Številka 333 TRST, v ponedeljek 7. decembra 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN -»»» udi ob nedeljah fn praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po lO st. mm. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka vad&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-Ktxnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moč I -- NAROČNINA ZNAŠA u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»-ročbe brez dopo?lane naročnine, se uprava ne ozira. M*roenln* m n*4elj«ko lzdanj* „EDIHOSTI" stan« : —— Utno K 5-20, pel leta 2 «0 ^ Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllnltnl rabin 5t. 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJAVNE VESTI Shod nemških nacijonalcev na Dn-najn. DUNAJ 6. Po shodu, ki so ga imeli nemški nacijonalci o dogodkih v Pragi in na Dunaju, je prišlo med demonstrujočimi zborovalci in policijsko stražo do spopadov. Aretovanih je bilo 27 oseb, ki so jih pa zopet izpustili. Dijaški protestni shod v Berolinu. BEROLIN 6. Danes se je vršil aka-demičen shod, ki je bil zelo dobro obiskan in katerega so se udeležili tudi profesorji vseučilišča. Shod je zavzel svoje stališče nasproti najnovejim praškim dogodkom ter je enoglasno vsprejel od prof. Liszta predloženo resolucijo, v kateri se izreka ogorčenje o praških dogodkih in se izraža avstrijskim Nemcem simpatije. Praškemu nemškemu dijaštvu je bila odposlana brzojavka v kateri se onu tudi izrazajo simpatije. Turški parlament. CARIGRAD 6. »Jeni Gazeta« poroča, ća bo parlament otvorjen dne 14. t. m. v navzočnosti sultana. Švedska kraljeva dvojica odpotovala z Dunaja. DUNAJ 6. .Švedska kraljeva dvojica danes predpoludne odpotovala. Cesar je spremil visoka gosta do kolodvora. Šest dekad. 1848 — 2. december — 1908. (K 60-letnici vladanja cesarja Franc Jožefa I.) VI. 1898 — 1908. Dne 2. junija 1906 je postal Beck njegov naslednik. Bil je brez dvoma eden najsposobnejih ministrov v zadnjem času. Z vso vnemo je šel na delo. Posrečilo se mu je sestaviti koalicijsko ministerstvo, v katerem so bile zastopane vse večje stranke in tako je končno prodrl s svojim načrtom volilne reforme, ki ni slonela na načelu privilegijev. 1. decembra 190b je bilo glasovanje: i49poslancev je izjavilo z »da« — 63 poslancev z »ne« — in nič manj nego 168 poslancev se je odstranilo, ker niso hoteli reči svojega „da" a z »ne« se {niso upali glasovati. Stavilo poslancev v zbornici, ki je štelo najprej 203, potem 353, nato 425 mož, je narastio sedaj na 519. (Po Gautschu 425, Hohenlohe 495, Beck 516.) Slovani so dobili 259, Nemci 233 in Italijani z Romuni vred 24 mandatov. Stara zbornica je bila razpuščena 28. januarija 1907. in nova otvorjena s cesarjevem nagovorom dne 19. junija istega leta. — Tako se je bližala šesta dekada svojemu koncu v povsem drugih razmerah nego prejšnjih pet. Nekako tako, kakor je bil začetek prve dekade: demokratična podlaga. Na znotraj je minilo šesto desetletje z nemalim vspehom, če tudi je treba še rediti eno najpomenljivejih vprašanj : narodnostnih oanošajev. Preden zaključimo ta kratki pregled, se moramo dotakniki še dveh stvari, ki sta postali odločilni v tem času in ki imata pred seboj veliko zgodovino : Ogrska in Balkan. Od leta 1 Sbj do 1905 so bili na Ogrskem liberalci na krmilu t. j. ona stranka, ki je dosegla in izvojevala dualizem. 3. januarija 1905 je zmagala nad njimi opozicija združene koalicije pod vodstvom Košuta. Ta koalicija je zastopala podobne državnopravne zahteve, kakor njih ded je leta 1848, kar je spravilo vso deželo v puntarski konflikt s Habsburžani, tako, da je ogrski parlament v Debreczinski cerkvi slovesno odstavil Habsburžane z ogrskega predstola. Liberalci so dobili znatno manjšino in po ogrskem običaju, bi morali priti sedaj Košutovci na krmilo. Ti pa so imeli na sebi revolucijonarni pečat in ravno tako so bile njih zahteve popolnoma nasprotujoče interesom dinastije. Vladar je poklical zato na predsedniško mesto hrabrega generala Fejervaryja, ki pa se je držal samo devet mesecev. Krona se je udala in Košutovci se prišli do vlade. Glasom dualizma je treba obnoviti ! nagodbo vsakih deset let. Leta 1897 je j Avstrijski imperializem se razžirje z vso I bila Avstrija brez parlamenta in zato ni : silo proti Balkanu. I tega bilo drugače možno storiti, nego s Začetku svojega vladanja je moral cesarsko odredbo. Lanskega leta se je odstopiti vladar dve lepi pokrajini — ob i posrečilo zopet Becku, da je sklenil po koncu šestdesetletnice je pomnožil monar-' vseh pravilih tako nagodbo do leta 1917. hijo za jako znaten del. Ogrska je postala popolnoma samosvoja Med tem smo doživeli ministersko država in nobenega paragrafa ni, ki bi krizo in dobili uradniško ministerstvo. Ali ji onemogočil, da se odtrga od Avstrije v vsem. razen v osebi vladarja. To vprašanje daje torej jako mnogo misliti. to nas ne more dovolj vznemirjati, kajti na obzorju se kaže že jasnejša slika. Dne 2. decembra je minulo šest de- Mnogo veselejša perspektiva avstrijske kad ; nastopili smo sedmo pod vladanjem zunanje politike proti jugu, kjer je zasedla i cesar Franc Jožefom I. letošnje poletje Herceg.-bosno docela in j pie$j;o jo odtrgala s tem definitivno od Turčije, i Manifestacijski shod za slov. vseučilišče dne 6. decembra v veliki dvorani „Mar. doma". i Slovenci tržaški pojmimo sedanjo borbo za veliki kulturni postulat našega :naroda. Pogled z odra je bil podoben onemu na shodu minole nedelje v odgovor na zatožbe socijalne demokracije proti naši narodni stranki, ako ne še velečastneji : parter zaseden do zadnjega kotička, galerije nabito polne, in pred dvorano, po stopnjicah in v veži množica, ki ni mogla v dvorano. Kaj pa še le vedenje teh množic, tisti resni obrazi, izražajoči globoko ume-vanje važnosti momenta in jekleno odločnost in voljo. Tista pozornost, s katero je to naše ljudstvo sledilo izvajanjem govornikov, ki je prihajala do izraza v burnih prizorih, ki so se vršili na shodu ! V imenu sklicateljev je otvoril shod g. dr. R e k a r nastopnim nagovorom : Otvarjam današnji shod za slovensko vseučilišče. Prijetna dolžnost mi je dolžnost po- 1 .... zdraviti Vas vse najiskrenejše v imenu slovenske tržaške akademične mladine, 1 Pokazali ste s tem, da ste vsi razumeli naš poziv na shod za slovensko vseučilišče, j na katerem hočemo izpregovoriti resno besedo, ki naj bi jo slišali tudi oni krogi, katerih se to tiče. Ako se vprašamo, zakaj naenkrat sedaj zopet povzdigujemo glas za slovensko vseučilišče, nam pač ni treba dolgo iskati odgovor. Zadnji dogodki na Dunaju in Gradcu in deloma tudi oni v Pragi nam bijejo v obraz dve naši slabi lastnosti : I potrpežljivost in dobrosrčnost. Kdo bije po slovenskih akademikih i v Gradcu za-to, ker morajo tam študirati i Ali ne morda slavni nemški burši, ki so i si lahko svesti zmage nad majhno peščico ? j In na Dunaju, ali je kaj boljše ? Ali je že videl svet hujšo barbarstvo onih ljudij, ki si nadevljejo pridevek »kulturni« ? Ali i je že videl svet, da se hoče v 20. stoletju j s stradanjem prisiliti peščico revnih slo-I venskih akademikov, da zapustijo naše I cesarske mesto Dunaj? Ali si moremo | misliti, da smo slabi, ko vendar vidimo, da stopa vse nemštvo v eni falangi proti naši ukaželjni mladini ? Ponosni smo lahko, da se tresejo pred nami celo oni, ki pravijo, da se boje le Boga in nikogar druzega, kajti ta nov način zatiranja, namreč sestradanje slovanskih dijakov, to je le znak slabosti nemškega gospodstva in poslednji pripomoček, onemogočiti Slovencem dunajsko vseučilišče. In kje je ona močna železna roka, ki je zahtevala od Slovencev dve žrtvi zato, ker se Nemcem Še ni skrivilo nobenega lasu. ampak se je odstranilo v slovenskem mestu nemške napise in pobilo par šip ? Ali naši akademiki niso ljudje, ki morajo jesti, da živijo ? In njim se ne da niti že naprej plačanega kosila. To vpije po slabostih železne roke, ki noče videti stradajočih Slovencev. Na vseh koncih in krajih naše države poka, vse narodnosti — izvzemši Nemce — se boje za svoj obstanek, in slep je, kdor ne vidi, da dokler bodo imeli narodi strah za svoj obstoj, toliko časa ne bo miru in zadovoljnosti v dnžavi. Mi pa moramo iti za svojim ciljem, ki smo si ga stavili, namreč zagotoviti moramo naši akademični mladini mirno življenje, da se v miru izobrazi in pomnoži tako našo inteligenco, kajti razum in duševna premoč mora naposled povsod zmagati. (Ta nagovor je občinstvo spremljalo izrazi najvećega ogorčenja in je ves čas prirejalo sklicateljem burne ovacije ter je na uprav ganljiv način izražalo svoje simpatije in sočutje do naše trpeče akademične mladine). ICo se je vihar siled jič polegel, je bil na predlog dr. Rekarja izvoljen predsednikom shoda akademik g. Borštnik (brat jedne ljubljanskih žrtev), zapisnikarjema pa akademika Perhavc in Jerič. Po kratkem pozdravu je predsednik podelil besedo akademiku g. Ivanu Mariji C o k u. Ta je v dolgem poročilu slikal v živih barvah položaj in trpljenje našega dijaštva na vseučiliščih po nemških mestih, kjer se postopa Ž njimi naravnost barbarski. S korenito argumentacijo je dokazal vso ničnost dozdevnih razlogov, ki baje govore proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Vse nasprotovanje proti temu našemu kulturnemu postulatu je govornik temeljito dovel ad absurdum. Spregovo-rivši ojstro sodbo na račun naše vlade je završil govornik s toplim apelom do vse naše javnosti, naj se združi v en sam klic : proč od negostoljubnih barbarov in slovensko vseučilišče pridi v kraj, kjer bodo naši dijaki deležni bratske ljubavi in podpore. Na to se je priglasil za besedo gosp. dr. Stare, ki je v krasnem govoru in sonornim glasom pozival Slovence na resno delo, da zadobimo svoje vseučilišče. Slikal je hrepenenje vsacega naroda po naobrazbi, ki je edino vspešno sredstvo v sedanjih trdih socijalnih bojih. Žigosal je Herbst Beustov sistem centralizma in germaniziranja, ki se je ohranil do današnjih dni. Izražal je uverjenje, da za našimi akademiki stoji ves narod v hrepenenju po izobrazbi in napredku. In govornik je uverjen, da tudi na naše ozemlje, ki je tako srčno ljubimo, sine slednjič topli žarek svobode. Naslednji govornik je bil državni poslanec dr. Rybaf, ki je prihitel navlašč z Dunaja na ta shod. Slikal je drastičnim > načinom dogodke zadnjih dni na Dunaju. [Velikansko ogorčenje je vladalo po dvo-; rani, ko je govornik pripovedoval, na ikako brezsrčen način se sedaj preganja ! naše dijaštvo na Dunaju in kako so Nemci posegli po zadnjem uprav barbar-; skem sredstvu, da so z izsiljenjem zatvo- ritve dijaške menze vskratili našim dijakom celo vsakdanji kruh. Govornik je očrtal stališče naše »Narodne zveze« v državnem zboru in je povedal, kaki koraki so se storili, toliko v prilog našemu dijaštvu, kolikor o našem vseučiliščnem vprašanju. Gosp. dr. Josip Mandić je govoril tresočim glasom, ki je izražal vse ogorčenje, ki mu pretresa dušo. Izlasti je žigosal sramotno postopanje dunajske vlade in nečuveni škandal, ki je v tem, da nam ptuja vlada, ki je baje naša zaveznica, grozi z vojno, ako ne bo ustreženo zahtevam avstrijskih Italijanov. Posebno se je ozrl govornik na senzacijonelni govor posl. Fortisa v italijanskem parlamentu. V imenu delavstva je zatrjal, da bo isto v boju za naše kulturne zahteve stalo zvesto in nepremično v narodnih vrstah. Za dr. Mandičem se je oglasil za besedo govornik socijalne demokracije sodrug R e g e n t. Hrupa, ki je na vstal v tem hipu po vsej dvorani, jednostavno ni možno opisati. Ljudstvo je bilo kar iz sebe. Vihar je bil tolik, da je policijski komisar zagrozil parkrat z razpuščenjem shoda. Se le energičnemu in ponovnemu posredovanju oseb, ki so bile na odru, se je posrečilo pomiriti duhove v toliko, da je mogel govornik na kratko označiti stališče socijalne demokracije ob vseuči-liščnem vprašanju, katero stališče je že znano. Oni so za slovensko vseučilišče v Ljubljani, odločno pa obsojajo politično društvo »Edinost«, ki se protivi ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu, oziroma, ki stavlja za to svoje pogoje. Vihar se je razvnel vnovič, ko je govornik takorekoč s prstom pokazal na dr. Rybara in mu očital neiskreno postopanje, češ, na Dunaju je za Ljubljano, v Trstu pa se poteza za Trst. Govorniku so doneli nasproti od vseh strani srditi klici in protesti. A ta vihar se je spremenil v pravi orkan, ko se je govornik v svoji zadregi dal zavesti do vsklika : Ce nas že smatrate za izdajalce naroda, pa bomo izdajalci. Proti sodrugu Regentu so se dvigale pesti od vseh strani, in le posredovanju hladnejih mož se je bilo zahvaliti, da ni prišlo do hudega spopada. Na trditve sodruga Regenta je reagiral drž. poslanec dr. R y b a r ob burnih ovacijah občinstva. Dokazal je, da so Regentove obdolžitve popolnoma neutemeljene. Ni.to je referent akad. C o k prečital nastopno resolucijo : RESOLUCIJA. Javni shod celokupnega tržaškega Slovenstva, sklican po slovenskem tržaškem akademičnem dijaštvu, v »Nar. Domu« v Trstu dne 6. grudna 190*: 1. slovesno zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani ter Stran TT »EDINOST« Štv. 238 V Trata. dne T. decembra 1908 poživlja vlado, da stori brez Današnji jutrnji listi poročajo, da se odloga vse potrebne korake k OŽi- > italijanski minister za unanje stvari votvorenju te naše kulturne za-! hteve 111 se popolnoma iTittoni v svojem dne 4. t. m. v italijanski zbornici držanem govoru bavil tudi z zadnjimi dogodki na dunajskem vseučilišču strinja s stališčem »Narodne jpoVodom agitacije za ustanovitev italijan-zveze^ na Dunaju; (skeg-a vseučilišča. V tem svojem govoru 2. najodlocnejše protesti- povdarja sicer Tittoni, da Italija formelno ramo proti divjaškim nastopom >ima pravice umešavati se v notranje ... Vj • ! stvari kake druge države, da je pa to nemškega dnastva in proti gaženju < j & „ 0 J 1 . .vendar glede vseučiliščnega uprašanja v najnaravnejših pravic se strani i primernem momentu storil . in da je našel akademicne oblasti napram slo-:v tem 0ziru prijazne dispozicije pri avstrij-venskemu dijaštvu v Gradcu in ski vladi, ki je v javnih izjavah obljubila na Dunaju; ugodno rešitev tega vprašanja. Ta izjava 3. pošilja iskrene pozdrave ie oficijelna potrditev — čeravno nekoliko , , j.", v, 1 j v ublažena v obliki — vesti, priobčene pred slovenskemu diiastvu bodreč jih ....... .. ' , . , ^ ; . nekoliko dnevi od listov, da je baron k daljnemu složnemu nastopu in Aehrenthal vsled korakov italijanske vla- delu. ,-je na zei0 energičen način zahteval od Ta resolucija je bila vsprejeta so- avstrijske vlade, naj ugodi italijanski za-glasno, ob velikanshem navdušenju, plo- htevi glede ustanovitve italijanskega vse-skanju in živio-klici. In ko je predsednik učilišča v Trstu in da je tozadevno tudi pozva! zborovalce, naj vzdigne roko, kdor prejel prav povoljne izjave, je proti, vzdignila se je samo roka sodruga ; Interpelacija nadaljuje : Glasom za-Regtnta, da*i je znano, da je bilo v dvo- nesljivih informacij namerava vlada res rano več socijalistov. ustreči italijanski vladi z ozirom na seda- Vendar se je sodrug Regent zo- nje mednarodne zapletaje in določiti Trst pet oglasil za besedo in začel govoriti, kakor sedež italijanskega vseučilišča. Tit« Ali dalje ni mogel vsled srditega odpora toni pravi sicer, da noben parlament ne po vsej dvorani. prenaša presij od zunaj, v resnici pa ta Na to je spregovoril dr. R e k a r : Qd Tittonija priznana intervencija ne poker ste nam že dali tako neprecenljivo menja drugega nego presijo izvršeno to moralno pomoč, pripomozite tudi po liko na avstrijsko vlado kolikor na dr-možnosti materijelno našemu stradajočemu žavni zbor. Temu se pridruži upravičena dijaštvu. Vsaki krajcer bo hvaležno vspre- sumnja, da so italijanski dijaki v tem tre-jet. Ob enim Vas vabin na veselico, ki se notku vzbudili italijansko vseučiliščno bo vršila prihodnjo soboto na korist na- uprašanje, slušajoč izkoristiti položaj, šemu dijaštvu. ustvarjen vsled aneksij e Bosne i Hercego- Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, vine, in težkoč, ki so nastale vsled tega je predsednik zaključil ta impozantni shod, avstro-ogrski monarhiji, da jej ustvarjajo to velikansko manifestacijo za naše vse- novih zadreg. učilišče. V tem hipen je iz tisoča grl za- . že dejstvo, da se je tuja država ume-gromela naša himna : >Hej Slovani !« Videl gaia v notranjo stvar monarhije je zelo si celo starčke 60 do 70 let, ki so pope- nevaren fenomen za položaj in ugled Av-vali z vidnim ignenjem v obrazu. strije kakor velesile. [Popustljivost avstrij- Pripominjamo, da bomo gori očrtane ske vlade na pritisk od zunaj je naravnost govore priobčevali te dni v polnem ob- znak siabosti in ustvarja vrhu tega nevaren precedens. Popustljivost nasproti pritisku italijanske vlade, četudi se vzame v poštev mednarodni položaj, je toliko manj upravičena, ker vzlic temu, da je Avstro-Ogrska o raznih prilikah ugodila zahtevam italijanskim — n. pr. v alban- iC HE Tvornica dežnikov in solčnikov GIUS. FERRATA - TRST Prodajalnica: Corso 36. □ Tovarna: ul. Montecucco 13. Izbera palic za sprehode. SIS* Izvršujejo se poprave !n prevlačenja. IE ir=jj I Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon £t. 847. - Via dell& Stazione ŠtV. 17. - Telafon It, 7 FUlJalke v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v saprtih patentnih vozovih 1a pohištvo, dolgih S do S metrov --(Pošiljanje preHieio?, c se jsmljsio is pomame ja iirg?aiaflje olsgd n tse pragi.; Sprejema se tudi pohlitvo In druge predmete v shrambo v lastni za to pripravljena suha skladišča. PT Sdini tržaški savod sa „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in .SHRANJEVANJE FfiEFKUCr ~-- , , — Točne, postrežba iz1 nixhe cenc. Velika zaloga plašče« dolgih paletot, jop, oblek, kril in bluz za gospe in gospodične. Obleke in površniki za dečke in deklice vsake starosti. — Cene zmerne« Giorgio Jess fu G. Trst, ulica Barriera vecchla štev. 15. segu. * * sf: Ne pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Skrinjerjeva jgSJT v ulici Farneto štv. 33 se dobi vsakovrstne barve, petrolej, čopičov tn linirna Salus. parfnmerij itd. Velika ziiioea SLOUENCI! KUPUJTE Narodni kolek! Shodu je došla nastopna brzojavka : GRADEC 6. Shod navdušeno pozdravljamo, ne odnehamo, dokler ne dobimo slovenske univerze. Akad. društvo »Tabor«. Po shodu je okolu 1000 zborovalcev skem in makedonskem vprašanju — in napravilo demonstracijski obhod po mestu vziic obstanku tro zveze, se zdi, da ima od »Narodnega doma«, po ulici Torrente, italijanska vlada čudne pojme o zvestobi, Corsu, velikem trgu, na namestništvo, trg ki bi jo morala kakor zaveznica imeti na- Verdi in nazaj ob morju in ulici Giorgio sproti avstro-ogrski monarhiji, kakor do- Galatti do t Narodnega domač. Na vsej kazujejo to odkritja Tittonija o sporazumu poti so demonstrantje prepevali »Hej z Rusij0) sklenjenem že meseca septembra. Slovani !« in vsklikali na slovensko vse- 1 Interpelantje vprašajo torej, je li ita- učilišče. Na velikem trgu in trgu Verdi Hjanska vlada res storila korake v prilog so Italijani hoteli s palicami napasti slo- ustanovitvi italijanskega vseučilišča in je venske demonstrante, policija je pa pose- avstrijska vlada ugodiia tej intervenciji, gla vmes ter jej je vspelo preprečiti, da ^o se sve to potrdi, kako zamore vlada ni prišlo do resnejšega spopada. Slovenci spraviti svoje vedenje v soglasje z avto- so se, kakor omenjeno, vrnili pred »Nar. n0mij0 avstrijske vlade, ki jo mora v vsa- dom«, kjer so še zapeli »Hej Slovani U— kem oziru varovati nasproti vsakim vpli- Itali jani se niso hoteli pokoriti policiji, da vom z ozirom na svoj položaj kakor velesila? naj se razidejo ter jih je bilo aretiranih - na velikem trgu okolu 50. Ko so jih vzeli 3(ako se more spremeniti pravni na zapisnik, so jih izpustili. j položaj ^OSIte 181 JlerCegOVine. Slovenci so se od »Narodnega doma« Polouradna »Rossija« se peča v dalj- mirno razšli na vse strani. Mala skupina, šem uvodnem članku z vestmi, ki so bile Drožba T3prejenia ljudska zavarovanja na živ- kakih 20—30, je bila insultirana pred k a- v zadnjem času tiskane v inozemskih varno Chiozza. Tu je tudi neki Italijan sopisih, o tajnih dogovorih med Ai zalučal v enega naših akademikov, ki se Ogrsko in Rusijo in posebno še s člankom Dne 31. decembra 1907. je bilo v Alojz Povh Trst ===== urar = h pridejano delavnico Via del Rivo št. 26 Trst GOSTILNA „Rll'antka Pornpei' TRST Piazza Cario Goldoni 4 Ulica Sicsue Cardueci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino Izvršuje v.đ.nfeo popravljanje žepnih in stenski: ur kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarsko delo r najzmernejih cenah Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje - Slovensko podjetje ! - Mirodilnica Costantino Nussa ea Trst, uiica Mol m graude 38 Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in stekienin. Cesare Levi urar m zlatar ? 9 £ i Delniška družba za zavarovanje na življenje i u rente na Dunaju. Ustanovljena leta iSgo. TRST - KORZO št. 41 naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da -odprl novo prodajalnico (bliza staie). Danes ima v zalogi veliko izbera n o v i n zlatih, srebrnih, nikelastih jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veli;; izbero zlatanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice ih ča- ljenje v tedenskih obrokih od 10 it. naprej prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta pr Zavarovanja za vse sloje z zdravu, spričevalom ^^ Jz aovega zlata moaerno izdelani in po zmarnib LVstro" ali brez njesra. - cenah je vračal domov, kamen. Akademik se je »X. Pest. Journala«, ki mu je avktor do- še pravočasno izognil, tako da je kamen, zdevno avstro-ogerski diplomat, ki dobro mesto njega, zadel neko gospo v roko. pozna zgodovino berolinskega kongresa. Posledica te italijanske provokacije je bila, Piše: »Z ozirom na ona odkritja Avstro- da so Slovenci napadli ^kavarno Chiozza, Ogrske, ki jim je namen dovolj jasen, pri čemer je bilo razbitih nekaj šip ter štejemo si v dolžnost opozoriti, da nekoč nekaj snizic in stolov. Aretiran ni bil no- vestno prikrivani dogovori med Avstro-Oyrsko beden. Policija je na to izpraznila kavarno Chiozza. * * * Za ubožne slovenske akademike na Dunaju se je na včerajšnjem shodu nabralo med zborovalci 22 x kron. in Rusijo iz i. 187a niso že davno nikaka tajnost. Njih vsebina je objavljena v II. zvezku Tatiščeve Zgodovine Alexandra II.a ; isto tako se n o je z njo predlansko leto obširno pečal ravnatelj arhiva ministerstva vnanjih stvari Gorjanov v svojem članku o vprašanju prometu 318.230 polic, z zavarovalno glavnico.......K 98.119.362-66 Garan. fendi znašajo po bilanc 1.1907 K 12 799.579 76 Za informacije in prospekte obrniti se je na Glavno agencijo „ALLIANZ" TRST, via della Gaserma štev. 13 (Vsprejemajo se lokalni agenti in produkterji) ^ —— ■iiT" 7i'" m :: Prodajalnica in pekarna :: M ulice Giulia 76 DOBIVA 8E V VSEH LEKARNAH INTERPELACIJA o- Jtaor iSče uradnika ali ttlužo-'fio o-io^J1' idor ima oddati sobe, *tiwr ia;>», dvoran«-, ttdor Ima z.i prodati hHe, polja, dvorce : kdar /ell posojila, vkajižbo itd. prw>aati ali cupttl premičnine ali porabljene pred neto Itd. laj ae poaiuži J A L ! 2 O 3LAS OV ,L d i ii o ■ t i*, i.1 do najceneji, najn-'Ć ^ — aaj^oij priprava! ^ Juse^o nasui iia. Bicchi Carlo Trst, ulica deli'Olmo st. 7, I. nadstr. (vogal ulice Molino a Vapore) Prodaja na mesečne obroke ogledala, slike, obleke, suknje, jope, klobuke, kape proti burji, fuštanjo, perilo, dežnike i. t. d. IMajvspešnaje sredstvo proti nosiv \ SE VSRH E; KARNA W a ]e Tekočina GODINA prirejena v Trsta Rafaela Godina, lekarni „&U fsjtaDo.iti3 delta Sahte" pri ____od lekarnarjev : sv. Jakobu in josipa godin^ lekarna jnr 3g2a4 pameto 4 Steklenica stane K 1-40. Iz Trsta 9© ne odpošilja manj e od 4 steklenic proti post. po-rzetju ali proti anticipatni poSiljatv^ zneska 7 K franko poči, in zavoj a V Trstu, dne 6 decembra »EDINOST« *tv. 337 Stran IT List navaja nadalje zgodovino pov- Ernest Becker predsednik avstr. Lloy d a stanka in fakta tajnega zakupskega dogo- je umrl včeraj zjutraj po daljšem bolehanju. vora iz 1. 1876 med Avstro-Ogrsko in Trpel je na srčni hibi. Star je bil 67 let. Rusijo in spremembe pogojev, prvotno v Pogreb matere Oberdankove. V petek je Zalupili predlaganih v začetku l. 1870, ki umrla tukaj mati Oberdankova. Včeraj pa niso bili nikakor v korist Busije in Slo- je na pogrebu policija konfiscirala venec z vanov. Vzrok tem spremembam je bila belo-zeleno-rdečimi trakovi, ki sta ga no-neobhodna potreba, da se Rusija z obo- sila dva Mazzinijanca. Policija je ob enem roženo roko zavzame za Jugoslovane v aretirala oba nosilca venca. Govori se, da boju proti Turkom, in tedaj tudi neob- je bilo tekom včerajšnjega dne aretiranih hodna potreba zasigurati si prijateljsko več oseb in da je to aretiranje v zvezi z ncutraliteto Avstro-Ogrske. Tu se sklicuje demonstracijo pri omenjenem pogrebu. »Ro^sija« na tajni vojaški dogovor z » - Avstro-Ogrsko iz dne 3./15. januvarja Tr}agka mala kronika. 1877 in na politični dogovor iz dne 6./18.j 1 maia KTOfUK&. marca, ki je bil podpisan samo mesec Voz se je prevrnil. Sedemindvajsetletni dnij pred začetkom rusko-turške vojne. JosiP Silvani, 28 letni Marija Ivan Gerželj Teritorijalna razmnožite*, določena v in 7 letna Ivan Gerželj so se prevrnili z! tem dogovoru obema državama, je zado- voza kor se je splašil konj, in se vsi bila pozneje na berolinskem kongresu de- štirje več ali manj poškodovali, finitivne forme samo za Rusijo, a za; Nagla smrt. Uslužbeneca pri tramvaju Avstro-Ogrsko je bila aneksija Bosne in Alf. Klossa, stanujočega na trgu Caserma Hercegovine, o kateri se je govorilo v št. je včeraj zjutraj zadela kap, da je dogovoru, sklenjenem 1. 1877. med Avstro-,bil takoj mrtev. Poklicani zdravnik, je za-Ogrsko in Rusijo, spremenjena po £ mogel konstatirati le smrt. 25. berolinskega dogovora samo v j okupacijo s pravico imeti posadke tudi v Sovopazarju. K. tem že znanim faktom pridružil se je sedaj vsled indiskretnosti nekega avstrij- zavo d Telef. <42 Tržaški grafični Trst, Piazza della Borsa 13. - Najnatančneje izdelovanje pečatov iz kautchouha. ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. --Lastna mehanični delal niča-- CENE JAKO ZMERNE, mmm Dela izvršena tehnično natanjko. BI Zaloga olja, vina in testenin Jesenska in zimska sezona ! V dobroznani prodajal niči L Fraaiacomo Maccari 8c Pross u3,uw,,,v . trst, ulica Malcanton št. 9 Trst. ulica Giov. Bocaccio 14. . X1 Koledar in vreme. Daoes : Ambrož vojaške , _ _ . _ , ^ škof ; Jutri: Brezmadežno spočetje M. D. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 6*50 Cels. Vreme včeraj : lepo. Naše gledališče. skega diplomata še nov prispevek. j „N. Pest. Journal" ve nekaj o rusko-avstro-ogrskem posebnem dogovoru. Ko- Včerajšnji uprizoritvi sta izpala prav ristnost in utemeljenost takih odkritij je dobro. Posamezni igralci so rešili svojo pač zelo dvomljiva. Če je pa vsebina taj- ulogo jako Častno. Občinstva pa je bilo nega akta objavljena po osebi, ki je bila presenetljivo malo. Natančnejšo oceno pri-v to svrko pooblaščena, mislimo, da bi nesemo jutri. bilo najbolje — če se hoče preprečiti razna * * nesporazumljenja — reproducirati natančno v torek 8. t. m. zvečer se uprizori na izraze tajnega akta. Znano nam je, da sta našem odru veledramatična tridejanka »V v Berolinu dne I./13. julija kn. Gor- niža vi«, ki nam predstavlja v pestrih sli-čakov (nikakor ne Šuvalov in Urbi) in fcah in silnih potezah življenje in mišljenje gr. Andrassy resnično podpisala španskega selskega in pastirskega ljudstva tajno deklaracijo. »Rossija< navaja to- Qb vznožju Pirenej. Drama je dosegla že zadevna mesta deklaracije in na koncu zadnjič na našem odru tak uspeh, da so pravi: »Ne želimo si polemizirati z avtor- se mu čudili celo tujci, ki so bili v gle-jem članka v »N. Pest. Journalu« ; po dišču. Brez dvombe bo repriza še boljša, našem mnenju je to nepotrebno. Naj si zlasti kar se tiče postranskih ulog. ZaČetdk bo resnični pomen akta kakoršenkoli : ne točno Ob 7., konec ob 9 in pol. tvore naravno imeti vpliva na sedanji po- ^ ložaj v vprašanju Bosne in Hercegovine. Ni- kaki posebni dogovori — kakor so bili n. OrUStV^H^ V0Stl. pr. dogovori, sklenjeni pred 30 leti med omt't črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke. Trpe&o barano blago iz bombaženne za deli?«. VELIKA ZALOGA furlanskih jajc v -=■ vedno svežih, sssasa? Najfineje alpsko čajno maslo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijalitet* „LIPTAUER". Postrežba na dom. Cene zmerne -Prodaja na drobno in debelo. Rodolfo Contro, ulica delle y?cque 5 dobi se velika izbera na dom. Pristno olj od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgundec v steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 30 litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentom. H I- QC lil 0. < (9 H m as H n rt ■ >W d ■N A o o o > c3 h O ■N U u cS n d o J2 J* > O -a o X O. -- . >N 0/ o -3C C C/ c _Cl 4) O H/ cd o OJ M je o E « N ra n o c 5, k/ 2? iS -o t n o O) Q. a> a> S = S CJ 1_ N •> O O C — tO _ V) JE > UJ n KO <" 0 * CC (v, C 1 ra (O 7= as a> J3Ć, O C« (M rt >č5 , o s_ rt OC2 o co Z o M s— _» a q| co R. Oasperini - Trst Skladišče šivalnih strojev O Trani TRST, ulica B^rriera vecchia št 19. Cene iopvome. Plačilo oa obroke Sprejme se popravljanja šivalnih stroiev vsakega zistema. Prodaja igel. olja in aparatov Kupuje in predaja že rabljene bivalne stroje. BSSSSSSBS^BSS SEBSS^S^^SSSSS : Vinski cvet (špirit) ; na debelo Bakof & Moller - Trst Trikrat rsktlflcirani 95° o v *odlh v^ake ko Vsi kateri se hočejo dobro zabavati naj j Telefon I074 _ Snodit^r — Te'efon io7-;,lčine ^ena-turirani 9o«/o y izvornih »odth Avstro-Ogrsko in Rusijo ne zamore,o pridej0 jutri v torek 8. t. m. ob 5. uri ki ___^ — , Lastn, tvornica sodov povsem evropejski izraz tega vprašanja na dramatičnemu večeru, ki ga priredi -Nar. enkoU nactn spremenili. Pravilnost čitalnica- v dvorani „Konsumnega društva" tega naziranja potrjujejo temeljni sklepi u R0jariJ Prevozno podjetja c. kr. avstrijskih državnih železnic. Sprejme Tvrdka ustanovljena 1337. Pogled po svetu. Letina koruze. Po cenijo j razcarlnanjs kakoršnegasibodi blaga i2 a \t Tr/~> M O ^ T> * mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve, ; I w IN O IX C* rfL 1 potega kovčegov. mehanik. zaprl»ož?ul fzvodeneo Najdogovornejše cene. i TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 zastopnikov vseh velesil na londonski konferenci 1. 1871, s katerimi so pooblaščene države ustanovile temeljno podlago mednarodnega prava, da se ne sme nikalca država ■,:oqmti se obveznosti, prevzetih na podlagi skupnega dogovora, in da nikakor ne sme ZtWenih državah na 2.642,687.000 buš- Direktni dOVOZ Stajerikift kOKOŠ- li teh oklepov spremeniti drugače, nego v so- ljev Največ koruze prideIujejo države i Specijaliteta : j P-ftMo nftnnuiihno — ' Velika zalogu pripadknv po tovar, cenah TELEFON štov. 1734. ! Najdogovornejše cene. znesek letoSnje vk'0ardu7nT illTl1 i nn^EEEEEianoinnnGEEnna: i Mm\l tOVame toles il IBOtoMes ,.M' Nax>cljavR 5n zaioija električnih zvončkov, luii !n pri>iija ; mofonov, Eonufoaov, m fonografov, Zaloga priprav za to^ttl pl? uiotokole* 'U jelito določen na berolinskem kongresu na poimgi vseobčega evropejskega dogovora, zakonito spremeniti samo z novim občnim evro-pejskim dogovorom. Iz teh izvajanj avtoritativnega ruskega lista izhaja, da Rusija ne pripoznava aneksije, dokler je ne odobri nova konferenca. umevne VSSIL Podlistek smo morali radi obilice dru- mitični kralj pivovarnarjev. Kako je po3tal Gambrinus patrun pivo- -Jk ***** varnarjev ? Ko so se Nemci v severni Nemčiji stalno naselili, so že vživali alkoholne pijače. Varili so posebno pijačo iz ječmena, ki se je imenoval v anglosaskem narečju »bere«. Ta obrt se je posebno razvila pod vlado Ivana I , g-ospodarja Flanderake in Brabanta. Iz njegovega imena Jan primus je nastal rGambrinus~, Zaloga svetovno znanega PiVA v delniške tovarne v C. Budejovicah (izven dogovora) toliko v sodih kolikor v buteljkahv ul. Valdirivo štv. 31. Teiegon štv 2201. ic/a gradiva izpustiti tudi danes. Jutri se 'Op t nadaljuje. Policijska prepoved Tukajšnji filijalki koresp. biro poročajo od kompetentne strani od 6. t. m.: Nasproti zakonitim določbam o društvenem pravu so se danes zo pet vršili demonstrativni sprevodi in zbiranja. Opozarja se, da potrebujejo shodi na jI;: u .11 t-jr sprevodi, potem javni in društven: shodi i. t. d. po zakonih od 15. novembra 1867 drž. zak. št. 134 in 135 dovoljenja od strani politične (policijske) oblasti, oziroma prijave Dri tej oblasti. Policijsko ravnateljstvo je toraj uka-< o svojim organom, da ne dopuste ni-kakih določbam teh zakonov Vinski sejem v Zagrebu. Gospodarsko društvo v Zagrebu je sklenilo prirediti sredi meseca januarija vinski sejem, da pribavi vinske kupce k nakupu hrvatskih vin. Listina iz Kristove doba. »Ruskija Vedomosti«, glasilo vseučilišča v Moskvi, je prejela iz Damaska brzojavno vest, da so tamkaj v neki stari knjižnici našli ro-kopi-, ki se razteza na Kristovo dobo in v katerem se nahajajo novi podatki o njegovem življenju. Rokopis ima 3116 strani. Podrobnosti še manjkajo. Nova bolazen. I*. Benetk javljajo: V okolici Rionbina se je pojavila nova bolezen, katere podlegajo izlasti žene v bla- e Togama pneomatiKou „Antideripnt" o iz usnja 111 gumija oblo/enih z jeklenimi žeblji patentovanegu zistema A. GARCONNET & R. VEZ1EL 1 1 Rue de Pariš. Clichi (Seme). Posebne poprave „Antiderpant-ov pneomatikov" in sapnih erev vsa!ta ob obali Č.fu a tr-Mla skupki d a lajons ka para.ka. Ndtančdih vesti -aiu se govori, da je utonilo 700 Of|l*n opremljeno »e odda takoj pri slovenski OUUU družini Via Paduma 11 vrata št. 24. Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Dia Uincenzo geUmi št. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Maaaimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, k.^lcor: kovinaste . 7 decembra 190s Poreč—Buje—Trst. 5.03 0 iz Bij, Kopra in medpostaj. M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. M«nakovo— Praga—Celovec — Jesenice— Gorica --Trst 5.45 0 iz Dunaja — Solnograda—Celovca—Mona-kova {direk. voz I. in II. razr.) Inomosta, Bolcana, Beljaka (k. g.), Ljubljane, Jesenic— Gorice. 7^5 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj, 6.00 0 iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Herpelj. 1.20 B iz Berolina—Draždan—Prage—Linca—Duna-j a—Celovca—Belj aka — J esenic—Gorice (in Ajdovščine). 2 «>5 0 iz Celovca — Trbiža — L;ubijane — Gorice— 'Ajdovščine) Berlina — Draždan —Prage — Dunaja. 3.45 0 iz Celovca —Monakova—Inomopta—Bolcana — Uriesa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic— Gorice. 3 00 B iz Berolina, Draždan, Prage, (direktni voz I., II. in III. razr.) Linca, Dunaja j. ž. (dirkt. voz I. in II. razr.) Celovca, Inomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdovščine. 0 50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice in mejpoataj. Proga Tržič—Ćervinjan. Smer Tržič—Ćervinjan. 5.45 iz Trsta j. ž. (B št 701)., iz Gorice j. ž. 5.47 iz Tržiča 6.4S, prihod v Ćervinjan 7.13, v Be netke 9.45 s zvezo na Padovo. Vero no, Milan Bolonjo, Florenco, Kim (spalni vozovi Dunaj j. ž. —Benetke). H.OO iz Trsta j. ž < J št 711), iz Gorice j. ž. 9.23, iz Tržič* 10.4f>, v Ćervinjan 11.30. 2 15 iz Trsta j. ž. (O št. 713), iz Tržiča I.J3, pri-bod v ćervinjan 2.05. v Benetke 5.20, s zvezo za Padovo. Verono in Milan. 6.50 :z Trsta j. ž. (B št 703), iz Gorice j. ž. 5-33, iz Tržita 7.47, prihod v Ćervinjan 8 <3, prihod v Benetke 10.35. s zvezo na Padovo. Verono. Milan. Bolonjo. Florenco, Kini. 9.10 iz Trnta j. ž. (O št. 717), iz Gorice j ž. 9.13. iz Tržič* 10 10. priho.l v Ćervinjan 10.45. Odhajanje in prihajanje vlakov C. k. državne železnice. (Izvleček iz voznega reda, veljaven od t. oktobra 1908.) (Časi za prihod, oziroma odhod so zaznanjeni v prednjeevropejskem času.) Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) *■ T5 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Direktn voz L in II. razreda) 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) ^.fO 0 Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. raz.) 4.20 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (DivaČa-- Gorica-Dunaj j. ž ). (Direktni voz L in II. raz.) 8.<0 0 Herpelje (potem brzovlak) Pula (Direktni voz - I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj j-ž. Zabavoa vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Ricmanje—Boršt—Draga— Herpelje. Trst—Buje—Poreč. 10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 3.10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 K Koper in medpostaje (le do Buj). 9.20 M Koper—Ižola—Portorose—Boje._ rr*t—Gorica—Jesenice—Celovec —Dunaj—Draždane, | Berlin—Monakovo 5 50 0 do Gorice f Prvačina—Ajdovščina). 7 45 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina) Jesenice, Beljak (Direktni voz L in H. raz.) Celovec, Dunaj j. ž. (Dirk. voz I. in II. raz.) Linec, Praga (Direktni voz L, II in III. razreda) Draždan e, Berolin. 3.55 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan — Gries—Inom ost — Monakovo— Celovec—Solnograd—Dunaj (zahodni kol.) 0 Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3.50 0 Gorica—Jesenice --Ljubljana—Beljak—Fran-zenBfeste—Bolcan —Grieg—Inomost—Monakovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno) 5.00 B Gorica—Jesenice — Trbiž—Beljak, Celovec, " Linec, Praga (dirk. voz I in II. razr.) Du- naj—Monafcovo—Draždane—Berolin. 7 25 0 Gorica (in medpostaje). I.<»>1 0 Gorica—Jesenice (čez Podrožnico v Beljak) (Dirk. voz I. in II. raz.) Incmost—Monakovo. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.40 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. Pula—(Rovinj)—Trst. - 47 0 iz Pule (direktni voz I. in II. razr.) Rovinja —Herpelje (Jesenic in Gorice), * 0 iz Pule (k. g.) Dunaja—Ljubljane, Divače— ~ HerpeJj in medpostaj. ? 'Ki Q iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub-~~— ljane—Divače—Herpelj in medpostaj. > 25 B iz Pule, (oaebni vlak) (Rovinja) z zvezom ~~brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divače — Heipelj. Zabavna vlaka rb nedeljah in praznikih: 9.28 0 iz Herpelj in medpoBtaj. Smer Ćervinjan—Tržič. 5.35 iz i ervinjana (O štev. 712), prihod v Tržič 6.25, v Trst j. ž. 7.42, v Gorico j. ž. 7.16. 6 20 iz 3enetk (B št 702), iz Cervinjana 9.24, iz Tržiča y.49, prihod v Trst 10.33, v Gorico j. ž. 11.10. s zvezo iz Rima, Florence, Bolonje Milana, Verone, Padove. 12.43 iz Ćervinjana (O št 714), iz Tržiča f.»4, prihod v Trst j. ž. 216, v Gorico j. ž. 156 2 25 iz Benetk (O Št. 71b), iz Ćervinjana 5.06, iz Tržiča 5.37. prihod v Trst j. ž. 7.10. v Gorico j. ž. 6.21, s zvezo iz Florence. Bolonje, Milana Verone, Padove, (spalni voz Benetke—DuDaj j. ž.). 6 50 izoBenetk (B št. 704), iz ćervinjana 9.22, pri-h d v Tržič 9 47, v Trst j. ž. 10.50, v Gorico j ž. 10.47. b zvezo iz Rima, Florence, Bolonje Miiaaa. Padove. Direktni vozovi L, II. in III. razreda bo pri vlakih štev. 701, 702 703, 704, 7i3, 718, med Trstom j. ž. —Benetkami in na/aj.__ P.S. Podčrtane številke značijo popoludne — 0 osebni vlak. — B brzi vlak. — M mešanec. Henuangils! Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo cartvaskik predmeta? %a otroke in odraščerie. Venci od porcelana in biserov vezanih k aie leno žico, od umetnih cvetlic s tr* k ovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike. K&jniigd konkurenčne oene. Ma?a prodajalnica del Bosco 34. zelenjave, vina in piva se proda, Via 1877 T7RDSA Adolf Kostori Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUČKE (ex drug Drag Vekjeta) COBSO štev. 36 — TEST nasproti prejšnje prodajal. DRAG YE£]ET. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naro?be In popravlja vsakovrstno, srebrnlno ■ In 2epne ure. ^jfi^ Cone zmerne, g Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marije ^ Salarini Ponte della Fabra 2 j ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla cittsl di Londra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. NepremoČljm plaSči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Giuseppe d' Andrea Teracerarski mojster Trst - San Giacomo In Monte 6 prvo podjetje za navadna in fina teracerarska deia ====== obstoječe od leta IS52 MlaHo nncnr< ndova, ki govori Italijan- i ITkiaUa yUv|iii f-ko, nemško in frnncozko | želi nastopiti v službo pri uglednem in premo/.- ; . nem gospoda kakor hišna ravnateljica. Ponudbe Skladišče Oblek. Za JHOStLO JU ClGČ^e pod — „P" — na Inseratni odd. Edinosti. T . . r . . ----:--:-——-— Trst, Via 5. (aiovanm lo, !. n, Stanovanje 40i)S°bl1žuOnXWkinskegaa Sdo* : (zraven Restavracije Cooperativa ex Ha«?ker> voda (Aurisina) za oddati takoj ; krasen razgled (1876 ppoflsjs 113 ITIGSGOHG Ć5|| Knjigovodja ^St^^'^nJ tedenske obroke obleke ščini, deloma tudi v hrvaščini, z večletno prakso v |f| pOVf*SflBElLG Z3 ITIOS-^Cj perilo i. t. d. večji lesni trgovini, išče aiužbe z nastopom 1. febru- ! vaija 1909 ali pozneje. Blagohotne ponudbe na In- J seratni oddelek Edinost: pod ..K n j i g o v o d j a 1932". 1933 f4ajdogovornejše eene. Skladišče istrskega vina TRST _ Trg sv. Frana št 7. — Prodaja na drobno in debelo. — Na mfclo : črno in belo po 56 stot. liter. Za gostilničarje i cene po dogovoru. V skladišču se prodaja tudi na j drobno za piti Priporoča se slav. občinstvu: tštanko i Beakovič. 1861 j V mlekarni „Hrušica" dobiva se naravni med I. vrste. ulica dela Poste št. 16 1794 hočete piti en kozarček dobrega Briškega vina, pojdite v Škorkljo št. 332. — Novi gostilničar Franc Rusjan. 1889 Ako FILIP IVANISEVtC pridelek 15-18 kron hi, dobi se pri j zaloga dalmatinskega vin« Ig^p^j^g izvrstna bela in črna vina, domači Antonu Sinkovič — Sicciole (Istra). 19 lastni pridelek v Jesenicah pri Omi>ix v nlioi Valdirivo št. 17 (Tolofou 140 5 Nfirnfini fll* P h napravi, kdor pusti se sli- lidi UUIIl yl C? 11 kati drugje in ne v odli- i v kateri prodaja na malo in veliko. — I : e kovanem fotografskem ateljeju Antona Jer kiča v J priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,i 'A i Trstu zraven velike pešte 5t. 10, v G o r i c i j ulica Nuova Št. 11 in „11 fratell dalmuti., uiUi Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim! 1267 ' Zudecche št. 8. v katerih toči svoja vin: I - Prnrla cp skladišče oglja v dobri legi. Na-r I UUa OC jemnina 20 kron. Naslov pri Ins. odd. Edinosti. 1H83 Rflcnnriirna 9 bavcij0 ae sprejme kot pro-MUOPUUIUII«! dajalka v tobakarno Via Geppa Štev. 21. Zahteva se znanje deželnih jezikov. (1934 Dve veliki sobi uporabo kuhinje se odda v najem za 22 gld. mesečno. Ulica Fabbri Št. 1, po Scala đei Fabbri na desni. Voda v hiši. 1889 Mirimmt,, V Mala prodajalnica zed^rPXblt! se proda radi družinskih razmer po jako nizki ceni. ! Molingran^e 40. 1938 ' 7 0r. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni SVOJ AMBULATGRU v Trata v aiici 5'anita štev. C ORDINUJE: vsak dan od 10.'/, do 1L' ur*> zjutraj in 4.—5. pope' Sprejme ee tudi popravljanja. SDajališčs y MiroSiinici Mizzan (S- (liacomo? s. Jskod- Stanje hranilnih vlog nad 24^2 milijonov K Rezervni zaklad nad 900.000 K V ulici Commerciale štev. odprla se je nova čevljarnica Priporoča svojo delavnico za naročila po meri po ? najzmernejši cenah. Tudi poprave se izvršujejo' natančno. JOSIP ŽAGAR. Nova prodajalnica : : z veliko iz&ero hišnih in ^ kuhinjksin predmetov jVlesfna hranilnica ljubljanska xo ■H M >ao c8 C M > S >X! po naj zmernejših cenah. lfincenz Psbrouz, junior ulica detla Poste štev. 3. N >-> P <1 ES o trt- O < N* 9> O *a <-t C®. p p o Ca <-»• ts (D B