Raven na Koroškem. Po prijetju so mu zasegli odtujene predmete iz vozila in manjšo količino droge. Zaradi storitve kaznivega dejanja drzne tatvine ga bodo kazensko ovadili na pristojno državno tožilstvo, zaradi posesti prepovedane droge pa zoper njega uvedli hitri postopek z odločbo.
Bogat vlomilski
plen
Žalec, Letuš, 15. januarja - V
petek v večernih urah so v Pari-žljah pri Žalcu policisti opravili ogled vloma v stanovanjsko hišo. Neznanec je ukradel več kosov zlatnine. Domačine je oškodoval za okoli 5 tisoč evrov. Ogleda kraja dveh vlomov v stanovanjski hiši so policisti opravili tudi v Letušu. V prvem primeru je neznanec povzročil večjo škodo pri vlamljanju, odnesel pa manjšo vsoto denarja. V drugem primeru pa je vlomilec ukradel sef z večjo količino denarja in izdelkov iz zlata v skupni vrednosti okoli 55 tisoč evrov.
Omamljen zapeljal s ceste
Velenje, 15. januarja - V petek v nočnem času so policisti v Ar-načah v KS Šentilj obravnavali prometno nezgodo z lahkimi telesnimi poškodbami. Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal s ceste. Avto se je pri tem prevrnil, voznik pa poškodoval. Napihal je 0,79 mg/l izpihanega zraka, torej mu je s ceste verjetno pomagal tudi alkohol.
Drog mu je bil na poti
Velenje, 15. januarja - na Šaleški cesti se je voznik osebnega avtomobila zaletel v drog javne razsvetljave. Preizkus alkoholizi-ranosti je pokazal veliko preveč glede na dovoljeno mero alkoho-
Pazite na svoje jeklene konjičke!
V zadnjem času velenjski policisti beležijo povečano število vlomov in tatvin iz odklenjenih vozil. Lastnike vozil opozarjajo, da v svojih vozilih na vidnem mestu ne puščajo vrednih predmetov. Pozorni naj bodo, da avto vedno zaklenejo, tudi če ga zapustijo le za kratek čas. Nikakor pa naj ne pozabijo v avtu ključev vozil, saj s tem nepridipravom res olajšajo delo.
la, in sicer kar 0.97 mg/l.
Nesreča, ker mu je ugasnil avto
Velenje, 17. januarja - V nedeljo so velenjski policisti obravnavali prometno nezgodo v Vinski Gori, kjer je vozniku pri vključevanju z lokalne ceste na magistralno cesto ugasnilo vozilo. Ob tem se je vanj zaletel voznik avta, ki je pravilno pripeljal po magistralni cesti. Voznik avta, ki je ugasnil, se je ob trku lahko telesno poškodoval.
Užival vsem na očeh
Velenje, 17. januarja - V nedeljo so občani velenjske policiste obvestili, da se sredi dneva - bilo je opoldne - na parkirišču pri glasbeni šoli v Velenju v svojem avtu vsem na očeh nekdo samo-zadovoljuje. Nad njegovim početjem so se zgražali naključni sprehajalci, policisti pa so »uži-vaču« napisali plačilni nalog.
Pobeg ne bo poceni
Velenje, 18. januarja - V preteklem tednu so velenjski policisti obravnavali 11 prometnih nesreč, v katerih je nastala samo materialna škoda. V torek so bili obveščeni o prometni nezgodi s pobegom pri Dinosu v Velenju. Kršitelja so izsledili, ob tem pa ugotovili še kar nekaj kršitev s področja prometa, zato so mu napisali zajeten plačilni nalog. V razgovoru s policisti je povzročitelj kršitve utemeljeval s tem,
da je bil prepričan, da policisti še vedno stavkajo in da ga zato ne bo nihče ustavil in kaznoval.
Ogenj poškodoval javni WC
Velenje, 17. januarja - Vandali imajo precej bujno domišljijo. V javnem stranišču v garažni hiši pri velenjskem zdravstvenem domu so zažgali rolo WC papirja, ogenj pa je povzročil za najmanj 500 evrov škode na objektu. Policisti požigalca še iščejo, škodo pa bo odpravila MO Velenje.
Pili bodo ob glasbi
Mozirje, 18. januarja - Neznanci so med vikendom vlomili v gostinski lokal v Mozirju. Iz notranjosti so odtujili večjo količino alkoholnih pijač in radijski sprejemnik.
Pazite na ključe
Velenje, 18. januarja - Na Šaleški cesti v Velenju je neznanec v garažni hiši avtobusne postaje vlomil v osebni avtomobil. Pri tem je razbil steklo na voznikovih vratih in iz notranjosti vozila odtujil šop ključev.
Tudi tovornjakarji kradejo gume
Žalec, 19. januarja - V jutranjih urah so policisti v Arji vasi opravili ogled tatvine osmih platišč s pnevmatikami z dveh tovornih vozil. Podjetji sta oškodovani za okoli 4.000 evrov.
Objestnost razsaja tudi v Velenju
Velenje, 14. januarja - Neznanec je poškodoval platni v galeriji na prostem pri Pošti Velenje. Pred tem pa je bilo namerno uničeno javno stranišče na promenadi. Mestna občina bo seveda škodo odpravila, zaradi takšnih objestnih zgodb pa bo zmanjkalo denarja za kakšne druge pridobitve.
Kot poudarjajo na Mestni občini, mesto veliko pozornosti in denarja namenja urejanju okolja. Občanke in občane zato spodbujajo, da ohranjajo okolje čisto, čim lepše in urejeno. Velenje pa
svojih najboljših močeh pripomorejo k ohranitvi njegove lepe podobe. »Vandalizmu pa se najlaže upremo skupaj tako, da si ne zatiskamo oči pred takšnimi dejanji in jih dosledno prijavljamo,« pravi župan Bojan Kontič, ki si želi, da Velenje, ki je eno najbolj urejenih slovenskih mest, takšno ostane tudi v prihodnje.
Veliko škode zaradi vandalov
Lani so razgrajači na območju mestne občine Velenje naredili veliko škode. Večkrat je bilo
>
Takšne neumnosti posameznikov seveda plačujemo
vsi.
je ogledalo vseh, ki tu živijo in delajo. Žal takšen trud še prepogosto izničijo posamezniki z neprimernim in nespoštljivim odnosom do okolja in skupne lastnine.
Ker si želijo ohraniti lepo podobo mesta in mestnega jedra, občanke in občane ter obiskovalce naprošajo, da tudi sami po
poškodovano steklo na mostu promenade (škodo so večinoma plačali iz sklenjenih zavarovanj). Ukradena so bila obcestna ogledala in prometni znaki. Te so vandali pogosto tudi iz-ruvali in poškodovali (škodo je koncesionar v glavnem plačeval iz sklenjenih zavarovanj). V garažah so, kot ugotavljajo na Mestni občini Velenje, najbolj na udaru gasilni aparati. »Nepridipravi« jih kradejo ali pa praznijo. Velika tarča objestnežev so tudi koši za smeti. Zadnja leta je po podatkih koncesionarja, ki skrbi za te koše, tega sicer nekaj manj, kljub temu pa je bilo lani uničenih vsaj 20 košev. Med novoletnimi prazniki so bili vanda-li spet na delu, saj so uničili 13 navadnih in 4 specialne koše za pasje iztrebke. Največkrat so koši požgani. Cena ene uničene posode znaša približno 80 evrov.
a mz
Iz POLICIJSKE beležke
Oba bosta plačala
Velenje, 12. januarja - Prejšnji torek so policisti mirili spor na bencinskem servisu ob Šaleški cesti. Sprla sta se tam zaposleni in stranka. Obema so policisti napisali plačilni nalog.
Ponaredil najemno pogodbo
Velenje, 13. januarja - V sredo so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije na škodo občanke iz Movž pri Mislinji. Ta je prijavila, da je neznanec na Upravno enoto Velenje dostavil ponarejeno najemno pogodbo.
Opozorilo ni zaleglo
Velenje, 13. januarja - Prejšnjo sredo ponoči so bili velenjski policisti obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na Cankarjevi cesti. Kršitelja so opozorili, naj spremeni vedenje. Ta je potem v stanovanjskem bloku sam iskal tistega, ki ga je prijavil. Sprl se je z naključnim sta-
novalcem in ga obtožil, da ga je prijavil policiji. Policisti so mu, ko so se vrnili, napisali še plačilni nalog, saj opozorilo očitno ni zaleglo.
Najprej spor, potem pretep
Velenje, 14. januarja - V četrtek so policisti mirili partnerja, ki se ločujeta. Najprej so padale težke besede, nato tudi udarci. Policisti so presodili, da sta si oba prislužila globo.
Pil, plačal pa ne bi
Šoštanj, 14. januarja - Policisti so morali veseljaku, ki je v lokalu Bar Brode v Gaberkah pil, plačati pa ni hotel, osebno razložiti, da tako ne gre. Sploh, ker se je grdo obnašal do natakarice. Ko je ta hotela poračunati zapitek, ji je veseljak celo grozil.
S steklenico po glavi
Šoštanj, 16, januarja - V soboto zvečer so policisti v lokalu Tresimirjev obravnavali kaznivo dejanje, v kate-
rem je neznanec s steklenico udaril gosta po glavi. Kdo in zakaj je bil tako jezen, policisti še raziskujejo.
Kraja avta ni uspela
Velenje, 17. januarja - V nedeljo je neznanec vlomil v osebni avtomobil, parkiran v Mercatorjevi garažni hiši ob Šaleški cesti. Po vlomu je poskušal vozilo spraviti v pogon in ga odtujiti, vendar mu to na srečo lastnika ni uspelo.
Vredno pohvale
Vestni občan Velenja je na Policijsko postajo Velenje sporočil, da se že od božiča lanskega leta pri velenjskem Domu za varstvo odraslih nahaja neregistrirano kolo z motorjem. Policisti ga sedaj hranijo na PP Velenje. Tja je občan v minulih dneh prinesel tudi izgubljen ključ osebnega avtomobila znamke Škoda, ki ga je našel pri kinološkem društvu ob Velenjskem jezeru. Ključ lahko lastnik prav tako dobi na policijski postaji.
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CMYK, stran 19
21. januarja 2016
»"WAS
UTRIP
19
Ovadili kriminalno združbo
HOROSKOP
Celje. 14. januarja - Celjski kriminalisti in policisti so v četrtek v sodelovanju z Generalno policijsko upravo in ob usmerjanju Okrožnega državnega tožilstva v Celju zaključili obsežno kriminalistično preiskavo v zvezi s kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186/I-III členu Kazenskega zakonika. Ovadili so 11 oseb z območja v pristojnosti Policijske uprave Celje, starih od 29 do 42 let. Razen enega, ki je državljan Bosne in Hercegovine, so vsi slovenski državljani. Kazensko ovadbo so celjski kriminalisti podali za 151 kaznivih dejanj po členu 186/I-III KZ-1.
Ob zaključku preiskave, v kateri so poleg kriminalistov sodelovali pripadniki Posebne policijske enote PU Celje in Specialne enote, so opravili devet hišnih preiskav, deset osebnih preiskav in štiri preiskave vozil. Vse hišne preiskave so bile opravljene na območju Policijske uprave Celje.
Desetim osebam so odvzeli
prostost, osmim od njih pa v nadaljevanju odredili pridržanje in jih bodo s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku.
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske upra-
Ugotovili so, da so glavni akterji delovali v hudodelski združbi in vsak dan prodajali prepovedano drogo heroin v količinah od 0,5 do 800 g. Pri tem so oskrbovali odvisnike in nadaljnje pro-
ve Celje so z obsežno preiskavo v zvezi z omenjenimi kaznivimi dejanji začeli maja lani. Zoper osumljene so uporabili tako klasične metode policijskega dela kot tudi prikrite preiskovalne ukrepe, s katerimi so pridobili dokaze o izvrševanju organiziranih oblik kaznivih dejanj.
dajalce s celotnega območja Policijske uprave Celje, predvsem z območja Koroške, Šaleške in Savinjske regije.
Člani kriminalne združbe so bili dobro organizirani, imeli so natančno razdeljene vloge - od prodajalcev do posrednikov in ostalih, ki so pomagali. Pri izvrševa-
nju kaznivih dejanj so uporabljali veliko »varnostnih« potez, zaradi česar je bilo dokazovanje kaznivih dejanj še posebej oteženo in je trajalo dlje časa. Glede na količine prepovedane droge, s katero so osumljeni razpolagali, in glede na intenzivnost in gostoto prodaj, kriminalisti predvidevajo, da so osumljeni mesečno prodali od enega do dva kilograma heroina, katerega cena za gram se giblje med 20 in 40 EUR.
Pri hišnih preiskavah so kriminalisti in policisti zasegli: 2 kg prepovedane droge heroin, 40 g prepovedane droge kokain, denar za izvrševanje kaznivih dejanj, precizne tehtnice za tehtanje odmerkov s sledmi droge, ALU folije z manjšimi odmerki droge ter motorne žage, za katere obstaja sum, da izvirajo iz kaznivih dejanj.
Štirje osumljenci so specialni povratniki, istovrstna kazniva dejanja so izvrševali tudi že v preteklosti.
Defibrilatorji tudi na ŠCV
Štiri defibrilatorje smo kupili iz lastnih sredstev in jih namestili na obeh naših osrednjih lokacijah, Trg mladosti 3 in Koroška 61 a (MIC).
Zaposleni smo se z osnovami njegovega delovanja seznanili že pred novim letom, dijake in študente pa bomo z delovanjem AEG defibrilatorja postopoma še posebej seznanili v letošnjem
šolskem letu.
Defibrilator je izjemno pomembna naprava pri postopku oživljanja za preživetje bolnika ob nenadnem zastoju srca. Ker je naš Center odprt praktično vse dni v tednu, udeležencev in obiskovalcev, ki so zelo različnih starosti, pa je zelo veliko, smo defibrilatorje na-
mestili v avle šol, da bodo vedno dostopni za uporabo v šolskih zgradbah in njihovi okolici,
I seveda pa tudi na dostopnih poteh.
Opremljeni so z alarmno napravo in video kamero.
Čeprav uporaba defibri-latorja ni zapletena, bomo izvedli še več usposabljanj za njegovo pravilno uporabo, ker se dobro zavedamo, da namestitev naprave ni dovolj. Potrebno je stalno izobraževanje in ozave-ščanje o njegovem pomenu in načinu uporabe.
■ I. P.
Gasilke so se srečale 20 let po olimpijadi
Obujale so spomine na veličastni uspeh
Mira Zakošek
V Topolšici se še vedno radi spominjajo svojim brhkih mladenk, ki so pred dvajsetimi leti osvojile naslov državnih prvakinj in nato julija 1995 v Ar-cu v Italiji na deseti mladinski olimpijadi še naslov olimpijskih prvakinj. Ob 20-letnici tega tekmovanja so se takratna dekleta, danes pa ženske, znova srečale v Topolšici. Takratno gasilsko desetino so sestavljale Branka Pocajt, Helena Menih, Polonca Menih, Romana Slemenšek, Vesna Juvan, Janja Zager, Monika Volk, Tina Hvala, Nina Ovčjak in Nina Ledinek, tekmovale pa so pod mentorstvom Marjana Ledineka (glavni mentor), Matjaža Lihtenekerja, Gorazda Sta-riča in Mitje Tajnika. Seveda je pot nekdanje gasilke zanesla v različne dele sveta, zato se vsem kljub dolgemu usklajevanju datuma srečanja ni uspelo udeležiti. Tako na sliki manjkajo: Polonca Menih, Nina Ovčjak, Nina Ledinek ter eden od mentorjev Gora-zd Starič.
Tina Hvala, Matjaž Lihteneker (mentor), Vesna Juvan, Janja Zager, Helena Menih, Romana Slemenšek, Monika Volk, Branka Pocajt, Marjan Ledinek (glavni mentor) in Mitja Tajnik (mentor). Na sliki manjkajo: Polonca Menih, Nina Ovčjak, Nina Ledinek in eden od mentorjev - Gorazd Starič.
Srečanje je bilo prisrčno, predvsem pa so obujali spomine na veličasten uspeh, ki so ga takrat dosegle. Med drugim so si ogledale dveurni posnetek celotnega tekmovanja in veličastnega sprejema, ki so jim ga pripravili gasilci in krajani Topolšice, ko so se vrnile z lovoriko. Ta posnetek so si ogledale prvič, posnel pa ga je sedanji župan Občine Šoštanj Darko Menih. Seveda je bilo ar-
hivskega gradiva še veliko, mnogo slik in izrezkov iz časopisov, tudi Našega časa.
Spominjale so se, koliko truda so vložile, da so dosegle ta uspeh. Veliko pa je bilo tudi drugih spominov, ob katerih so se do solz nasmejale.
»Pravzaprav smo se šele zdaj dobro zavedale, kolikšen uspeh smo dosegle za mahjhen kraj To-polšico. Spomnile smo se tudi
zapisa v reviji Gasilec, ko je eden od krajanov dejal, da je to drugi največji dogodek za Topolšico (prvi je bil podpis kapitulacije Nemcev),« je dejala ena od njih. Obujanje spominov se je nadaljevalo pozno v noč, obljubile pa so si, da bodo to odslej redno ponavljale vsaj vsakih nekaj let.
Oven 21.3.-20.4.
CjfJ Zelo boste uspešni in to na več področjih. Najverjetneje vas bodo prav v
teh dneh razveselila zamujena plačila iz preteklih obdobij. Mogoče boste spoznali tudi nove poslovne priložnosti ali navezali stike z novimi poslovnimi partnerji, vendar morate tehtno premisliti, preden se odločite za nova sodelovanja. Pri vsem kar počnete, bodite zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili neprijetnim presenečenjem in goljufijam. Da, tudi do slednjih lahko pride, zvezde vam zato priporočajo dvojno previdnost. Ljubezen? Slabo ne bo, a želeli boste več. Dobro pa veste, da tega ne boste dobili, dokler partnerju ne dokažete, da tokrat mislite resno. In da ste se odločili, da spremenite kar nekaj življenjskih navad, ki načenjajo vaše zdravje. Obljubili ste, kajne? Lotite se takoj.
lj Bik 21.4.-20.5.
Konectedna, kije pred nami, boža vas Izredno miren. Skoraj preveč, saj Imate tu In tam
A^/ radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. A tega ste letos okusili že preveč, pa seje leto šele dobrozačelo. Zato si lahko po svoje tudi oddahnete. Zadovoljni boste tako s stanjem na bančnem računu kot tudi z delom in osebnim počutjem. To se vam bo poznalo tudi pri vedenju. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro voljo vplivali zelo pozitivno, zato pričakujte, da se bodo prijatelji trudili za čas, ki ga boste pripravljeni deliti z njimi. Zaplet, ki bo posledica nesporazuma na delovnem mestu, se bo razrešil sam od sebe. Zato čim hitreje pozabite nanj. V prihodnje pa bodite previdni, komu res zaupate svoje skrivnosti. Tisti, ki vas je razočaral tokrat, jih z vami zagotovo ne bo več delil.
1
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Lahko si glasno oddahnete. Kljub delovnim obveznostim in finančnim težavam, ki bodo počasi minile, boste vse prenašali veliko lažje kot v preteklih tednih. Zato boste tudi uspešnejši, saj bo pozitivna energija spet kar vela od vas. Čutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli več volje tudi do novosti, ki si jih že nekaj časa želi vaš partner. Pa mu doslej niste hoteli ustreči. Morda tudi zato, ker vas je bilo kar malce strah. V začetku tedna boste neprijetno presenečeni nad dejanji nekoga, ki ste ga prej zelo spoštovali. Preverite sami, ali jih je res storil zavedno, nikar ne zaupajte informacijam iz druge roke. Včasih se vse zdi drugače, kot je v resnici. Ni dvakrat za reči, da bo tudi tokrat tako.
—, Rak 22.6.-22.7.
fc Q Zelo vam bo prijala bučna družba, saj se jez januarjem vaše življenje čisto preveč umirilo.
-Hi^r To boža vas nekaj novega, saj ste po navadi najraje sami. V preteklih dneh ste veliko časa posvetili delu, manj pa sebi In zdravju, in to se bo rahlo že poznalo na vašem počutju. Nekaj dvoma o zadnjih odločitvah za prihodnost vam bo jemalo miren spanec, še posebno, če se boste odločali med novimi izbirami. Če imate možnost, se za nekaj dni odklopite od skrbi in poskušajte živeti kot ptiček na veji. To vas bo napolnilo z novo energijo. Če ne, si dneve naredite polne doma, saj dobro veste, kaj si že dolgo želite, pa še vedno niste uresničili. Začnite takoj, po malih korakih. Če boste nestrpni, boste kmalu spet obstali na mestu. Partner pričakuje, da ga boste vključili v načrte. Sploh, ker dobro ve zanje. Ne puščajte ga v negotovosti.
j-j Lev 23.7. - 23.8.
M / Vsakdan bolj se bostezavedali, da morate v prihodnje ravnati drugače kot v preteklosti, (j Zelo dobro se boste počutili v družbi dobrega prijatelja, ki vam bo prinašal predvsem notranji mir In občutek, da ste pomembni. To vam bo dalo moč, da boste začeli bolj verjeti vaše in v vaše odločitve, ki zadnje čase niso lahke. Če se boste v naslednjih dneh znašli pred novo odločitvijo, ki ne bo enostavna, se najprej ustavite in premislite. Ne dopustite si, da bi vas vodila čustva, ker boste tokrat potrebovali predvsem razum. Ob spoznanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nervozni. Vsak nov začetek je namreč za vas še posebej težak. Ljubezen? Topla in lepa bo, kot že dolgo ne. Uživajte v partnerjevih pozornostih. Čustva vračajte, da se ne bodo ohladila. Še vedno velja, da dobiš toliko, kot daješ.
Devica 24.8. - 23.9.
IV Vikend bo Izpolnil vsa vaša pričakovanja. Tudizato, ker ne bodovelika. Na začetku novega f delovnega tedna boste vse doživljali zelo pozitivno, še posebej pa vam bo dobro dela narava in delo v njej. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z lažnimi govoricami povzročila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo soočite in pridete stvari do dna. Če tega ne boste sposobni narediti, boste začeli dvomiti v ljubljeno osebo. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampak tudi za vajin odnos. Odločno boste pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. Uspešno boste obvladali tudi novo poslovno situacijo, ki veliko obeta. Rešili boste tudi odnose doma, ki so bili zadnje čase precej napeti. Pa ne zaradi vas. Ste jih pa nehote stopnjevali, kajne?
Tehtnica 24.9.-23.10.
Še najbližjim ne bo jasno, kaj se dogaja z vami. Stalno boste tuhtali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odločitev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete več v nedogled čakati, da se bodo vaše osebne In poslovne priložnosti zgodile same, ampak se boste morali odločno podali na novo pot. Pri tem poskušajte biti čim bolj disciplinirani in ne izpustite ničesar izpod svojega nadzora. Za začetek storite, kar že dolgo obljubljate. Da, čaka vas uraden opravek, ki se ga sicer ne veselite, je pa nujen. Šele, ko boste prišli do odgovora, se boste lahko odločili, kako naprej. Bodite tiho, dokler se ne odločite. V nasprotnem vam lahko kdo vrže veliko poleno pod noge. Tega ne bi najbolje prenesli, saj ste trenutno precej razrvani. Slabo obdobje traja že predolgo, vi pa ste izčrpani.
Škorpijon 24.10. - 22. 11.
Obdobje miru, ki vam je več kot godilo, bo v teh dneh končano. Na vaše delo bo vplivala neka oseba, ki je z vami v čustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje težave, saj jih boste tako lažje prebrodili. Sploh, ker morda skupaj hitreje najdeta rešitev. Zavedati se boste začeli, da se morate soočiti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbežite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. Če se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moči in našli vir pozitivne energije. Do koncu prihodnjega tedna boste namreč zelo dejavni na vseh področjih, zato je to zelo pomembno. Bolečine v sklepih vas opominjajo, da bo treba za zdravje narediti več. Začnite takoj. Dobro veste, da tokrat brez truda ne bo rezultatov. Zato vztrajajte, ker »enkrat ni nobenkrat«.
I j Strelec 23.11.-21.12.
^JT Vse do konca januarja boža vas Imela glavno besedo ljubezen, vtakšnl ali drugačni obliki. ** NI nujno, da bošloza partnersko zvezo. Tokratje celo bolj verjetno, da gre za pomemben, Intimen odnos do vaših bližnjih. O tem boste velikokrat premišljevali, ko boste sami. Delovali boste tako, kot vam veleva močna intuicija, zato boste uspešno dosegli dobre rezultate. Počutje bo zato iz dneva v dan boljše. Vse se bo obrnilo točno tako, kot ste si želeli. Morda celo še bolje, a tega ta teden še ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva končala. In občutki ne bodo slabi. V torek srečanje, ki vas bo močno vznemirilo. Pozitivno. Tudi metuljčki v želodcu ne bodo redkost. Če se boste dobro zazrli v oči osebe, ki vam je všeč, boste spoznali, da ste se o njej precej motili.
Kozorog 22.12.-20.1.
' I Nepričakovane spremembe, ki se bodozačele kazati že v ob koncutega tedna, bododobro ^^ vplivale na vašeživljenje. Mogoče boste dotorka čutili še nekakšno zatišje ali blokado na osebnem področju. Stvari se bodo potem odvijale v nasprotno smer, kot bi si želeli, vendar ne boste obupali. Tudi strah vas tokrat ne bo, saj boste ves čas imeli občutek, da se bo vse dobro izteklo. Odgovora, po kakšni poti iti, da bo smer prava, vsaj do četrtka ne boste našli. Prijatelji vam pripravljajo presenečenje, ki ga ne boste veseli. Pa ne, ker ne bi bilo lepo. Ker bo. Zgodilo se vam bo, da boste ob njem postali nostalgični in žalostni. Ne boste vedeli, kako bi se znebili strahu pred prihodnostjo, ki ga čutite že nekaj tednov. Trajalo bo le nekaj dni, potem boste vajeti svojega življenja spet imeli trdno v svojih rokah.
Vodnar 21.1.-20.2.
Pred vami je dolgočasen, pravi zimsko zaspan vikend. Ko bo končan, boste celo glasno priznali, da vam je to godilo. Nič ni narobe, če se tu in tam življenje noro upočasni. Če se to ne zgodi, se vam nenehno zdi, da vse teče prehitro. Na začetku prihodnjega tedna vam bo dobro dela narava. Zaprti prostori vas bodo vse bolj dušili. V drugi polovici tedna se boste morali soočiti z osebo, ki se ji že nekaj tednov uspešno izogibate. A tokrat veste, da tega ne smete več početi. Če tega ne boste sposobni narediti, boste namreč začeli dvomiti o ljubljeni osebi. To pa ne bo naporno le za vaše živce, ampak tudi za vajin odnos. Odločno boste pokazali, da ste se pripravljeni spremeniti, čisto na vse pa vseeno ne boste pristali. Zdravje bo trdno, zato boste kos vsemu, kar vam v prihodnjih dneh pripravljajo zvezde.
IČk Ribi 21.2.-20.3.
Bodite bolj zadovoljni s svojim življenjem, saj vam v resnici ne manjka skoraj nič. Tisto,
§ \ kar vam, pa bo tudi iz dneva v dan bolje. Zato začnite več pozornosti posvečati svojemu psihičnemu počutju, ki je trenutno na nižji točki kot fizično. Nujno morate več med ljudi, saj ste zadnje čase čisto preveč sami s seboj. Priznajte, da si trenutno niste najboljša družba. Srečni boste šele, ko vas osebni problemi ne bodo več toliko obremenjevali kot v preteklosti. Ob koncu tega tedna bodite čim bolj potrpežljivi, saj lahko najboljše rezultate pričakujete ravno takrat, ko boste že skoraj obupali. Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Nedelja vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepšala. Potrudite se, da se srečanje z njo čim prej ponovi!
■ mz
■
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«»^AS
21. januarja 2016
Četrtek, 21. januarja
Petek, 22. januarja
Sobota, 23. januarja
Nedelja, 24. januarja
Ponedeljek, 25. januarja
Torek, 26. januarja
Sreda, 27. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobrojutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Turbulenca: Delati v tujini? Kako sem videl svet izpod mize, nad.
Dnevnik, vreme, šport Pozdrav domovini, dok. film Slovenski utrinki Poročila
Brez meja, tv Lendava Penelopa, ris. Firbcologi Profil
Poročila ob petih Ugriznimo znanost Novice
Eko utrinki: Energetska občina Brda
Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport
Tarča
Globus
Prava ideja: Batis plus Odmevi, šport, vreme Osmi dan
Panoptikum: Akademske vrednote danes Ugriznimo znanost Profil
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
05.55 06.00 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 12.00 12.25
13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00
18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.25 22.00 23.05 23.40
00.35 01.00 01.25 01.50 02.45 Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Čajanka
09.00	Točka, glasb. odd.
10.15	Na naši zemlji
10.55	Kino Fokus
11.00	Dobro jutro
14.25	Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz
Antholza
16.00	Slovenski magazin, ponov. 16.25 Na poti s Hermanom Gvardjačičem,
dok. odd.
17.00	Halo TV
17.55	Odbojka, liga prvakov, Ach Volley
: Vojvodina, prenos iz Ljubljane
20.30	Rokomet, ep (M), drugi del
tekmovanja, prenos iz Krakova
22.00	Avtomobilnost
22.35	Marley, ang. film
00.55	Točka, glasb. odd.
01.40	Halo TV
02.30	Športni posnetki
sledi	Odbojka, liga prvakov, Ach Volley
: Vojvodina, posn.
03.50	Biatlon, sp, sprint (Z), posn.
04.50	Zabavni kanal POP TV
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Waybuloo, ris.
07.25	Zelvica Lulu, ris.
07.40	Kaja, ris.
07.55	Čebelica Maja, ris.
08.10	Pikica in Pepermint, ris.
08.20	Morske deklice H20, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Italijanska nevesta, nan.
09.50	Tv prodaja
10.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Velika angleška pekarija, ang. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Dr. Oz, am. ser.
13.50	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.50	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Talisman, am. film
21.50	24ur zvečer
22.25	Kosti, nan.
23.15	Buden, nan.
00.08	Policijska družina, nan.
00.50	24ur zvečer, ponov.
01.25	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn: Damir Kovačič, 3SOMS
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo: Zakaj na študij v tujino?
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Skrbimo za zdravje
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
11.45	Ugriznimo znanost
12.25	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.20	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Dinozavrov
dnevnik
16.30	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Mi ga pa žlindramo, 10 let ansam. Roka Žlindre, 1. del
21.25	Na naši zemlji
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Neusmiljeno poletje, ital. film
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik, ponov.
02.05	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke: Čarobna
Kitajska
08.50	Točka, glas. odd.
09.35	Bleščica, odd. o modi
10.35	O živalih in ljudeh, izob. odd.
11.00	Sledi, dok. odd.
11.40	Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos
iz Kitzbuhla
12.45	Dobro jutro
14.25	Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz
Antholza
16.05	Na vrtu, ponov.
16.40	Alp. smuč., sp, kombi. SL (M),
prenos iz Kitzbuhla
18.00	V Ecovem svetu, dok. odd.
18.55	Olivija, ris.
19.05	Lojzek, ris.
19.15	Furbcologi
19.40	Infodrom
20.00	Oljka, ang. film
21.45	Popravljena krivica (II.), 10/10
22.35	Polnočni klub: Ko spregovori telo
23.45	Točka, glasb. odd.
00.25	Zabavni kanal
02.50	Športni posnetki
sledi	Alp. smuč., sp, kombin. SVSL (M), posn.
03.50	Alp. smuč., sp, kombin. SL (M), posn.
04.50	Biatlon, sp, sprint (M), posn.
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Waybuloo, ris.
07.25	Princeska Lili, ris.
07.40	Kaja, ris.
07.55	Čebelica Maja, ris.
08.10	Pikica in Pepermint, ris.
08.20	Morske deklice H20, nan.
08.45	Tv prodaja
09.00	Italijanska nevesta, nan.
09.50	Tv prodaja
10.20	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Velika ang. pekarija, ang. ser.
12.35	Tv prodaja
12.50	Dr. Oz, am. ser.
13.50	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.50	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Lepotica pod krinko 2, am. film
22.05	24ur zvečer
22.40	Eurojackpot
22.45	Sanjska peterica , am. film
00.25	Amerika, am. film
02.05	24ur zvečer, ponov.
02.40	Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža,
11.50	Prodajno TV okno
12.05	Videospot dneva
12.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	40 let KD Kres, posnetek
prireditve
22.55	Iz oddaje Dobro jutro
00.25	Videospot dneva
00.30	Videostrani, obvestila
05.55 Kultura 06.05 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: Ptice pozimi 07.15 Čebelica Maja, ris. nan. 07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Presenečenje 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.150 Male sive celice, kviz 10.00 Okus po novem začetku, dok. film
10.15 Infodrom
10.30 V svojem ritmu: Metal, 6/7
11.10 Tv arhiv
12.00 Tednik
13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu
14.35 Moj pogled na znanost: Prof. dr.
Marko Mikuž 15.00 Afrika: Kalahari, 1/5 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 3. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Bob leta 2015, prenos iz Sng
Maribor 21.30 Fortitude, 2/12 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Golob, ki je sedel na veji in
razmišljal o življenju, šved. film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov. 01.55 Info-kanal
TV SLO T
06.00 10 domačih 06.30 Na naši zemlji 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan
10.10 Alp. smuč., sp, smuk (Z), prenos iz Cortine
11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Kitzbuhla 12.55 Smučarjev dnevnik 13.10 Bjatlon, sp, zasledovalna tekma
(Z), prenos iz Antholza 13.45 Deskanje na snegu, sp, paralelni
VSL, prenos z Rogle 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Zakopan 18.00 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn.
19.00 Glasovi strahu: Najbolj črna med
črnimi ovcami, koprod. serija 19.30 V svojem ritmu: Metal, 6/7 20.00 Deskanje na snegu, sp, paralelni
VSL, posn. z Rogle 20.20 Rokomet, ep (M), drugi del
tekmovanja, prenos iz Krakova 22.00 Zvezdana
22.45 Presenečenja, 2. sez., 9. del 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Aritmični concert - Izštekanih
10, ponov. 01.35 Polnočni klub: Ko spregovori
telo, ponov. 02.45 Zabavni kanal 03.15 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M)
- ekipna tekma, posn. 05.00 Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. 05.30 Smučarjev dnevnik 05.40 Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, posn. z Rogle
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Zelvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50	Mašine pripovedke, ris.
09.00	Wendy, ris.
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Peter Pan, ris.
10.15	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
10.40	Pikica in Pepermint, ris.
10.50	Grozni Gašper, ris.
11.00	Tv prodaja
11.15	Oliverjev duh, am. film
13.00	Tv prodaja
13.15	Zdravo hujšanje, am. ser.
14.10	Robin Hood, am. film
16.10	Sinoči, am. film
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Avatar, am. film
23.00	Gorile v megli, am. film
01.30	Po naključju zaljubljena, am. film
03.10	Zvoki noči
©
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš Kako igrati namizni tenis?
09.40 Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik
10.00 Skrbimo za zdravje: Bolezni
prebavil in črevesja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Nanovo: Zakaj na študij v tujino? 18.40 Dotiki gora: Janezove poti po
Golteh 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2357. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela
21.50 Jutranji pogovori 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Pipi in Melkijad, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Tork, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Čarli in Lola, ris.
07.40	Timi gre, ris.
07.50	Kioka, ris.
08.00	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.10	Prihaja Nodi, ris.
08.20	Sara in Raček, ris.
08.25	Poldi, ris.
08.35	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.45	Muk, ris.
08.55	Zu, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Pika Nogavička, ris. nan.
10.10	Nabriti detektivi, 21/26
10.55	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha: Mohorjeva družba
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Mi ga pa žlindramo - 10 let ansam. Roka Žlindre, 1. del
15.00	Soba z razgledom, ang. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (I.), 2/8
20.50	Intervju, Miroslav Mozetič
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Notranje izgorevanje, dok. odd.
23.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Info-kanal
TV SLO T
06.45	Duhovni utrip
07.00	Glasbena matineja
sledi	Ah, te orglice!, 1/2
07.35	Gal v galeriji, glasb. pravljica
08.30	Posebna ponudba
09.50	Avtomobilnost
10.25	Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos
11.25	Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos
12.40	Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn.
13.25	Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos
14.35	Biatlon, sp, štafeta (M), prenos
15.50	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos
18.00	Zaljubljeni v življenje, ponov.
18.50	Zvezdana
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Potopljena zgodovina, dok. odd.
20.45	Sherlock (III.), 1/3
22.10	Bob leta 2015, posn. iz Sng
Maribor
23.40	Vikend paket, ponov.
00.50	Športni posnetki
sledi	Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.
02.40	Alp. smuč., sp, SL (M), posn.
04.00	Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn.
04.45	Biatlon, sp, štafeta (M), posn.
05.25	Zabavni kanal
06.10	Utrip
06.25	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 3. del
10.35	10 domačih
11.05	Vem!, kviz
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.20	Kako sem videl svet izpod mize, nad.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Lojzek, ris.
15.45	Danov Dinosvet, 4/26
16.20	Točka preloma
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu, 7/7
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Jani Nani, ris.
18.18	Muk, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00	Studio city
22.00 Odmevi, šport, vreme
23.05	Platforma
23.40	Glasbeni večer
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik
02.35	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00 Zgodba iz školjke: Čarobni
mlinček 08.40 Točka, glasb. odd.
09.40	Mama je ena sama, dok. povest
11.00	Dobro jutro
13.15	Polnočni klub: Ko spregovori telo
14.45	Ljudje in zemlja
15.35	Resnica o telesni vadbi, dok. odd.
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.05	Rokomet, ep (M), drugi del
tekmovanja, prenos iz Krakova
20.00	Zakon srca, 2/14
20.45	Varna hiša, 1/2
22.25	Spomini, pogov. odd.
23.55	Točka, glasb. odd. 00.40 Halo TV
01.40	Športni posnetki
03.05	Zabavni kanal
pop pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Zelvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.35	Smrkci, ris.
08.50	Mašine pripovedke, ris.
09.00	Wendy, ris.
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Peter Pan, ris.
10.15	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
10.40	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
11.00	Tv prodaja
11.15	Čudežna mreža, am. film
13.10	Tv prodaja
13.25	Zdravo hujšanje, am. ser.
14.20	Poslednja sodba, kanad. film
16.05	LOL, am. film
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Tašča, da te kap, am. film
21.55	Ujemi in spusti, am. film
00.05	Bulworth, am. film
02.05 Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako igrati namizni tenis?
09.40 2356. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 2 357. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Aktualno: Za uspeh je
potrebnega veliko truda 11.45 Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela
13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.00 Prodajno TV okno
14.15 Videostrani, obvestila
17.40 Prodajno TV okno
17.55 Napovedujemo
18.00 Ustvarjalne iskrice (143),
Naredimo žig 18.20 Mojca in medvedek jaka,
Pingvinčki 19.00 Pop corn: Damir Kovačič, 3SOMS 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Poljanšek, ans. Lun'ca
21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Bolezni
prebavil in črevesja 23.50 Videostrani, obvestila
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15
12.30 12.45 13.45 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.05 22.40 23.35 00.30 01.20 01.55
05.50	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.40	Obzorja duha
12.15	Trpljenje mladega Igorja, 1/4
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city
14.40	NaGlas!
15.00	Poročila
15.10	Potepanja, tv Lendava
15.40	Muk, ponov.
15.50	Ribič Pepe
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Moj pogled na znanost, prof. dr.
Marina Dermastia, dok. odd.
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki: Pasivna hiša 18.05 Muk, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Votla krona, 3/10
20.55	Pianist v belem, portret dr. Pavla
Kornhauserja
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: janez Šporar
00.35	Profil
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
05.50	Kultura
05.55	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Platforma
12.15	Trpljenje mladega Igorja, 2/4
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Miroslav Mozetič
14.20	Prava ideja
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Eko utrinki: Zelena baterija
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Simfonorije, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Moja hči Ana Frank, dok. film
21.35	Kino Fokus
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Moje življenje, nem. film
00.40	Turbulenca
01.05	Profil
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
02.20 inio-kanal
TV SLO T TV SLOr
24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Princeska Lili, ris. Kaja, ris.
Čebelica Maja, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Velika angleška pekarija, ang. ser.
Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur
Ni vse zlato, kar se sveti, am. film
24ur zvečer
Na kraju zločina, nan.
Buden, nan.
Nočna izmena, nan.
24ur zvečer, ponov.
Zvoki noči
06.00 Otroški kanal
07.00 Bob in Bobek, ris.
07.05 A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15 Edo in Medo, ris.
07.25 Biba se giba, ris.
07.50 Maksipes Fik, ris.
07.55 Simfonorije, ris.
08.00 Vetrnica, ponov.
08.05 Zgodbe iz školjke, Bine: Ptice
pozimi 09.00 Točka, glasb. odd. 10.15 Tv arhiv 11.05 Halo TV 12.35 Dobro jutro 15.15 Mi ga pa žlindramo, 10 let -ansamb. Roka Zlindre, 1. del 16.30 Dober dan
17.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos 18.55 Olivija, ris. 19.05 Lojzek, ris. 19.15 Veseli Veselko, ris. 19.20 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 19.30 Studio kriškraš, ponov. 20.00 Šport
20.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos
21.45 Odbojka, liga prvakov, Modena :
Ach Volley, vključ. v prenos 23.00 Presenečanja, 10. del 23.50 Slovenska jazz scena 00.40 Točka, glasb. odd. 01.25 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakov, Modena :
Ach Volley, posn. 03.20 Zabavni kanal
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mifi, ris.
07.05	Waybuloo, ris.
07.25	Princeska Lili, ris.
07.40	Kaja, ris.
07.55	Čebelica Maja, ris.
08.05	Morske deklice H20, nan.
08.30	Tv prodaja
08.45	Italijanska nevesta, nan.
09.40	Tv prodaja
10.10	Odpuščanje ljubezni, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Velika angleška pekarija, ang. ser.
12.30	Tv prodaja
12.45	Dr. Oz, am. ser.
13.45	Zdravnica malega mesta, nan.
14.45	Plamen v očeh, nan.
15.45	Italijanska nevesta, nan.
16.45	24ur popoldne
17.05	Odpuščanje ljubezni, nan.
17.55	Usodno vino, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Preverjeno
21.00	Jezero skrite ljubezni, nan.
22.10	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Buden, nan.
00.35	Nočna izmena, nan.
01.25	24ur, ponov.
02.00	Zvoki noči
© ©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2357. VTV magazin, regionalni
informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Videospot dneva
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Urgentni center Celje
19.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Županja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine Dravograd
21.00	Regionalne novice
21.05	Ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela koncerta
22.30	Iz oddaje Dobro jutro
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
06.00	Otroški kanal
07.00	Bob in Bobek, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Vetrnica, ponov.
08.05	Zgodbe iz školjke: Kako postaneš junak
08.20	Zgodbe iz školjke: Kaj bom?
08.45	Točka, glasb. odd.
09.50	10 domačih
10.50	eRTeVe
11.05	Dobro jutro
13.45	Vikend paket
15.10	Jejmo, postimo se, živimo dlje,
dok. odd.
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
17.55	Odbojka, liga prvakinj, PGE :
Calcit, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Bučke, inform. parodija
20.20	Čas za Manco Košir
21.15	Spomin na holokaust
21.55	Bleščica, odd. o modi
22.30	Aritmični koncert - V svojem ritmu
00.00	Točka, glasb. odd.
00.45	Halo TV
01.30	Športni posnetki
03.20	Zabavni kanal
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15
12.30 12.45 13.45 14.40 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 21.50 22.25 23.20 00.15 01.00 01.35
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Županja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine Dravograd
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mladi za Veleje: Mladinska
strategija MOV do 2020
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2358. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek
20.35	Dotiki gora: Tirske peči
20.55	40 let KD Kres, posnetek
prireditve
22.45	Iz oddaje Dobro jutro
00.15	Videospot dneva
00.20	Videostrani, obvestila
24ur, ponov. Mifi, ris. Waybuloo, ris. Princeska Lili, ris. Kaja, ris.
Čebelica, Maja, ris. Morske deklice H20, nan. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja
Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja
Velika angleška pekarija, ang. ser.
Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur vreme 24ur
Preden se stegneva, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Buden, nan. Nočna izmena, nan. 24ur zvečer, ponov.
Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2358. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Prodajno TV okno
11.45	Videospot dneva
11.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (UI145)
18.20	Otrok je otrok, gledališka igra
Vrtca Velenje
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno, Psihoterapija otrok in
mladostnikov
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Popcorn: Tinkara
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 21. 1. 2016, barve: CMYK, stran 21
21. januarja 2016

PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

REZMAN, Peter: Tekoči trak
Do - Domoznanski oddelek / 821.163.6 - Slovenski romani
Šaleški literat Peter Rezman je svojemu barvitemu literarnemu opusu dodal svoj tretji roman Tekoči trak, ki je izšel pri založbi Litera. Večplastna družbeno-kritična pripoved prikazuje zdaj-šnjost brutalnega neoliberalne-ga kapitalizma na domačem te-
zgodovine velenjskega premogovnika in njegovih stavk natančno analiziral vse zunanje in notranje vzroke ter še druge okoliščine, ki so pripeljali do stavke, stališča vseh vpletenih in reak-
renu; suženjsko delo gradbenih delavcev Vegrada, stavko delavk v Gorenju, hkrati pa se z osrednjim protagonistom Sijedom, legendarnim upokojenim kna-pom, vrača v obdobje rudarske stavke leta 1973. Avtor s tem zgodovinskim preskokom osvetljuje razkorak med takratnimi zapovedanimi vrednotami solidarnosti in zdajšnjo brezobzirnostjo, ki že kot zasidrana stalnica presega raven posamičnih aferaških ekscesov. Brezperspektivnost neoliberalne paradigme usodno zaznamuje tudi ljubezensko zgodbo Ena in Dide.
KRUPIČ, Fadil -Beli: Moji spomini na štrajk v rdečem rudniku 73
Do - Domoznanski oddelek / 33 -Gospodarstvo
Krupic Fadil - Beli je bil 12. in 13. aprila 1973 koordinator prekinitve dela (kot so v socialističnih časih poimenovali stavko). Njegovi spomini na štrajk v rdečem rudniku so dragoceno pričevanje, napisano tudi zaradi občutka moralne obveze, da mlajšim rodovom osvetli (do zdaj malokdaj in površno predstavljeni) delček zgodovine velenjskih rudarjev. Avtor je po kratkem zgodovinskem preletu
cije takratne oblasti. Najzanimivejši del spominov so vsekakor dnevniški zapiski obdobja pred in med stavko ter razmislek o dolgoročnih posledicah stavke.
BARTHES, Roland: Mitologije
Čo - Čitalnica odrasli / 39 -Etnologija
Roland Barthes je eden najpomembnejših predstavnikov francoskega strukturalizma, literarne teorije in semiologije. Med letoma 1954 in 1965 je za časopis Les Letress nouvelles pisal kratke kolumne, ki so v knjižni obliki izšle leta 1957. Zbirka duhovitih vinjet pronicljivo razgalja .meščansko normo' buržoa-zije, ki po avtorjevem mnenju ustvarja vse mitologije. Barthes že v uvodu pove, da ga je zrevol-tiralo občutje nestrpnosti zaradi koncepta .naravnosti', s kakršno tisk, umetnost in zdrava pamet nenehno olepšujejo stvarnost. Z metodologijo demistifikacije neizprosno secira mite iz vsakdanjega življenja v Franciji, ki jih je prinašala tedanja popularna kultura v časopisih, fotografiji, oglasih. Nekateri od njih so univerzalni in nadčasni, saj jih lahko tudi danes najdemo v vseh glamuroznih revijah in rumenem tisku: Križarjenje mo-drokrvnih, Pralni praški in de-tergenti, Plastika, Astrologija, Dekorativna kuhinja ...
a Andreja Ažber
O Ciganih v naših podobah in o Doberdobu
Velenje, 19. januarja - V četrtek, 21. januarja, bo Muzej Velenje v sodelovanju s Šaleškim muzejskim in zgodovinskim društvom ob 18. uri na Velenjskem gradu pripravil predavanje in predstavitev zadnje knjige izr. prof. dr. Andreja Studna, znanstvenega svetnika na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, z naslovom Neprilagojeni in nevarni, podoba Ciganov v preteklosti.
V petek, 22. januarja pa isti organizatorji ob 20. uri vabijo
v Kino Velenje na brezplačno premiero filma Doberdob, ki bo z uvodnim nagovorom muzejske svetovalke Mateje Medved iz Muzeja Velenje dopolnjena s predstavitvijo udeležbe mož iz Šaleške doline na soški fronti. Med njimi je bil tudi velenjski pedagog in pisatelj Gustav Šilih.
Na premierni predstavi bodo gostili tudi režiserja Martina Turka.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 21. januar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert godalcev 21.00 Klub eMCe plac
Antologija glasbe z DJ Vasjo
Petek, 22. januar
18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
A je to tudi Fimo, 2. del - Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Plesna predstava Plesnega teatra Velenje Mejna črta (Borderline) 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Koncert aktiva za brenkala 20.00 Klum eMCe plac
Misterija, odprtje razstave Valentine Cehner 21.00 Klub eMCe plac
Klubski večer Fusion Mixology
Sobota, 23. januar
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druženje Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
Fimo v prostem slogu - Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 17.30 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party
19.00 Restavracija pod Jakcem
Večer z ansamblom Saše Avsenika in drugimi gosti, jubilejni 40. Planinski ples 21.00 Klub eMCe plac Jam Session
Nedelja, 24. januar
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
V mojih čevljih, igrana predstava BMKD Velenje
Ponedeljek, 25. januar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
Kako se pa to naredi? Perlice, 2. del - Ustvarjalni mini klub za učence 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, 2. del - Ustvarjalni klub za odrasle 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
60 minut za dobro počutje - Hrana in naše kognitivne sposobnosti, predavanje Sonje Bercko 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Koncert simfoničnih orkestrov 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: biografska drama Velika poteza
Torek, 26. januar
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Zimski pohod 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Medved išče pestunjo (Gledališki abonma Vrtca Velenje, vstopnice dobite v vrtcu) 17.00 Vila Rožle v Sončnem parku Torkova peta, ustvarjalnica za
otroke in starše 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Večer 4. U, koncert in razstava likovnih del 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predstavitev knjige Barbare Fužir Reci življenju JA
Sreda, 27. januar
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 6.00 Knjižnica Velenje, preddverje Sejem Zeliščarna (do 19.00) Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Slovesna podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole Velenje
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje Jozsefa Varge Rešene skrivnosti psihosomatike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Komedija Slovenska literatura od A do Ž (Razprodano!)
ŠOŠTANJ
Četrtek, 21. januar
8.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pohod
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Mojiceja Podgoršek: Mravlja in komar v zabaviščnem parku
Petek, 22. januar
8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica
Ponedeljek, 25. januar
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Sreda, 27. januar
14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 21. januar
18.00 Hiša mladih
Predstavitev "davčnih blagajn"
Petek, 22. januar
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Vse zastonj; Koroški deželni teater (v sklopu kulturnega abonmaja); KD Šmartno ob Paki
Sobota, 23. januar
18.00 Marof
Občni zbor Planinskega društva Šmartno ob Paki
Torek, 26. januar
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Lojze Vrenčur: Majhna in velika vrata
Sreda, 27. januar
17.00 Hiša mladih - sejna soba Možganski fitnes
Lunine mene
24. januarja, ob 2:46 Polna luna - ščip
Podprimo gimnazijsko solidarnost!
Od nekdaj so lepa - če ne kar najlepša - dijaška leta. Ob tem dejstvu pa se dijaki velenjske gimnazije zavedajo, da so nekateri njihovi sošolci in sošolke iz socialno šibkejših družin. Pomagati po svojih močeh je še vrednota! V želji, da bi bili skupaj deležni gimnazijskih strokovnih ekskurzij, naravoslovnih, športnih in kulturnih dni, tekmovanj, nepozabne maturantske ekskurzije pa šole v naravi in drugih (ob)šolskih dejavnosti, organizirajo družno s Šolskim skladom Gimnazije Velenje v petek, 29. januarja, ob 19. uri v domu kulture 3. dobrodelni
KINO spored
koncert Darujmo ... osrečimo.
V kulturnem programu bodo nastopili dijaki splošnih in umetniških oddelkov velenjske gimnazije, mladi in uveljavljeni glasbeniki Glasbene šole Velenje ter posebna gostja.
Z dobrodelnim koncertom zbrana sredstva od prodanih vstopnic (cena 5 eur) bodo razdeljena dijakom gimnazije v tem šolskem letu.
Osrečimo in darujmo s prisotnostjo na petkovem gimnazijskem dobrodelnem koncertu!
darujmo...
.osrečimo
MEDO S SEVERA
Norm of the North (Indija, Irska) Animirana pustolovska komedija, sinhr. v slovenščino, 86 min. Režija: Trevor Wall Glasovi: Aleksander Golja, Peter Urbanc, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Predrag Lalič, Katja Ogrin, idr. Petek, 22. 1., 18.00 Sobota, 23. 1., 18.00 Nedelja, 24. 1., 16.00 - otroška matineja
PODLIH OSEM
The Hateful Eight (ZDA) Vestern, 167 minut Sobota, 23. 1., 20.00 Nedelja, 24. 1., 19.30
DOBERDOB -ROMAN UPORNIKA
Slovenija) Igrano - dokumentarni film, 74 minut Režija: Martin Turk Igrajo: Srečko Kermavner, Aleš Valič (interpretacija odlomkov iz romana), Jure Orel, Kajetan Bajt, Žiga Sedmak, David Čeh, Dragan Remškar, Boris Car, Marko Negrieski, Branko Pogladič, Boštjan Bačer, Marjan Ros idr. Petek, 22. 1., 20.00 - velenjska premiera in pogovor z režiserjem (brezplačna predstava!) Nedelja, 24. 1., 18.00
SESTRICA
Umimachi diary (Japonska) Drama, 128 minut Režija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Haruka Ayase, Masami Nagasawa, Kaho, Suzu Hirose, Ryo Kase, Ryohei Suzuki, Taka-fumi Ikeda idr.
Petek, 22. 1., 19.00 - m. dv. Sobota, 23. 1., 20.15 - m. dv. Petek, 22. 1., 19.00 - m. dv.
VELIKA POTEZA
The Big Short (ZDA) Biografska drama, 130 minut Režija: Adam McKay Ponedeljek, 25. 1., ob 20.00 - filmsko gledališče


šoiSKimami ~ mirna min/1 (¡/¡¡i
m
emu/am
CITY CENTER Celje
NAŠ ČAS na spletu www.nascas.com
www.issuu.com/nascas • www.dlib.si
Četrtek, 21. 1., Biotržnica Petek, 22. 1. od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja,24. 1., 11.00 Pravljične urice Zmajček pometajček 23. 1. do 6. 2., brezplačno merjenje holesterola in sladkorja v krvi
do 26. 1., slikarska razstava Harmonija vesolja
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali
se oglasite na Info točki Citycentra.

■
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
'"'^AS
21. januarja 2016
Nagradna križanka Moja harmonija
ZgAilo se je...
od 22. do 28. januarja
22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Prelo-ge;
22. januarja 1996 je takratno velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo izgradnjo novega nakupovalnega središča;
24.	januarja 1897 se je v Skalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf Ramšak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi;
25.	januarja 1984 so kraja-
- '
i "-l.il
Spomenik ustreljenim talcem v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
ni krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 talcev, ki jih je okupator 25. januarja leta 1944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju; prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudar-
ju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas: ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politično propagando, potrdil pa ga je izvršni odbor občinske konference SZDL; 26. januarja 1978 je četrti blok šoštanjske termoelektrarne prenehal poskusno in
POIŠČI 10 razlik!
v

Moja harmonija, d. o. o. Bioresonanca in diagnostika
Koroška cesta 48, Velenje E: info@mojaharmonija.com www.mojaharmonija.com
T: 041 759 392, 03 587 07 10
Delovni čas:
pon - pet: 8:00 - 12:00 in 15:00 - 19:00 sob: 8:00 - 12:00
Dolgoletne izkušnje pri učinkovitih terapijah za dopolnilno zdravljenje alergij, kandide, prekomerne telesne teže, neplodnosti, bolečin v sklepih in mišicah in različnih drugih zdravstvenih težav.
Bioresonanca je dopolnilna metoda zdravljenja in je priporočljiva pri težavah, ko želimo na naravni način pomagati telesu v procesu sa-mozdravljenja.
Rešitev križanke pošljite na naslov Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Moja harmonija, najkasneje do 1. februarja. Iz-zžrebali bomo tri praktične nagrade.
začel polno obratovati;
26.	januarja 1993 je nekdanji župan Velenja in nekdanji poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta;
27.	januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v Gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov;
28.	januarja 1996 sta na mednarodnem namiznote-niškem memorialu na Jesenicah člana velenjskega na-miznoteniškega kluba ERA - Tempo Jure in Uroš Sla-tinšek v igri parov osvojila tretje mesto, med mladinci pa je Uroš Slatinšek na istem tekmovanju osvojil prvo mesto.
a Damijan Kljajič
ČETRTEK, 21. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 22. januarja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditeljica Karolina Destovnik).
SOBOTA, 23. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditelj Ambrož Kvartič).
NEDELJA, 24. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia radia velenje (voditeljica Karolina Destovnik).
PONEDELJEK, 25. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 26. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 27. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 11. do 17. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 11. do 17. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 28. 1. 2016, barve: CM K, stran 3
28. januarja 2016

OBVEŠČEVALEC
»»WAS	23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
PRIDELKI
SUHA drva prodam: 8 m bukovih, 4 m mešanih in 4 m češnjevih. Gsm: 031 404 610 SENO in otavo v refuzi prodam. Gsm: 031 805 549
mali OGLASI
BUKOVA drva prodamo. Cena za klaf-tro 160,00 evrov. Gsm: 041 800 577 SENO v kockah prodam. Cena 3 evre. Tel: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415
FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928
FIŽOL sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah prodam. Gsm: 041 905 999
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
NUDIM
BREZPLAČNO odpeljemo staro železo,
kmetijske stroje, razne peči. Golijan Mi-ladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽIVALI
PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače reje, prodam za 1,80 evra/kg. Gsm: 041 942 898
NEPREMIČNINE
STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, 1. nadstropje, prodam. Gsm: 031 311 757
ODDAM
DELAVNICO na odlični lokaciji oddam (158 m2, parkirišče za 10 vozil. Tel.: 03 5866478
Skrivnosti dobrega počutja
V studiu Jantar, ki ga vodi Jana Vidovič, se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo na področju lepote in skrbi za zdravje. Poleg klasične nege obraza, telesa in pedikure, svojo ponudbo bogatijo in širijo na več področjih. Tako vam danes v salonu Jantar uredijo tudi nohte, poskrbijo za boljše počutje z masažo, uredijo pričesko, vas naličijo, naredijo permanentni make up, opravijo depilacijo, podaljšajo trepalnice in strokovno svetujejo. Skratka vse storitve, ki jih potrebuje-
habit
nepremičnine
Hobtt, d.0.0., Korolta Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/665 223
1,5-sobno stanovanje na Aškerčevi v Velenju, na odlični lokaciji ob Sončnem parku, nadstropje 1/2, 44,6 m2, leto izgradnje 1989, ER: C (35 - 60) kWh/m2a. Cena: 59.000 €.
2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 65 m2, nadstropje 4/5, adaptirano 2014 ER: D (60 - 105) kWh/m2a, cena: 68.000 €.
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. in 24. 1. - Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13 - Začasno zaprto.
mo, dobimo cenovno ugodno na enem mestu. V zimskem času je skrb za nego telesa še večja, drugačna kot v preostalih letnih časih, zato ji je potrebno nameniti še več pozornosti. Pri tem sta strokovni nasvet in dobro opravljena storitev najpomembnejša. Ko smo negovani in urejeni, je tudi naše počutje boljše. V studiu Jantar se še kako zavedajo, da se rade vračajo le zadovoljne stranke, ki znajo ceniti to, da njim prilagodijo tudi
delovni čas. Da so vešči svojega poslanstva, med drugim dokazujejo s kvaliteto svojih storitev, in so vam po mnogih letih delovanja še vedno na voljo v zgornji etaži Nakupovalnega centra Velenje. V Studiu Jantar prijazna in strokovna ekipa poskrbi za dobro počutje vsakega, ki jih obišče. Velja poudariti storitev pedikure in urejenosti nog, imajo znanje za nego problematičnih stopal, tudi diabetičnega. Sodelujejo z dermatologi. Pravijo, da je od zdravja stopal odvisno, kako lahek bo korak.
Dolgoletne izkušnje na področju kozmetične nege, pedikure in alternativnega zdravljenja studia Jantar Vas bodo prepričale, da se boste radi vračali in dobili tisto kar od njih pričakujete. Jana Vidovič, ki vodi Studio Jantar, je po končani gimnaziji uspešno zaključila zdravstveno-farma-cevtsko šolanje v Ljubljani. Poleg poklica kozmetični tehnik je pridobila več priznanj in diplom za različna področja wellnessa in kozmetike. Med drugimi je poznana tudi kot »tui-na« terapevt kitajske medicinske masaže. Pridobljeno ima znanje iz ayurvede in reiki-ja. Več let je delala tudi v znanem slovenskem zdravilišču, kjer ji je znanje 5-ih tujih jezikov prišlo zelo prav. Redno se izobražuje na različnih kongresih, strokovnih srečanjih doma in v tujini, ker se zaveda, da edino tako lahko nudi kvalitetne storitve na tem področju. Redno izobraževanje je njen način življenja. Moto salona pa »formula lepote za vsakogar«.
Jana pove, da se ji uresničujejo dolgoletne sanje, da lahko na enem mestu ponudi vrhunske storitve za vsakogar in to po resnično ugodnih cenah. Jantar simbolizira sončno energijo, zdravi in privlači ljudi s toplino in pozitivnostjo.
Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 7. januarja 2016 so:
•	Anica Srebotnik,Špeglova 15, 3320 Velenje
•	Lojzka Verdev, Finžgarjeva 13, 3320 Velenje
•	Janez Krajnc, Veliki Vrh 45, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
hi
p formula lepote za vsakogar
Studio Jantar
kozmetične storitve in pedikura
041 875 021 | NOVO - frizerstvo (žensko in moško) za vsak žep www.studio-jantar.si | facebook.com/StudioJantar | jana.jantar@gmail.com
TV kanal Naš čas
Mi
ustvarimo
sliko!
24 ur na dan
365 dni na leto •
v analogni in digitalni
shemi •
vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih
info: 898 17 50
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Es Antonija, roj. 1924, Nazarje, Lesarska cesta 3; Fricelj Anton, roj. 1943, Nazar-
je, Potok 31; Klemenak Ana, roj. 1933, Mozirje, Ob Savinji 1; Doberšek Ivan, roj. 1927, Štore, Kompole 168; Kovač Alojz, roj. 1934, Mozirje, Ljubija 110; Ocvirk Lipičnik Ana, roj. 1927, Celje, Trubarjeva ulica 590; Buršič Miha, roj. 1987, Velenje, Kersnikova cesta 1.
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat in dedi
MIROSLAV LORGER
Kardeljev trg 11, Velenje 18. 7. 1946 - 13. 1. 2016
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi in straži, Društvu brigadirjev Velenje, Turističnemu društvu Velenje, Društvu upokojencev Velenje, gospodu Dragu Kolarju za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči žena Marija, sinova Mirko in Simon z družinama
Naš čas, 14. 1. 2016, barve: CM K, stran 24
Mladina spet doma
Po končani letni obnovi se je priljubljeno velenjsko zbirališče mladih ponovno odprlo - Podoba mladinskega kulturnega kluba eMCe plac je ogledalo obiskovalcev
Ponovno odprt klub eMCe plac, drugi dom številnih mladih in tudi že starejših iz Velenja in okolice, je letošnji program začel z antologijo glasbe, ki so jo tokrat, kot se za dom spodobi, poslušali v copatih.
Tina Felicijan
Zaradi velikega vsakodnevnega pretoka ljubiteljev mladinske kulture in druženja v domačnem okolju Kluba eMCe plac se inventar pač obrabi. Zato ga z vsakoletnimi posegi vzdržujejo, da klub ostane uporaben in varen. Največja investicija v sklopu lanskoletnih posegov je bila menjava tal, ki so jih na novo ulili iz apoksija. Uredili so tudi prag, ki je tehnikom v preteklosti delal težave pri prevozu težke opreme. »V teh dveh tednih, ko je bil klub zaprt, smo opravili še osnovna vzdrževalna dela, recimo čiščenje odtokov, na novo smo vzpostavili brezžični internet z močnejšim signalom, skratka poskrbeli smo za boljše počutje obiskovalcev,« pojasnjuje vodja kluba Janko Urbanc. Med večjimi pridobitvami je tudi nova mešalna miza. Za svoj avdio servis, ki iz leta v leto raste in zato potrebuje vse boljšo opremo, jo je kupil Mladinski center Velenje, uporablja pa se predvsem za izvedbo koncertov v eMCe placu.
Gnezdo ustvarjalnosti
A klub ne le obnavljajo, temveč tudi nadgrajujejo. Lani so se odločili, da ga bodo ponovno opremili z umetniškimi poslikavami. Intervencije so tokrat izvedli na hodniku, ki so ga na novo osvetlili in restavrirali nekaj poslikav, ter v kotu točilnega pulta, kjer so pleskali, osvetljevali in poslika-
vali, nad njim so spustili strop, da so zakrili cevi in napeljave ter ga oplemenitili z barvnimi vzorci tudi na hodniku in v galeriji. Na novo so prepleskali dvorano. Kljub olepšavam pa so ohranili »industrijski videz,« meni Janko.
»Pri obiskovalcih, mladini spodbujamo kreativnost in jim omogočamo, da jo uresničujejo. Zato obiskovalci sami urejajo klub. Veliko sodelujemo z društvom Koncentrat, ki vizualno urejanje kluba idejno usmerja.« Tako je Juma Valenčak z Urško
Mazej in drugimi ustvarjalnimi >
kolegicami pred leti začela stene oblačiti v keramične mozaike ter reliefne poslikave, večkrat je pobarvala teraso in zunanje stene. »Juma je človek mnogih idej in tudi kritik stvari, ki niso
Program sestavlja vedno več mlajših in ga bogati predvsem na kulturno-ume-tniškem področju.
urejene. Akcije navadno tudi organizacijsko prevzame,« razlaga vodja kluba.
Zdaj, ko je klub poslikan od znotraj, bo naslednja slikarka intervencija ponovno zunaj, ko bodo osvežili fasado in stenske panoje, na katerih so dve leti stare poslikave.
Oglašajo se vse mlajši
Za kulturni program v Klubu eMCe plac zadnjih sedem ali osem let skrbi ustaljena ekipa, ki zadnja leta čuti, da je pri uresničevanju interesov velenj-
ske mladine treba vključiti tudi mlajše. »Nekateri smo postali malce starejši in čas je, da pridejo mladi s svojimi idejami, ki morda niso povsem skladne z našimi. Ampak kdo bi sodil ... Treba jim je omogočiti, da delajo, kar jih zanima,« utemeljuje Janko. Na koncertnem področju je idej toliko, da jih je kar težko uresničiti in ekipo koordinirati. Na novo oblikovana ekipa za kulturno-umetniške dogodke
pa je KULtura, ki želi prirejati več razstav, gledaliških, plesnih predstav, stand-up večerov in podobnih prireditev. Med njimi je tudi Urša Verdev, ki je že kot članica dijaške sekcije Šaleškega študentskega kluba opazila, da se v eMCe placu ne dela veliko za te vsebine. »Zaenkrat sem osredotočena na razstave. Zdi se mi, da je veliko dobrih umetnikov, ki se nimajo kje pokazati. Mislim, da je eMCe plac prvi korak h prepoznavnosti,« pravi.
> Naložbe v preteklem letu skupaj z obnovo tal, ki so jo izvedli na začetku januarja, so vredne okrog 5000 evrov. »A je bolj kot cena pomembno to, da se mladi odločijo za spremembe, stopijo skupaj in nekaj naredijo.« Janko Urbanc
Razstave najbolj zanimajo tudi Barbaro Paulovic, ki je sicer vodja gostinske ekipe, že od malih nog pa jo zanima umetnost. »Sama že od petega let rada rišem, šivam.« Bo v eMCe placu
kdaj na ogled tudi njena razstava? »Po mojem ne. Nimam poguma,« pravi, upa pa, da ga ji ga bo ekipa pomagala vliti.
Popuščali ne bodo
Ne da so prevzetni, ampak čeprav bodo del izvedbe prepustili mlajšim in tudi manj izkušenim, zaradi česar gre kdaj kaj narobe, želijo ohraniti vsaj tako programsko raven, kakršno so dosegli v
preteklih letih, pravi Janko. »Želimo ostati klub s celovito, široko vsebino v mladinski kulturi.« Hkrati pa vključiti čim več mladih pri organizaciji in izvedbi, jim pomagati pri pridobivanju
denarja, zlasti pri prijavi na občinske razpise.
Programu - klubskim večerom, razstavam, koncertom -bodo namenili kakih 15 tisoč evrov. K temu bodo prispevale še različne organizacije, ki v okviru svojih ali skupnih projektov v eMCe placu izvajajo razne kulturne prireditve in druge aktivnosti.
Med največjimi lanskimi projekti Zavoda eMCe plac je tradicionalni koncert v Letnem kinu, tokrat z naslovom Panka nam manka, ko so med drugim nastopili Niet in Repetitor. Na klubsko sceno se je vrnila elektronika, poslušali so trap, mladi so se povezali v nova društva za promocijo subkultur, poseben uspeh kluba pa je vse večje zanimanje za organizacijo raznih kulturnih dogodkov.
> Zavod eMCe plac 90 odstotkov svojega proračuna pridela z gostinsko dejavnostjo, ostalo pa pridobi na razpisih Mestne občine Velenje za kulturo, mladinske projektne aktivnosti in z uresničevanjem lokalnega programa razvoja delovanja mladih ter na razpisu Urada za mladino za delovanje mladinskih centrov.
Po tuji zemlji ceste ni mogoče zgraditi
Spor med krajani glavni razlog, da cesta v Tajni še ni zgrajena - V krajevni skupnosti so nemočni in menijo, da mora »zadevo vzeti v svoje roke« občina
Mira Zakošek
Na naše uredništvo se je obrnil krajan Tajne (krajevna skupnost Podkraj), ki se je tja preselil pred sedmimi leti. Od prodajalca parcele naj bi bil dobil zagotovilo, da bodo dobili, ko bodo tam zgrajene štiri hiše, tudi asfaltno prevleko. »To pa se ni zgodilo. Lani smo namesto dogovora o posodobitvi ceste dobili od soseda »znamenite« kole, ki so postali jedro spora. Zaradi njih je bil del ceste, kjer ti koli so, zaprt za ves promet ...,« je med drugim opisoval svojo problematiko v zvezi s cesto in se hudoval tudi na delavce PUP, ki naj bi kole izruvali in zabili snežne kole pol metra v njihovo cesto. Pribil je še, da če bi tako ostalo, se po cesti ne bi dalo peljati niti z osebnimi avtomobili, kje šele s tovornjaki. Zato so krajani kole sami premaknili ., je pripovedo-
val in se skliceval še na 9 družin, ki so se preselile v Tajno. Povedal je tudi, da so se sestali z občinskimi predstavniki, kjer naj bi jim bilo obljubljeno, da bodo vprašanje ceste v Tajni rešili.
Odgovoren za ceste na Uradu za komunalne dejavnosti Gašper Koprivnikar primer omenjene ceste zelo dobro pozna in nam je tudi potrdil, da ga je občina pripravljena rešiti. S to cesto se ukvarjajo že celo desetletje. Težava pa je, da velik del ceste poteka po zasebnem zemljišču. Del tra-
se so ze pridobili z brezplačnimi odstopi lastnikov oziroma odkupi, za del pa se že vedno dogovarjajo, saj se z dvema lastnikoma ne uspejo dogovoriti. »V takšnih primerih je občina seveda nemočna,« pravi Kopriv-nikar, ki dodaja, da se skušajo s sprtimi krajani dogovoriti, druge možnosti pa nimajo. Mestna občina Velenje je pravzaprav zgolj soglasjedajalec in skladno s svojimi pristojnostmi lahko samo tako ukrepa, nima pa v takšnih primerih inšpekcijske, še manj pa »sodne« funkcije.
ln kaj konkretno je sploh mogoče narediti?
»Popolnoma nobene druge možnosti ni, kot da se s sprtimi lastniki zemljišč dogovorimo o brezplačnem odstopu zemljišča, kije potreben, da lahko uredimo cesto. Mi smo naredili že nekaj korakov naprej in jo vzdržujemo (pozimi tudi plužimo), čeprav ni kategorizirana. Treba pa je povedati, da na tem območju ni težava le cesta in da je treba najprej urediti odvodnjavanje meteorne kanalizacije (zaradi tega vprašanja je tudi vzdrževanje ceste zelo zahtevno). Za to smo že izdelali projektno dokumentacijo, a dokler niso rešena lastniška vprašanja, imamo zvezane roke in tudi za gradbeno dovoljenje ne moremo zaprositi,« pravi Gašper Kopriv-nikar, ki je zagotovil tudi, da so cesto ob zadnjem sneženju pluži-li, dodal pa je, da je samovoljno premikanje cestne signalizacije, ki si ga je privoščil eden od krajanov, kaznivo dejanje.
Skratka rešitev vprašanja je lahko zahtevna ali pa zelo enostavna. Enostavna bo, če se bodo krajani dogovorili, še naprej zapletena in skoraj nemogoča pa, če tega ne bodo storili. Mestna občina je na razrešitev težave pripravljena, na potezi pa so, pravijo na občini, krajani.
Kaj pravijo v krajevni skupnosti?
S problematiko se po besedah predsednika Krajevne skupnosti Podkraj Jožeta Drobeža ubadajo že vse od leta 2005, ko so začele nastajati novogradnje. Intenzivno so na to temo potekali sestanki leta 2013, a vprašanja niso razrešili.
»Z izvolitvijo novega sveta KS
Gašper Koprivnikar: »Mestna občina Velenje je pripravljena, a krajani se morajo dogovoriti.«
smo si med drugim zadali tudi nalogo, rešiti problem in doseči ureditev te težave ter krajanom zagotoviti boljše počutje na našem območju. Opravljeno je bilo ogromno pogovorov, sestankov in prepričevanja nekaterih, da od-
stopijo del zemljišča v javno dobro, da bi se lahko začela izdelava ceste in odvodnjavanja meteornih voda, kar je trenutno najbolj pereče vprašanje v zaselku. Vendar se kljub vsem našim prizadevanjem stanje ne premakne z mrtve točke oziroma se vedno bolj zapleta. Svet KS pa izgublja energijo in voljo za rešitev, ker ne vidimo ne posluha ne sodelovanja tistih, ki so krivi za nastalo situacijo, krajani pa trpijo zaradi njih,« ugotavljajo na svetu krajevne skupnosti, kjer so tudi nemočni, čeprav menijo: »Glede na to, da so lastniki novih parcel morali plačati komunalni prispevek, bi s tem morali imeti, vsaj po našem mnenju, zagotovljeno tudi vso potrebno infrastrukturo, vendar tega nimajo in so sedaj prepuščeni nekaterim sosedom, ki se ne obremenjujejo z njihovo težavo.« Zato je svet krajevne skupnosti oktobra lani od Mestne občine Velenje zahteval, da se loti priprave predloga OPN, ki bo omogočil postopek razlastitve lastnikov spornih parcel in dokončno ureditev ceste v Tajni. Odgovora še niso prejeli, vsekakor pa poudarjajo, da mora reševanje teh težav prevzeti MO Velenje, sicer te neprijetne zgodbe ne bo kmalu konec.