ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka «♦ posluhom 55 let GLAS GBD horoika 3$, 4000 Kranj tel.: 04 2H0 JO 40, 2H0 10 17. 2%0 10 50 faks: 04 280 10 12 www.gbd.si, infoft gbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vas posrednik prti prodaji in nakupu vrednostnih papirjev (3®3M1Mq3J©IMGLAS' Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 99 - CENA 160 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 24. decembra 2002 Božično sporočilo Če se je kateri od praznikov, cerkvenih ali posvetnih, tako vtisnil v dušo Slovencev, verujočih in neverujočih, potem je to Božič, ki ga kristjani slavijo kot dan Jezusovega rojstva. Božič je velik cerkveni praznik, takoj za Veliko nočjo, ki je za krščanski svet največji praznik. Polnočna maša na prelomu s 24. na 25. december je bila vedno nekaj posebnega. Med vernike so se na to noč pomešali tudi ljudje, ki sicer javno niso kazali naklonjenosti Cerkvi ali so bili njej celo nasprotni. Danes takšne vrste skrivanje ni več potrebno, vendar zaradi tega polnočnica ni zgubila magične, celo pravljične moči. Zelo dobro se spominjam, ko je božično praznovanje konec osemdesetih let postajalo vedno bolj javno, ljudsko, ko je postajalo sproščeno in ko smo začeli o Božiču pisati in poročati tudi v posvetnih glasilih. Škofje so smeli na radiu in televiziji voščiti praznike, takratni in danes že pokojni predsednik socialistične zveze Jože Smole pa je zaradi podpore uradnemu praznovanju Božiča kot dela prostega dneva dobil ime "Božiček". Božično praznovanje je v Sloveniji povezano s pomembnimi dogodki. V božičnem času leta 1990 in v kasnejših dveh letih smo postavili temelje svoji državi. Božič ni le verski, ampak je družinski, ljudski praznik. Njegovo izročilo je plemenito, saj oznanja mir in sožitje med ljudmi in narodi, čeprav jih ločijo verske in mnoge druge razlike. Božič je čas za odpuščanje in za premislek, Božič je čas za dobra dela. Priložnosti in možnosti, da naredimo kaj dobrega, je na pretek. Okoli nas so ljudje, potrebni pomoči. Med nami so posamezniki, ki hrepenijo po dobri besedi in prijaznemu pozdravu. V Sloveniji so revni, ki potrebujejo pomoč, pa morda zaradi ponosa in sramu ne upajo prositi zanjo. Med nami so nesrečni, mladi in starejši, ki potrebujejo tolažbo. Marsikaj od tega lahko storimo v božičnih dneh. Če bomo naredili kaj dobrega in plemenitega, če bomo dobra dela in misli, prenašali na druge, bomo Foto: Tina Doki tudi sami srečni z drugimi. Jože Košnjek Spoštovane naročnice in naročniki, bralke in bralci! Voščimo vam vesele božične praznike in vam iskreno čestitamo ob Dnevu samostojnosti. , s« z vami bomo še v petek in prihodnji, zadnji letošnji torek. j IIn ne pozabite, na svoji pošti lahko dobite letopis, ki vam ga poklanjamo za praznike. Vaš Gorenjski glas Drnovšek od nedelje uradno predsednik republike Včeraj dopoldne je bila v Ljubljani uradna predaja poslov med bivšim in novim predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom in dr. Janezom Drnovškom. Inteksa še niso prodali Kranj - v okviru stečajnega postopka za propadli Tekstilindus je bila v petek na Okrožnem sodišču v Kranju že tretja javna dražba za prodajo premoŽenja nekdanje tovarne [ntex, Tudi tretja dražba ni uspela, saj na njej ni bilo nobenega kupca, ki bi bil pripravljen /a devetnajst poslovnih stavb, štiri manjša gospodarska poslopja in osem drugih objektov ter /a 51.900 kvadratnih metrov zemljišča odšteti 560 milijonov tolarjev, kot je bila i/klicna cena. Kmalu po novem letu se bo sestal upniški odbor, ki se bo odločil o nadaljnjih korakih. Z javno dražbo verjetno ne bodo več poskusili, ampak bodo poskušali sami poiskati kupca, pri leni pa je tudi vse manj možnosti, da bi premoženje prodali kot celoto. Kot je znano, se je stečajni postopek začel že novembra 1991. leta, po enajstih letih še vedno ni končan, glavni problem pa ostaja prodaja objektov in zemljišč nekdanje tovarne lnlex. Na prvi dražbi julija lani je bila izklicna cena 1.55 milijarde tolarjev, na drugi decembra lani pa 755 milijonov tolarjev. CZ. Ljubljana - Potem ko je dr. Janez Drnovšek v petek predal funkcijo predsednika vlade mag. Antonu Ropu in je sočasno odstopil kot predsednik Liberalne demokracije Slovenije, je v nedeljo zvečer slovesno prisegel v državnem zboru. Pred tem so se poslanci poslovili od dosedanjega pred- sednika republike Milana Kučana, ki ga je predsednik državnega zbora imenoval za ljudskega predsednika, ki SO ga imeli ljudje radi in ki bo prišel v zgodovino kot državnik in prvi predsednik slovenske države. Dr. Janez Drnovšek je poslancem prvič v novi funkciji zagotovil odgovorno opravljanje funkcije po svojih najboljših močeh in dejal, da ob koncu mandata, čez pet let, vidi Slovenijo kot prodorno, spoštovano in uspešno evropsko državo. V govoru je povedal, da je Slovenija v desetih letih napredovala, vstop v Evropsko unijo in članstvo v Nato pa bo zanjo nov izziv. Slovenci moramo tudi v družbi naprednih in demokratičnih evropskih držav ohraniti narodno identiteto in samozavest. Namesto nas ne bo nihče skrbel zanjo. V govoru se je zavzel za uspešno gospodarjenje, ki pa mora biti občutljivo tudi socialni vidik razvoja, sicer gospodarski rezultati ne bodo dosegli svojega name- na. Na koncu govora se je državljankam in državljanom zahvalil za zaupanje in jim zaželel vesele božične praznike ter uspešno in srečno leto 2003. Bivši predsednik Milan Kučan se je od državljank in državljanov poslovil v soboto. Uradna predaja dolžnosti med bivšim in novim predsednikom je bila včeraj dopoldne v Ljubljani, ko sta oba skupno pregledala častno četo Slovenske vojske. Jože Košnjek, foto: Tina Doki «* * * p" ^ »■ O O O « e* VOŠČIMO VESEL BOŽIČ TER MNOGO USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 20031 QQ Varčevanje in vse bančne storitve v letu 2003 HRANILNICA na Ljubezniv Osebni Način LON <, 9770352666018 Dr. Janez Drnovšek prisegel kot predsednik republike Tako predsednik državnega zbora Borut Pahor kot novi predsednik republike dr. Janez Drnovšek sta se zahvalila dosedanjemu predsedniku Milanu Kučanu za vodenje države v odločilnih letih njenega nastajanja. Ljubljana - V nedeljo ob 18. uri sta v veliko dvorano državnega zbora vstopila sedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan s soprogo Štefko in novi predsednik dr. Janez Drnovšek. Predsednik državnega zbora Borut Pahor se je zahvalil dosedanjemu predsedniku Milanu Kučanu za vodenje države v odločilnih letih njenega nastajanja. Dejal je, da je bil odličen državnik, ki so ga imeli ljudje radi in bodo o njem prihajajoči rodovi govorili kot o prvem predsedniku države. Bil je ljudski predsednik, ki je trdil, da politik ne sme hoditi med ljudi samo pred volitvami, ampak tudi kasneje, ko so ga izvolili. Po dolgem aplavzu je slovesno prisegel novi predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ki se je v začetku svojega prvega predsedniškega govora zahvalil v svojem imenu, v imenu države Slovenije, njenih državljank in državljanov dosedanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu za državniško delo, ki ga je opravil, in za njegov osebni prispevek, ki ga je vložil v podobo in ugled naše države. Potem pa je novi predsednik Republike Slovenije med drugim povedal, da mandat predsednika začenja tik pred veliko zgodovinsko priložnostjo, ki se odpira slovenskemu narodu in vsem državljankam in državljanom Slovenije v skupnem evropskem prostoru, kjer bomo enakopravno ustvarjali prihodnjo podobo evropske celine. Zgodovinski začetek novega obdobja ne bo konec naše nacionalne zgodovine in ne bo izbris naše identitete. Še z večjo zavzetostjo, odločnostjo in odgovor- nostjo kot doslej bomo morali skrbeti za vse tisto, čemur se nočemo odreči, za identiteto, jezik, kulturo in zgodovino. Vsega tega nam sicer nihče ne odreka, a tudi nihče drug ne more storiti namesto nas. Slovenija si je po šoku zelo hitro opomogla. Nagel gospodarski razvoj prinaša tudi negativne posledice, zato je treba še posebej pozorno spremljati socialne učinke tega. Stihija na tem področju se maščuje prav gospo- Ljuhljaiia - Prvega januarja prihodnje leto bodo začele veljati ne katere novosti Zakona o staršev skem varstvu in družinskih prejemkih, med njimi tudi pravica do očetovskega dopusta. Očetovski dopust je razen porodniškega do pusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega dopusta ena od vrst dopusta za nego in varstvo otroka. Zakon daje z očetovskim dopustom očetu pravico do 90 koledarskih dni dopusta. Pravica bo uveljavljena postopno. Prihodnje leto bodo imeli očetje pravico do 15 dni dopusta, leta 2004 do 45 dni dopusta, leta 2005 pa do vseh 90 dni dopusta. Prvih 15 dni bodo morali očetje porabi ti v času porodniškega dopusta matere, sicer jim bodo propadli, preostalih 75 dni pa med porodni skim dopustom matere ali kadar koli do Otrokovega osmega leta starosti. Očetovski dopust ne bo prenosljiv. V prvih 15 dneh zagO tavlja država popolno nadomesti lo plače, za ostale dni pa bo drŽa- va plačala prispevke za socialno varnost od minimalne plače. Očetje bodo pravico do očetov skega dopusta uveljavljali na centrih za socialno delo, kjer bodo dobili vse potrebne informacije, Pri družinskih prejemkih bo za čela veljati I. januarja prihodnje leto pravica tlo delnega plačila Za izgubljeni dohodek. To pravico bodo lahko uveljavili starši, ki zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem zdravju ali težko gibalno oviranega otroka prekinejo delovno razmerje in preidejo na krajši delovni čas. Do prejemka bo upravičen le eden od Staršev, pogoj pa je, da sta oba z otrokom slovenska državljana in imata v Sloveniji stalno prebiva lišče. Ce je otrok v zavodu, pravi ca ugasne. V začetku prihodnjega leta bo začela veljati tudi pra> Ica do 20-odstotnegn povišanja otroškega dodatka, do katerega bodo upravičeni starši, ki otrok ene bodo vključili v predšolsko vzgojo. Novost bo tudi dodatek družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od IX oziroma 26 let. če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali Studenta, Prihodnje leto bo letni prispevek 50.000 tolarjev. leta 2004 pa bo 70.000 tolarjev. Iz ministrstva za delo, družino m socialne zadeve so tudi sporo čili, da se bodo 1. januarja leta 2003 /višale denarne socialne pomoči. Denarna soeialua pomoč bo /a samsko osebo in za prvo odraslo osebo v družim /našala mesečno .17.94.} tolarjev (sedaj 34.149 tolarjev), socialne pomoči /a ostale upravičence pa bodo ostale nespremenjene. Denarna SOCialna pomoč se vsako leto uskladi z rastjo življenjskih slio sko\. do nje pa je upravičen vsak. ki s svo|im delom, tudi študentov-skim ali / nadomestilom /a brc/ posclnost, z dohodki od prenio/e nja in s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ne dosega viši ne minimalnega dohodka. Jože Košnjek Dr. Janez Drnovšek z očetom Viktorjem in sinom Jašo. Poraženci hočejo postati zmagovalci Na srečanju borcev v soboto v Poljanah je Janez Stanovnik govoril tudi o poskusih razvrednotenja osvobodilnega boja ter spreminjanja poražencev v zmagovalce. Predsednik vlade Tone Rop bo govornik v Dražgošah. Poljane - Na tradicionalno srečanje v Lovskem domu v Poljanah sta borčevska organizacija iz Poljan in organizacijski komite Po stezah partizanske Jelovice povabila borce in udeležence Poljanske vstaje, ki se je dogajala decembra leta 1941. Poljansko srečanje je vedno eden prvih dogodkov v okviru vsakoletnega praznovanja obletnice boja v Dražgošah. Po pozdravu predsednika borčevske organizacije Poljane Jožeta ska je imela 9344 žrtev. Ta krvni davek je naša najboljša izkaznica za Evropo. "Po mnenju Janeza Stanovnika so te ugotovitve danes še posebno pomembne, ker se poskuša še naprej razvrednotiti vrednote narodnoosvobodilnega boja. "V Novi slovenski zavezi sv zapisali: Čas je. da uničimo mit Dražgoš! Vendar, mit Dražgoš se uničiti ne more in se nikdar uničil ne bo," je dejal Janez Stanovnik. Vendar se je treba vprašati, kako darstvu. Znanje je najzanesljivejši potencial, s katerim razpolagamo. Znanje so predvsem ljudje, zato je naložba v znanje prednostnega pomena, je dejal dr. Janez Drnovšek. Sedaj je čas, da tudi med seboj doma vzpostavimo drugačne odnose, da smo odprti in dovzetni za vse pobude, ki se rojevajo med posamezniki in v njihovih interesnih asociacijah, v civilno družbeni sferi in znotraj nevladnih organizacij. Zagotovil je zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic in za strpen dialog, ki bo presegel stare spore. Krivice, ki so jih posamezniki utrpeli v preteklosti, si zaslužijo pozorno in razumevajo-čo obravnavo. V govoru poslankam in poslancem, članom diplomatskega zbora in drugim gostom je zagotovil svojo podporo kakovosti življenja in varovanju okolja, vključevanju v Evropsko unijo in Nato, ki predstavljata novo varnostno podobo Evrope, modernizaciji, večji bojni pripravljenosti in profesionalizaciji Slovenske vojske, zunanji politiki, v kateri bo igrala Slovenija dejavno vlogo in odnosom s sosedom, ki zaslužijo prednostno pozornost. Pozornost do narodnih skupnosti v Sloveniji in skrb za naše skupnosti v sosednjih državah bodo stalnica naše politike, je povedal predsednik republike in zagotovil, da bo naša država spoštovala vse mednarodne obveznosti. V novi svet se moramo podati samozavestno Šubica je imel uvodno besedo Janez Stanovnik, člane sveta zveze borcev Slovenije. Dejal je, da Dražgoše niso bile le kraj junaštva, ampak tudi slovenska kalva-rija, veličastje in tragedija. V vojnem arhivu nemškega glavnega štaba, ki so ga zaplenili Američani, piše, daje bil to veliki spopad. "Mi smo imeli kasneje v štirih letih narodnoosvobodilnega boja podobna dogajanja v raznih delih naše domovine, vendar se niti en dogodek ni tako vtisnil v naš narodni spomin kot Dražgoše. V drugi svetovni vojni smo po ugotovitvah znanstvenikov padlo 21.800 partizanov, okrog 20.000 pa je bilo talcev, umrlih v taboriščih in drugje. To pomeni, da smo Slovenci v drugi svetovni vojni izgubili 5 odstotka naroda, Gorenj- je mogoče, da se pri nas 60 let po veličastnem dogajanju, na katerega bi bili ponosni kjerkoli na svetu in bi se spoštljivo spominjali junakov in civilnih žrtev, na to pljuje. Jane/ Stanovnik je pri naštevanju razlogov za to posegel v konec osemdesetih let, ko je bil predsednik slovenskega predsedstva in koje bila demokratizacija edini način za rešitev krize, zanjo pa so bile pogoj svob(xlne volitve. Takratno predsedstvo republike je pod njegovim vodstvom predlaga lo sprejem zakon o večstrankarskih, svobodnih in poštenih volitvah in ustavno pravico do samoodločbe, sprejeli pa so tudi izjavo o narodni pomiritvi. "Po zmagi Demosa na volitvah 1990 so se stvari razvijale drugače od predvidevanj. Največ glasov je dobila Stisk rok bivšega in novega predsednika republike. Peterletova klerikalna stranka, ki je bila v bistvu desna argentinska stranka in so jo zasnovali domobranski emigranti, ki so zaslutili čas, ko lahko svoj poraz, spremenijo v zmago, vojne zmagovalce pa v poražence. Te trditve so skregane z znanostjo in resnico, je dejal Janez Stanovnik. Partizani so bili vojska slovenskega naroda in ne komunistov, ki pa so bili med najbolj pogumnimi in jih je bilo največ med žrtvami. Kolaboracija je zgodovinsko potrjena. Škot Rozman je prijatelju Mirku Javor-niku v Trstu zapisal, da ga je italijanski general Vittorio Rugiero ob zahvali za organizacijo antiko-munistične milice tudi posvaril, da bodo s tem v narodu zanetili tako sovraštvo, ki ga ludi čez. 50 let ne bo mogoče izbrisati. Sedaj je že nad 60 let, pa še ni izbrisano, je ugotovil Stanovnik. Z metanjem blata na narodnoosvobodilni boj se želi oprati izdaja in rehabilitirati kolaboracija. Čeprav zagovorniki teh trditev ne zmagujejo na volitvah, ima ta propaganda nekaj uspeha, tudi zaradi napak borcev samih m pritrjevanja nekaterih zgodovinarjev. Mnogo prijateljev po svetu me sprašuje, kaj se z vami dogaja, da tako malo cenite svoje junake, je povedal Janez Stanovnik, in izrazil veselje ob pogumu novega predsednika vlade mag. Antona Ropa, da bo 12. januarja prihodnje leto govoril na proslavi v Dražgošah in potrdil resnico o pomenu Dražgoš. To bo to eden prvih njegovih javnih nastopov v funkciji predsednika vlade. Na srečanju je Ljudmila Ber-čič opisala dogodke v Poljanski vstaji, Tine Zaletel in Zdravko Krvina pa sta v imenu borcev Cankarjevega bataljona in odbora /a draŽgOŠke prireditve povabila k Udeležbi na proslavi v Dražgošah 12. januarja. Kulturni program so pripravili citrar in pevec Franc Beton in učenci iz osnovne šole Poljane. Jože Košnjek in z optimizmom. Ob koncu svojega mandata, čez pet let, vidim Slovenijo kot prodorno evropsko državo, trdno umeščeno v sever-noatlantske povezave, s prepoznavno mednarodno identiteto in z v svet usmerjeno gospodarsko odličnostjo, je dejal predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Dosedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in novi predsednik dr. Janez Drnovšek sta včeraj dopoldne uradno predala posle. Milan Kučan je tako postal prvi bivši predsednik Republike Slovenije, ki jo je skupaj z dveletno funkcijo predsednika predsedstva republike Slovenije vodil 12 let. Bivši predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in novi predsednik mag. Tone Rop sta predala posle v petek. Izrazila sta zadovoljstvo, da je bila vlada izvoljena brez zapletov in to tako, kot so se dogovorili v koaliciji, s čimer je bila potrjena politična stabilnost v Sloveniji, ki ne more biti vezana le na enega ali dva človeka. Dr. Janez Drnovšek je v petek obvestil predsednika sveta Liberalne demokracije Slovenije Gregorja Golobica, da odstopa s funkcije predsednika stranke in prekinja vsakršno aktivnost v stranki. Jože Košnjek, slike Tina Doki Očetu do 90 dni dopusta V začetku prihodnjega leta se bodo povečale denarne socialne pomoči, veljati pa bodo začele tudi nekatere novosti zakona o starševskem varstvu. ••••••• AKTUALNO / info@g-glas.si Izvoz narašča hitreje kot uvoz Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih devetih mesecih izvoz povečalo bolj kot uvoz, v predelovalni dejavnosti so za naložbe namenili petino manj denarja kot lani, število registrirano brezposelnih pa se je v enem letu tudi nekoliko zmanjšalo. Kranj - To je le nekaj podatkov iz informacije o gospodarsko finančnih gibanjih na Gorenjskem v letošnjih prvih devetih mesecih, ki so jo pripravili v kranjski podružnici agencije za plačilni promet. Kot navajajo, so gorenjska podjetja in druge pravne osebe v letošnjih prvih devetih mesecih za naložbe namenile 16,7 milijarde tolarjev, kar predstavlja 4,8 odstotka vseh plačil za naložbe v Sloveniji. Več kot 92 odstotkov plačil so krile iz svojih računov in le 7,8 odstotka z bančnimi posojili, to dokaj ugodno razmerje pa se rahlo povečuje v korist najemanja investicijskih posojil. V slovenskem merilu je razmerje drugačno, investitorji so kar 17,5 odstotka plačil za naložbe poravnali s posojili, vendar se ta delež (za razliko od Gorenjske) postopoma zmanjšuje. Manj naložb v predelovalni dejavnosti Medtem ko so v Sloveniji v letošnjih treh četrtinah leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za naložbe namenili za 2,3 odstotka manj denarja, je bil na Gorenjskem ta znesek večji za 4,6 odstotka. Najbolj so izdatke za naložbe povečali v dejavnostih gostinstvo (trikratno), finančno posredništvo (enainpolkratno) ter v dejavnosti kmetijstvo, lov in gozdarstvo (za štiri petine). V predelovalni dejavnosti so lani do konca septembra namenili za naložbe 8,6 milijarde tolarjev, letos v enakem obdobju le 6,9 milijarde ali dobro petino manj, s tem pa se je tudi njihov delež v skupnih izdatkih za naložbe na Gorenjskem zmanjšal z lanskih 54 na letošnjih 41 odstotkov. V dejavnosti trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe so v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z lanskimi investirali več. s tem pa se je njihov delež Kot precej slaba gospodarica svojega premoŽenja v mestu se je pokazala tudi občina. V nacionali zirana stanovanja je praviloma vseljevala socialno šibke ljudi, ne kianjeane, ki se / življenjem mesta niso identificirali m /a "tuja" sta* novanja ludi ne posebej lepo ski beli. Mestna občina Kranj ima v starem mestnem jedru več bil, ki bi jih bilo treba temeljito obnoviti. v naložbah na Gorenjskem povzpel na skoraj osemnajst odstotkov. V predelovalni dejavnosti so največ vlagali v proizvodnjo izdelkov iz gume in plastičnih mas (3,2 milijarde tolarjev), v proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov (1,3 milijarde) in v izdelavo električne in optične opreme (970 milijonov). Najbolj so porasle naložbe v izdelavo vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona ter v proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov, najbolj pa so v primerjalnem obdobju upadla vlaganja v proizvodnjo vozil in plovil, v izde-Javo strojev in naprav ter tekstilnih, usnjenih oblačil in izdelkov. Naložbe v proizvodnjo izdelkov iz gume in plastičnih mas so bile manjše za dve petini. Zagon v Kranjski Gori, zatišje v Bohinju Poglejmo še naložbe po občinah! V največji in gospodarsko najmočnejši kranjski občini so za gospodarske in negospodarske naložbe namenili 7,5 milijarde tolarjev ali dobro milijardo manj kot lani. V jeseniški občini so letos investicijsko zelo aktivni, za naložbe so porabili skoraj poldrugo milijardo tolarjev ali 887 milijonov tolarjev več kot v enakem ianskem obdobju. V škofjeloški občini so lani v prvih devetih mesecih za naložbe namenili 2,2 milijarde tolarjev, v letošnjih pa skoraj 2.9 milijarde. V občini Kranjska Gora so do konca septembra vložili 927 milijonov tolarjev, lani v enakem obdobju pa le 270 milijonov. Vnakelski občini so letos izdatki za naložbe presegli eno milijardo tolarjev in so bili za dobri dve tretjini večja od posodobiti in seveda na novo oži viti. Prva s lega seznama je hiša v Tomšičevi 21, v kalen ho občina pridobila pel novih stanovanj, v pritličju pa poslovni prostor in pisarno za krajevno skupnost ('enter, ki zdaj začasno gostuje v gradu Khislstem Hišo je Gradbinec GIP začel ru- šiti v začetku novembra, v treh mesecih pa naj hi bila ponovno usposobljena. Porušiti so jo name- - j lanskih, v žirovniški občini so poskočili od lanskih 74 na letošnjih 225 milijonov tolarjev. Največji upad so zabeležili v bohinjsld občini, kjer so lani v devetih mesecih za naložbe namenili 568 milijonov tolarjev, letos v enakem obdobju pa vsega 24 milijonov. Za lanskimi investicijskimi vlaganji so zaostali tudi v občinah Jezersko, Žiri. Tržič, Šenčur, Bled in Cerklje. Na Gorenjskem so v letošnjih prvih devetih mesecih za plače in druge osebne prejemke izplačali 100,8 milijarde tolarjev, kar je dobrih deset milijard tolarjev oz. 11,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V primerjavi z lani so se najbolj, za 13 odstotkov, povečale čiste plače in nadomestila iz čistih plač, za osem odstotkov pa so se zmanjšali izdatki za socialno varnost, kamor štejejo pokojnine, invalidnine, boleznine (nad 30 dni), nadomestila za porodni- ravali do pritličja, nad katerim bi zgradili trdno ploščo, nato pozidali nadstropje in še mansardo. Vendar se je med samim delom pokazalo, da obnova stare stavbe ni preprosta stvar. "Hiša je bila praktično brez temeljev. Novih temeljev ni bilo mogoče podbetonirati, zato so gradbeniki podrli tudi skelet. Arheologi so teden dni pregledovali temelje - našli so prazgodovinsko keramiko - zdaj pa na trdnih temeljih že rastejo novi zidovi. Seveda s bo zaradi tega rok dokončanja gradnje nekoliko zamaknil, računamo, da bo hiša vseljiva sredi marca," je povedal Marjan Poljanec iz občin ske uprave. Temu primerna bo tudi nova cena hiše. v katero želi občina naseliti mlade družine, ki bi v precej pusto ulico prinesle življenje in ki bi v mestu tudi rade živele. Ne po kazni. Seveda je vprašanje, kako bo občinska uprava glede na zdaj veljavne pravilnike o dodeljevanju najemnih stanovanj to izpeljala, ne da bi bila deležna očitkov O diski iminaciji. I )ejstvo pa je. da je ZUpan Mohor Bogataj urad nikom že naročil, naj sestavijo primeren pravilnik. Nasproti Tomšičeve 21 je zapuščen in zanemarjen prostor nekdanjih delavnic Servis nega podjetja. Tu je bila sprva zamišljena gradnja kotlovnice, ki bi v prvi fazi ogrevala Tomšičevo 21, kasneje pa lahko tudi druge sosed nje hiše. Zaradi arheoloških najdb se je načrt skrčil na postavitev plinske cisterne na travniku izključno za Tomšičevo 21, ki bo začasna rešitev, dokler mesto ne bo dobilo zemeljskega plina. Stanovanja tudi v Hlebševi hiši Podobno pot kot hiša na Tomšičevi 21 gre tudi sosednja hiša, nekdaj Hlebševa, ki z licem gleda na Glavni trg. "Ustna obravnava pred izdajo gradbenega dovoljenja je na upravni enoti že bila. Vse kaže, da bomo tudi tu morali začeti obnovo pri temeljih. Prvi teden v januarju se bomo dogovorili z vsemi sosedi, kako sanirati temelje. Upam, da v sporazumevanju ne bo težav, saj se za zdaj vsi strinjajo, da je to potrebno. V tem primeru bi se občina obnove hiše lotila prihodnje leto." Še pred Hlebševo pa bo občina uredila pet stanovanj v hiši na Kopališki 17, ki jo je ietos odkupila od lastnikov. Hiša meji na letno kopališče. Marjan Poljanec pravi, da so projekti že izdelani, ta teden pa bo padla odločitev o izvajalcu del. Preureditev hiše naj bi bila končana že marca. Kmalu tudi blokovna stanovanja "Papirnata vojska" bo predvidoma kmalu končana za dva nova bloka. Tako vsaj upajo v občinski upravi, kjer imajo s pridobitvami gradbenih dovoljenj na splošno precej težav. Gre za dva bloka, prvi je t.i. oficirski blok na Zlatem polju, načrtovan že pred dvema de sel Uljema, drugi pa blok v t.i. Gradbinčevi jami pod obvoznico na Zlatem polju. Za "oficirski" blok upravna enota po besedah Marjana Poljanca še proučuje gradbeno dokumentacijo. I .okacij- Hlebševa hiša sko je občina že pridobila. Novi projekti upoštevajo večino pripomb stanovalcev iz sosednjih blokov, ki se prvotno z gradnjo novega bloka niso strinjali, tako da obstaja realna možnost, da bo šlo tokrat brez pritožb. Ustna obravnava pred izdajo gradbenega dovoljenja naj bi bila po novem letu. Gradnja bloka na prostoru zloglasne nekdanje Gradbinčeve jedilnice v "luknji" je, kar zadeva papirje, trenutno v lazi dajanja pripomb na gradbeno dovoljenje. Sosednji stanovalci nad novim blokom, ki bo dodatno "zgostil" nase-l|e. sicer niso pretirano navdušeni, gotovo pa je blok tudi zanje precej boljša rešitev od sedanjega zbira lišča prekupčevalcev z drogami m zatočišča zasvi >je ncev. Helena Jelovčan, foto: < .m a/d Kavčič Težave z likvidnostjo V letošnjem prvem polletju je bilo na Gorenjskem 344 podjetij in drugih pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni, v tretjem četrtletju pa le 47. Število plačilno nesposobnih seje najbolj zmanjšalo zaradi izbrisa družb iz sodnega registra po uradni dolžnosti pa tudi zato, ker banke niso odprle računov pravnim osebam, ki jim jih je agencija iz zakonskih razlogov zaprla 28. junija, ko je bil zadnji rok za prenos plačilnega prometa iz agencije v banke. Julija je bilo 36 družb z neporavnanimi obveznostmi, avgusta 46 in septembra 60, tedaj je njihov povprečni znesek dospelih neporavnanih obveznosti znašal 322 milijonov tolarjev. V trgovski dejavnosti ter popravilu motornih vozil in izdelkov široke porabe je bilo 24 družb z 221 milijoni tolarjev neporavnanih obveznosti, v predelovalni dejavnosti devet z zneskom 65 milijonov tolarjev, v gradbeništvu devet z manj kot devetimi milijoni tolarjev ter na področju poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev sedem s 5,4 milijona tolarjev neporavnanih obveznosti. V kranjski občini je bilo septembra enaindvajset družb z likvidnostnimi problemi, v jeseniški deset, škofjeloški sedem, tržiški šest, radovljiški štiri, žirovniški in šenčurski po tri, v bohinjski, kranjskogorski in na-kelski pa po dve. Skoraj 90 odstotkov neporavnanih obveznosti so imela podjetja in druge pravne osebe iz kranjske, jeseniške in trži-ške občine. Poglejmo še nekatere druge podatke! Izvoz je v prvih devetih mesecih dosegel 914,5 milijona dolarjev in je bil za osem odstotkov večji od lanskega, uvoz je znašal 703,7 milijona dolarjev in je bil večji za 4,6 odstotka, s tem pa seje tudi pokritost uvoza z izvozom še izboljšala. Gorenjsko gospodarstvo je izvozilo za 30 odstotkov več izvozilo kot uvozilo, v državnem merilu pa je bil uvoz celo za štiri odstotke večji od izvoza. Ob koncu septembra je bilo na Gorenjskem 7.262 registrirano brezposelnih oz. dober odstotek manj kot pred enim letom. Cveto Zaplotnik Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17 ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). ško varstvo in za čas brezposelnosti, denarne pomoči, štipendije, otroške dodatke, rejnine in drugo. Izplačila stroškov, ki so povezana z delom, ter izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah so zaostajala za rastjo čistih plač in so bila v primerjavi z lani višja za 9,6 oz. 9,2 odstotka. Plače pod slovenskim povprečjem Avgusta je na Gorenjskem plačo prejelo 51.690 zaposlenih, od tega po individualni pogodbi 2.270 ali 4,4 odstotka vseh. Povprečna bruto plača je bila 217.279 tolarjev in je bila za 7,5 odstotka nižja od slovenskega povprečja. Minimalna plača je znašala 101.611 tolarjev, prejelo pa jo 1.315 delavcev. Septembra so izplačila čistih plač in nadomestil v primerjavi z avgustom porasla za 1,8 odstotka, naj- večji porast izplačil pa je bil v zavarovalništvu. In kako je bilo letos z regresom? Gorenjska podjetja in druge pravne osebe so ga do konca septembra izplačale nekaj več kot 6,2 milijarde tolarjev, kar je 705 milijonov ali dobro desetino manj kot v enakem lanskem obdobju. Izplačila za regres so letos med vsemi gorenjskimi občinami najbolj (za 28 odstotkov) porasla v radovljiški občini, najbolj pa so se zmanjšala v občinan Naklo, Žirovnica in Bled. Do konca septembra je regres izplačalo 1.659 podjetij in drugih pravnih oseb, prejelo pa ga je 46.014 zaposlenih po kolektivni pogodbi in 2.116 po individualni. Znesek povprečno izplačanega regresa za letni dopust je znašal 132.557 tolarjev, najvišji je bil v občini Železniki (150.132 tolarjev na zaposlenega) in najnižji v tržiški (91.198 tolarjev). V starih hišah nova stanovanja Ali bo Mestna občina Kranj v naslednjih letih uspela nadoknaditi ogromno zamudo na področju gradnje neprofitnih stanovanj, seveda dvomimo, razveseljivo pa je, da se končno spet premika. V mestno jedro mlade družine, ki bodo v dolgočasne ulice vnesle življenje. Kranj - V starih mestnih hišah je menda nekaj sto praznih stanovanj. Dediščina, na katero vse bolj mrtvo mesto nikakor ne more biti ponosno, sega v leta nacionalizacije, ko so meščanom, ki so imeli v pritličjih storitvene lokale, v nadstropjih pa so živeli, nacionalizirali "prevečno" premoženje. Številni stari Kranjčani so se preselili v nove domove na obrobju, zdaj, ko njihovi sinovi ali celo vnuki v denacionalizacijskih postopkih dobivajo nepremičnine nazaj, pa marsikdaj niti ne vedo, kaj z njimi početi. Denarja za temeljito obnovo in premišljeno oživitev praviloma ni. Lokale v pritličjih večinoma oddajajo v najem (najemniki trdijo, da je cena pretirana, zato se tudi pogosto menjajo), bivalni deli pa so bolj ali manj neizkoriščeni. Štiri faze Tomšičeve 21: 1. stara hiša, 2. rušenje do ostanka skeleta, 3. popolno rušenje in 4. začetek nove gradnje. Novi predsedniki krajevnih skupnosti Radovljica - V radovljiški občini so bile hkrati z volitvami predsednika države, župana in članov občinskega sveta tudi volitve v svete dvanajstih krajevnih skupnosti. Izvoljeni člani svetov so se že sestali na ustanovnih sejah in izvolili predsednike. To so Drago Finžgar (Begunje), Jakob Langus (Brezje), Jože Skalar (Kamna Gorica), Stanko Habjan ml. (Kropa), Uroš Fister (Lancovo), Zlatko Kavčič (Lesce), Branko Fajfar (Ljubno). Franc Peternel (Mošnje), Rajko Fister (Podnart), Alojz Krajne (Radovljica), Uroš Delalut (Srednja Dobrava) in Miran Pristavec (Otok). CZ. Konjeniki v Žirovnici Žirovnica - V Žirovnici so leta 1999 ustanovili Konjeniški klub Stol, ki ga vsa leta vodi Dušan zima. V klubu je nad 80 članov, ki gojijo nad 139 konj. Ena od prireditev je blagoslovitev konj, ki jo bodo organizirali tudi letos. Na sporedu bo v četrtek, 26. decembra, na Štefanovo, ob 11. uri pred cerkvijo v Breznici. Konje in njihove lastnike bo blagoslovil brezniški župnik Jože Klun. Po blagoslovitvi bo povorka krenila po cesarski cesti do Konjeniškega centra Doslovce, kjer bo poskrbljeno za hrano, pijačo in razvedrilo. J.K. Časopis o Triglavskem narodnem parku Bled - Javni zavod Triglavski narodni park je izdal drugo številko časopisa Svet pod Triglavom. Časopis, ki je v nakladi pet tisoč izvodov izšel na okolju prijaznem papirju, je namenjen prebivalcem, obiskovalcem, ljubiteljem in podpornikom parka. Vse hiše in šole na območju parka in na njegovem obrobju ga dobijo brezplačno, za simbolično ceno petdeset tolarjev pa ga je možno kupiti tudi na turistično informacijskih točkah. Časopis prinaša zapise o ljudeh v parku, naravi, kulturni dediščini, kmetijstvu in razvoju podeželja, o dejavnosti v občinah na območju parka ter o donatorjih, sponzorjih in prijateljih. Izid so sofinancirale Ljubljanske mlekarne in tiskarna Medium iz Zabreznice. Ob koncu leta so v zavodu izdali tudi stenska koledarja za leto 2003 z motivi visokogorskega cvetja in splošni koledar o naravi in kulturni dediščini. Avtor fotografij je Jože Mihelič, vodja službe za izobraževanje in naravovarstveno vzgojo v parku. Izkupiček od prodaje bodo namenili za delovanje službe za ohranjanje narave. CZ. Dom na Zgornji Beli brez hišnika Svetniki so s problemi v občini seznanili novega župana Franca Ekarja, ta pa je obljubil, da bo poskušal stvari urediti po najboljših močeh. Preddvor - Na seji Občinskega sveta Preddvor je bila udeležba stoodstotna, kar nekaj časa pa so se občinski svetniki zadržali pri razpravljanju o imenovanju članov delovnih teles sveta in pri odloku, ki govori o spremembi odloka o proračunu za leto 2002. Predlaganih je bilo šest odborov: za premoženjsko pravne zadeve; šolstvo, šport in kulturo; delo, zdravstvo, socialo in otroško varstvo; za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo; za malo gospodarstvo in turizem; za kmetijstvo in gozdarstvo. Po krajšem razpravljanju glede članov nadzornega odbora in odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je bila stvar s strani svetnikov sprejeta. Poleg odborov so potrdili tudi sveta za javno varnost in uporabnikov javnih dobrin, člane sveta zavoda osnovne šole, svet zavoda KKS, izvedbeni svet CRPOV Kokra Možjanca in izvedbeni svet CRPOV Preddvor. O CRPIH bodo podrobneje govorili na prihodnji seji. O proračunu so spregovorili nekaj besed in se na koncu sporazumeli, da bodo na naslednji seji sprejeli proračun za naslednje leto in verjetno tudi za leto 2004. Predlog o spremembi odloka o proračunu za 2002 vsebuje nekaj prerazporeditev višine denarja znotraj samih skupin in de- lovnih teles, ki pa so minimalne. Sprejeli so tudi odlok o spremembi Odloka o komunalnih taksah v Občini Preddvor, kjer je bilo predlagano povišanje vrednosti točke za izračun komunalne takse za tolar, na trinajst slovenskih tolarjev. Osma točka dnevnega reda je govorila o določitvi točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto, sprejeli so predlagano višino točke 1,46 slovenskega tolarja. Sprejeli so tudi povprečno gradbeno ceno koristne stanovanjske površine in višje povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini za šest tolarjev. Tako da ta znaša od zadnjega dne v letošnjem decembru 156 tisoč tolarjev za kvadratni meter. Sprejeli so še pravilnik o prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles, svetnik za prisotnost na seji občinskega sveta prejme neto vrednost 12 tisoč tolarjev, predsednik odbora za pristnost na seji odbora občinskega sveta osem tisoč tolarjev, član odbora pa za prisotnost na isti seji pet tisoč tolarjev. Predsednik nadzornega odbora in član nadzornega odbora pa za svojo prisotnost na seji odbora prejmeta neto osem in pet tisoč tolarjev. Vendar pa je število sej v letu zakonsko predpisano oziroma omejeno, tako da se z denarjem posamezniki ne morejo okoristiti. Pogovarjali so se tudi o občinskem glasilu Občine Preddvor. Svetnik Slavko Prezelj je odprl vprašanje Viharnika, ki naj bi bilo novo ime za Županove novice. Do naslednje seje morajo tako zadolženi za časopis razmisliti o uredništvu in o odgovornem uredniku. Podobno mora razmisliti o obrtni podjetniški coni Občine Preddvor tudi odbor za malo gospodarstvo. Izpostavila se je problematika Belske ceste, kjer se je na koncu za pokrivanje stroškov koristil tudi denar iz fonda namenjenega za šolo, kjer pa bo potrebno projektno idejno zasnovo uskladiti z zakonom, če želi občina pridobiti soglasje in denarno pomoč določenih ministrstev. Župan Franc Ekar seje dotaknil tudi problema plaketiranja vsepovprek po občini, svetniki pa so na pisno pobudo predsednika Športnega društva Storžič Romana Roglja. ugotovili, da društvo potrebuje prostor za sestajanje in ob enem je svetnik Brane Strle predstavil tudi pereč problem Belskega doma, kjer stavba nujno potrebuje hišnika. Župan Franc Ekar pa je svetnikom zatrdil, da bo poskušal stvari do prihodnje seje urediti oziroma je vzel na znanje na seji predloženo in predstavljeno problematiko. Alenka Brun Obuditev Šutne, predor do Malega gradu Kamnik - Na prvi, konstitutivni, seji se je sestal občinski svet v občini Kamnik in potrdil mandate članom občinskega sveta ter že tretjič zapored Antonu Tonetu Smolnikarju mandat župana občine Kamnik. Skavti so med odmorom prinesli županu in svetnikom tudi Luč miru - dar sosedu iz Betlehema. Tone Smolnikar je po potrditvi mandata nagovoril člane novega občinskega sveta, da jih v tem mandatu čaka predvsem resno in odgovorno delo. Malo bo tistih častnih slovesnosti. Že leto. ki prihaja, bo po Smolnikarjevem mnenju eno zahtevnejših. Čeprav so letos v prejšnjem mandatu sprejeli Dolgoročni razvojni program, številne prostorske pobude in želje niso bile podprte, predvsem pa še ni ustreznih prostorskih ureditvenih pogojev oziroma vzporednih aktov, ki spremljajo tovrstno zakonodajo. Župan je opozoril, da jih čakajo pomembne naloge na področju šolstva in var- stva. Pri oblikovanju novega proračuna pa bodo morali biti še kako strpni z željami, saj gaje tri četrtine že razdeljenega na podlagi zakonsko določenih obveznosti občine. Na komunalnem področju bodo seveda morali slediti prenovam cest po vsej občini v krajevnih skupnostih, skrbeti za nadaljevanje oskrbe s pitno vodo in za uresničevanje programa gradnje kanalizacije. "Predlagal bom, da obudimo Sutno in da zvrtamo tunel od malograjskega stolpa do Malega gradu ter ureditev Trga svobode. Smo tudi pred podpisom pogodbe za Stari grad. za Veliko planino pa moramo najti rešitev. Pogovarjali se bomo z novo županjo Mestne občine Ljubljana, ki je mimogrede Kamničanka. in z domžalsko županjo. Velika planina je ob Termah Snovik, in nekaterih drugih objektih turistične ponudbe v občini, biser, ki ga moramo ohraniti, hkrati pa predstaviti v vsej svoji prvobitni lepoti in možnostih. Sicer pa bomo s svetniškimi skupinami v januarju obravnavali osnutke proračuna." Nazadnje pa so imenovali še sedemčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz), ki ji predseduje Gregor Koncilja (LDS). V novem občinskem svetu občine Kamnik so: Marjan Sempri-možnik (LDS), Gregor Koncilja (LDS), Valentin Zabavnik (SDS), Branislav Golubovič (LDS), Nuša Mojca Svete (LDS), Demitrij Per-čič (LDS), Olaf Grbec (LDS), Klavdij Koderman (LDS), Marjeta Humar (N.Si), Janez. Repanšek (SDS), Matjaž Pogačar (SMS), Gordan Ambrožič Malenšek (DE-SUS), Danici Kovačič (Zeleni), Tatjana Sonja Rot Djalil (ZLSD), Anton Hočevar (SLS), Primož Štele (N.Si), Mihael Resnik (Obrtno podjetniška lista), Dušan Štrajhar (SDS) Janez Leskovec (N.Si), Aleš Zobavnik (SMS). Marko Kemperl (LDS), Anton Rajsar (DESUS), Esma Rakovič (Zeieni), Borut Žagar (ZLSD), Franci Spruk (SDS), Iztok Debevec (LDS), Franc Pogačnik (SLS),Vilko Dobovšek (N.Si) in Zvonko Cvek (LDS). Andrej Žalar Višja nadomestilo in taksa Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na četrtkovi seji določil vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in za izračun komunalne takse za letošnje leto, pozval pa je tudi politične stranke in liste, da predlagajo kandidate za občinsko volilno komisijo. Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za 6,7 odstotka oz. za stopnjo inflacije višja od lanske in je enaka za fizične in pravne osebe, le za podjetja in druge pravne osebe, ki imajo sedež v občini in zaposlujejo več kot petdeset ljudi, je nižja. V občini predvidevajo, da bodo z nadomestilom letos zbrali približno 54 milijonov tolarjev, znesek pa je nekoliko nižji kot v prejšnjih letih, kar je posledica odločbe, s katero je ustavno sodišče razveljavilo del odloka, ki določa nadomestilo za lastnike počitniških hiš in stanovanj v občini. Občinski odlok o komunalnih taksah določa, da je za namestitev obvestilne table, transparenta, stojnice in za druge podobne primere treba pridobiti dovoljenje občinske uprave in plačati komunalno takso. Vrednost točke, ki je osnova za izračun takse, je bila lani in predlani štirinajst tolarjev, s sklepom občinskega sveta pa so jo povečali za en tolar. Lani so s takso zbrali 532 tisoč tolarjev, letos pa pričakujejo malo višji prihodek. C.Z. Vaščani se bojijo povečanega hrupa Gradnja avtoceste Naklo - Podtabor skrbi zlasti prebivalce naselja Žeje, ki predlagajo postavitev protihrupne ograje pod vasjo. Naklo - Domačini iz vasi Žeje so seznanili člane občinskega sveta o poteku dogovorov s predstavniki Družbe za državne ceste glede zaščite pred hrupom ob bodočem avtocestnem odseku. Še vedno menijo, da zgolj pasivna zaščita ne bo dovolj. Slaba volja je tudi v Podbrezjah, ker bo daljši dostop na avtocesto. Dražji vrtec in proračun Čeprav je župan Občine Gorenje vas - Poljane četrtkovo sejo občinskega sveta sklical v gostilni Pr' Sedmič pa le-ta ni potekala povsem praznično. Gorenja vas - Poleg prve obravnave občinskega proračuna za leto 2003, so svetniki sprejeli še sklep o začasnem financiranju do sprejema proračuna in povišanje cen programov predšolske vzgoje v vrtcu Zala in vrtcu Poljane. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2003 znaša 0,8592 tolarja. Občinska uprava ugotavlja, da sedanja cena programov ne bo pokrila tekočih stroškov delovanja vrtca, kajti od zadnjega povišanja cen so se povišale cene življenjskih potrebščin, porasle so tudi plače zaradi dodatkov po k plači kakor tudi izhodiščne plače v negospodarstvu, "letno za potrebe predšolskega varstva namenimo 109 milijonov tolarjev, zato je 5-odstotna podražitev pravzaprav v škodo našega proračuna. Občina bo plačala več," je še razložil župan. Cena celodnevnega programa v I. starostni skupini sedaj znaša 62.580 in poldnevnega 37.550 tolarjev, v 2. starostni skupini od tretjega leta naprej pa 49.040 tolarjev, za poldnevni program pa 29.420. V prvi obravnavi proračuna je Mirjam Možina predstavila proračun. Za odkup in obnovo doma Partizan, kjer ima prostore občina, je rezervirano 22 milijonov tolarjev, za požarno varnost nekaj čez 11,5 milijona, za cestno dejavnost pa skoraj 220 milijonov. Tu bodo za projekte, študije in odkupe na regionalnih, lokalnih in javnih cestah porabili nekaj nad šest milijonov tolarjev, za plaze in naravne nesreče bo šlo 15 milijonov, za cesto Kozina -Budi v Zirovskem vrhu 32 milijonov, za sofinanciranje regionalne ceste Hotavlje - Trebija pa 10 milijonov. Za obnovo lokalnih cest in javnih poli bo šlo skupno skoraj 57,5 milijona, za cestni program s posebnimi razvojni problemi pa bo letos dokončana lokalna cesta lužine - Žirovski vrh in Suhi dol - Goli vrh. Tudi gospodarstvu je občinska uprava namenila zajeten znesek. Od skupno nekaj več kot 50 milijonov ho kar 40 milijonov tolarjev namenjenih za Gospodarsko cono l)ob|e. pet milijonov pa za raziskave vrelca Toplice. Skoraj 11 milijonov bo šlo za Ločeno zbiranje odpadkov oziroma za zbirni center, 50 milijonov za kanalizacijo in čistilno napravo v Gorenji vasi in 20 milijonov za iste namene v Poljanah. Med večjimi odhodki velja omeniti še 27 milijonov za VOdOVOd Stara Oselica, 12 milijonov za Športni park Trebija in 15 milijonov za Kulturni dom Luči-ne. Na področju šolstva bo 80 milijonov rezerviranih za novogradnje, predvsem telovadnico, na OŠ Poljane, ter pri izgradnji vrtca na Sovodnju 55 milijonov tolarjev Boštjan Bogataj Srečanje v Kosovi graščini Jesenice - V torek je v Kosovi graščini jeseniški župan Boris Bre-gant pripravil novoletno srečanje s predstavniki političnih strank, gospodarstva in drugih ustanov v občini. Preden so udeleženci srečanja v sproščenem ozračju ob kozarčku pijače i" prigrizku pokramljali med seboj, jim je župan v nagOVO m predstavil nadaljnje načrte o razvoju občine in ob tem opozoril, da se morajo na Jesenicah na vstop v Evropsko unijo dobro pripraviti na vseh področjih. S.S. Vaščani Žej so se v preteklosti že večkrat sestali s predstavniki načrtovalcev bodočega odseka avtoceste Naklo - Podtabor. Nazadnje so se v prvi polovici decembra srečali z delavci Družbe za državne ceste in projektantom, ki je pripravil študijo o protihrupnih ukrepih za naselje Žeje. Po podatkih iz študije naj bi bil po odprt ju tega odseka hrup večji od dovoljenih vrednosti in bi se obdobju petih let celo povečeval. Do leta 2002 naj bi se število vozil povečalo s 35 na 50 tisoč. Vseeno ni predvidena postavitev protihrupne (igraje. Namesto dokaj drage investicije načrtujejo le pa sivno protihrupno zaščito z izboljšavo oken in fasad na hišah v vasi. S tem se prebivalci ne strinjajo, je seznanil občinski svet član iz Žej Marjan Babic, ki je prinesel tudi pisno izjavo s podpisi domačinov. V njej med drugim opozarjajo, da nimajo niti garancije za ponovno pogozditcv brezin pod vasjo. O tem bo govor na naslednjem sestanku v drugi polovici januarja 2003. vendar prej želijo tudi mnenje neodvisnega Strokovnjaka o celotni problematiki iz predstavljene dokumen tac i je. Zupan Ivan Stular ie izrazil razumevanje za bojazen prebivalcev Žej. Kot je dejal, tudi vodstvo občine stalno sodeluje pri dogovorih glede gradnje novega odseka avtoceste. Žal nima veliko možnosti vpliva na načrtovalce, kar se je pokazalo tudi ob spremembi načrta za priključke na koncu odseka. Prvotno je bil predviden enak uvoz v vas Podbrezje in izvoz, iz nje. Sedaj bosta priključka nižje proti Naklem in bo pot voznikov v obeh smereh precej daljša. Povedal je tudi, da je med prebivalci Podbrezij že slišati nasprotovanje taki odločitvi. Mnogi se bojijo, da bodo vozniki še težje našli njihovo vas. Ne želijo si namreč, da bi bilo v njej še manj obiskovalcev, kot jih imajo sedaj. Poleg lega bo novost povečala stroške domači nov na vsakdanjih poteh. Strokovnjaki upravičujejo spremembo s povečano varnostjo v cestnem prometu. Stojan Saje Priznanja najlepšim hišam Španova hiša na Suhi, Ruparjeva hiša, Rotovž, hiša Spodnji trg 11 in podjetje Odeja so letošnji dobitniki pohval za najlepšo urejenost v Škofji Loki. Škofja I ,oka - Turistično društvo Skofja Loka in Skupina za lepšo Loko sta v petek pripravila prednovoletno turistično srečanje s pregledom dela ob 50-letnici turističnega društva ter predstavili osnutek novega prospekta mesta in podelili polivale v akciji ocvetličenja mesta. Skupina Z8 lepšo Školjo Loko je organizirala cvetlični sejem, na katerem so prodali okoli K).000 sadik raznega cvetja, ob vpadnicah pa so posadili več kot 8.000 sadik cvetja. Sejem bodo pripravili tudi naslednje leto. V okolici Name in ob Šolski ulici nameravajo urediti tudi park in avenijo za pešce. Španova hiša. domačija družine llartman. je /ašči ten spomenik. Skozi rodove jo 1 larlmanovi obnavljajo, zalo hiša raste, se razvija in živi. "Vsak. ki obišče hišo ali njene prebivalce, opazi, tla sta hiša m okolica, vključno s kapelico pred hišo. vzorno me jeni, da poleti cvetje dehti in se boholi in še polepša hišo. ki zato postane dom." je zapisano \ obrazložil vi pohvale. Tudi Rupaijeva hiša, ki ni ob glavni ve sli in ni izpostavljena ter živi malce odmaknjeno življenje, je žirijo prepi Ičala z obilico cvetja in so i" poimenovali kar "cvetoča" hiša. Na Spodnjem trgu poteka ena glavnih prometnic v Skot j i Loki, kai je velikokrat opravičilo za neuicjc nosi hiš. Štelka Prosen iz Spodnjega liga II je pit jela pohvalo za "ta mala hiška častitljive starosti, t bogatimi likovnimi elementi, okenci polnih rož I1' eden od okrasov Spodnjega trga," so zapisali \ ob razložilvi. Pohvalo je prejela tudi Mestna hiša. ena najpomembnejših hiš v mestu, ki za svojimi vedno odprtimi vrati skriva tudi enega najlepših atrijev v mestu "Upravne stavbe Loških podjetij niso najbolj vzorno urejene. Ne zavedajo se, da tudi na zuna| ka žejo podobo uspešnega podjetja Kljub lokaciji v industrijski com Trata pa podjetje Odeja vzorno skrbi /a zunanjo Urejenost podjetja. Menimo, da se bodo Odeji kmalu pridružila tudi druga podjetja," so prepričani v Skupini za lepšo skoiio l.oko. B.B. STROJNI OMET/ imo vam & 0 vedele Dožičn / rožnike in Arecn<^ vdetu 2003) SAVSKA CESTA 14, 4000 KRANJ Tel.: 04/238 11 00 Fax: 04/238 11 01 IZDELAVA PVC OKEN, VRAT IN ROLET Želimo Vam vesele božične praznike in srečno v novem letu 2003. PETEK OD 8.-18. ure, SOBOTA od 8.-13. ure Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka čestita vsem Gorenjkam in Gorenjcem ob Dnevu samostojnosti, obenem vam želi tudi vesele božične praznike in zdravo, zadovoljno in uspešno novo leto 2003. <£3 MESARIJA SELAK Selak Marko, s.p. Kopitarjev trg 4, Vodice tel.: 01/832-30-59 Delovni čas: ponedeljek zaprto torek, sreda, četrtek: 8. - 17. petek: 8.-18. sobota: 8. - 14. Vesele prazn L/ tu* ® Vesel božič in srečno v letu 2003! MESARIJA Vs™ ™»m str,a"kam ^ voščimo blagoslovljen« mlinaric p A1LIN ARIC božične praznike d.o.o., Lesce in srečno novo leto. d.o.o. COMMERCE Zastopstva in trgovine Laze 16, 4000 Kranj tel.: 04/231 45 60, fax: 04/231 45 61 e-mail: tigar-commerce@siol.net . Želimo Vam vesel božič in varno vožnjo v letu 2003 na pnevmatikah TIGAR. AVTOPREVOZNIŠTVO^ STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO IN SPLOŠNA GRADBENA DELA NOŽICE, PIONIRSKA UL. 25, 1235 RADOMLJE TEL: (01) 831-42-65, FAX: (01) 831-43-05. GSM: (041) 635- 804 Vesele božične praznike in srečno 2003 "J A ^Vsem našim feupcem Redimo i/esrf bojlč i; noi/cm fetu 2003 pa mnogo gcfoai/ja, §ftcce in tapeto. TrgoAvto Kidričeva 2, Kranj, tel.: 20 24 601 -Jj/ 3& PIZZERIJA tel.: 04/2361 3O0, Koroška c 59,4OO0 KRANJ Cenjenim strankam želimo srečno 2003! ji -4 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 - 23.00 %1 M) ;% Spoštovane občanke in občani! Lepo doživetje svetega večera in božičnih praznikov, v prihajajočem letu pa veliko osebnega zadovoljstva, trdnega zdravja in miru Vam želi umu Občinski odbor F..*, t+v. ^ Cerklje predsednik Jože Ipavec wm^m ©mm Podreča 5. 4211 Mavčiče Tel.:04/ 250-51-00 Pekarna:04/ 250-51-01 e-mail:ogrex@siol.net Ofys...t po //o/zrem fyubul p^K ^esele xx>^^^^>^^^^ v tetu 2 tem se bomo že še pozni je pogovorili, danes le sledeče: /l. Napni vite tako/ okrajni zbor za vsak vo lil ni okraj. Prav dobro, če napravite v vsaki jari volilni borcek, ki mil bo v vednem porazumljenji z. okrajnim zborom volilnega okra/a ali mesta. / II. Prizadevajte si odbrali pravega mod. ki bode pripravljen poslanstvo prevzeti, da ga veste centralne nasproti /rjoli in sebe išče. /2. Izvolite narodnega mu volilnemu odboru v Ljubljani imenovati: ta moža, ki pozna potrebe in težave svojega ljudstva iz se bode in se mora na želje volilcev ozirati ter izkušnje, ki ima srce za narod in resno voljo mu bre-bo kandidata za okraj o pravem času naznanil. - mena olajšali, mu stanje po moči izboljšati. Naj tak Kersnikove Kmetske slike, ilustracija Uroša Hrovata, izdala založba Karantanija, 1995. Če tega nemudoma ne storite (čas je kratek), se lahko zgodi, da vam postavijo koga za kandidata, s katerim ne hote zadovoljni, katerega hote zarad vzrokov odstraniti mogli in druzega postaviti; a kolika zmešnjava potem, kako negotov srečen izid!" In kakšen bodi po Slovenčevem agitatorju "naš" in edini pravi kandidat'.' "Koga izvoliti? / L Izvolite vernega kerščanskega moža, ne pa hrez.vernega liberalca. Ne pozabite glasilke: 'Vse za vero, dom in cesarja', če nočete se enkrat zastonj in prepozno kesati. Vera je podlaga poštenosti, brez vere je poštenost le tako dolga, dokler se lastne koristi dosezajo. lega volilci ne pozabile... Verjemite, da brez vernega prepričanja je človek i bodisi olikan ali neolikan) veša. ki vsakemu blišču narodni mož. nosi dolgo ali kratko suknjo, bodi vam vse eno, da ima le potrebne vednosti. / 3. Izvolite značajnega moža, ki stoji za pravico in resnico kakor skala nepremakljivo ter ne gleda ne na desno ne na levo. Omahljivce nikar ne volite, če nočete pokloniti sebi sramote in deželi škode... /4. Da bodi izvoljen zvest Avstrijan, neon je komaj treba opomniti. Ima Slovenec prve tri lastnosti, ima gotovo tudi četrto. / Končno svarimo svoje rojake še enkrat pred škodljivim tako zvanim liberalizmom. Kdor se je pred z njim ponašal, se vendar nikakor več ne more potem, ko smo ga videli v ravno končanem državnem zboru v svoji celi nagoti in nesramnosti... Tedaj rojaki! Izvolite verno-kršanske, narodne, značajne može. Bog pomozi! " Če se vam bo ob branju te skoraj 120 let stare predvolilne agitke zbudila kakšna misel na podobnost z. agitacijo pred nedavnimi volitvami jeseni 2002, je to seveda zgolj naključje. Ali pa morda ne? Morda so v slovenskem modernem političnem življenju, spočetem po letu IH4H, nekatere stalnice? Naprednjaki in naz.adnjaki, liberalci in klerikalci, rdeči in črni... Predvsem pa bi bilo imenitno, če bi imeli Slovenci tudi zdaj pisatelja, ki bi nam bil zmožen na Kersnikov način upodobili naše aktualne politične zgode in nezgode... Drago Kos, državni podsekretar na uradu za preprečevanje korupcije in predsednik skupine držav proti korupciji GRECO Za zdaj ostaja urad v milosti vlade Definicij korupcije je najmanj deset. Na uradu za preprečevanje korupcijo jo razumejo kot vsakršno kršitev dolžnostnega ravnanja zaradi posredno ali neposredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane sprejete ali pričakovane premoženjske ali nepremoženjske koristi zase ali za koga drugega. Preprosto povedano to pomeni, da se ljudje na določenih položajih ali funkcijah ne odločajo na temelju strokovnih in profesionalnih meril, ampak osebnih koristi. Korupcija je stara toliko kot prostitucija. Zakaj so se države po vseh stoletjih svojega obstoja odločile, da jo začnejo zakonsko preganjati ? "Z materialnega vidika je lahko korupcija za državo zelo obremenjujoča, saj ji povzroča velike stroške. Po drugi strani je nevarna, ker sistem državnih ustanov napada od znotraj. V nasprotju z vsemi drugimi oblikami kriminalitete, ki državni sistem napadajo od zunaj. V svojih skrajnih oblikah lahko korupcija privede tudi do popolnega kolapsa sistemov. Primer je Albanija, kjer je sistem piramidnih iger v povezavi s takratno korumpirano politiko pred leti privedel do razsula države. Da o ogrožanju temeljnih demokratičnih pridobitev, človekovih pravic in tako naprej niti ne govorim." V nasprotju z večino držav članic Evropske Unije so države, ki na polnopravno članstvo še čakajo, Kazenskopravno konvencijo Sveta Evrope o korupciji že ratificirale. Kaj to pomeni, da je v "čakajočih" državah več korupcije ali več zavedanja samega problema ? "Na eni strani drži, daje v tranzicijskih državah veliko več korupcije kot v članicah EU, na drugi strani pa imajo kandidatke za enakopravno članstvo v primerjavi s članicami ratificiranih več mednarodnih konvencij s tega področja in bolj kompleksno dograjen sistem boja proti korupciji. Seveda pravilo, daje v državah članicah manj korupcije kot v tistih, ki na polnopravno članstvo še čakajo, ne velja absolutno. Italija in Grčija, recimo, sta s korupcijo zelo obremenjeni. Kot zanimivost naj omenim, da vse članice EU niso ratificirale niti lastne konvencije o zavarovanju svojih finančnih interesov. Zaradi takšnega nesorazmernega razvoja boja proti korupciji je jasno, da bodo ob širitvi EU nastopili problemi. Ključ za rešitev je v odgovoru na vprašanje, kako se proti korupciji boriti? Zagotovo ne zgolj s prisilo ali represijo. Korupcija je predvsem stvar kulture posameznika in naroda. V prvi vrsti je treba graditi na tem. Proti njej se je treba boriti s preventivnimi ukrepi; z izgradnjo takšne mentalitete ljudi, da jim bo že sama misel na korupcijo odvratna. Sicer pa sem se pred leti s predstavniki FBI pogovarjal o problematiki ruske organizirane kriminalitete. Povedali so mi, da imajo te združbe ljudi, ki so prav specializirani za podkupovanje državnih uradnikov v posameznih državah; na razpolago imajo določeno vsoto, ki jo lahko za podkupovanje porabijo. In po izkušnjah FBI, za podkupovanje slovenskih državnih uradnikov niso potrebni kdo ve kako visoki zneski. Ne vem, ali to temelji na praktičnih izkušnjah, tako so pač trdili." Vsi ljudje vse vedo Je korupcija kaznivo dejanje, ki se dogodi na štiri oči, ali gre tudi pri tej kriminalni obliki za organiziran kriminal? "Čedalje bolj se ugotavlja, daje korupcija sestavni del dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Tako nacionalnih kot tudi mednarodnih. Organizirane kriminalne združbe katerega koli tipa so ugotovile, da osnovno kriminalno dejavnost veliko laže izpeljejo, če si pri tem pomagajo s korupcijo. Ta je neke vrste rdeča nit, ki spremlja vse druge oblike organiziranega kriminala. Korupcija je tudi eden od predikat-nih deliktov za kazniva dejanja pranja denarja. Se pravi, daje tisto osnovno dejanje, iz katerega izvira premoženjska korist, ki se potem pere. Če gre za majhno korupcijo, potem se to sproti porabi in do pranja denarja ne pride. Pri veliki korupciji pa se morajo velike premoženjske koristi, ki so bile s koruptivnimi dejanji pridobljene, na nek način legalizirati." Korupcija je kaznivo dejanje, ki nima oškodovanca. Zato jo je tudi toliko težje odkriti. Katere metode so pri odkrivanju korupcije najučinkovitejše ? "Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj je eden ključnih problemov, saj vemo, da ni nobena stran zainteresirana, da se stvari razkrijejo. Zgodi se, da podkupnine \l sodobne/v svetu, človek it^u-bljCL identiteto. Srečno 2003! \rm POŠTA SLOVENIJE. Zanesljivo vsepovsod željni posamezniki ali združbe na oškodovanca tako pritiskajo, da slednji tega več ne prenese in zadevo prijavi. Prav to seje, recimo, zgodilo pri najbolj znani slovenski korupcijski zgodbi, ki pa še ni pravnomočna. V drugih primerih pride v poštev predvsem dobra informativna mreža organov odkrivanja in pregona. Naš urad se s konkretnimi primeri ne ukvarja, zato prejete prijave posredujemo prav tem organom. Predvsem sprejemamo prijave, ki jih na nas samoiniciativno naslavlja javnost. S tem mislim tudi strokovno javnost. Tako so med prijavami, ki jih dobivamo, tudi zelo resne prijave, ki se nanašajo na velike zneske. Skladno s svojim kodeksom lahko javni uslužbenci našemu uradi poleg samih koruptiv-nih dejanj sporočajo tudi neetično ravnanje drugih javnih uslužbencev. In to se dejansko tudi dogaja. Sploh so ozveščeni občani zelo pomemben vir informacij. Ljudje, ki jim je veliko do tega, da bi država delovala zakonito in pošteno, vidijo veliko sumljivih zadev in o tem obveščajo organe pregona. Po naših izkušnjah so Slovenci o korupciji kar dobro obveščeni. Sicer pa ni res, da v korupciji ni oškodovanca. Samo na prvi pogled ga ni. Pri koruptivnih odločitvah v javnem sektorju je oškodovanec država, v zasebnem sektorju pa podjetje, v katerem je do koruptivne odločitve prišlo. Skandinavske države razvijajo koncept, v katerem je pri korupciji prva oškodovana dobrina lojalnost do delodajalca. Ne glede na to, ali je delodajalec država ali zasebnik. Prepričan sem, da se bo v tej smeri razvijala tudi slovenska pravna doktrina. Se pravi, da morajo biti ljudje, ki delujejo na določenih funkcijah lojalni do tistih ali tistega, ki jih je na to mesto postavil." Kako je lahko država konkretno oškodovana? "Raziskave kažejo, da so stroški posameznega posla, ki se izpelje na koruptivni način tudi do petdeset odstotkov višji, kot so stroški posla, ki se izvede pravilno, recimo preko javnega naročila, kjer so upoštevana vsa strokovna merila in kjer država plača samo tisto, kar je treba. Se pravi, stroški korupcije so /a državo občutni in materialni." Kritika državne televizije Kaj se pravzaprav dogaja v javni upravi? So recimo v policiji ali v državnem zboru na korupcijo imuni? "Čudi nas, da še vedno ni urejeno tisto, kar se je pokazalo v primeru Šuštar. Pri subvencijah, nepovratni pomoči in podobnem je naša država precej radodarna. Ugotavljamo pa, da je nadzor nad podarjenimi sredstvi zelo slab oziroma, ga sploh ni. Na to smo bili v prijavah opozorjeni. Tudi področje javnih naročil je podvrženo zelo kritičnemu očesu slovenske laične in strokovne javnosti; med drugim imamo dovolj kakovostne prijave tudi za nekatere državne organe. Veliko prijav dobimo s področja urbanizma m gradbeništva. Predvsem s strani občanov, ki so prepriča ni, da se jim v postopkih dogaja jo velike krivice." Kako reorganizirati državno upravo, da bo korupcija vnaprej izključiš? "Celotna racionalizacija slo venske državne uprave gre prav v to smer. Na prvi pogled zgledajo ukrepi tehnični in zelo banalni, v resnici pa so v boju zoper korupcijo najučinkovitejši. Naš urad predlaga, da bi se v državni upra vi do konca speljalo načelo "one stop" sistema, se pravi, da dobi državljan dovoljenja ali podatke, ki jih potrebuje, na enem mestu To bi odpravilo dolge čakalne dobe, za državne uslužbence pri okencih pa bi se zmanjšal potencialni riziko koruptivnosti s strani občanov, ki bi želeli državnega uslužbenca podkupiti z namenom, da bodisi pospešijo postopke bodisi pri njih karkoli spregledajo. Še eno od vrste takšnih načel je tudi odprava gotovinskega poslovanja." Evropski Inštitut za odprto družbo je izdal letno poročilo o korupciji v državah, ki čakajo na polnopravno članstvo v EZ. V poročilu Slovenija ni izpostavljena kot problematična država, je pa posebej omenjen primer RTV Slovenije. Kaj se je dogajalo na državni televiziji? "Kolikor razumem poročilo, je RTV Slovenija izpostavljena zgolj zato, ker naj bi ocenjevalci razpolagali z dokazom, da je na državni televiziji vsaj v enem primeru pri novinarskem delu prišlo do političnega pritiska. Očitek ni naslovljen izključno na državno televizijo, ampak je izpostavljen kot splošni problem. Se pravi, kot problem pritiska politike na delo novinarjev in uredništev." Zunanji opazovalci imajo o tem dokaze, doma pa se ne ve nič. Kako je to mogoče? "Zame in za urad je bil primer popolnoma nov. Sestavljavci poročila so se pogovarjali s celo vrsto ljudi. Med drugim tudi s predstavniki uradnih ustanov. Pri tem so bili povsem prosti in neovirani. Menim, da je tudi prav, da nihče v državi ne ve natančno, s kom so se pogovarjali in o čem, kakšno dokumentacijo in morebitne druge doka/.e so pridobili."' Meja med hvaležnostjo in korupcijo Urad za bolj proti korupciji je ustanovila vlada, kar pomeni, da na področju korupcije nadzira samo sebe. Se vam ne zdi, da je lahko zaradi tega dejstva vaš trud pri preganjanju korupcije v državni upravi vnaprej obsojeno na neuspeh ? "Načelno se je s tem pomislekom mogoče strinjati. Na konkretnem področju pa do zdaj s tem še nismo imeli problemov. Niti urad vladnega predsednika niti vlada sama do zdaj našega dela nista problematizirala. Niti v primeru, če smo izrekli mnenje o ravnanju nekoga, ki je znotraj izvršilne veje oblasti, ne. Seveda pa bi bilo bolje, če bi bil naš urad zunaj katere koli veje oblasti. Prvič zato. ker delaš pod neprestanim sumom nekorektnosti do tiste veje oblasti, pod katero spadaš. Drugič pa zaradi načela delitve oblasti, saj JC iz ene veje oblasti zelo težko vplivati na drugo. Mimogrede te lahko zavrnejo češ, tla gre za kršitev načela delitve oblasti. /. načelnega vidika bi bilo najbolje, če bi imel urad za preprečevanje korupcije podoben položaj, kot ga ima državna revi zijska komisija za področje javnih naročil." Kakšne pristojnosti v spopadanju s korupcijo vaš urad sploh ima ? "Nikakršnih. Ker smo bili ustanovljeni s sklepom vlade, nas lahko katera koli vlada kadar koli odpravi ali spremeni. Od drugih Organov ne moremo zahtevan niti tega, da z nami sploh komunicirajo. Lahko samo prosimo, Priprav ljamo zakon o preprečevanju korupcije, s katerim bi tudi naš urad zakonsko utemeljili in pridobili določena pooblastila. Seveda ni kakor v smeri preiskovanja konkretnih koruptivnih zadev Tem več v smeri izgradnje in razvoja piolikorupcijskega sistema v Republiki Sloveniji, kar pomeni: uresničevanje strategije, pomoč drugim državnim organom, nekateri notranji ukrepi v teh državnih organih. Takrat bo seveda veliko lažje delali." Torej ste v tem času na ravni skupine tožilcev za posebne zadeve, ko je iz generalnega državnega tožilstva odšel Anton Drobil ič ? "S to razliko, da so imeli tožilci v skupini enaka pooblastila kot vsi drugi tožilci. Naš urad pa nima nobenih pooblastil." Vsaj po mojem mnenju je boljši del človekove narave izraz hvaležnosti. Največkrat so jo deležni zdravniki, ki so se darilom javno odpovedali. Kje je meja med hvaležnostjo in korupcijo? "Merilo je predvsem namen, zaradi katerega je bilo darilo dano. Eno od dodatnih meril postavlja zakon o javnih uslužbencih, ki določa, da ti ne smejo sprejemati daril vrednejših od petnajst tisoč tolarjev. V zasebnem sektorju le meje ni. Ni niti nekih trdih meril. Ce darilo presega nekaj, kar bi se lahko štelo za normalno poslovno sodelovanje ali hvaležnosti, gre za korupcijo. Sicer pa se v teoriji korupcija deli na veliko in majhno. Slednjo bi lahko imenovali tudi cestna korupcija, v kateri so vsote podkupnin nizke. Od sto do dvesto evrov. Velika korupcija pa je tista, ki obsega sistemsko korupcijo in vključuje ljudi na zelo visokih pomembnih položajih. Bodisi v državni upravi bodisi na izvoljenih funkcijah. Kar se koruptivnosti zdravnikov tiče je pohvalno, da so se sprejemanju daril javno odpovedali. Analiza pa je pokazala, da prave korupcije v zdravstvu ni nič več ali nič manj kot v drugih poklicih. So pa zdravniki v primerjavi z drugimi poklici zaradi narave svojega dela kritični presoji javnosti veliko bolj izpostavljeni in podvrženi. Pri zdravnikih sta dva dodatna problema, ki kazita nji bovo podobo. To je sprejemanje daril, do česar so ljudje zelo kri tični in tako imenovane zveze m poznanstva oziroma preskaknva-oje vrste Pojavov z ozkim razumevanjem korupcije ne moremo kar enačili. Jasno pa je, da imajo predvsem zaradi teh dveh pojavov veliko problemov s svojim imidžem." Najprej darilo, potem očitek Se tudi vam zdi svojevrsten primer lieemerstva, da nosijo pacienti na eni strani zdravnikom darila, na drugi pa jih obsojajo koruptivnosti? "Načelno se ti dejstvi izključujeta, v praksi pa je tudi tako, da pacienti na lastno pobudo prinašajo darila. In če zdravnik to darilo sprejme, so ga pripravljeni obsoditi. Tega nasprotja si niti sam ne znam razložiti. Zelo težko pa si predstavljam, da zdravniki oziroma zdravstveni delavci sami zahtevajo darila." Če zanemarimo darila pri zdravnikih, kolikšni zneski se pri nas na korupcijski sceni vrtijo? "Kolikor je meni znano, naj bi največji znesek dobil državni sekretar Šuštar. Seveda bo treba kaznivo dejanje šele dokazati s pravnomočno sodbo." Je korupcija v Sloveniji na ravni imaginarnega ali se lahko organi pregona pohvalijo s konkretnimi odkritji? "Jasnih podatkov o tem, koliko je v Sloveniji korupcije, ni. Uradni podatki so zelo skopi. Po teh podatkih je pri nas na leto med dvajset do šestdeset kaznivih delani korupcije. I .ani je policija podala 58 kazenskih ovadb zaradi kaznivih dejanj korupcije. Kaj se je z. njimi zgodilo naprej, pa ne vem. Vse raziskave javnega mnenja in tudi empirične izkušnje državljanov pa govorijo o tem. daje korupcije tudi do desetkrat več. Treba pa je poudariti naslednje, tudi če je to res. je Slovenija s korupcijo Še vedno ni/ko obremenjena država." Kljub trudi urada za boj proti korupciji imam občutek, da v Sloveniji o tej obliki kriminala SŠ vedno več govorimo in pišemo, kot dejansko preganjamo. "Menim, da je v Sloveniji pHŠel čas, da nehamo govorili o korupciji in njeni nevarnosti in 0 len', kaj bi bilo potrebno storili in preidemo na konkretno tlelo. Na problem korupcije Ljudje niso bih se nikoli bolj pozorni kot zdaj. Nikoli se niso bili toliko homhardi rani z različnimi problemi in mnenji, kot so zdaj. Gotovo je tO v njih v zbudilo zelo velika p' M ;| kovanja glede tega, da je vendai treba nekaj storiti. Če v dbgled- neni času ne bomo nekaj storili, ne bo škoda samo zaradi izgube tega pozitivnega trenutka na stra ni državljanov, ampak bodo ti začeli tudi dvomiti O resnih name nih države." Marjeta Smolnikar Petkova nočna policijska akcija Promil tudi na gorenjskih cestah Policistov, da te skoraj kap Namen policistov ni pobrati čim več vozniških dovoljenj, pravijo, pač pa pregnati alkohol, ki za volan ne sodi. Od 159 preizkušenih voznikov jih je bilo v noči s petka na soboto pod vplivom alkohola "le" šest. Kranj - Vodja akcije, inšpektor za promet v Policijski upravi Kranj Tone Hribar, pravi, da se vsakega decembra varnost na gorenjskih cestah praviloma poslabša. Lani, denimo, sta 21. decembra na avtocesti pri Hrušici umrla mlada fanta. December je tudi mesec veselja, pričakovanja, praznovanj, ko ljudje radi popijejo kakšen kozarček preveč, nato pa sedejo za volan, namesto da bi poklicali taksi ali koga od domačih oziroma prijateljev, da jih varno popelje domov. V zadnji akciji Promil, ki se je začel v petek ob pol osmih zvečer in sklenila ob pol štirih naslednje jutro, je sodelovalo kar osem policijskih patrulj, in sicer s Prometne postaje Kranj, policijskih postaj Jesenice, Kranjska Gora, Skotja Loka, Tržič, Kranj, Radovljica ter z letališke postaje. Začeli so na Lešnici, "tehnika" nadzora pa je bila nam, laikom, dokaj neobičajna. Policisti so šest vozil parkirali v gosjem redu drugo za drugim -sedma patrulja je bila pred "blokado" pri odcepu za Brezje in osma na počivališču pri Podtabo-ru - ter s lučmi usmerjali voznike s ceste. Poskušali smo se postaviti v kožo voznikov; da te takole ustavijo, sploh če imaš kanček slabe vesti, te skoraj kap. Vsaka od šestih patrulj je vzela pod lupo "svojega" voznika; pregled dokumentov, avtomobilskih prtljažnikov, pnevmatik in seveda obvezen alkotest. Na gorenjski hitri cesti je bilo v petek zvečer precej gneče, razen domačinov so biii na njej tudi številni tujci, ki so se za praznike iz zahodnoevropskih držav vračali na Hrvaško ali v Bosno. Pijanih ni bilo, kazen pa je doletela potnike v avtu s tujo registracijo, ki na zadnjih sedežih niso bili pripeti z varnostnim pasom. Tujci morajo kazen plačati na mestu, policisti pa lahko sprejmejo le tolarje, evrov ne. In tu dostikrat pride do zapleta, saj tujci tolarjev običajno nimajo. Če hočejo policisti kazen kljub temu pobrati, morajo prekrškarja spremljati do najbližje menjalnice ali bencinskega servisa ali pa vozniku zadržati osebni dokument, dokler se ne vrne z denarjem. Preizkusiti čim več voznikov Metodologijo policijskega nadzora t.i. psihofizičnih sposobnosti voznikov Promil je pred dvema, tremi leti v Sloveniji uvedel Robert Sušanj, pred odhodom v Ljubljano komandir Postaje prometne policije Kranj, zdaj pa na mestu vodje oddelka za nadzor in prometne nesreče v sektorju za cestni promet generalne policijske uprave. Petkovo akcijo gorenjskih policistov je neposredno spremljal. "Pri preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ni posebne umetnosti. Potrebno je preizkusiti čim Robert Sušanj več voznikov. Več, kot jih ima negativne izkušnje s testi, večji je učinek na to, da ne pijejo. V nekaterih državah policistom celo določijo, koliko voznikov morajo preizkusiti. Po mednarodni raziskavi Sartre največ voznikov prav v Sloveniji pričakuje, da bodo lahko preizkušeni z alkotestom," je povedal Robert Sušanj. Vsakič šest patrulj za šest voznikov. Kaj kaže alkotest? Smisel metodologije Promil torej je, da preizkus opravi čim več voznikov, ne glede na to, ali so policistom na oko sumljivi ali ne. Na žalost morajo naši policisti tudi v primeru negativnega testa opraviti zamudno birokratsko delo, napisati zapisnik, česar njihovim kolegom na tujem ni treba. Predlog spremembe zakona o varnosti cestnega prometa med drugim predvideva ukinitev tega nesmiselnega početja. "Naš namen ni pobrati čim več vozniških dovoljenj, nasprotno, iz prometa bi radi alkohol pa tudi mamila povsem izključili. Zato nameravanih večjih akcij nadzora tudi ne skrivamo. Napovemo jih, tako da vozniki lahko pričakujejo srečanje z nami. Upamo, da vsaj takrat ne bodo pili." Največ 2,07 grama alkohola Na počivališču Lešnica so patrulje vzele v precep trikrat po šest voznikov, nato pa se preselile ob regionalno cesto pri Šenčurju. Tu je bilo prometa sicer nekoliko manj, zato pa so naleteli na prvega "pijančka" za volanom. Alkotest je vozniku pokazal 1,27 grama, drugi pa je bil z 0,47 ravno še dobro pod dovoljeno mero. Naslednja točka je bila na avtobusni postaji v Škofji Loki, ura pa je kazala že pol polnoči. Kljub pozni uri je bilo vozil, ki so prihajala iz Selške doline, še veliko, radovednežev, ki so od daleč spremljali delo policistov, pa še več. Zatem so se patrulje premaknile še v Žiri in nazadnje v Železnike. Škofja Loka z obema dolinama namreč na Gorenjskem žanje neslavni rekord; število voznikov pod vplivom alkohola je tu največje. O izkupičku akcije je poročal njen vodja Tone Hribar. Policisti so z alkotesti preizkusili 159 voznikov. Alkohol so namerili šestim, eden pa je odklonil strokovni pregled za ugotavljanje prisotnosti mamil. Najvišjo stopnjo alkohola so ugotovili pri vozniku osebnega avtomobila v Zmincu pri Škofji Loki, in sicer 2,07 grama. Razen tega so policisti zaradi prevelike hitrosti, ne-uporabe varnostnega pasu in prehitevanja prek polne črte kaznovali še dvanajst voznikov, med njimi dva tujca. Na kraju samem smo se prepričali, da je bila policijska akcija med vozniki kljub začetnemu "šoku" dokaj dobro sprejeta. Sogovorniki so nam zatrdili, da so takšni nadzori potrebni, priznali, da so zanj vedeli in so se tudi zato tistega dne od daleč izognili alkoholu. K sreči pa je vse več voznikov, ki ne glede na policijsko * grožnjo vedo, da alkohol ne sodi za volan. Nesreča prihaja nenapovedano. "V soboto dopoldne smo promet na Gorenjskem nadzorovali s pomočjo helikopterja. V dveh urah smo ugotovili kar štirideset kršitev, največkrat je šlo za hitrost in varnostni pas. Najhitrejši voznik je po avtocesti peljal 178 kilometrov na uro," je včeraj še povedal Tone Hribar. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Tone Hribar Prijeli roparja Gorenjske banke v Cerkljah Eden je bil pred leti v policiji Ropa 5. novembra dopoldne v bančni ekspozituri v Hribarjevi hiši v Cerkljah ovadena 30-letni L.T. in 28-letni D.J. Kranj - Prvi mož gorenjskih kriminalistov Simon Velički je bil na včerajšnji tiskovni konferenci Policijske uprave sicer dokaj redkobeseden, kar zadeva identiteto osumljencev, a glavno je, da so domnevnima roparjema vendarle prišli na sled. V hišnih preiskavah denarja niso dobili. Kriminalistom in policistom 5. novembra ni uspelo, v četrtek zjutraj pj so prijeli oba osumljenca. Foto: Gorazd Kavčič Za osvežitev' spomina povejmo, da je neznani moški 5. novembra letos ob 10.16 prišel v ekspozituro Gorenjske banke v Cerkljah, skočil na pult, preskočil stekleno pregrado, s solzilcem onesposobil uslužbenko in ušel s kovinsko blagajno, v kateri je bilo 2,727.()(X) tolarjev. Kot smo tedaj poročali, naj bi pobegnil s kolesom in se izmuznil na varno kljub hitrim in številnim policijskim blokadam. Po poldrugem mesecu od ropa so kriminalisti primer raziskali. V četrtek, 19. decembra, zjutraj so pri-jeli 10 letnega L.T. in 28-lctnega l).J., oba iz okolice Kranja, ki naj bi skupaj zasnovala krajo denarja iz (loienjske banke. I).J. naj bi bil do leta 1998, ko je moral oditi, zaposlen kot kriminalist v Policijski upravi Kranj, kaj več pa o osum Ijencih nismo uspeh zvedeti. Kriminalisti so hkrati opravili tudi hišni preiskavi m sodelovali pri sodni prepoznavi osumljenca. Na ropanega denarja niso dobili, so pa v petek, 20. decembra, oba osumljenca, skupaj s kazensko ovadbo, privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kranju. Sodnik je za L.T. odredil sodni pripor, ki pa ga je senat po pritožbi L.T. odpravil, tako da je domnevni ropar v nedeljo odšel iz pripora. Na kazenski postopek in sojenje bosta torej družabnika počakala doma. H .J. KRIMINAL Moža polila s kropom Železniki - Precej oster obračun sta minuli torek zvečer imela zakonca iz okolice Železnikov. Med prepirom naj bi 40-letna T. Č. svojo boljšo polovico najprej "knockautirala" s pestjo, zatem pa s štedilnika pograbila posodo, v kateri se je kuhal krompir, ter ga polila s kropom. Opečen po prsih in roki je revež moral po zdravniško pomoč v ljubljanski Klinični center. Skubila avto Jesenice - Pri tatvini okrasnih pokrovov in pnevmatik z osebnega avta VW polo, parkiranega na C. maršala Tita, so jeseniški policisti okrog enih zjutraj zalotili 18-letnega in 19-letnega domačina. Ko soju opazili, sta z avta ravno odvijala platišča s pnevmatikami. Seveda so jima nakano preprečili, sledi kazenska ovadba. Vse za stranišče in kopalnico Jesenice - Neugotovljenega dne med 6. in 17. decembrom je neznanec prišel v zapuščeno poslovno stavbo podjetja Ekoterm na Jesenicah. Odnesel je več sanitarnih armatur, umivalnikov, tri pisoarje, štiri straniščne školjke, ogledala, kromirane police s steklom, vse skupaj v vrednosti približno pol milijona tolarjev. Tat v župnišču Radovljica - Čeprav bera ni posebej bogata, so župnišča dokaj pogosta tarča lumpov. V petek popoldne je neznanec okradel radovljiškega. V pisarni v pritličju je pregledal predale pisalne mize, v enem od njih našel leseno šatuljo in iz nje vzel 21.000 tolarjev. H.J. NESREČE Pešec na cesti Podbrezje - 21-letni pešec U.K., doma iz tržiške občine, je v soboto, 21. decembra, ob 15.40 stal na pospeševalnem pasu ceste zunaj Podbrezij, po katerem je takrat iz tržiške smeri pripeljal 49-letni voznik osebnega avta Đ.M. iz radovljiške občine. Ko je voznik s pospeševalnega pasu mimo pešca že zavil na smerno vozišče, je le-ta s hitrim korakom stopil proti sredini ceste ter trčil v desni bočni del avta. Po trčenju je U.K. zvrtelo in odbilo, nakar je sam odšepal na travnati pas ob cesti. V trku sije zlomil gleženj in se udaril v glavo, kar pomeni hude telesne poškodbe. Policisti, ki so prometno nesrečo obravnavali, so oba udeleženca preizkusili z alkotestom. Vozniku je pokazal 0,00, pešcu pa 0,08 grama alkohola. Sopotnici ranjeni, voznici nič Kranj - V soboto ob 21.50 je 32-letna A.M. iz Kamnika z osebnim avtom vozila od Kranja proti Brniku. V bližini podvoza avtoceste je zapeljala na nasprotno smerno vozišče, nato pa sunkovito nazaj. Pri tem je izgubila oblast nad avtom, zapeljala s ceste ter s prednjim delom trčila v nasip podvoza. V nesreči se je 20-letna sopotnica E. P. iz Kranja huje ranila, 34-let-na B.D. iz Ljubljane pa lažje. Obe so reševalci odpeljali na urgenco v Klinični center. Policisti so voznico preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 2,55 grama alkohola, nato pa odredili še strokovni pregled. Zaradi povzročitve prometne nesreče jo bodo kazensko ovadili. Mopedist po trku pobegnil Kranj - Na Smledniški cesti sta v soboto, 21. decembra, okrog 16.45 trčila peška in neznani mopedist. Taje vozil iz Kranja proti Čirčam, pri dovozu k hiši št. 4 je očitno peljal preblizu desnemu robu ceste, ob katerem je pravilno pešačila 85-letna M.B. Mopedist jo je oplazil, zaradi cesarje padla na bok in se lažje ranila, povzročitelj pa je s kraja nesreče pobegnil proti Čirčam. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti prosijo morebitne priče, da pokličejo na Postajo prometne policije Kranj (268 14 21) ali na 113. Vabijo tudi mopedista, da se oglasi. Iz ovinka v ograjo Kranj - 22-letni M.T. iz Kranja je v nedeljo, 22. decembra, ob sedmih zvečer z osebnim avtom VW passat vozil po Škofjeloški cesti v Stražišču iz smeri Bitenj proti Delavski cesti. Zaradi neprilagojene hitrosti in spolzke ceste je v desnem nepreglednem ovinku izgubil nadzor nad vozilom. Zaneslo ga je na desni pločnik in v betonski nosilec žične ograje. Huje ranjen je sam poiskal zdravniško pomoč v kranjskem zdravstvenem domu. H.J. Za padce snega dovolj Krvavec - Zelen začetek letošnje zime gorenjskim smučarskim središčem povzroča precej preglavic. Na Krvavcu si pomagajo s t.i. umetnim snegom, z njim pa so tu že tudi prve poškodbe smučarjev. V nedeljo ob pol enih popoldne je 23-letni Celjan smučal z vrha Z voha proti Tihi dolini. Na polovici proge gaje zaneslo, padel je in si zlomil levo nogo. Na smučišču mu je pomagal zdravnik, nato pa so ga reševalci odpeljali v Klinični center. Spet dražja goriva Ljubljana - Danes, 24. decembra, so na vseh maloprodajnih mestih Petrola poskočile cene goriv. Liter neosvinčenega motornega bencina 95 je dražji za 2,4 odstotka in stane 183,30 tolarja, liter bencina 98 je dražji za 2,1 odstotka in stane 191,60 tolarja, liter dizelskega goriva je dražji za 2,9 odstotka in od danes stane 161,70 tolarja, liter kurilnega olja pa seje podražil za 5,2 odstotka in po novem stane 97.20 tolarja. W0m t Ji Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil mož, oče, ded FRANC PERHAVEC Roj. 1936 Pogreb pokojnika bo danes, v torek, 24. decembra 2002, ob 15. uri na pokopališču na Kokrici. Pokojnik leži v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: /ena Tilka, sin Bogdan z družino, brat Slavko z družino in Nika z družino. Naša hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu do 20 let osvojila drugo mesto Priložnosti bo še veliko Tako razmišlja napadalec naše mlade reprezentance Rok Pajič z Jesenic, ki si je skupaj s soigralci sicer želel podviga pred domačimi gledalci in prvega mesta na blejskem prvenstvu, ki so se ga na koncu veselili Avstrijci. BIATLON Bled - Minulo nedeljo zvečer se je na Bledu končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1. divizije, skupine B. Naši mladi hokejisti so se popoldne zadnjič pomerili z ekipo Poljske in jo ugnali s 3:1 (0:0, 0:0, 3:1). S tem so osvojili sicer odlično drugo mesto, kar pa na koncu ni zadoščalo za želeno uvrstitev v elitno mladinsko svetovno ligo, saj so izgubili na odločilni sobotni tekmi, ko so jih avstrijski hokejskiupi ugnali kar 1:8 (0:1, 1:7, 0:0). Že prej so izbranci trenerja Gorazda Hitija 4:0 premagali Norvežane in Latvijce ter si izborili točko proti ekipi Danske. "Res je škoda, ker nismo uspeli premagati Avstrijcev. Imeli smo priložnost, vendar smo v drugi tretjini popustili, čisto smo bili "izgubljeni" in konec je bilo upanja. Težko mi, vendar bomo pač preživeli. Življenje gre naprej, priložnosti bo še veliko, sploh zame, ki bom lahko v tej ekipi nastopal še dve leti, pomladi pa bom na svetovnem prvenstvu lahko igral celo še reprezentanco do 18 let," je po zamujeni priložnosti razmišljal Jeseničan Rok Pajič, ki je jeseni dopolnil komaj sedemnajst let in letos že igra v ekipi Piska, ki nastopa v elitni češki ligi do 20 let. Seveda Rok ni odlične hokejist zgolj po naključju, saj se po njem preteka hokejska kri očeta Mura-jice, nekdanjega slovenskega re-prezentanta, ki je sina seveda kmalu postavil na drsalke: "Ko sem bil star tri leta, sem prvič drsal v Zagrebu, kjer je oče igral tisto sezono. Nato smo se vrnili domov na Jesenice in začel sem trenirati. Hodil sem tudi na očetove tekme in zagotovo je bil oče tisti, zaradi katerega sem hokej tako vzljubil, da mi je všeč še danes in da so z njim tudi povezani moji načrti," pravi Rok, ki je bil član slovenskih hokejskih reprezentanc od začetnih pionirskih let do danes. "Res sem imel vmes enkrat tudi krizo, vendar sem jo hitro premagal in ugotovil, da brez hokeja ne bo šlo. Lani sem bil na preizkušnji tudi v Ameriki, vendar sem se nato odločil, da poskusim na Češkem, kamor me je po lanskem svetovnem prvenstvu do 18 let v Mariboru povabil trener Červenv. Na Češkem sem se zadnje mesece veliko naučil, začel sem igrati zelo dobro in morda bom sedaj tudi zamenjal klub in šel v Libe-rec, od koder sem že dobil ponudbo. Sicer pa si želim oditi tudi v Kanado. Velik izziv pa mi je vedno znova nastopati za reprezen- Našim mladim hokejskim reprezentantom v soboto zvečer na odločilni tekmi ni uspelo ugnati Avstrijcev. V četrtek bo v Tivoliju dan slovenske košarke Na četrtkov praznični dan si bodo ljubitelji košarke lahko ogledali mojstrovine najboljših košarkarjev, ki igrajo v slovenskih klubih. Kranj - Kljub temu da prihajajo praznični dnevi, pa tudi letos košarkarje in njihove privržence v Sloveniji čaka še eno zanimivo druženje. Ta četrtek, 26. decembra, bo namreč hala Tivoli že dva-najstič prizorišče dneva slovenske košarke oziroma prireditve "aH starš". Program se bo začel ob 14. uri ob tekmo ekipe kadetov vzhoda in zahoda. V ekipo zahoda sta trenerja Tomaž. Jontes in Goran Var-dič izbrala tudi tri košarkarje kranjskega Triglava: Dejana Jaka-ro, Klemena Cvenka in Primoža Čebulja. Tekmi kadetov bo sledila tekma mlajših članov do 20 let med vzhodom in zahodom, v ekipi zahoda trenerjev Saša Kisele in Zorana Romiha pa je tudi kar predstavnikov gorenjskih klubov: Domen Lorbek, Miha Fon in Men-sud Juljevič so iz ekipe Triglava, Aljaž Urbane iz ekipe Radovljice ter Jure Močnik in Sanel Bajram-lič iz domžalskega Heliosa. Tekmama mladih slovenskih košarkarskih upov bo sledilo srečanje med ekipama medijskih zvezd in svetovnih članskih prvakov v kategoriji 40+, nato pa bo na vrsti razglasitev najboljšega košarkarja, izbor najboljšega novinca in izbor najbolj- Triglavani praznike pričakali pri dnu lestvice Kranj Konec tedna so košarkarji v l.SKL odigrali 12. krog. Ekipa kranjskega Triglava je doma gostila moštvo Rogle in izgubila 73:85 (54:57, 35:37, 13:24). Kranjčani so tako s 14 točkami na predzadnjem, desetem mestu lestvice. Novo zmago pa so zabeležili košarkarji domžalskega Heliosa, ki so premagali Koper z rezultatom 70:68 (59:61. 41:36, 21:24) in so z 19 točkami na tretjem mestu. Vodi ekipa Geoplin Slovana z. 21 točkami. Prvenstvo se bo nadaljevalo 4. januarja 2003, ko bo Triglav gostoval pri Geoplin Slovanu, Helios pa pri Savinjskih Hopsih. V 1. ligi za ženske je ekipa Jesenic gostovala pri Tobo's Iliriji in zmagala z 61:67 (42:49, 34:33, 15:18). Ekipa Odeje je izgubila v Slovenskih Konjicah s 97:96 (88:88, 57:70, 35:45, 17:29). Na lestvici vodi ekipa RC Maribora, Jeseničanke so druge, Odeja pa četrta. V soboto bo ekipa Odeje ob 18.30 uri gostila Pomurje Skiny, Jeseničanke pa ob 19. uri Legrand BTC. V LB SKL je ekipa Loka kave TCG gostila Banex in zmagala s 101:94 (68*66, 44:38, 18:18). Z zmago seje domov vrnila tudi ekipa Radovljice, ki je ugnala Radensko Creativ s 87:94 (51:72, 36:47, 21:18). Na lestvici vodi ekipa Unika Tti Postojna, Radovljica je četrta. Loka kava pa peta. Prvenstvo v l.B ligi se bo nadaljevalo v soboto, 11. januarja 2003. V.S. šega trenerja v sezoni 2001/2002. Vrhunec košarkarskega dneva bo seveda tekma "ali starš" 2002 /2003 med vzhodom in zahodom, na kateri se bodo predstavili vsi najboljši košarkarji, ki trenutno igrajo v slovenskih klubih. Med tekmo bo po prvi četrtini tekmovanje v metanju trojk, po drugi četrtini se bosta predstavili plesno - navijaška skupina Žabe in Zmaji, prav tako pa bo organizirano več nagradnih iger za gledalce (met iz sredine, met iz trojke, met iz linije prostih metov). Po tretji četrtini bo tekmovanje v zabijanju, po končani tekmi pa bo sledil svečan zaključek prireditve s podelitvijo priznanja. Vstopnice za tekmo je od danes naprej že moč kupiti v hali Tivoli, prodajajo pa jih tudi v trgovinah City sport po vsej Sloveniji. Vilma Stanovnik Gorenjke izpadle iz pokalnega tekmovanja skot j.t Loka, Jesenice - Minuli konec tedna so košarkarice odigrale četrtino finala pokalnega tekmovanja za letošnje leto. Košarkarice Odeje so v dvorani na Podnu v Škofji Loki gostile košarkarice Merkur Celja in izgubile s kar 46:86 (30:70, 18:50, 7:19). Hkipa košarkaric Jesenic je gostovala pri Legradu BTC Terminal v Sežani in izgubila s 67:62 (53:45,33:29,14:14). V.S. Janez Maric mestom. se je izkazal z 2. Rok Pajič je bil na prvenstvu -kljub sedemnajstim letom - med najboljšimi v naši ekipi. tanco Slovenije, to je res poseben občutek in želim si, da bi bil kdaj uspešen tudi v članskem moštvu," pravi Rok Pajič, ki vmes sedaj opravlja tudi izpite na kranjski frizerski šoli, saj ima rad ustvarjalne poklice. Končni vrstni red svetovnega prvenstva do 20 let I. divizije, skupine B na Bledu: 1. Avstrija, 2. Slovenija, 3. Norveška, 4. Latvija, 5. Danska in 6. Poljska. V elitno skupino so se uvrstili Avstrijci, izpadla pa je ekipa Poljske. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Marič drugi na šprintu v Osrbliju Bled - Osrblie je bil minuli četrtek srečni kraj naše biatlonske reprezentance, posebej 27-letnega Blejca Janeza Marica (TSK Bled), ki seje na Slovaškem prvič povzpel na zmagovalne stopničke tekme svetovnega pokala in za nameček osvojil celo najboljšo uvrstitev naših biatloncev v moškem svetovnem pokalu. Janez Marič je na tekmi v šprintu zaostal le za francoskim šampionom Raphaelom Poireejem, na zmagovalnem odru pa je bil ob njem na tretjem mestu še Norvežan Frode Andresen. K uspehu naše ekipe je prispeval še Ljubljančan Marko Dolenc (SK Brdo), ki je osvojil osmo mesto. V ženskem šprintu seje od naših deklet najbolje odrezala Andreja Grašič iz Križev pri Tržiču (SK Tržič), ki je osvojila 27. mesto. Slabše je nato našim biatloncem na Slovaškem šlo v naslednjih dneh, saj so imela zlasti dekleta precej težav z zdravjem. Tako so vse upe stavili na nedeljski zasledovalni tekmi. Žal je Janez Marič, ki je štar-tal z odličnega drugega mesta kar sedemkrat zgrešil in na koncu osvojil 29. mesto, Marko Dolence pa je bil s petimi zgrešenimi streli 33. Izkazala se je se je Andreja Grašič, ki je - kljub štirim zgrešenim strelom - na koncu uvrstitev iz šprinta popravila in s 24. mestom osvojila nove točke. Skupno v svetovnem pokalu pri moških vodi Raphael Poiree z 269 točkami, naš najboljši pa je Marko Dolenc na 24. mestu s 56 točkami. Med ženskami vodi Ekatarina Dafovska z 219 točkami, naša najboljša pa je Andreja Mali na 29. mestu z 39 točkami. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Konec tedna državno prvenstvo Kranj - Biatlonca Martin Ponikvar s petim mestom, karikaturist Jože Poklukar z osmim med člani, članica Teja Gregorin s desetim, ter Tržičan Klemen Lauseger s tretjim mestom v šprintu, ter Gregor Br-var s petim mestom so najlepše uvrstitve zadnje tekme evropskega pokala v avstrijskem Obertilliachu. Kako so se biatlonci B reprezentance približali A selekciji Tomaša Kosa pa bomo imeli priložnost videti tudi na državnem prvenstvu 28. in 29. decembra na Rudnem polju v šprintu in zasledovanju. M.M. Najboljši so hokejisti, skakalci, Jolanda Čeplak in Aljaž Pegan Minulo nedeljo zvečer je Društvo športnih novinarjev na prireditvi v Cankarjevem domu proglasilo letošnje najboljše slovenske športnice in športnike, med dobitniki priznanj pa so bili od Gorenjcev Alenka Kejžar, ki je prejel pokal za drugo mesto med športnicami, skakalca Primož Peterka in Robi Kranjec, ki sta bila člana bronaste slovenske olimpijske skakalne ekipe ter hokejisti, ki so letos igrali za člansko reprezentanco. Najboljši slovenski špotniki in športnice za leto 2002 na priredtvi v Cankarjevem domu. Ljubljana - Tradicija je, da se športno leto sklene tudi s podelit v i jo nagrad in priznanj najboljšim. Letos je bila prireditev znova v Cankarjevem domu, poleg nagrad za športne dosežke, ki jih je podelilo Društvo športnih novinarjev, pa so zaslužena prizna nja OKS - ZSZ prejeli tudi številni slovenski športniki, ki so nam v iztekajočem se letu pripravili veliko veselja. V glasovanju, ki srno ga v začetku meseca opravili slovenski SpOftni novinarji, je največ točk za ekipo v individualnih Športnih panogah zasluženo dobila ekipa smučarjev skakalcev, ki je na olimpijskih igrah osvojila bronasto kolajno. To so bili Primož Peterka, Robi Kranjec, Dam- jan Kras in Peter Žonta. Pokal je v imenu skakalcev prevzel Kranjčan Robi Kranjec, saj so bili ostali člani Se na tekmi v Švici. Za najboljšo slovensko ekipo v igrah smo letos izbrali hokejsko reprezentanco, ki je na svetovnem prvenstvu na Švedskem obranila mesto v svetovni eliti Pokal je prevzel kapetan reprezentance Tomaž Vnuk. Med Športnicami je največ glasov zasluženo prejela atletinja Jolanda Čeplak, na drugo mesto se je uvrstila plavalka Alenka Kejžar, na tretje pa smučarska tekačica Petra Majdič. V moški konkurenci je bil najboljši telovadec Aljaž Pegan, na drugo mesto se je uvrstil še en te lovadec, Mitja Petkoviek, na tretje pa plavalec Peter Mankoč. Za tretje mesto na olimpijskih so si olimpijsko plamenico zaslužili člani skakalne ekipe Primož Peterka, Robert Kranjec, Peter Žonta in Damjan Iras, zlato pla keto pa njihov trener Matjaž Zupan. Veliko statuo sta od Gorenj cev prejela Iztok Čop za 2. mesto na svetovnem prvenstvu v veslanju in Dejan Košir za 5. mesto na olimpijskih igrah, zlato plaketo pa tudi trener iztoka Čopa Miloš Janša m trener Dejan Koširja Pri mož Bernik. Poleg teh nagrad so podelili ludi male statue ter src bi ne in bronaste plakete ter zlate, srebrne m bronaste znake Vilma Stanovnik, foto: lina Doki Plavalna zveza Slovenije je za najboljša v tem letu izbrala Alenko Kejžar in Petra Mankoča Alenka Kejžar si še želi dobrih rezultatov Vrsta kolajn na letošnjih največjih plavalnih tekmovanjih je za slovensko šampionko le nov izziv, da vztraja in se pripravlja na olimpijske igre leta 2004 v Atenah. ODBOJKA Kranj - Hotel Union v Ljubljani je bil minuli četrtek zvečer znova prizorišče svečane razglasitve najboljših plavalk in plavalcev minulega leta. Kot je ob pregledu največjih dosežkov slovenskega plavanja v zadnjem času poudaril predsednik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen, so bili uspehi slovenskega plavanja pred leti zgolj posledica zagnanih posameznikov. Prav ti so dali pobudo za boljšo organiziranost, za gradnjo več nujno potrebnih bazenov, posledica tega pa je, da je vedno več dobrih plavalcev in plavalk, ki se tudi iz največjih tekmovanj vračajo domov z odličnimi rezultati in kolajnami. Zal olimpijskega bazena še vedno ni v Ljubljani, kjer so razmere za razvoj plavalnega športa najslabše, je pa toliko bolje poskrbljeno za razvoj plavanja na Gorenjskem, v zadnjem času pa tudi na Štajerskem, Primorskem in tudi Zasavju. Tudi državni sekretar za šport pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport dr, Jaka Bednarik je pohvalil uspehe plavalcev in Plavalni zvezi za uspehe napovedal zajetnejši kupček pomoči. Te so bili seveda veseli tako plavalci kot trenerji in funkcionarji, saj v novem letu plavalce čaka vrsto novih preizkušenj, vrhunec pa bo Minuli petek je bil v kranjskem olimpijskem bazenu plavalni miting na katerem je nov državni rekord postavila domača plavalka Merit Triglava Kranj Anja Čarman, saj je na 1500 metrov plavala s časom 16.59,01. Ilirijan Peter Mankoč je s časom 20,16 izenačil državni rekord na 100 metrov prosto. Postavljenih je bilo še nekaj rekordov v mlajših kategorijah. Ljubljančan Peter Mankoč in Kranjčanka Alenka Kejžar sta najboljša plavalca leta 2002. svetovno prvenstvo v Barceloni. Seveda pa je bila prednovoletna svečanost namenjena predvsem tistim, ki so odlične rezultate dosegali v iztekajočem se letu. Med kadetinjami je tako priznanje za najboljšo slovensko plavalko prejela članica Plavalnega kluba Radovljica Anja Klinar. med kadeti pa je bil najboljši Jernej Godec iz Plavalnega kluba Ilirija. Med mladinkami je bila v tem letu najboljša Tamara Sambrai-lo, prav tako članica Plavalnega kluba Radovljica, med mladinci pa je priznanje najboljšega za letošnje lete) prejel Bojan Zdešar iz Plavalnega kluba Ilirija. Prav tako je priznanje za uspehe svojih varovank prejel trener Plavalnega kluba Radovljica Miha Potočnik, za uspehe svojih varovancev pa je bil nagrajen trener Plavalnega kluba Ilirija Borut Kline. Seveda niti malo ni bila sporna odločitev o najboljših plavalcih v članski konkurenci. Za plavalko leta je priznanje dobila članica Plavalnega kluba Radovljica Alenka Kejžar iz. Kranja, za plavalca leta pa je bil razglašen Ljubljančan Peter Mankoč, član Plavalnega kluba Ilirija. Priznanji za svoje delo sta prejela tudi njuna trenerja Radovljičan Ciril Globočnik in dr. Dimitrij Man-cevič. "Z novim letom se začnejo nove tekme in najprej bom tekmovala v Ameriki. Ko bom prišla domov se bom pripravljala za svetovno prvenstvo v Barceloni, kjer bo seveda treba pokazati dobro plavanje, saj bo konkurenca res velika, "te dni že razmišlja Alenka Kejžar, ki je prišla domov v Kranj iz študija v Ameriki tik pred evropskim prvenstvom v Riesi in bo ostala do 9. januarja: "Te dni se bom posvetila večino staršem in prijateljicam, nekaj dni tudi ne bom plavala, saj me čakajo še zadnji pregledi poškodovane rame. Naslednji teden pa bom šla spet v bazen in začele se bodo priprave za nove nastope, " pravi Alenka Kejžar, ki ima seveda že v mislih tudi nastop na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah, do takrat pa naj bi tudi končala študij v Ameriki in se vrnila domov. "Če bodo dobri rezultati bom nato s plavanjem še nadaljevala, sicer pa bom po olimpijskih igrah razmišljala tudi o čem drugem." je povedala najboljša slovenska plavalka letošnjega leta, ki seveda ne skriva tudi novoletnih želja: "Želim si, da bi bila zdrava in da bi mi ob dobrem plavanju uspevalo tudi v šoli." Vilma Stanovnik Pokal ponovno v Maribor Nova Gorica - Pretekli konec tedna je potekal prvi od vrhuncev letošnje odbojkarske sezone - finale pokala SLO za ženske. Čeprav so tokrat za favoritinje veljale odbojkarice HIT-a iz Nove Gorice, je ponovno osvojila naslov pokalnih zmagovalk ekipa Nove KBM Branik iz Maribora. Odbojkarice Nove KBM Branik so v polfinalu ugnale Benedikt s 3:1, medtem ko so Goričanke imele v polfinalu izredno težko delo, saj so ubranile tudi dve zaključni žogi Sladkega greha Ljubljane v tretjem nizu za zmago s 3:0. Po petkovi zmagi s 3:2 so bile očitno Goričanke v sobotnem finalu tudi utrujene, tako da se je tekma nepričakovano končala z zmago Mariborčank (3:0), ki so tako pokal osvojile že desetič (šestič zapored). Termo Lubnik drugi Škofja Loka - Odbojkarji Termo Lubnika so v zadnji tekmi jesenskega dela zanesljivo premagali zadnjeuvrščene Hoče (3:0 (15,10,17)) in s tem ubranili izvrstno drugo mesto, kar je dobro izhodišče za pomladanski del, v katerem si bodo Škofjeločani poizkusili priigrati napredovanje v najvišji rang slovenske odbojke. Manj uspešni so bili na gostovanju v Prvačini igralci Flvcom Žirovnice, saj si favorizirana domača ekipa ni privoščila spodrsljaja. Prvačina : Flvcom Žirovnica 3:0 (18, 20, 10). Po jesenskem delu je v vodstvu Krka z 29 točkami. Novomeščanom tesno sledijo odbojkarji Termo Lubnika (28), še dve točki manj pa ima Olimpija. Na četrtem mestu je Prvačina (23) in to so tudi štiri ekipe, ki bodo v pomladanskem delu med seboj odločale o napredovanju v prvo ligo. Flvcom Žirovnica je s 14 točkami trenutno na 6. mestu, a razlike so v srednjem delu izredno majhne, tako da bodo Žirovničani tudi v drugem delu morali pokazati kar obilico znanja, če si bodo hoteli zagotoviti obstanek v drugoligaški konkurenci brez "nervoze" na dodatnih kvalifikacijah. Tokrat pa so se tudi igralke Bleda vrnile s polnim izkupičkom z gostovanja. Blejke so gostovale v Dravogradu, ki je kljub nizkemu položaju na lestvici povzročal gostjam kar veliko težav. No Blejke pa so vseeno zdržale vse pritiske in se z novimi tremi točkami povzpele celo na 4. mesto. Dravograd : Bled 1:3 (-22, 26, -23, -15). Po jesenskem delu je v vodstvu ŽOK Ptuj (31), pred Prevaljami (29) in ŽOK Mislinjo (26 in tekma manj). Blejke so četrte, vendar jim 20 osvojenih točk praktično ne daje nobenega upanja za boj za napredovanje. So si pa Blejke vsaj zagotovile zelo solidnih 8 točk naskoka pred "nevarnim" devetim mestom. . V zahodnem delu 3. DOL tokrat ni bilo tekem, po jesenskem delu pa je z velikim naskokom v vodstvu Logatec, od gorenjskih ekip pa ima le še Kamnik II možnosti, da si morda pribori napredovanje preko dodatnih kvalifikacij. Pri ženskah je ekipa Mladi Jesenice na dobri poti, da si že kmalu v nadaljevanju pomladanskega dela zagotovi povratek v drugoli-gaško konkurenco, tokrat pa so zanesljivo premagale^Magro Grosuplje s 3:0. Osem točk naskoka pred Partizanom iz Škofje Loke in igra, ki sojo Jeseničanke pokazale do sedaj, so dobra popotnica za nadaljevanje. Tudi Pizzeria Morena nastopa letos precej uspešnejše, kot je zaključila lansko sezono, saj so Žirovničanke že v prvem delu osvojile 16 točk, kar je 7 več kot lansko celo sezono. PizzerkfrMore-na je tokrat izgubila v Črnomlju s 3:2. Slabše pa gre letos igralkam Bohinja, ki so s samo eno z«iago in tremi točkami trenutno na enajstem mestu, kaj malo verjetno pa je, da bodo saldo točk povečali tudi v preloženi tekmi tega kroga, tako da bodo Bohinjke verjetno po prvenstvu ponovno čakale na prijave ekip za kvalifikacije (že nekaj sezon se za sodelovanje prijavlja ravno toliko ekip, da kvalifikacije za obstanek v ligi niso potrebne). Prvenstvo v vseh državnih odbojkarskih ligah se nadaljuje v soboto, 18. januarja 2003. B.M. SMUČARSKI SKOKI Peterka in Žonta v najboljši deseterici Kranj - S tekmama v švicarskem Engelbergu se je nadaljevala sezona tudi za najboljše smučarje skakalce. Nastopila je tudi četverica Slovencev, najbolje pa sta se znova odrezala Primož Peterka in Peter Žonta. Primož je bil na sobotni tekmi 13., na nedeljski pa 10., Peter pa je bil v soboto 9. in v nedeljo 13. Točke je osvojil tudi Damjan I ras. ki je bil v soboto 19., v nedeljo pa 29. Slabše je šlo mlademu Kamničanu Roku Benkoviču, ki je bil oba dneva 47. V svetovnem pokalu po osmih tekmah vodi Avstrijec Martin Hbll-uarth. s 469 točkami, Primož. Peterka je z 278 točkami osmi, Peter Žonta pa / 220 točkami deseti. V pokalu narodov je Slovenija na petem mestu /a Avstrijo. Norveško. Finsko in Nemčijo. Svetovni pokal v smučarskih skokih se bo nadaljeval / novoletno turnejo. V.S. SMUČARSKI TEKI Vesna na stopničkah Kranj ■ Na tekmi celinskega pokala v smučarskih tekih v Formazzi v Italiji je Vesna labjan pritekla prve letošnje zmagovalne stopničke. V šprintu mladink je bila 18-letha Bcsničanka. tekačica Merkurja druga. Po kvalifikacijah se jc slovenskim tekačem obetalo še nekaj Visokih uvrstitev, saj je bila mladinka Brigita Belšak (Olimpija) šesta, ter elan Planice Matej Jakša 10. Med člani je na sobotni klasični tekmi s skupinskim startom NejC Brodar končal na 19. mestu. Ines Hi/ar je med članicami končala na 16. mestu, z devetim mestom pa so bili zadovoljni z mladincema Blaženi Jelencem in Barbaro Je/eršek. Prva tekma nove domače se/one bo 26, decembra, in sicer zaostala tekma državnega prvenstva Stafei za leto 2002 v organizaciji šd Gor je. Seveda če bodo na Pokljuki ugodni sne/ni pogoji. 28. decembra naj bi v I ogatCU pripravili tradicionalne Novoletne teke. M.M. VATERPOLO Triglav Živila brez težav Kranj V soboto so vaterpolisti odigrali 4. krog letošnjega državnega prvenstva 1'iesenečenj ni bilo. saj je ekipa državnih prvakov Triglava Živil v Mariboru i):is (0:6, 2:4, 1:3, 1:2) premagala Branik, ekipa Kokre je 13:9(5:1,4:3, 3:3,1:2) izgubila v Kopru, Posejdon pa je 10:13 (2:4, 1:4, 1:1, 2:4) izgubil i Olimpijo, V zaostalem petkovem BreČanju je Branik 15:11 premagal Koper. Na lestvici tako vodi ekipa Triglava Živil s popolnim izkupičkom s točk. olimpija trna 6 točk. Branik in Koper po I točke. Kokra 2 točki. Posejdon pa je brez točke. Na lestvici strelcev je najboljši Davni Kecman <()limpi|a) s skupa| 12 /adetki. IV venstvo se bo nadaljevalo 8. januarja 2003. J.M. Svarunov turnir odbojkarjem in odbojkaricam Bora iz Trsta Minulo nedeljo je škofjeloški odbojkarski klub Termo Lubnik pripravil 13. Svarunov turnir, na njem pa so bile najboljše odbojkarice in odbojkarji ekipe Bora. Trata pri Škofji Loki - V spo min na svojega nekdanjega predsednika škofjeloški odbojkarski klub tradicionalno pripravlja Svarunov spominski turnir, ki je vedno tudi priložnost za prijetno druženje med domačima ekipama odbojkarjev Termo Lubnika in odbojkaric ŠD Partizana Škofja Loka ter moško in žensko ekipo Bora iz Trsta. Zamejski odbojkarji namreč vsako leto /nova radi pridejo v mesto pod Lubni-kom, kjer poleti preživijo tudi del priprav na sezono, vezi med obe- ma kluboma pa so stare že več kot dvajset let. Seveda pa je turnir tudi priložnost, da se gledalcem pokažejo tudi domači odbojkarji in odbojkarice, od najmlajših naprej. Tudi letos ni bilo drugače in minulo nedeljo so v telovadnici osnovne šole Cvetka Golarja na Trati najprej nastopili najmlajši, nato pa še članice in člani. Med mlajšimi dečki je zmagala ekipa Poljan, med starejšimi dečki je slavila ekipa Termo Lubnika, v članski kategoriji pa tako med Odbojkarji domačega Terma so na 13. Svarunovem turnirju osvojili drugo mesto, tretja pa je bila ekipa Brezovice. dekleti kot fanti ekipa Bora iz Trsta. "Čeprav sta moški in ženski škofjeloški odbojkarski klub ločena, saj dekleta nastopajo kot ekipa ŠD Partizana Škofja Loka, fantje pa imamo klub Termo Lubnik, pa sodelujemo med seboj, saj si želimo, da bi v množici športov tudi odbojka med mladimi imela čimveč privržencev. Tako imamo trenutno v klubu Termo Lubnik registriranih več kot tristo igralcev, z mladimi pa največ delamo na osnovnih šolah na Trati, v Retečah in-Poljanah, kjer imamo svoje šole odbojke. Naša prva moška ekipa igra v 2. slovenski odbojkarski ligi in naša želja je, da se v tej ali naslednji sezoni uvrstimo v 1. slovensko odbojkarsko ligo. Trenutno nam dobro kaže, saj smo na lestvici s točko zaostanka na drugem mestu in če bomo zdržali še naslednjih enajst tekem, se nam obeta uvrstitev v prvo ligo. Je pa res, da smo v klubu sklenili, da je naša orientacija napredek domačih igralcev in s tem se strinjajo tudi naši pokrovitelji, Termo, tudi če Zato kakšno sezono več igramo v drugoligaški konkurenci," pravi športni direktor kluba Sergej Rupar, ki je seveda zadovoljen, da Termo ostaja njihov pokrovitelj, ob nedeljskem turnirju pa so zato še posebno za- Sergej Rupar hvalili predstavniku podjetja. Rudiju Kožuhu. Bogastvo škofjeloških odbojkarjev so tudi odlični trenerji na čelu z Matejem Fojkarjem, Do-mnom Kosmačem, Tomažem Langom, Ivanom Križnarjem in Sergejem Ruparjem. Večina njih je tudi igralcev ali članov upravnega odbora kluba, vsi skupaj pa se borijo, da bi se dolgoletna tradicija odbojke v Škofji Loki ohranila. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Katalog in zloženka Prešernova hiša v Kranju Všečna predstavitev najbolj znane kranjske hiše V četrtek je bila v Renesančni dvorani Mestne hiše predstavitev kataloga in zloženke Prešernova hiša v Kranju, ki jih je založil Gorenjski muzej. Ob lično izdelanem katalogu nimamo več skrbi z iskanjem novoletnih daril. Kranj - V dneh konec septembra 2001, ko je minilo 155 let od takrat, ko seje dr. France Prešeren preselil v Kranj, kjer je potem preživel zadnja tri leta svojega življenja, smo slavnostno odpirali temeljito obnovljeno Prešernovo hišo in v njej tudi na novo postavljeno stalno muzejsko razstavo o življenju in delu ter nekaterih stvareh povezanih z največjim slovenskim pesnikom. Ob tem je bila med prihodnjimi načrti omenjena tudi potreba po novem katalogu, v katerem bosta predstavljena "nova" hiša in muzejska postavitev, saj zadnja taka publikacija datira daleč v leto 1974. Avtorica razstave, muzejska svetovalka Beba Jenčič, je k sodelovanju pri katalogu in zloženki povabila ugledne slovenske strokovnjake, katerih delo je posredno ali neposredno povezano s Prešernom. Svoje avtorske članke so tako prispevali akademik dr. Boris Paternu, dr. Cene Avguštin, mag. Nika Leben in Beba Jenčič. Hiša na današnji Prešernovi ulici 7 v Kranju, kjer je pesnik do svoje smrti, 8. februarja 1849, stanoval s sestro Katro in pisarjem Andrejem Rudolfom, sinom prijatelja Andreja Smoleta, je bila kot spominski muzej uradno odprta 8. februarja 1964. Takrat je bil izdan tudi prvi vodič po Prešernovi muzejski zbirki, uredil pa gaje Črtomir Zoreč. "Izdaja novega vodiča oziroma kataloga k novi razstavi o Prešernovem življenju in delu, hkrati pa o sami hiši, v kateri se muzej nahaja in v kateri je pesnik zadnja leta živel, je bila nujna že več let, še posebej pa ob zadnjih spremembah. V trenutku, ko postavljaš zbirko, je zelo težko istočasno narediti tudi katalog, saj obilo drugih skrbi takrat ne tega ne dopušča, pa smo si zato rekli, da bo katalog gotov ob prvi obletnici muzeja," razmišlja avtorica razstave in urednica kataloga ter zloženke, muzejska svetovalka Beba Jenčič. Po prvem vodiču, ki je izšel skupaj z odprtjem muzeja in v nekaj letih tudi pošel, je leta 1974 v okviru zbirke Kulturni in naravni kojna prof. Helena Menaše, publikacijo pa je založila Založba Obzorja iz Maribora. Tudi ta knjižica je v Kranju v nekaj letih pošla, založba pa ni hotela urediti ponatisa, češ da celotna naklada še ni povsem pošla. Večale pa so se tudi želje po novi zbirki, za realizacijo katere pa vseskozi ni bilo denarja. Dodatno je načrt prenove upočasnila denacionalizacija. Prešernova hiša je 3. decembra 1999 postala last MO Kranj, po več kot letu obnavljanja pa je lani končno sledilo svečano odprtje obnovljene hiše in nove muzejske 12. ^ova^eim flul*1 kattcert 1.1.200i oh 19. uri FOstivalna dv Avtorji tekstov v katalogu na predstavitvi v Renesančni dvorani v Mestni hiši: (z leve) mag. Nika Leben, dr. Boris Paternu, Beba Jenčič, in ob direktorici Gorenjskega muzeja Barbari Ravnik - Toman dr. Cene Avguštin. SXXXXX lnfo:TD Bled, te!.: 04 5741 122 Sreča je... spomeniki Slovenije, ki je izhajala pri takratnem republiškem ZVNKD, izšel prenovljen vodič k zbirki. Glavna urednica je bila po- postavitve. V četrtek uradno predstavljena katalog in zloženka pa sta tako še nadgradnja nove stalne razstave Dr. France Prešeren -življenje in delo. Urednica obeh publikacij Beba Jenčič je k sodelovanju povabila akademika dr. Borisa Paternuja, dr. Ceneta Avguština ter mag. Niko Leben. Velik pesnik Beba Jenčič, avtorica stalne razstave o življenju in delu dr. Franceta Prešerna in urednica kataloga ter zloženke. malega naroda je naslov teksta dr. Borisa Paternuja, ki v strnjeni obliki predstavlja Prešerna kot pesnika, piše pa nam tudi o njegovem pomenu za slovensko narodno prebujanje. Dr. Cene Avguštin je pripravil tekst Prešernova hiša in njen stavbni razvoj, v katerem beremo o zgodovini Prešernove hiše, kot lepega primerka meščanske hiše iz sredine prejšnjega stoletja. Kako in na kakšen način je potekala njena obnova pa v zapisu Prenova Prešernove hiše piše mag. Nika Leben. Skozi stalno razstavo nas v zaključnem tekstu Prešernov spominski muzej povede avtorica postavitve Beba Jenčič. Potrebo je zapisati, daje zelo privlačna likovna zasnova obeh publikacij. Tako katalog kot zloženko je namreč oblikovala Veronika Logar, ki z muzejem sodeluje že tretje leto, že naslovnica pa nas spominja na... "Taka je že od leta 1999 tudi uradna oblika naših vabil na prireditve ob Slo- Likovno razpoznavna naslovna stran kataloga in hkrati tudi vabil na prireditve v Prešernovi hiši povezane z našim največjim pesnikom. venskem kulturnem prazniku, 8. februarju in obletnici Prešernovega rojstva, 3. decembra," pojasnjuje Jenčičeva. Katalog je izšel v nakladi 500. zloženka pa 1000 izvodov in medtem, ko bodo v muzejski trgovini prvega prodajali po 1500 tolarjev, bo drugi na voljo za simboličnih 150 tolarjev. Če je zloženka zgolj temeljita prva informacija, je zloženka strnjen, a natančen in celovit pregled stavbe in razstave, s katerima se Kranjčani tako radi ponašajo. Prav zato in pa v izogib metanju v koš (kar se pogosto dogaja s podarjenim) so se v Gorenjskem muzeju tudi odločili da publikaciji prodajajo in ne delijo. "Katalog je zagotovo tudi lepo darilo za Božič," meni Jenčičeva in dodaja, da bodo v prihodnje natisnili še angleški in nemški prevod, sčasoma tudi italijanski, po mnenju dr. Paternuja pa bi ob novem centru slovanskih jezikov V Ljubljani veljalo poskrbeti tudi za prevod v ruščino. Ob vsakoletnih že tradicionalnih razstavah ob 3. decembru (tematske razstave) in 8. februarju (Prešernovi nagrajen ci), Gorenjski muzej v bodoče čaka tudi priprava multimedijske predstavitve razstave o Prešernovem življenju in delu. Igor Kavčič • da nisi sam ■ž Kurent, Miheličevo življenje in umetnost Ljubljana - Te dni je pri založbi Mladinska knjiga izšla obsežna monografija o kurentu, enem temeljnih motivov umetniškega opusa enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev Franceta Miheliča (1907 -1998). Ob v zadnjem času številnih razstavah, obsežnih katalogih, monografijah in drugih publikacijah (naj omenim le zadnjo Gostiševo trilogijo) o znanem slovenskem slikarju Francetu Mi-heliču, rojenem v Virmašah pri Škofji Loki, je monografija Mihe-ličev kurent (zgodba o /> is katero so približno dve un kasneje tudi zaključili koncert I Aplavz je bil lako močan, da so morali eno skladbo že lako| ponavljali. Revijski orkester je z uspešnim nastopom prebil led m s tem olaj šal delo sledečim interpretom. Ti so pokazali, da odlično 0t>VladaJ0 svo|e instrumente, pa naj bodo to godala, trobila, kitare, klavir, bar la, tolkala, pihala ali harmonike. Vse to je bilo moč slišati. Cc pa se (pre)malo časa? No. nas bo reševala Katarina Štular, saj nam bo z. idejami prihranila čas. Prihranjeni čas pa lahko takoj koristno porabite in preberete še ostale članke, ki ponujajo nekaj malega "Simfa-nja" skomercializiranih praznikov. Katja Kastelic in Lea Lebar, Zala Dragonja ter Tina Benedičič vas bodo že skoraj prepričale, da so darila čisto nepotrebna, tako da spet ne boste vedeli kje ste Pa vam povem jaz: najprej si oči od-počijte na prijetnih ilustracijah avtoric Emine Salčinovič in Sare Leban, nato pa razmislite, kakšnega darila si želite vi od določene osebe in ji nekaj v tem stilu podarite vi. Zadeli boste v polno, tako pri ceni (ali pač ne?) kot pri izvirnosti in osebnosti darila. Pa prijetno nakupovanje in še prijetnejše praznovanje vam želim! Tamara Rozman, Gimnazija Kranj Darila... li zame. Se mogoče ne zavedate, da se sreče in ljubezni ne more kupiti z denarjem? Torej.... darila so lahko različna. Od tistih najpreprostejših, ki še danes veljajo za dragocena, do daril, ki predstavljajo bistvene značilnosti baročnega sloga. Ob pogledu na takšno darilo marsikdo izgubi tla pod nogami (vključena je tudi avtorica članka). Vse je tako izumetničeno! Tudi vas ob tem začne boleti glava? Naj vas dijak kranjske gimnazije ne ukvarja z nobenim inštrumentom, mu dobro služijo noge ali glas. Takt) smo poleg dveh parov lan tastičnih plesalcev slišali tudi ročk skupino (verjeli ali ne, ročk gre sijajno ob bok Bachu ali Mozartu) in seveda novoustanovljeni Komorni dekliški zbor pod vod stvom prof. Barbare Kušar. /bor je najprej predstavil nekaj plesov naše svetle domovine, kasneje pa ob spremljavi kitar interpretiral najpopularnejšo božično pesem. Sveto noč. Ob tako bogatem programu nam je grozilo, da bo koncert predolg, zato smo morali nekaj točk celo črtali iz programa. Ludi štiri bralne točke so se tako skrči k' na eno samo. Nadja. ljubljanskih staršev hči avtorja Klemena Piska je požela kar nekaj smeha. Spontane spremembe programa so zahteva le stalno pripravljenost voditeljev. ZatO so pa bili štirje: Kaja Bene iiu k Ne/ka Pretnar, Aljaž. Jova- novič in moja malenkost. Dijaki nja prvega letnika Nina Kakovee je obiskovalcem voščila srečno novo lelo v nam eksotičnih jezi kih. kot so arabščina, havajščina ali japonlčina. Suma sumarum: neizpodbitno dejstvo je, da gimnazijci znajo m zmorejo organizirati imenitne pri reditve. Zato jih je treba nenehno hvaliti, jih častili in jim izročali darila Iče jih že vašemu zdia\ m k u ne smete). Mihael Šorli, Gimnazija Kranj Veseli december je tu. No. ne vem če ravno veseli, ampak december še vedno. Stereotipno bi ta čas opredelili kot idilični čas. Čas belih snežink, veselih otrok z rdečimi noski, zasneženih dvorišč s sneženimi možmi, in srečnih idilični družinskih scen. Heh. Ne, ne. V resnici je to čas evforije kupovanja, zapravljanja, živčnosti in sitnobe. Letos še posebej, saj snega noče biti od nikoder. Ampak tradicija zapravljanja ostaja. Za praznik, ki je bil nekoč namenjen proslavi družinske ljubezni, zdaj pa je postal le pametna pogruntavščina trgovcev. Vse skupaj se je začelo dolgo, dolgo nazaj. Bil je božič. In bil je ravno tak, kot bi moral biti. Predstavljal je družinsko srečanje, kjer so si zgarani ljudje za spremembo privoščili malo počitka in boljšo večerjo. Otroci so se neskončno potolažim, da niste edini. Svetujem vam, da se temu izogibate, pa čeprav ne boste v koraku s časom. Včasih je bolje, upoštevati tuja navodila... Verjetno te dni iščete še zadnje okraske, ki bodo dali piko na i darilom, ki ste jih kupili za sorodnike. Kako lepo je videti srečne otroške obraze, ki se vsi nestrpni sprašujejo, s čim jih boste tokrat razveselili. Ko pod novoletno jelko zagledajo kopico daril, namenjenih njim, so polni upov, pričakovanj,... Se jim bo tokrat uresničila želja in bodo svoji zbirki dodali še en avtomobilček, izdelan po zadnji modi?? Se bo vaša pridna punčka v šoli spet na vsa usta hvalila, daje dobila novo barbiko?? December je torej čas pričakovanj, veselja, radosti... Darila prejemamo in jih dajemo. S tem znancem pokažemo, da nam ni vseeno zanje. Da smo veseli, ker jih imamo, saj nam stojijo ob strani iz dneva v dan. Najlepše darilo je majhna pozornost ter iskrene in spodbudne besede za boljši jutri. Si sploh predstavljate, kako srečni smo lahko, ker imamo drug drugega?? Ni važno, kakšno darilo dobite in ali ga sploh dobite, pomembna je človekova notranjost, ki nam pove več. kol vse ostalo. Tina Benedičič, Gimnazija Kranj Iskrice v očeh otroka, ko zagleda svoje darilo pod novoletnim drevesom Sreča v očeh dekleta, ko ji fant na Valentinovo podari čokolado v obliki srca. Ponos v očeh očeta, ko mu sin podari model letala, ki gaje sestavil. Toplina v očeh starca, ko mu vnuk podan risbo, ki jo je narisal sam. In čeprav marsikdo obsoja obdarovanje, češ da so si ga zamislili zaslužka željni trgovci in da ne pri naša nič drugega kot dobiček, moramo nanj pogledati s povsem druge plati. Iz liste čudovite plati sreče, iskric in topline, ki jih z darilom lahko pričaramo na Clove kov obraz. Obdarovanje obsla|a tako rekoč odkar obstaja človek /e v prvih plemensko urejenih družbah so se poglavarji klanov obdarovali in lako ustvarjali preprost družbeni sistem, pojem daru in menjave. V proces naj bi vstopali Zgolj za radi materialne plati m zadovoljitev potreb. V obdarovanje nisrt Vpletali čustev, darilo je bilo neke vrste obveznost. Mnogokrat je da rilo tudi vvdrževalo mir. Priložilo sli obdarovanja so bile vedno slo vesne, obdarovanje pa pomembno za dobro in mirno Življenje ljudi. Izmenjava daril je predstavljala tradicionalno, obredno dejanje, ki je bilo zapisano globoko v podza veselili piškotkov, suhega sadja in tistih nekaj malenkosti, ki so jih dobili. Dan je bil prazničen že iz preprostega dejstva, da je nekaj posebnega. Ni šlo za to kdo bo kaj dobil, ampak le za majhne in redke družinske radosti. Pa je to res le pravljica za lahko noč? Tudi slovenske otroke sta že dolgo nazaj osrečevala Miklavž in dedek Mraz. Prvega prepoznamo po škofovski kapi in ogrinjalu ter sivi bradi. V goste pride že v začetku decembra. Dedek Mraz pa pride okoli božiča in otrokom prinese bolj konkretna darila. Od povprečnih dedkov se razlikuje predvsem po sivi kučmi in plašču. Oh, in seveda po bradi, ki očitno že dolgo časa ni imela zmenka z. britvico. Ko že govorimo o kulturi obdarovanja ne moremo izpustiti favorita v tej kategoriji. Govorimo o debeluhu s prepoznavnim rdečim plaščem in čepico, črnimi škornji in pasom, zabuhlim rdečkastim obrazom, dobrodušnim nasmeškom in obvezno kodrasto belo brado. Preden je ta debeluhasti rdečeličnež postal Božiček mu je bilo ime sveti Nikolaj. V njegov novi dom, Ameriko, so ga prinesli severno-evropski priseljenci. Kmalu za tem so ga trgovci v želji po večjem zaslužku spremenili v pravo komercialno superzvezdo ameriške kulture. Od takrat naprej dominira po vsej ameriški obdarovalni sceni in se hitro širi tudi globalno. Tudi Slovenija ni nobena izjema, saj Slovenci že leta pridno konzumiramo velike količine amerikanizacije, na prvem mestu seveda nikogar drugega kot gospoda Božička. Sploh pa nikdar ne bom razumela, zakaj generacije staršev že vsa ta leta pitajo svoje potomce z eno izmed največjih laži v zgodovini človeštva. Zakaj starši otrokom dolga leta brez slabe vesti in direktno v obraz lažejo, dokler ti ne izvejo resnice, ne od njih. temveč od svojih vrstnikov. Kot bi ti leta govorili, daje zemlja ploščata potem pa bi ti z ljubega miru pred nos postavili ogromen globus in ti z butastim nasmeškom povedali, da je vse to v tvoje dobro. Naj se nehamo cmeriti in se pač sprijaznimo z resnico. Pa nazaj k obdarovanju. Če ste se letos namenili po novoletnih nakupih bo scenarij najverjetneje takle: Hodiš iz trgovine v trgovine, povsod ogromna masa ljudi, cene visoke kljub novoletnim popustom, povsod so vrste. Ko konč- vesti ljudi. Čeprav so se posamezniki obdarovali že od nekdaj, pa je množično obdarovanje prišlo v navado s pojavom krščanstva in predvsem z obdarovanjem otrok za božič. Do okoli leta 1800 je bil to najpomembnejši dogodek za obdarovanje. Pojem obdarovanja pa seje nato razširil v začetku 19. stoletja s pojavom meščanske kulture obdarovanja. Sovpada z raz vojem denarnega gospodarstva in obrti, ki je razširila ponudbo daril. Darilo naj bi dva človeka povezalo. Z darilom človek želi vzbuditi obdarovančevo naklonjenost. Mnogokrat ima darilo večjo čustveno kot materialno vrednost in z njim lahko pokažemo kako dobro ohdatovanca poznamo in koliko nam pomeni. / darilom lako na nek način komuniciramo. Ker je večini ljudi težko izpovedati čustva, tako ljubezen in srečo, kot tudi nezadovoljstvo in strah, to lahko storimo z darilom. Ker pa darilo ni neposredno sporočilo, si lahko obdarovanec sporočilo razlaga narobe. Tako lahko podarjeno sive pomeni lako ljubezen kot prijateljstvo, in zalo se motamo prepričali, da človeka z darilom ne zavajamo. Čeprav se v večini kullur ljudje obdarujejo na določene dneve. no najdeš kakšno stvar, ki ti je všeč, si rečeš bom potem prišel nazaj, kar se seveda ne zgodi. Po 20 trgovini te že močno bolijo vse mišice, še posebno tiste v stopalih, utrujen si in hočeš domov, toda veš, da moraš nekaj kupiti. Potem te zagrabi misel, da bi sam naredil darilo, a jo takoj zavržeš. saj veš, da si nesposoben. Tako blodiš iz trgovine v trgovino, dokler te ne začno prodajalke priganjati, ker bi rade zaprle trgovino. Na koncu boš kupil... Hja. CD. Ali knjigo. 'Da se me bo spominjal' si rečeš in s tem je stvar zate opravljena. Smisel božiča je postalo obdarovanje. Starši svoji razvajeni mula-riji kupujejo vso mogočo kramo. Nekaj, kar bo zanimivo en teden potem pa bodo spet vlekli starše za rokave in cmeravo tulili v smislu Mami jaz hočem... Moj sošolec jo ima tudi, zakaj je potem nimam jaz... in podobne milo-zvočne fraze za roditeljska ušesa. Res lahko z darili kupujemo ljubezen? Kaj se je zgodilo s tisto pesmijo Money can't buy me love? Se je svet res toliko spremenil? Kupiš novo obleko. Kupiš knjigo. Kupiš medvedka majhnemu otroku. Kupiš računalnik. S tem kupiš ljubezen svojega otro- tako za državni praznik ali praznik religije (na primer božič), kot na praznik posameznika ali manj še skupine (rojstni dan. obletnice,...), je najlepše darilo največkrat podarjeno nepričakovano in kot presenečenje. S takim darilom na človeku pustimo največji pečat. Obstajajo različne vrste daril -od najdražjih, ki si jih lahko privoščijo le redki, na primer hiša. avto ali potovanje v eksotične kraje, do listih najdrobnejših, kot je bombon na blazini za lahko noč ali cvetlica na prelep spomladan ka. Ahh. Mogoče je prav to namen obdarovanja. Prikupiti se nekomu, da te bo ljubil, kot ti ljubiš njega. Darilo za ljubezen. Denar za darilo. Denar za ljubezen? Zakaj ne več ljubezen za ljubezen? Mogoče pa bomo letos, te praznike, samo za nekaj trenutkov pozabili na to kaj moramo kupiti. Mogoče bomo k sebi povabili sorodnike in prijatelje, ki jih že dolgo nismo videli. Spregovorili z njimi nekaj prijaznih besed. Objeli tiste, ki jih imamo radi. Jim povedali, da jih imamo radi. Življenje je prekratko za nepomembne reči. Včasih so prav majhne pozornosti najpomembnejše. Prijazen pogled, vesel nasmeh ali iskren poklon. Ti stari načini danes izgubljajo svoj pomen in tudi namen. Postajajo hinavski. In jih vse preveč zanemarjamo. Na žalost jih je zamenjal moderen svet. Svet brez čustev in solz. Spet je tu december. Za vse želim, da ga preživite lepo v družbi ljubljenih. Bistvo praznikov ni v zapravljanju, temveč je le izgovor za bližino soljudi. Srečen božič in noro novo leto. Katja Kastelic in Lea Lebar, Gimnazija Kranj ski dan. Vsak posameznik pa je tisti, ki se mora odločiti, kaj mu pomeni več. Darilo je lahko tudi poljubček za slovo, nasvet za življenje ali preprosto čas, ki ga človek preživi z nami. Čeprav takega darila ne moremo postaviti na polico in razkazovati, pa ga zato ne bomo nikoli izgubili in lahko v našem srcu ostane za vedno. Darilo lahko podarimo tudi ne, da bi vedeli, kdo ga bo dobil. Stare hlače bodo morda nekomu pomagale preživeti zimo, nekaj sto tolarjev bo otroku v Afriki plačalo izobrazbo, kri. ki smo jo darovali, pa bo nekomu darilo življenja. Tudi poslovneži se obdarujejo, čeprav največkrat ta darila nimajo veliko čustvene vrednosti, ampak sporočajo položaj in naklonjenost ter si z njimi največkrat le utirajo pot. Mnogo nas bo ob prihajajočem božiču in novem letu podarilo in dobilo mnogo daril. Ker nas mnogo tega med letom ne naredi prav pogosto, poskušajmo z darili bližnjim povedati, da jih imamo radi in da jih spoštujemo. In ne pozabite - najlepše darilo so še zmeraj besede "RADA TE IMAM"', okrašene s poljubom in nasmehom. Zala Dragonja, Gimnazija Kranj Božični koncert Gimnazije Kranj Iskrice v očeh otroka "Darilo je, kar je dano komu v last brez plačila." (SSKJ, 1997, str. 115) Dr. BORUT KOŠIR iz Tržiča, stolni kanonik in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani Cerkev je vedno znamenje drugačnosti Zato je tudi hvaležen objekt za napadanje, česar smo v Cerkvi vajeni. To je del življenja Cerkve v vsakem trenutku zgodovine. Pri tistih, ki Cerkvi niso blizu in so do nje indiferentni in njenih vrednot ne sprejemajo ali je njihov odnos odklonilen in od Cerkve tudi ničesar ne pričakujejo, pa ne vidim razloga za negativen odnos, je povedal v božičnem pogovoru tržiški rojak, doktor cerkvenega in civilnega prava in predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani. Dr. Košir, iz Tržiča Vas je duhovniški poklic potegnil v svet. Najprej v Ljubljano, nato v Rim in znova v Ljubljano. Se pogosto vračate v rojstni Tržič? "V Tržiču sem živel do 16. leta, potem pa sem šel v Gimnazijo v Ljubljano in tudi stanoval sem tukaj v enem od cerkvenih internatov. Ko sem bil prost in med počitnicami sem se vračal domov. Po študiju teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani in po posvećenju sem bil najprej dve leti kaplan na Kapitlju v Novem mestu in nato še dve leti pri sv. Petru v Ljubljani, potem pa sem štiri leta v Rimu študiral cerkveno in civilno pravo, doktoriral iz obeh pravnih vej, se vrnil v Slovenijo, postal asistent naTeološki fakulteti in se naselil v Šentvidu, kjer sem pomagal v župniji. Ostal sem na Teološki fakulteti, kjer sem sedaj izredni profesor, vmes pa sem bil 8 let prvi direktor (na) novoustanovljenega Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. S te funkcije me je nadškof poklical v Ljubljano, kjer sem stolni kanonik in predsednik metropolitanskega cerkvenega sodišča, kjer sem ob delu na fakulteti zadolžen za pravno področje. Sem tudi član komisije apostolskega sedeža za pogovore med Cerkvijo in slovensko državo. V Tržiču živi moja mama in obi-ščem jo. ko mi dovoljuje čas. Mama, tako kot vsaka mama. meni, da prcmalokrat, vendar sem s časom tako kot vsak duhovnik, ki ima veliko obveznosti, zelo na tesnem, saj traja delovni dan od jutra do večera." Sklepam, da Vas na Tržič vežejo prijetni spomini. Kakšen je v Vaših očeh današnji Tržič? "Na Tržič imam lepe spomine, saj so nasploh vsi otroški spomini lepi spomini. Imel sem srečo, da smo imeli doma gostilno in sem v njej srečeval veliko ljudi, tako da sem res poznal utrip tistega ta pravega Tržiča, ki je danes res drugačen kot takrat. Ne morem reči, da starega Tržiča ni več, vendar je bilo takrat vse bolj zaprto in domače. Ljudje so se med seboj večinoma poznali. V Bistrici so šele začeli graditi bloke. Vse seje dogajalo v Tržiču in vsak Tržičan, posebno starejši, je bil po svoje zanimiv človek. Naša gostilna Pri Damulneku je bila dobro obiskana, saj je bila zraven farne cerkve. Do konca študija sem večkrat pomagal v gostilni, obvezno pa dvakrat letno: na Šuštarsko nedeljo in na praznik Vseh svetih. Ti spomini so res lepi." Pogovarjava se pred božičnimi prazniki, ki že dolgo niso več le cerkveni, ampak tudi svetni praznik. Kako Vi preživljate in doživljate Božič? "Preživljam ga predvsem delavno, še posebej sedaj, ko sem kot kanonik vezan na ljubljansko stolnico, kjer je pred božičnimi prazniki veliko spovedovanja. Kanoniki na poseben način asistiramo nadškofu pri bogoslužnih opravilih, ki se potegnejo v Sveti večer do polnočnice in na sam Božič naslednji dan. Kot duhovnik pa doživljam ta praznik na svoj način, drugače kot na primer družina, ki naj bi se na ta praznik zbrala in umirila. Duhovniki smo dolžni to omogočiti na verskem oziroma bogoslužnem področju. Ker med prazniki nimam obveznosti na fakulteti, na sodišču in v raznih komisijah, se lahko bolj posvetim temu poslanstvu. V verskem pogledu pomeni Božič tisto, kar doživlja kristjan ob Kristusovem rojstvu, ki daje svetu znova in znova neko novo upanje, neko novo energijo, nov zagon, novo pričakovanje, da bo svet. v katerem živimo, bolj podoben tistemu, kakršnega si želimo. In daje vredno v to upati in verovati, čeprav mnoge stvari na tem svetu človeku niso naklonjene. Prav v prazničnih dnevih, še posebno pa na Božič, ki je izraziti praznik človekovega notranjega umirjanja in spokojnosti, lahko dobi človek novo zavest o smiselnosti svojega življenja in prizadevanj in da lahko naredi tudi drugim, s katerimi živi, njihovo življenje bolj polno, lepše in manj obremenjujoče." Vi ste stolni kanonik, kar je visok položaj v škofiji. Kakšna je sploh vloga kanonika? "Stolni kapitelj sestavlja skupina duhovnikov, ki so v svojih funkcijah v škofiji v pomoč škofu ordinariju. Razen obveznosti na cerkvenem sodišču sem jaz škofov sodni vikar ali olicial. Generalni vikar ima pristojnosti na izvršnem področju. Tudi arhidiako Želimo vam vesel božič in srečno novo leto ter predvsem ... ostanite zdravi! www.vzajemna. 080 20 60 Vzajemna /dravstvetid savarovalnu a, d v/ Jaz zate, ti zame ni, ki vodijo posamezne pastoralne cone - arhidiakonate. so večinoma tudi kanoniki. Kot član kapitlja in kanonik sem dolžan v stolni cerkvi skrbeti za bogoslužje in se udeleževati skupnih molitev v koru, katerega prvotni namen je bilo združevanje duhovnikov okrog katedralne cerkve, skupna molitev in pomoč škofom pri vodstvu škofije." Pravica do razveze Papež Vam je za zasluge v Cerkvi podelil tudi častni naziv (monsinjor) prelat. Sklepam, da zaradi tudi uspešnega vodenja sodišča. S čim se ukvarja sodišče, ki ga vodite? "Cerkveno sodišče je pristojno za notranje cerkvene zadeve. Na pravdnem področju, če pride do pravdnih sporov med cerkvenimi pravnimi osebami ali posamezniki, pa na vseh drugih področjih, na katerih je kompetentna Cerkev, na primer na področju veljavnosti podeljevanja zakramentov, predvsem zakramenta svetega zakona. S tem se največ ukvarjamo, ko ugotavljamo veljavnost ali neveljavnost sklenitve cerkvenega za kona. Ce nekdo preti cerkvenim sodiščem doseže pozitivno sodbo, da je bil njegov zakon sklenjen neveljavno, potem se šteje, kot da ni bil nikdar poročen. To je za mnoge ljudi zelo pomembna zadeva, če se jim življenje na tem področju zaplete." Torej Cerkev v določenih primerih in okoliščinah le prizna ločitev oziroma razvezo. V katerih primerih ? "Razveza ali ločitev zakona v pravem pomenu besede JC npr. možna v primeru pavlinskega ali petri n(j)skega privilegija. To je privilegij za obrambo vere. Praktičen primer. Ce se dva poročita, ki nista krščena, je njun zakon, čeprav sklenjen samo civilno, veljaven pO naravnem pravu, ker nista subjekt cerkvenih zakonov. Ker nista bila krščena, se ne moreta poročiti v Cerkvi, vendar Cerkev ta zakon, čeprav ni zakramentalen, priznava za veljaven zakon in neločljiv z vsemi atributi, ki gredo zakonu po naravnem pravu. Če se da eden od zakoncev kasneje krstiti, partner ali sozako-nec pa ga pri opravljanju krščanskih dolžnosti ovira, se lahko kr- ščanski sozakonec s podelitvijo pavlinskega privilegija poroči s tretjo osebo, prejšnji zakon pa s tem preneha. To je ločitev prvega naravnega zakona in ločitev v pravem pomenu besede. Takih primerov ni veliko, se pa dogajajo." Kaj pa primeri, ko se duhovniki in drugi ljudje v cerkvenih službah prekršijo zoper pravila. Ali jih tudi obravnava Vaše sodišče? "Pretežno se cerkveno kazensko pravo nanaša na klerike, to je na tiste vernike, ki so prejeli diakon-sko, duhovniško ali škofovsko posvećenje. Disciplinski in kazenski primeri, kijih škof ne more rešiti s pastoralnimi metodami, pridejo pred naše sodišče. Sankcije so duhovne, ker Cerkev nima organov prisile. Sodba pristojnega cerkvenega sodišča lahko naloži suspenz, ali celo izobčenje, ki lahko zadene tudi vernika laika. Kazen je lahko tudi bivanje na določenem kraju, in druge. Lakih primerov ni veliko. Želimo, da čim več primerov reši škof s pastoralnimi ukrepi." Ali bi se Vi odločili za študij prava tudi v primeru, če ne bi bili duhovnik? "Povedati moram, da sem se zelo zgodaj odločil za duhovniški poklic. Šele meti študijem teolo gije, v katerem je cerkveno pravo kar dosti prisotno, sem začutil ve selje in tudi talent za to področje. Odločil sem se. če bo le thogOČe da bom specializiral cerkveno pravo." Sožitje dveh pravnih redov Vi ste zanesljivo eden najbolj pristojnih, vsaj na cerkveni strani, za mnenje o odnosu med pravno ureditvijo v Republiki Sloveniji m cerkvenim pravom, ki velja v katoliški Cerkvi. To vprašanje je bilo še posebej aktualno ob sklepanju sporazuma med vlado Republike Slovenije in Svetim sedežem. Del slovenske pravne stroke trdi, daje cerkveni pravni red podrejen državnemu in da v tem primeru kanonsko pravo posega v slovensko zakonodajo. "Velik kritik tega sporazuma je bil magister Matevž Krivic, s ka terim sva dosti sodelovala in ga cenim kot pravnika, čeprav ima on drugačno pravno filozofijo kot mi. laz tulim, da je njegova prav na filozofija filozofija liberalno nacionalne države, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje zagovarjala absolutno pravno suverenost države, ki pa se je kasneje spreminjala tudi v prid urejenim odnosom med cerkvijo in državo, čeprav je država Cerkvi vedno priznavala pristojnost vsaj na njenem področju. Predvsem v procesu vzpostavljanja mednarodnih integracij, katerim smo priče prav v tem času, se močno spreminja tudi pojem suverenosti posameznih držav. Menim, da vsaj za pravno področje moremo še vedno aplicirati teorijo sv. Avguština, po kateri sta cerkev in država dve popolni družbi, ki imata vsaka svoje cilje in tudi sredstva, da te cilje dosežeta. V Cerkvi ne razpravljamo o tem. kateri pravni red je več vreden, ampak zagovarjamo stališče, da vsak pravni red oblikuje in obvladuje lastno področje. Je pa res, da oba pravna reda delujeta na istem območju in vplivata na življenje istih ljudi. Cerkveni pravni red seveda tistim, ki so katoličani in se dejavno vključujejo v življenje Cerkve. V urejenih in umirjenih razmerah lahko oba sistema delujeta drug ob drugem popolnoma nemoteče. Na tako imenovanih mešanih področjih pa je potreben dogovor. Sedmi člen ustave govori o ločitvi cerkve in države, vendar ne zapoveduje negativističnega izključevanja verskih skupnosti. Mi razumemo ustavno ločitev tako, da imata oba pravna reda drug ob drugem potrebno suverenost, da lahko mirno opravljata svoje poslanstvo. Govori se. da seje v preteklosti predvsem Cerkev vtikala v državne zadeve. Vendar je bilo večkrat obratno, zlasti takrat, ko so državne oblasti menile, da jim bo to koristilo." Duhovnik tudi matičar V Sloveniji je kar nekaj področij, kjer se soočata oba pravna reda in interesi države in Cerkve in kjer so njuni pogledi različni. Taki primeri so verski pouk v šolah in vrtcih, civilne in cerkvene poroke, vračanje premoženja, varovanje kulturnih spomenikov. Kakšne rešitve predlagate? "Teh področij je več, od varova nj a kulturnih spomenikov, karitativne dejavnosti in šolstva do pomembnega področja, ki ga mi imenujemo konkordatni zakon. V številnih evropskih državah, sicer ne v vseh, sklenete zakon samo enkrat, vendar se sami odločite, ah se boste poročili samo civilno ali tudi cerkveno. Če se poročite samo civilno, greste k državnemu matičarju, če pa se nameravate poročiti tudi cerkveno, greste k duhovniku, ki vas bo poročil cerkveno in tudi civilno. Država jc namreč dala duhovniku koncesi jo. da je v takih primerih tudi dr žavni matičar, ki bo po sklenitvi zakona lo dejstvo sporočil pristojnemu matičnemu organu inje poroka tako veljavna tudi za civilno pravno področje. Res je nesmisel no, da gresta zakonca na isti dan dvakrat k poroki samo zaradi ohranjanja suverenosti države na nekem področju. Država ne potre huje uveljavljanja suverenosti na tak način." Kaj pa sodelovanje Cerkve pri vzgoji in izobraževanju. Ali ste za verouk v javnih šolah? "O vstopu Cerkve v šolo je zelo veliko govorjenja in mislim, da tudi zelo veliko napačnih interpretacij. Moje stališče je naslcd-nje. Vzgoja mladih za samostojno in odgovorno življenje je bila vedno težka, sedaj, ko je svet, v kate- rega vstopajo mladi, še bolj zapleten in zahteven, pa je še težja. Šola ne more biti omejena zgolj na posredovanje znanja, ampak mora mlade tudi vzgajati. Ker je vzgoja zelo kompleksna, bi morala država povabiti k sodelovanju vsakogar, še posebej s tako imenovane civilne družbe, ki bi lahko kaj pomagal. Med tistimi, ki bi lahko veliko pomagali, je tudi Cerkev. Prepričani smo, da imamo kaj povedati in da lahko veliko pomagamo in da s tem ne zahtevamo nikakršnega ekskluzi-vizma. O verouku v šoli v klasičnem pomenu besede ne govorimo. Kolikor poznam to področje, gre za izbirni predmet, pri katerem bi Cerkev sodelovala tako pri določanju vsebine kot pri izbiri učiteljev. Govorimo torej o verouku kot neki izbirni vsebini, ki bi jo lahko učenci lahko izbrali ali pa tudi ne." Državi najpogosteje očitate počasno vračanje po vojni nacionaliziranega imetja. Na Gorenjskem sta taka primera gozdovi in Blejski otok. Ali so po Vašem mnenju pravni zadržki za vračanje imetja? "Zakon o denacionalizaciji je sprejel državni zbor. Določeni so bili roki. ki so že zdavnaj potekli. Cerkev je po tem zakonu upravičenec kakor kdorkoli drug, nič bolj in niti manj, in ima pravico vzeto premoženje dobiti nazaj. Cerkveni predstojniki so se dolžni za to prizadevati, saj to ni njihovo premoženje, ko bi lahko sami odločali, ali ga bodo zahtevali nazaj ali ne. ampak jc lastnina Cerkve, za katero so dolžni skrbeti. Cerkvena lastnina je po določilih zakonika cerkvenega prava strogo namembna: za doseganje cerkve-nostnih ciljev in ne zaradi kopičenja premoženja. Ker pa je odnos do denacionalizacije cerkvene lastnine velikokrat drugačen kol odnos do denacionalizacije pri drugih upravičencih, gre tudi za ideološki pristop z ostalinami preteklega obdobja, ko se postopki zapletajo in se vedno znova želi dokazovali, da jc Cerkev v postopku denacionalizacije privilegirana. To je zame kot pravnika ideološki pristop." Kakšna je po Vašem mnenju podoba slovenske katoliške Cerkve v očeh državljank in državljanov Slovenije? "Odvisna je od tega, katere informacije upoštevajo. Po podatkih o številu ljudi, ki Cerkvi zaupaj0 in v cerkve prihajajo, lahko sklepamo, da je podoba Cerkve v očeh ljudi pozitivna in nespremc njena. Sicer jo pa bila Cerkev veti no tisti simbol, ki mu je bilo treba nasprotovati, in znamenje drugačnosti in kot tako hvaležen objekt za napadanje, česar smo v Cerkvi vajeni. Samo spomnite se, kaj se je dogajalo s Cerkvijo v nacistični Nemčiji in kasneje v koniunisiie nih drŽavah, nuli pri nas do dem*1 kialu nih sprememb. Zakaj je trc~ ba Cerkev blaliti, naj povedo tiSu, ki to počenjajo, listi Slovencii so povezani z njo m se ji čutijo pripadni, jo imajo za vrednoto, pomembno za njihovo življenje. Pri tistih, ki Cerkvi niso blizu in so do nje indiferentni, saj od nje ničesar ne pričakujejo, ki njenih vrednot ne sprejemajo ali imajo do nje negativen odnos, pa ne Vidim razloga za negativen odnos. Hvala za pogovor. "Hvala tudi vam. Bralcem in naročnikom Gorenjskega glasa tet vsem Gorenjcem želim vesele bo žične praznike m srečno novo leto." Jože Košnjek, foto: lina Doki Torek, 24. decembra 2002 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Kadila se bo le para Deseto leto poslovanja jeseniški Acroni zaključuje z dobičkom in že so se lotili investicij, ki bodo omogočile zanesljivo pozitivno poslovanje tudi v prihodnje. Posebno pozornost namenjajo tudi vplivom na okolje. GOSPODARSKI KOMENTAR Za kanček upanja Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Jesenice - Včeraj je minilo natanko deset let od dne, ko je bila družba Acroni vpisana v sodni register. Svojo desetletnico so v četrtek proslavili na najlepši možni način - s simbolično otvoritvijo dveh pomembnih pridobitev: novega pečnega transformatorja in odpraševalne naprave za dimne pline. Tako ne bo več nadležnega prahu, ki je onesnaževal okolico jeklarne, da z varstvom okolja mislijo resno, pa potrjuje tudi okoljski certifikat ISO 14001, ki so ga v četrtek prejeli. Najpomembnejše pa seveda je, da Acroni že posluje z dobičkom. Zagotovo je najpomembnejša novica ta, da jeseniški Acroni deseto leto svojega delovanja zaključuje z dobičkom in s tem se uspešno zaključuje desetletje zahtevnega prestrukturiranja. Ob pomoči države so iskali in našli pot in prihodnost za rentabilno proizvodnjo visoko kvalitetnih jekel in, kar je morda še bolj pomembno, tudi trgov zanje. Ob razpadu Jugoslavije je namreč jeseniška je-klarna kar 70 odstotkov svoje proizvodnje namenjala na jugoslovansko tržišče, danes pa gre na jugo trge le skromne 3 odstotke. Izoblikovali so štiri nosilne programe: nerjavna jekla, elektro pločevine, konstrukcijska jekla in ogljična specialna jekla, ki jih v 60-odstotnem deležu izvažajo na zahodnoevropske trge, poleg pokrivanja domače porabe pa prodirajo tudi v Vzhodno Evropo in na Bližnji Vzhod. Prestrukturiranje brez večjih investicij Če je za večino železarn in jek-laren po svetu značilno, da so se v preteklih dveh desetletjih reševale iz vsesplošne železarske in jeklarske krize z ogromnimi investicijami ter zamenjavo tehnologij, pa so dosežki Acronija še toliko bolj zavidljivi, ker denarja za investicije ni bilo. Z obstoječimi napravami (Valjarna je stara že 45 let!) so morali najti poti za povečanje proizvodnje, zmanjšanje stroškov, predvsem pa take tehnološke re- šitve, ki so omogočale boljšo strukturo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. V letu 1999 so prvič presegli prodajo 200 tisoč ton izdelkov, letos bodo dosegli 235 tisoč ton, za leto 2005 pa je cilj 250 tisoč ton, kar je že obseg proizvodnje, ki bo tudi v časih recesije zagotavljal pozitivno poslovanje, v bolj normalnih razmerah pa celo občutne dobičke. Letošnje leto zaključujejo s prodajo v vrednosti 2,5 milijarde tolarjev, pri čemer naj bi bilo približno 150 milijonov dobička. Kako veliki premiki so uspeli jeseniškim jeklarjem najbolje povedo podatki o tem, da se je proizvodnja surovega jekla povečala za 73 odstotkov, prodaja končnih izdelkov za 55 odstotkov, izvoz za 85 odstotkov in bruto dodana vrednost na zaposlenega skoraj za 6-krat. Tudi strateška vlaganja bodo zmogli sami Za uresničitev omenjenih načrtov pa so se v Acroniju lotili treh strateških investicij, ki so pripravljene tako, da se morajo tudi same Novih 10 nam bo poslalo svoje največ no * . račun». Ludi drugih lo nagrajenca ae te veseli povrnjenih računov. Za vse ostale pa velja: na koncu pride najslajše. Nji zaključnem žrebanju II. januarja 2005 bo poleg desetih računov na naš račun šel še novi Hvtindni Gete, HYunooi poplačati. Prva je obnova proizvodne linije crno za elektro pločevine, vredna 12 milijonov evrov, ki bo omogočila povečanje proizvodnje od sedanjih 40 na 75 ton in bo končana prihodnje leto; druga investicija je dodatna naprava za vakuumiranje jekel v vrednosti 6 milijonov evrov, ki bo končana v jeseni 2004; in tretja: peč za toplotno obdelavo debelih jekel v vrednosti 12 milijonov evrov, ki naj bi jo začeli v letu 2004. Vse investicije naj bi financirali sami iz lastnih sredstev oz. kreditov, ki bi jih sami odplačali. Popravili so standard in plače Ob teh strateških naložbah pa v Acroniju seveda sproti obnavljajo iztrošeno in vse tisto, kar moti tekočo proizvodnjo. Tako so v četrtek simbolično predali namenu nov pečni transformator, ki bo pripomogel k racionalnejši rabi električne energije, zamenjati so morali žerjave, ki niso bili več kos povečanim bremenom, tik pred zaključkom je gradnja nove špedicije in garderob, ki bodo bistveno popravile standard za zaposlene. Pri tem moramo posebej poudariti, da seje glavni direktor Acronija prof. dr. Vasilij Prešern v četrtek posebej zahvali vsem delavcem in sodelavcem, saj brez naporov vseh zaposlenih doseženi uspehi ne bi bili mogoči. Prijetno je slišati, da vodstvo dobro sodeluje s sindikati, da zmorejo izplačevati plače nad kolektivno pogodbo (letos se je masa plač povečala za 13 odstotkov), da so izplačali nagrade, da bodo izplačali božičnice in da vsem zaposlenim vplačujejo tudi v drugi pokojninski steber. Število delavcev se ni bistveno spreminjalo: od 1620 pred desetimi leti, je naraslo na 1825 v letu 1995, nato pa se zmanjševalo na sedanjih 1440. Bolj pomembno je njihovo prestrukturiranje, ko poskušajo kolektiv pomladiti, kar 60 štipendij pa priča, da si želijo tudi več znanja. Acroni postaja okolju prijaznejši Za zaključek omenimo še naložbo za izboljšanje okolja, ki je bila na četrtkovi deseti obletnici verjetno najpomembnejša pridobitev. Državni sekretar za gospodarstvo z ministrstva za gospodarstvo Janez Trček je ob prisotnosti predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Jožka Čuka ter predstavnikov izvajalcev simbolično pognal tudi odpraševalno napravo za dimne pline, ki bo zagotavljala, da se iz jeklarne Acroni v okolico ne bo več širil nadležni prah. Iz dimnika Acronija se bo še kadilo, so nam dejali na tiskovni konferenci, vendar bo to le še povsem neškodljiva vodna para. Da v Acroniju, kjer so med letošnjimi 10,2 milijona evrov vrednimi investicijami za ekološke projekte namenili 2,3 milijona evrov, z boljšim odnosom do okolja mislijo resno, je dokazala tudi četrtkova podelitev certifikata ISO 14001, saj ta obvezuje jeseniške jeklarje tudi k nadaljevanju urejevanja odnosa dO okolja. Štefan Žargi Po kratkem in milem novembrskem izboljšanju položaja na svetovnih borzah se zdi, da so ugodni vetrovi ponovno obrnili v negativno smer. Tako kot investitorji očitno tudi sami trgi potrebujejo nekaj božično-novoletnega predaha. Ameriški in večina evropskih borznih indeksov bo leto 2002 končalo nižje, kot ga je začelo, to pa velja tudi za veliko število ostalih borz po svetu. Slovenska borza je pri tem nekakšna izjema, ima pač več ' 'sreče'' kot pameti, saj se slovenski borzni indeks v letošnjem letu ni dvigoval zaradi kakšnih izjemnih uspehov naših podjetij, pač pa so cene delnic dvigovale v nebo predvsem špekulacije na račun nekaterih odmevnih prevzemov slovenskih podjetij in bank s strani tujcev. A tudi naša borzna pravljica se utegne kmalu končati, saj bo naša borza, tudi po napovedih nekaterih uglednih ekonomistov, zaradi razprodaje slovenskih podjetij tujcem v nekaj letih umrla sama po sebi. Če se povrnemo na svetovne borzne parkete, lahko ugotovimo, da je letošnje leto že tretje po vrsti, ko so se vrednosti naložbenih portfeljev v delnice znižale. Investitorji po svetu imajo zato v tem času bore malo razlogov za slavje in zdravice preteklemu letu in so v bistvu tako na tleh, da jih bo velika večina srečnih že, če leto 2003 ne bo slabše kot leto 2002. In glej, dejansko obstajajo razlogi za upanje, da se utegne v prihodnjem letu vsa stvar nekoliko izboljšati. Eden od njih je, da naj bi se po nekajletnem premoru podjetniški dobički spet popravili. Investicijska banka J. P. Morgan napoveduje približno desetodstotni porast dobičkov v svetu. Le-ta naj bi sledil upadu dobičkov za skoraj četrtino v letu 2001 in njih nepričakovani petodstotni rasti v letošnjem letu. Svojo napoved bančniki utemeljujejo s korenitimi spremembami v podjetjih, ki so se zgodile po recesijskem viharju, ki je dodobra prepihal sama podjetja, včasih pa odpihnil tudi njihova vodstva. Upanje svetovnih investitorjev pa dviguje tudi dinamika obrestnih mer, saj je skrajno neverjetno, da bi se, še posebno v Evropi, le-te v prihodnjih mesecih zvišale. Na stanje svetovnih finančnih trgov pa bo nedvomno vplivala tudi ameriška vojaška pustolovščina v Iraku, ki postaja s trmastim vztrajanjem obeh strani vse bolj gotova. Medtem ko predsednik ameriške centralne banke ter nekateri profesorji z uglednih univerz opozarjajo pred negotovimi gospodarskimi in finančnimi posledicami ameriškega vojaškega napada na Irak, pa bivši svetovalec prav tako bivšega predsednika Ronalda Reagana verjame, da bo vojna pomagala ameriškemu gospodarstvu, saj naj bi vojaški poseg poleg ostalih pozitivnih vplivov dvignil borzni indeks Dow Jones za nekaj tisoč točk. Ameriški predsednik Bush ob vse bolj vidni in očitni nesposobnosti svoje gospodarske politike svojo oblast vzdržuje z odkrito hegemoni stično zunanjo politiko, ob kateri obstaja nevarnost, da postane EU nekakšna ameriška kolonija. Žal nekaterim cilj še vedno opravičuje sredstva, a zgodovina nas uči, da noben imperij ni večen. Niti rimski, niti ameriški. Flč I Dvorje 98 4207 Cerklje tel: 04/23 1 5 742 fax: 04/23 1 5 741 Z GOTOVINSKIM PLAČILOM 0.0. DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OUA /Ta OB L'C TRGOVINA: LESNI PROGRAM, HOBBY PROIZVODNJA: POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI VESEL BOŽIČ SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO Mirka Vadnova 14, Kranj, tel.. 042015030, fax: 042015042 Sava Tires Srečno v novem krogu okoli sonca! Vsem partnerjem, kupcem, zaposlenim In ostalim prijateljem želimo vesel božič In srečno novo letol GOOD/VCAR r/AFULDA ^DBBICA Adriatic širi poslovno mrežo Zavarovalna družba Adriatic je letos še razširila poslovno mrežo in odprla nove pisarne v Lescah, Renčah in Rušah. Kranj - Zavarovalna družba Adriatic je v letošnjih enajstih mesecih zbrala za 22,2 milijarde tolarjev premije, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 17,3 odstotka več, zavarovancem pa je izplačala za 14,3 milijarde tolarjev škod oz. za 14,8 odstotka več. Vse zastavljene cilje bo dosegla, zagotovo pa bo presegli tudi načrtovani čisti dobiček v znesku 401,2 milijona tolarjev. Kot so še zapisali v sporočilo za javnost, je letošnje poslovanje Adriatica zaznamovalo več pomembnih dogodkov. Kapitalsko so vstopili v zasebno medicinsko ustanovo Kirurški sanatorij Rožna dolina in začeli vzpostavljati lastno nadstandardno mrežo izvajalcev zdravstvenih storitev, v sodelovanju z AMZS so zavarovancem s sklenjenim kaskom zavarovanjem nudili brezplačno evro asistenco, zavarovancem s sklenjenim obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti pa mini asistenco. Ob koncu septembra so vložili vlogo za pridobitev licence za izvajanje pokojninskega načrta, potrditev pa pričakujejo v začetku prihodnjega leta. Zavarovanje in cenitve škod opravljajo v devetih poslovnih enotah, med njimi tudi v kranjski, ter na 73 prodajnih mestih. Letos so še razširili poslovno mrežo in odprli tri nove pisarne - v Lescah, Renčah in Rušah. Prihodnje leto bodo pri zavarovanju premoženja ponudili zavarovancem še bolj natančno opredeljena zavarovalna kritja ter različne cenovne možnosti. Pri življenjskih zavarovanjih pripravljajo novo zavarovanje z naložbenim tveganjem, pri katerem bo zavarovanec zavarovan za primer doživetja in smrti, večji del denarja pa bo lahko vlagal v vzajemne sklade in s tem določal naložbeno politiko svojega zavarovanja. Pri zdravstvenih zavarovanjih prenavljajo nadstandardna zavarovanja, preučujejo možnosti širitve in razvoja lastne mreže zdravstvenih izvajalcev in se pripravljajo na morebitne spremembe sistema tovrstnega zavarovanja, ki pa so zaenkrat še premalo določene. Načrtujejo hitrejšo rast prihodkov od povprečne rasti v panogi, pomemben porast življenjskih in drugih zavarovanj ter znižanje stroškov. Cveto Zaplotnik Višja zajamčena in minimalna plača Ljubljana - Vlada je na seji prejšnji četrtek zajamčeni osebni dohodek z. decembrom povišala za dva odstotka, na 50.559 tolarjev. Ta znesek ne velja kot osnova za izplačevanje plač, ampak le za določanje štipendij in denarne pomoči brezposelnim, ki se bodo tudi zvišale za dva odstotka. Na podlagi zakona o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002 - 2004 so se z decembrom tudi minimalne plače in izhodiščne plače po kolektivnih pogodbah za gospodarske dejavnosti zvišale za dva odstotka. Minimalna plača, ki se uporablja kot najnižji znesek za izplačilo plač, od decembra dalje znaša 103.643 tolarjev. * CZ. SKB banka z višjo bonitetno oceno Kranj - Mednarodna agencija Moody's, ki izdaja bonitetna poročila bank, je SKB banki izboljšala bonitetno oceno (rating). Ocena, ki jo je dala banki za kratkoročno in dolgoročno varnost bančnih depozitov, je najvišja med ocenami, ki jih je agencija dala kateri od slovenskih bank. KOVINARSKO PODJETJE,d.d. ŽELEZNIKI Otoki 16, 4228 Železniki Vas zanima samostojno, samoiniciativno delo v uspešnem kolektivu? K sodelovanju vabimo univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva,-za delovno mesto vodja programa Orodjarna". Od kandidata pričakujemo: - organizacijske sposobnosti in sposobnost za delo z ljudmi - delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - komunikativnost, inovativnost - poznavanje dela z računalnikom Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. To delo je delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite do 10.1.2003 na sedež družbe s pripisom "za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kot so sporočili iz SKB banke, je mednarodna agencija že maja lani SKB banki izboljšala kratkoročno in dolgoročno oceno varnosti bančnih depozitov ter oceno finančne moči banke, 18. decembra letos pa je dolgoročno oceno varnosti bančnih depozitov še izboljšala z dosedanjih A2 na Al, kar je le za stopnjo nižje od bonitetne ocene države Slovenije za dolgoročno oceno varnosti bančnih depozitov. Kratkoročne ocene varnosti bančnih depozitov in ocene finančne moči banke tokrat ni spremenila. Dolgoročna ocena velja za obveznosti z dospelostjo nad enim letom, kratkoročna za obveznosti. ki zapadejo v plačilo prej kot v enem letu, pri oceni finančne moči pa poleg kapitala, kakovosti aktive, prihodkov, likvidnosti, upravljanja s tveganji, kakovosti vodenja in položaja banke upoštevajo tudi ekonomsko okolje, v katerem banka posluje, trdnost finančnega sistema v državi ter kakovost bančnega nadzora in regulative. Višje bonitetne ocene so po mnenju agencije Moody's posledica večinskega, več kot 98-odstotnega lastništva francoske banke Societe Generale, ki je s finančnimi viri prispevala k razvoju novih storitev in k večji finančni moči banke. CZ. Nov center zabave v Ljubljani Ljubljana - V petek so na Kongresnem trgu Ljubljani (ob parku Zvezda) odprli nov zabaviščni center - Bachus Center. "Center zabave in drobnih užitkov", kot so ga poimenovali investitorji in lastniki, se razteza na 1.500 kvadratnih metrih površine in obsega tri vrte lokalov: restavracijo, lounge in nočni klub. Restavracija sprejme do sto gostov, wnjej ponujajo predvsem morske jedi, zrezke, testenine, rižote, hitra kosila in zdravo prehrano. Ker je kuhinja ločena od restavracije le s stekleno steno, gostje lahko opazujejo kuharjevo ustvarjanje. Lounge je osrednji prostor centra z zabavno kulturno in gostinsko ponudbo, sprejme do 250 gostov, njegova posebnost sta "wok center" in "center testenin", v katerem kuhar pripravlja jedi po navodilih in željah gostov. Nočni klub bo poleg rednega programa gostil znane skupine in glasbenike, modne revije m lepotna tekmovanja. Med lastniki in investitorji centra je tudi Damjan Jankovič, sin direktorja Mcrcatorja, podjetje bo vodil Ivan Mikulin. center pa Marjan Babic, ki si je tovrstne izkušnje nabiral tudi v ZDA. CZ. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA POMIVALEC; d. č. 3 mes.; slov. | - gov.; do 24.12 02; KOMPAS HOTELI D.D., BOROVŠKA C. 100, KR. GORA PLESKAR GALVANIZER; d Ć. 6 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 31 12.02, GA-LA EFECT D. O.O.. OTOĆE 5A. PODNART; št del. mest 2 MIZAR MIZAR; d. c. 6 mes.; 91 del. izk kal B, do 15.01 03; ŽJBERT JOSKO S P, BRTOF 93, KRANJ KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR VARILEC; d. c. 3 mes ; do 24.12.02; FEDOOR D.O.O, TOMAŽIĆEVA UL. 1. KRANJ STRUGAR VZDRŽEVALEC - KOVINAR; d. c. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 28.12.02; EGOLES D.D . KIDRIČEVA 56, ŠK LOKA STROJNI MEHANIK IZDELOVALEC ZRAČNIH VZMETI; d ć 3 mes., do 07 01 03, GOODYEAR - EPE D.O.O , ŠKOFJELOŠKA 6, KRANJ FINOMEHANIK IZDELOVALEC STEKEL ZA OČALA, ned. Ć.; do 25.12.02; AUANĆIČ IVAN S.P., RUPA 23B, KRANJ ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIKAR ELEKTRONIK; d ć. 3 mes ; do 24 12 02; FEDOOR D.O.O., TOMAŽIĆEVA UL. I, KRANJ MEHANIK ELEKTRONIK IZDELOVALEC JERMEN; d. č. 3 mes.; do 07.01.03; GOODYEAR - EPE D.O.O., ŠKOFJELOŠKA 6, KRANJ GALVANIZER GALVANIZER; ned. ć.; 6 mes. del. izk.; slov. j -gov in pis.; do 31.12 02; INTEC TIV TISKANA VEZJA DO O . LJUBLJANSKA C 24A, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK UPRAVUALEC AVTODVIGALA, ned. ć., 12 mes. del izk , kat B,C; katerakoli šola IV stopnie, do II. 01.03; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZAR-JEV 8, JESENICE ' VOZNIK TOVORNJAKA; ned. c.; 5 I. del. izk., kat B.C.E; do 25.12.02; ŠVELC D.O.O., C. NA RUPO 45. KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA; d. c. 3 mes.; 1 I. del izk.; kat. B,C,E; do 11.01 03; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV8, JESENICE KUHAR KUHAR; d č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; do 11.01.03; BERNARD & SCHINDLER D NO KORITNO 48A. BLED KUHAR; d. Ć. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -gov; do 24.12.02; KOMPAS HOTELI D.D . BO ROVŠKAC 100, KR. GORA PRIPRAVNIK; d. ć. 24 mes.; do 26.12.02; CON-SULT COMMERCE D.O.O.. POD PLEVNO 42, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK ORODJAR; d ć 12 mes.; angl |. - gov.; ure|. b& sedil in delo s preglednicami - osn., do 01.01.03; ISKRA MEHANIZMI D D , UPNICA 8, KROPA; št del mest: 3 OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, d. 6. 3 mes.; 5 I del izk kat B; do 28 12.02; BER-GANT GREGOR S.P, SV BARBARA 1, ŠK. LOKA ČISTILEC LETAL, d č. 6 mes., 1 I. del. izk.; do 31 12.02; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C 34, KRANJ, št del mest: 5 FIZIOTERAPEVT VIŠJI FIZIOTERAPEVT; d c. 12 mes.; 9 mes del izk., slov j - gov m pis.; urej besedil - osn , do 24.12 02; vloge poslati OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ, ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA KOPALIŠKA 7. 4240 RADOVLJICA UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE SAMOST STROK SOD. ZA PROGRAMSKO OPREMO (HARDVVARE); ned c.; 5 I, del izk j angl i m nem i - gov in pis ; urej besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat. B, zaželeno znanie ruskega L izkušnie s podr stroine opreme (HARDVVARE-A), možnost dal|še služb odsotnosti, potovani; do 11.01.03; ISKRA MEHANIZ Ml D D , UPNICA 8, KROPA DIPL. EKONOMIST PRIPRAVNIK; d. ć 12 mes.; angl. j. in nem. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht ; kat B; do 11.01.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA PROF. RAZREDNEGA POUKA PROF. RAZREDNEGA POUKA; d č. 6 mes.; 1 I. del izk., slov j. - gov. In pis.; urej besedil - osn.; do 24.12.02; OŠ CVETKA GOLARJA, FRANKO-VO NASELJE 51, ŠK. LOKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; d. c. 1 mes.; slov. j. - gov m pis.; do 24 12.02; OŠ GORJE, ZGORNJE GORJE 44A, ZGORNJE GORJE UČITELJ V OPB - PRIPRAVNIK; d. ć 8 mes.; slov. j. - gov. in pis.; do 27.12.02; OŠ ŽELEZNIKI, OTOKI 13, ŽELEZNIKI PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO UČITELJ ANGL. JEZIKA IN GOSPODINJSTVA, d. ć 6 mes.; 20ur/teden; slov j in angl. j -gov. in pis.; kat. B; do 27.12.02; OŠ IVANA GROHARJA, PODLUBNIK 1. ŠK LOKA UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA - PRIPRAVNIK; d ć 3 mes . slov j - gov. in pis.; do 27.12.02: OŠ ŽELEZNIKI, OTOKI 13, k ŽELEZNIKI PROF ANGLEŠČINE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA, d. c. 6 mes., 20 ur/teden; slov |. - gov. d 17 do 19 wad*tavnica in program za otrok* 27.12.2002. oblik DEDKA MRAZA VESELI DECEMBER-«*mm* 20. - pod totorom na ptićtMMi i^hhtifii urad aimnaziio v Kranki ^^.TamooKSgi 27.12. * Vuhubanda 2112. - Vlado Krttiln In Mali bogovi, Prlnctpi ».12..Jaimln$tavroi(ThiltrT«M , 30.12. • Houit vtetr • DJ Altkilj, DJ Carlton, DJ Lalgh, MC Urbano 31.12. • SILVESTROVANJE • Callfornla, eflnjtmtt IJILVISTIMKI TEK PO ULICAH KRANJA POHOD NA J0ŠT -i.ijw3lnrtote.oo ter' w mmMsmmGhAs men 1 .... 1 »čna uoonfvt /in Adriatic It n—aTM Vmt aataaAar» MAttiHM HnKtffOVNHi* FVAWW (aUCCAdUO žlEaVAmt 2J.1 2- m prtr§^t^ ^(c^Bfcti v Kmp • \tm oti 1} 9. fccMfcri m vit Nlutfi _Plnnlkn J 80PLAY-» ZAR1CA ATVffNtlf ^iyiipg«i| j^jg* VILA BBliVi moženje in s tem bo ugasnila tudi proizvodnja. Slišati je bilo očitke, da z nadaljevanjem proizvodnje zavlačujemo stečaj, vendar to ne drži, z njo le pokrivamo tekoče stroške. Upam, da se bo našel pravi kupec in bomo lahko poplačali naše upnike," je pojasnil Marine. Ob Almirinem stečaju je bilo 766 milijonov tolarjev prijavljenih terjatev, največji upnik je SKB banka, slednji Almira dolguje 54 milijonov tolarjev, sledijo delavci, dobavitelji in v manjšem deležu tudi država. Marine je priznal večino terjatev, prerekal jih je za okoli 70 milijonov tolarjev, po njegovih oceni pa bi kupnina od prodanega premoženja (vseh nepremičnin) morala zadoščati za sto odstotno poplačilo delavcev in izplačilo odpravnin. Ena od možnosti je bila tudi, da bi nepremičnino v Radovljici kupili delavci, vendar je ocenjena vrednost prevelika. Leto 2000 je podjetje končalo v rdečih številkah in z več kot 200 milijoni tolarjev izgube. Na zavodu za zaposlovanje je 220 delav- Andrej Marine, stečajni upravitelj. jim plačali tudi regres, povprečna bruto plača zaposlenega delavca pa je okoli 120.000 tolarjev. Večino poslov opravijo za stare kupce, nekaj je dodelavnih poslov za Rašico in za lastno blagovno znamko, letošnja realizacija pa naj bi bila okoli 400 milijonov tolarjev. Jasno je, da so tudi želje delavcev različne; tisti na borzi, si želijo čimprejšnjega poplačila, drugi, ki so ohranili delo, pa si želijo, da bi še naprej lahko delali in proizvodnje ne bi ustavili. Marine omenja le dve možnosti: ustavitev proizvodnje, če ne bodo našli kupca, ali preusmeritev v drugo panoga, kajti zelo težko bodo našli kupca, ki bi bil pripravljen vlagati v deficitarno panoga, kar tekstilna industrija vsekakor je. O usodi, ki čaka Almiro, se je Marine minuli petek pogovarjal tudi z zaposlenimi in predstavnico sindikata, nam pa je v pogovoru zatrdil, da bo prihodnje leto Almirino zgodbo vsekakor končal. Upa tudi, da bodo s prodajo premoženja zbrali dovolj denarja za poplačilo vseh upnikov. Renata Škrjanc, foto: R.Š. ŽJVIIA Praznični obratovalni časi prodajalna 25. december 26. december CERKLJE HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10 8. do 12. ure TRŽIČ HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 - 8. do 15. ure KRANJ SUPERMARKET Drulovka, Drulovka 57 8. do 12. ure MARKET Na Klancu, Likozarjeva ulica 16 - 8. do 12. ure MARKET Pri Nebotičniku, Bleivveisova cesta 7 a 24 ur 24 ur MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7 - 8. do 21. ure MARKET Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12 - 8. do 12. ure MARKET Čirče, Smledniška cesta 138 - 8. do 12. ure MARKET Maistrov trg, Maistrov trg 11 - 7. do 12. ure MARKET Gorenja Sava, Gorenjesavska cesta 11 - 8. do 12. ure MARKET Begunjska, Begunjska ulica 4 - 7. do 12. ure MARKET Planina, Planina 65 - 8. do 12. ure SP Storžič, Cesta na Brdo 5 - 8. do 12. ure MARKET Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12 - 8. do 12. ure MARKET Zlato polje, Kidričeva cesta 12 - 8. do 12. ure BESNICA MARKET Besnica, V Čepuljah 19 - 8. do 12. ure BITNJE MARKET Bitnje, Zgornje Bitnje 265 - 8. do 12. ure BRIT0F MARKET Britof, Britof 313 - 8. do 12. ure BRNIK MARKET Brnik, Zgornji Brnik 114 - 8. do 12. ure GOLNIK MARKET Golnik, Golnik 56 - 8. do 12. ure JEZERSKO MARKET Jezersko, Zgornje Jezersko 63 - 8. do 12. ure MAVČIČE MARKET Mavčiče, Mavčiče 102 - 8. do 12. ure NAKLO MARKET Naklo, Glavna cesta 32 - 8. do 12. ure PREDDVOR MARKET Preddvor, Dvorski trg 3 7.30 do 12. ure ŠENČUR SUPERMARKET Šenčur, Kranjska cesta 3 8. do 12. ure ŠKOFJA LOKA MARKET Škofja Loka, Stara cesta 2 - 8. do 12. ure TRSTENIK MARKET Trstenik, Trstenik 8 - 8. do 12. ure VALBURGA MARKET Sfinga, Valburga 37 - 8. do 11. ure ŽABNICA MARKET Žabnica, Žabnica 28 - 8. do 12. ure KROPA MARKET Kropa, Kropa 3 a - 8. do 12. ure P0DNART MARKET Podnart, Podnart 25 a - 8. do 12. ure RADOVLJICA SUPERMARKET Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1 - 8. do 12. ure MARKET Predtrg, Ljubljanska cesta 39 - 8. do 12. ure BLED SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a - 7. do 12. ure MARKET Mlino, Mlinska cesta 1 - 8. do 12. ure MARKET Škrbina, Cesta svobode 1 - 8. do 12. ure BOHINJSKA BELA MARKET Bohinjska Bela, Bohinjska Bela 37 - 8. do 12. ure ZGORNJE GORJE SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a - 8. do 12. ure JESENICE SUPERMARKET Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a - 8. do 12. ure MARKET Center, Cesta maršala Tita 63 - 8. do 11. ure KRANJSKA GORA MARKET Budinek, Borovška cesta 74 8. do 12. ure 8. do 12. ure MARKET Vitranc, Borovška cesta 92 - 8. do 13. ure SUPERMARKET Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33 - 8. do 12. ure MOJSTRANA SUPERMARKET Mojstrana, Triglavska cesta 28 8. do 12. ure RATEČE Market Planica, Rateče 22 - 8. do 11. ure ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3, Naklo^ Ukrepi zakoniti in učinkoviti Posebna strokovna komisija je ugotovila, da so bili ukrepi republiške veterinarske uprave v mlečni aferi zakoniti in učinkoviti in da za povrnitev škode iz državnega proračuna ni pravne podlage. Ljubljana - Prepovedani kloramfenikol v mleku ostaja osrednja slovenska kmetijska tema, morda se bo "vihar" polegel šele med božično novoletnimi prazniki. Se vedno pa ni razjasnjeno, kako je antibiotik zašel v mleko in kdo je za vse to kriv. Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da je posebna strokovna komisija za ugotavljanje pravilnosti ravnanja republiške veterinarske uprave (Vursa) v mlečni aferi v petek ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Francu Butu izročila končno poročilo. Minister bo poročilo komisije, ki jo je vodil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Gregor Virant, v njej pa so bili še dekan veterinarske fakultete prof. dr. Milan Pogačnik, predstojnica Centra za zdravstveno ekologijo na Inštitutu za varovanje zdravja Marija Seljak ter svetovalka vlade na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Hofman, najprej podrobno preučil in se šele potem odločil o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Komisija je ugotovila, da so bili ukrepi Vursa za- koniti, učinkoviti in usmerjeni k temu, da bi čimprej odkrili kršitelje in zmanjšali gospodarsko škodo. Za izplačilo škode iz državnega proračuna po njenem mnenju ni pravne podlage, ampak tudi v tem primeru velja odškodninska odgovornost povzročiteljev. Na kmetijah, ki so prejele odločbe o prepovedi oddaje mleka, je po mnenju komisije treba ponovno vzeti vzorce mleka, ugotoviti, ali je mleko neoporečno, in jim ob negativnem testu omogočiti oddajanje mleka. Naloga inšpekcije namreč ni kaznovanje, ampak vzpostavitev zakonitega stanja. Komisija se je veliko ukvarjala tudi s problematiko jemanja vzorcev, pri tem pa je ugotovila, da zakon o inšpekcijskem nadzoru omogoča inšpektorjem, da nekatera dejanja opravijo tudi brez navzočnosti stranke. Dvomi v zanesljivost hitrih testov Kloramfenikol v mleku je bila tudi osrednja tema četrtkove novinarske konference Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na kateri so predsednik Peter Vrisk in njegovi sodelavci opozorili, da bo tudi Slovenija morala vzpostaviti sistem za hitrejše odkrivanje krivcev v prehranskih aferah, kot je tudi ta s kloramfenikolom. Sedanji način ugotavljanja kloramfeni-kola v mleku, ko je osumljenih 120 rejcev, nazadnje pa testi potrdijo sum le pri petnajstih ali dvajsetih, ni v redu, ampak bi morali vzpostaviti tak sistem, kot velja za odkrivanje drugih prepovedanih snovi v živilih. V zbornici dvomijo v koristnost hitrega testiranja mleka na navzočnost kloramfeni-kola, saj dosedanje izkušnje kažejo, da ni zanesljivo. Pristojne službe bi bile pri odkrivanju povzročiteljev uspešnejše, če bi akcijo izpeljale hitreje, z zapoznelimi testi pa ne bodo odkrile ničesar, ugotavljajo v zbornici, kjer opozarjajo tudi na nekatere nepravilnosti prijemanju vzorcev. Da so na prepovedani antibiotik po zaprtju šestnajstih mlečnih prog 8. novembra decembra posumili še na šestih progah, dokazuje, da gre za sistemsko napako ali nenadzorovan vpliv, menijo v zbornici, kjer so prepričani, da kmetje po vsem tem, kar se je zgodilo novembra, nikakor ne bi namerno dodajali antibiotika v mleko, kot jim očita- jo nekateri. V Veterinarski zbornici Slovenije zavračajo očitke, češ da stroka v mlečni aferi ni opravila svojega dela. Kot poudarjajo, je stroka odkrila prepovedani antibiotik v mleku in tudi poskrbela za izločitev onesnaženega mleka. Ne zdi se jim pošteno, da so pritisku izpostavljeni tisti, ki so ugotovili navzočnost kloramfenikola v mleku, ne pa tisti, ki so mleko onesnažili. Sprašujejo se tudi, zakaj država zamuja s plačili veterinarjem za že opravljeno delo. zelo hitro pa je našla denar za plačilo uničenega mleka in s tem povezanih stroškov. Solidarnost do prizadetih kmetov Združenje govedorejcev Slovenije predlaga, da bi rejci od vsakega litra mleka, ki bi ga prodali mlekarnam, prispevali 0,40 tolarja. S tako zbranim denarjem naj bi kmetijam, ki so zaradi potrjenega suma na vsebnost kloramfenikola v mleku prejele odločbo o prepovedi oddajanja mleka, pokrili škodo in jim do razpleta afere pomagali preživeti krizno obdobje. Z /biranjem denarja naj bi začeli z novim letom, trajalo pa naj bi do razpleta mlečne afere oz. najdlje do konca marca. Tako bi vsak mesec zbrali od 16 do 20 milijonov tolarjev. Ko pa bo potrjeno in dokazano, da je za nastalo situacijo kriva tretja oseba, bo ta morala poravnati vso materialno škodo rejcem, so zapisali v pobudo in še predlagali, da pa bi po koncu afere zbrani denar namenili za izgradnjo Pediatrične klinike v Ljubljani. Na dogajanje, povezano z mlekom, so se odzvali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer poudarjajo, da bi stroške morali nositi povzročitelji, enako kot jih nosijo v ostalih primerih, ko v mleku ugotovijo ostanke antibiotikov. Za mleko in mlečne izdelke, ki se pojavljajo na trgu, je odgovoren izdelovalec, torej mlekarna, ki mora poskrbeti za notranji nadzor, država pa le občasno preveri, ali ta nadzor deluje in ali res prihajajo v javno potrošnjo neoporečni izdelki. V zvezi potrošnikov se sprašujejo, zakaj je vlada ob odkritju kloramfenikola ravnala drugače in sklenila zagotoviti denar za plačilo škode iz državnega proračuna. Cveto Zaplotnik poplaćan lanske ujme Rejci zahtevajo opravičilo Ljubljana - Vlada je na dopisni seji v sredo sprejela zaključno poročilo o uresničevanju zakona o dodelitvi državne pomoči za odpravo posledic lanske suše, pozebe, neurij s točo v kmetijstvu. Kot je razvidno iz poročila, je 46.129 kmetijskih gospodarstev vložilo 49.925 vlog, od tega 1.255 za odpravo posledic pozebe. 4.259 za neurja s točo trt 44.411 vlog za odpravo posledic suše. Državno pomoč v znesku 3.9 milijarde tolarjev si je razdelilo 23.705 kmetijskih gospodarstev, ki so vložila 27.025 vlog. Vlada je za 1.094 odobrenih vlog /a odpravo posledic pozebe namenila 958 milijonov tolarjev, za 2.919 vlog /a neurja s točo 483 milijonov tolarjev in za 23.012 vlog za odpravo posledic suše 2,5 milijarde tolarjev. Preostale vloge niso izpolnjevale zakonsko določenih pogojev za dodelitev državne pomoči, saj skupna površina kmetijskih zemljišč ni presegala en hektar primerljive kmetijske površine ali pa je bila pomoč manjša od 30 tisoč tolarjev. Vlada je 180 občinam namenila /a pokrivanje stroškov ocenjevanja škode in pošiljanja obvestil o dodeljenih državnih pomočeh nekaj manj kot 50 milijonov tolarjev, več kot 100 milijonov tolarjev pa so znašali stroški potrditve škode, i/daje odločb in nakazil ter izplačil. 72 kmetijskih gospodarstev je zahtevalo ponovno preveritev vlog, pri reviziji pa so ugotovili, da sojini napačno upoštevali površine oz. pedološke razrede. Vlada je napake odpravila in DO izdaji novih odločb jim bo dodatno naka/ala približno 23 milijonov tolarjev pomoči. CZ. Rejci govedi črnobele pasme so na občnem zboru društva med drugim zahtevali, da se jim mag. Franc But in mag. Zoran Kovač javno opravičita za ravnanje v mlečni aferi. Groblje - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in direktor republiške veterinarske uprave mag. Zoran Kovač nista primerna za opravljanje svojih funkcij, saj sta z ravnanjem v mlečni aferi povzročila preveliko gospodarsko škodo in omajala ugled rejcev goved, so ugotovili člani Društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji, ki so se v soboto zbrali na rednem letnem občnem zbori v (.robijah pri Domžalah. Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93, 44/97) in na podlagi 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 30. člena statuta Občine Radovljica je župan Občine Radovljica sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA TURISTIČNO NAKUPOVALNI CENTER LESCE - 1. faza 1. Z dnem objave tega sklepa v Gorenjskem glasu se za 30 dni javno razgrne OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA TURISTIČNO NAKUPOVALNI CENTER LESCE - 1. faza, ki ga je v decembru 2002 izdelal RcR Radovljica, pod št. 8/2000. 2, Javne razgrnitev se izvede v prostorih Občine Radovljica in KS Lesce, v času razgrnitve Občinska uprava organizira javno obravnavo, točen tarmm m lokacija obravnave bosta objavljena naknadno v Gorenjskem glasu Pisne pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali jih posredujete na naslov: Občina Radovljica, Občinska uprava, Gorenjska cesta 19, 4240 RADOVLJICA Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. Sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu Št.: 352 - 1/00-a Radovljica, 20 12.2002 ŽUPAN Janko S. STUŠEK Rejci so tudi zahtevali od mag. Buta in mag. Kovača, da naj se jim za to javno opravičita, pri tem pa so navajali primere i/ drugih evropskih držav, kjer so se tudi ukvarjali s problematiko kloramfenikola v mleku, vendar pa pri tem niso ožigosali kmetov. Člani društva so tudi priporočili Združenju rejcev Slovenije, da naj /bere denar za pravdo proti državi, ki je umazala čast in dobro ime slovenskih kmetov in naj država na sodišču dokaže, da so kmetje krivi V društvu se ne strinjajo s hitrimi testi /a ugotavljanje navzočnosti prepovedanega kloramfenikola v mleku. Tovrstni testi so ne/anes Ijivi, kar kažejo tudi sedanje izkušnje, ko so v referenčnem laboratoriju od 117 osumljenih vzorcev potrdili kloramfenikol le v sedem-tlajstih, ('lani društva so tudi pod* Delavnica za turistične kmetije Bled - Združenje turističnih kmetij Slovenije ter kmetijsko go/darska zavoda Celje in Kranj bosta v sredo, 8. januarja, ob 15. uri pripravila v Lovskem domu na Bledu (ob poti na Blejski grad) delavnico o posebnih, speeiali/i ranih ponudbah turističnih kmetij Specialistka /a razvoj podeželja \ celjskem zavodu Vesna Cucek bo predstavila pomen speciali/irane ponudbe na turističnih kmetijah, avstrijske izkušnje in predlagane kriterije /a ekološke turistične kmetije in kmetije, ki so prijazne za družine /. otroki in s kolesarji,, srečanje pa bo tudi priložnost za pogOVOr o drugih oblikah ponud be. Predstav ili bodo tudi projekt mednarodnega sodelovanja s tu rističnimi kmetijami 1'urlanijc Julijske krajine in avstrijske Koro ške / naslovom Počitnice brez meja ter skupne naloge v prihod BJem tetU (izdaja kataloga in kuponov /a popuste, predstavitve na sejmih in internetu itd.), poleg tegl pa tudi sistem nad/ora delov nih postopkov Haccp. C.Z. prli predlog rejca in člana upravnega odbora kmetijsko gozdarske zbornice Jane/a Eržena, da bi v uredbi, ki določa, da v mleku ne sme biti prav nobenih ostankov kloramfenikola, morali določiti določeno toleranco, saj tudi naprave za ugotavljanje antibiotika niso čisto 100-odstotno natančne. Na občnem /boru so tudi pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdar stvo in prehrano, da čimprej izda in v uradnem listu objavi pravilnik o vzorčenju, ki je, kolje bilo slišati, pripravljen že eno leto in ki med drugim določa, da vzorca mleka ni možno v/eti brc/ nav ZOČnosti lastnika 02. priče m tla mora rejec v spornih primerih dobiti tudi referenčni vzorec. Rejci goved tudi predlagajo ministrstvu za kmetijstvo, da starostno mejo za obvezno testiranje govedi na bolezen BSE premakne s sedanjih 24 na 30 mesecev, kar je tudi praksa v večini evropskih držav. Iskanje krivcev traja že predolgo In kaj VSe je bilo slišati v burni razpravi? Kmetic so kot na loteri ji. saj nikoli ne vedo, kdaj bo kilo osumljen za navzočnost kloramfenikola v mleku. Rejci se s hitrimi testi, ki so le 13-odstotno zanesljivi ne Strinjajo, ampak bi se le, če bi bila zanesljivost vsaj od 90- do 95-odstotna. V javnosti se ustvarja vtis. kot da kmetje dodajajo kloramfenikol v mleko in potrošnikom zastrupljajo hrano, pri tem pa pristojne službe sploh še niso razčistile nekaterih spornih vprašanj. Razčiščevanje primera in iskanje krivcev traja /c predoi go, v drUgih državah so ob enakih ali podobnih prehranskih aferah to storili hitreje. Nerazumljivo je, da je v svetu priznana slovenska veterinarska stroka ob mlečni .ikri povsem tiho o/, se s svojimi stališči ogiašaio le redki posamezni ki. Najprej hi morali odkriti v/rok za pojav kloramfenikola v mleku in šele nato obvestiti javnost. Še- stindvajsetim slovenskim kmetom, ki ne smejo oddajati mleka, je treba povedati, ali naj pobijejo krave ali naj še naprej čakajo na razplet. Rejci goved črnobele pasme so bili razočarani, ker na /bor nista prišla minister za kmetijstvo mag. liane Bul in direktor Vursa mag. /oran Kovač, ampak jc prišel "le" državni sekretar Darko Si-mončič, ki je povedal, da se krog možnih ra/logov /a kloiamlem kolsko afero vse bolj oži, hkrati pa je pozval rejce, da poskušajo s svojimi pobudami in predlogi pri spevati k čimprejšnji razjasnitvi okoliščin. Kar zadeva porabo mleka in mlečnih izdelkov, se ra/ mere na domačem trgu postopoma umirjajo in normali/iiajo. u\ jj problem pa so tuji ligi. ( veto Zaplotnik Premije za bike, vole in telice Radomlje - Agencija /a kmetijske trge in ra/voj podeželja je letos obravnavala okrog 135 tisoč v log, odločila o 28,7 milijarde tolarjev denarja in /a različne ukrepe kmetijske politike i/plačala okrog 26 milijard tolarjev, je na prednovoletnem srečanju /. novinarji v Radomljah povedala njena direktorica mag. Sonja Bukovce. Agencija je letos prejela okrog 66 titOČ \ log /a ne posredna in izravnalna plačila, doslej pa je izdala več koi oi tisoč odločb. Med nerešenimi so še vlo ge pn katerih je ukrepala inšpekcija ali so na agenciji ugotovili nepravilnosti in pomanjkljivosti, v petek je začela izdajati odločbe tudi /a bike, vole in te lice. in sicer /a prvo in drugo obdobje, temu pa bodo sledila le Izplačila denarja. /a neposredna plačila so letos razdelili 8,4 milijarde tolarjev denarja, za izravnalna plačila na območjih Z omejenimi možnostmi za kmetovanje 4,1 milijarde tolarjev, za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (Skop) pa 1,6 milijarde toku jev. Za pripravo izdelkov /a prodajo na tuje trge je namenila 5,1 milijarde tolarjev, /a enajst ukrepov /a prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja pa jc Odobrila 3,5 milijarde, od tega /a letos 2,4 milijarde tolarjev, ostalo pa /a prihodii|c leto. Najvci. denarja jc namenila /a naložbe v kmetijska gospodarstva in dopolnilne dejavnosti, preobrazbo zadrug in živil sko predelovalne dejavnosti tei za sanacije kmeuj< Na prvi razpis Sapard, po katerem je bilo na razpo lago nekaj več kot dve miUjardi tolarjev denarja, jc prispelo 89 vlog, agencija pa je pogodbe sklenila / 52 prosilci. Neporabljeni denar je prenesla v diugi razpis, ki je bil objavljen novembra in po katerem je na voljo 2,3 milijarde tolarjev. Doslej je na razpis prispelo devet vlog. Prihodnje leto se bo agenerja ukvarjali tudi i ra/ ilel|e\aii|em mlečnih kvot m s proinoci|o domačih kmeti|skih pridelkov in i/dclkov. cz. Začetek zimske sezone z umetnim snegom V soboto je na predvečer prvega zimskega dne Lokalna turistična organizacija Kranjske Gore pripravila tradicionalno otvoritev zimske sezone. Mila zima ni v prid turističnim delavcem in žičničarjem, ki jim je v mrazu uspelo urediti z umetnim snegom proge za vlečnici Mojca 1, 2, ter štirisedežnico Dolenčev rut. Kranjska Gora - Otvoritev zimske sezone je za Kranjsko Goro pomemben dogodek, saj v tem času naznanijo prihod zime in začetek zimskega turizma, po katerem je Kranjska Gora znana tudi v svetu. Za gostovo sprostitev bo poskrbljeno Prenovljeni hotel Kompas v Kranjski Gori je odprl - vrata gostom. Kranjska Gora - Zadnje čase se v Kranjski Gori v "svetu" hotelov kar naprej investira v novosti in obnove. V nekaj mesecih je postala poznana po kar nekaj novih investicijah. Tako so tudi v hotelu Kompas zaključili z načrtovanimi investicijami - s prenovo hotelskega bazenskega kompleksa, restavracije in večnamenske dvorane. Otvoritev prenovljenega hotela je bila minuli četrtek, dogodek pa je kulturno zaokrožilo tudi odprtje razstave akademskega slikarja Aleksandra Saše Sopiča. A žal zima v zadnjih leti močno skopari s snegom, tudi na območjih, kjer se je narava včasih šibila pod debelo odejo snega. Rekreacijsko turistični centri si tako že več let pomagajo z umetnim osne-ževanjem in k temu so prisiljene tudi žičnice Kranjska Gora. Ko je bilo zadosti mraz jim je uspelo zasnežiti in urediti proge za vlečnici Mojca 1, Mojca 2 in štirisedežnico Dolenčev rut, ki se nahajajo za hotelom Larix. Dokler ne bo zapadel sneg ali pa pritisnil mraz, da bil lahko nadaljevali z umetnim osneževanjem, bodo obratovale tri žičnice. Turistični delavci in žičničarji pa močno upajo, da bo narava kmalu zasne-žila Zgornjesavsko dolino, saj je od tega odvisna uspešna turistična sezona. Pred vrati je tudi 42. Pokal Vitranc, zato je še toliko bolj pomembno, da se proge dobro pripravijo za smučarje svetovnega pokala, kakor tudi ostale navdušence. Kljub klavrnim snežnim razmeram pa je bilo minuli konce tedna v Kranjski Gori veselo in zanimivo. LTO je pripravil vesel in zanimiv program, ki se je začel na trgu pred Turistično informacijskim centrom že v petek z tekmo- V hotelu Kompas je ob obstoječem bazenu nastal sprostitveni center z otroškim in masažnim bazenom, dvema finskima in eno parno sauno, fitnesom, masažami in šolanjem. Tudi hotelsko restavracijo so posodobili in na novo opremili. za izvedbo poslovnih kot tudi družabnih dogodkov. Njen izgled je danes popolnoma drugačen od preteklega. Predvsem so poskušali pridobiti na prostornosti in svetlobi, kar jim je tudi uspelo. Pri prenavljanju je bilo potrebno upoštevati zelo zahtevne standar- Vesela in poskočna dekleta iz skupine Foxy teens so pregnala mraz. Baklada članov Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora. vanjem v izdelovanju snežakov. Zvečer je bil organiziran pohod z baklami, sankanje ob polni luni ter veseli večer z narodno zabavnim ansamblom in gostinsko ponudbo na stojnicah. Mraz je dobro "pritisnil" in številni so se greli z vročim kuhanim vinom in čajem. Osrednji dogodek otvoritve je bil v soboto, ko so se pogumni potapljači Potapljaškega kluba Octopus z Jesenic spustili v zaledenelo jezero Jasna, v debelih oblekah v vodi z lučkami okrasili jelko in jo sredi jezera na navdušenje številnih obiskovalcev dvignili iz vode. Ob manjšem ognjemetu je otroke s košarico bonbonov razveselil tudi Božiček, ti pa so prav radi zapeli kakšno pesmico. Središče dogajanja se je nato preselilo pod šotor, ki je bil na smučišču za hotelom Larix. Navzoče so presenetili člani Alpskega smučarskega kluba Kranjska Gora, ki so se z baklami spustili po zasneženem pobočju, nakar jih je nagovoril še novi župan Jure Žerjav. S tem je bila otvoritev zimske sezone tudi uradno potrjena. Prireditev se je nadaljevala z nastopom veselih "lisičk" iz skupine Foxy teens, ki so zbrano publiko dobro ogrele, zaključila pa z manjšim ognjemetom z smučarskega pobočja. V soboto in nedeljo so potekale tudi prireditve za otroke, ki pa so bili od vsega najbolj navdušeni nad drsališčem pred hotelom Pri-sank. Za vse ljubitelje smučanja so pripravili tudi znižane cene vozovnic. Katja Dolenc Izgled in funkcionalnost večnamenske dvorane sta povsem spremenjena. Dogradili so povezovalni hodnik in svetlobne kupole. Dvorana je opremljena po najsodobnejših standardih. Po novem do nje vodijo tudi stopnice iz posebnega zunanjega vhoda ter dvigalo, ki je povezano tudi s pritličjem. Sprejme lahko do štiristo gostov, možno pa jo je razdeliti na tri manjše dvorane s kapaciteto sto trideset sedežev. Namenjena je de, kjer je potrebna tudi dobra urejenost in skrb za invalide. Lahko rečemo, da v hotelu Kompas na njih niso pozabili. Izgled novih bazenskih prostorov s savnami in tuši je res. zanimiv. Nič preveč bahav, pa vseeno prijeten. Večinoma so in bodo lahko koristili hotelske storitve predvsem njihovi gostje, ne bodo pa vrat zaprli posameznikom, ki bi jih pot v Kranjsko Goro. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič V C SELI VESELI DECEMBER ■vsak dan od 20, ure dalje- 2b\1l - Mamabo Kings 27.11-MuMi 28.11 - Vlado Kreslin in Mali bogovi, Pnnceps 29,11 - Jasmin Stavros, The^rings House večer - DJ Aieksij, DJ Carlton, DJ Leigh, MC Urbano Kod 21. ore dalje ■ Slovenski trg v Kranju mi The Unimogs band ognjemet ob polnoči r—PRAVLJIČNA VAS • Slovenski trg nSki ▲ SINTAL vsak dan od 17 do 19 ure delavnice in program za otroke 26.12.-Airireja Zupančič 27.12 • Čarovnik Grega, obisk Dedka mraza 28.12.-Gledališče Unikat: Jaka m sraka -31.12.2002 L POHOD NA JOŠT^i,t>2003 -start on &oa NOVOLETNA NAGRADNA IGRA KONCERNA SINTAL Vaša varnostjo naša skrb. ludi v letu 2003 vas bo profesionalno varoval Koncem Sintal. Za vse vas dragi obiskovalci, ki boste 26. decembra 2002 na Veselem decembru v Kranju obiskali koncert skupine Mambo Kings, smo pripravili bogate nagrade. Vabljeni! PIVOVARNA UNION riljt. ŽJVILA 1 ZARICA ^mSWOLAS mentus Planiko Adriatic mamšm hafcid GOOD/YEAR IIVMI \ V vela nk Amicus...... G0PLAY-» IVIlPOSi Jrf/OKl NIKA 53 kranjskih sindikatov Po novem letu Svet gorenjskih sindikatov Zaključeno je poslanstvo SKS, ki se s 1. januarjem 2003 preoblikuje v regijski sindikat Svet gorenjskih sindikatov - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Redkokdaj se zgodi, da se delovni značaj seje, ki ima na dnevnem redu zelo zahtevno ter odgovorno odločanje, sprevrže v svečanost, polno navdiha, poenotenja in občutka skupinskega zmagoslavja, piše Jože Antolin v zadnji številki kranjskih sindikatov. Prav to, se je zgodilo na zadnji seji skupščine Sveta kranjskih sindikatov, 6. decembra 2002, ko je ta sprejela "zgodovinske" odločitve, pomembne za razvoj kranjskega sindikalizma. Hkratna odločitev o organizacijskem in programskem preoblikovanju in preimenovanju kranjskih sindikatov v regijski sindikat Svet gorenjskih sindikatov ter njegovo povezovanje v Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije je dosežek, ki si ga pred časom še največji optimisti, niso mogli zamisliti. Soglasna odločitev udeležencev skupščine, pa vsebuje sporočilo, ki doseženemu daje še večjo vrednost in pomen. Končno smo torej uspeli narediti tisto, navaja predsednik SKS Jože Antolin, česar nismo zmogli narediti v več kot dvanajstletnem obstoju in delovanju Sveta kranjskih sindikatov. S sprejetimi odločitvami smo presegli dosedanjo ozko območno organiziranost in samozadostnost. Odprli smo si nove razvojne možnosti in postali smo člani velike družine povezanih sindikatov. Pri snovanju nove organiziranosti so bili v ospredju naslednji cilji: * Razširiti našo organiziranost in delovanje na širše regijsko območje. * Povezati se v eno od slovenskih central in pri njej organizirane sindikate dejavnosti ter tako vzpostaviti vse potrebne in koristne vertikalne povezave organiziranosti in delovanja. * Notranjo organiziranost prilagoditi potrebam nove regijske organiziranosti in novim vertikalnim povezavam. O konceptu reorganizacije se je predhodno večkrat izrekalo predsedstvo SKS. Po razrešitvi številnih dilem in po na predsedstvu doseženem soglasju, je o usklajenem predlogu odločala skupščina SKS. Kaj smo pravzaprav naredili? 1. Povezali smo se v slovensko sindikalno centralo Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije. Uresničili smo svojo obvezo do članstva in celotnega slovenskega sindikalnega organiziranja. Z njo krepimo slovensko sindikalno organiziranost in delavsko solidarnost ter si odpiramo nove možnosti vpliva na za delavce pomembne odločitve. Kako uspešno bomo znali izkoristiti nove priložnosti, pa bo v največji meri odvisno od nas samih. 2. Hkrati smo se organizacijsko in programsko preoblikovali in preimenovali v regijski sindikat z imenom Svet gorenjskih sindikatov - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Prilagodili smo se načrtovani regijski organiziranosti naše države in dejanskemu pokrivanju prostora, na katerem delujejo naše članice. Sprejete odločitve stopijo v veljavo v začetku leta 2003. Brez pretiravanja lahko trdim, je zapisal Jože Antolin, da je šlo za zgodovinsko odločanje kranjskih sindikatov. Potrebovali smo veliko časa, da smo prišli do takih odločitev. Priprava in odločanje o tako pomembnih vprašanjih je terjala široko in poglobljeno razumevanje sindikalne organiziranosti ter pomena sindikalne in delavske solidarnosti, brez katere ni in ne more biti uspešnega sindikalizma. Končno smo uspeli postavili trdne temelje in obrnili smo nov list v našem razvoju. Postali smo člani velike družine slovenskega in svetovnega sindikalizma. Zaželimo Svetu gorenjskih sindikatov - Konfederacija sindikatov 90 Slovenije srečno pot in dolgo ter učinkovito poslanstvo! V 5. št. Informacij SKS so še naslednji zanimivi članki: * Zaključeno poslanstvo SKS * Planika - zgodba v nadaljevanjih * Iz poročila o delu SKS * Kaj ponuja Zavod za zaposlovanje za presežke v Planiki * Desetletnica sindikalnega sklada * Je/a. strah in solze (bivših) delavcev hotela Creina RAZGLAS O ORGANIZACIJSKEM IN PROGRAMSKEM PREOBLIKOVANJU SVETA KRANJSKIH SINDIKATOV V REGIJSKI SINDIKAT SVET GORENJSKIH SINDIKATOV KONFEDERACIJA SINDIKATOV 90 SLOVENIJE t 1» Območna sindikalna organizacija Svet kranjskih sindikatov se 1. januarja 2003 preoblikuje v regijski sindikat SVET GORENJSKIH SINDIKATOV in se s svojimi članicami poveže v KONFEDERACIJO SINDIKATOV 90 SLOVENIJE. S tem datumom preneha obstajati in delovati samostojna območna sindikalna organizacija Svet kranjskih sindikatov. 2« Članstvo v Svetu gorenjskih sindikatov je povsem prostovoljno. Vanj so povezani in se lahko povežejo sindikati podjetij in ustanov iz Gorenjske in i/ drugih krajev Slovenije. Člani Sveta gorenjskih sindikatov so lahko tudi društva upokojencev in individualni člani. Svet gorenjskih sindikatov je in bo ostal povsem nestrankarska interesna organizacija združenih sindikatov, odprt za vsakršno sodelovanje, ki bo v interesu in v korist njegovih članic. 3. Svet gorenjskih sindikatov je organizacijsko in programsko samostojen regijski sindikat in je za svoje delovanje odgovoren svojim članicam - sindikatom podjetij. V Konfederacijo sindikatov 90 Slovenije se s svojimi članicami povezuje zato. da bi skupaj / drugimi slovenskimi sindikati okrepil sindikalno organiziranost in moč sindikalnega delovanja na državni ravni. 4. Svet gorenjskih sindikatov bo izvajal politiko Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in njenih sindikatov dejavnosti posredno, to je v okviru interesov in pooblastil svojih članic. Svojim članicam in njihovim članom pa bo samostojno zagotavljal: * brezplačno pravno pomoč in zastopanje v pritožbenih postopkih, * skupno izgrajevanje in izvajanje sistema celovite sindikalne zaščite delavskih pravic, * usklajevanje in izvajanje aktivnosti za utrjevanje položaja posameznih sindikatov podjetij v odnosu do delodajalcev, * strokovno pomoč in podporo sindikatom podjetij, njihovim zaupnikom in poverjenikom pri uveljavljanju interesov in pravic delavcev iz kolektivnih pogodb in splošnih aktov podjetij ter drugih oblik sindikalnega povezovanja in delovanja, * informiranje, svetovanje, izobraževanje in usposabljanje nosilcev sindikalnih funkcij. * skupno izvajanje aktivnosti za učinkovito razreševanje problematike presežkov delavcev in delavcev v stečajnih postopkih, * organiziranje različnih dopolnilnih aktivnosti, namenjenih izboljšanju materialnega in socialnega položaja članov, s pomočjo sindikalnega sklada (stavkovnega in ugodnost nega dela sklada) in sindikalnega podjetja Sindicom (Turistične agencije Sindkom). 5» Sedež Sveta gorenjskih sindikatov je v Kranju, Slovenski trg 3. V skladu / interesi in potrebami pa bo organiziral svoje i/postave tudi v drugih krajih. ■ PRIDRUŽITE SE NAM! ZDRUŽENI SMO LAHKO MOČNEJŠI IN UČINKOVITEJŠI. Predsednik Jože Antolin Prihodnje leto "nove" pogodbe o zaposlitvi? Pogodba o zaposlitvi predstavlja temeljno pravno podlago za sklenitev delovnega razmerja. Gre za pogodbo, s katero se ena stranka zaveže, da bo opravljala določena dela, druga stranka pa se zaveže to delo plačati. Zaradi razmerja podrejenosti strank, delavca in delodajalca, ni podana popolna svoboda glede določanja pravic in obveznosti v pogodbi, ki jo sicer sklepata prostovoljno. V oblikovanje pogodbe posega tako drŽava / zakonskimi normami v korist šibkejše stranke, delavca, kot tudi stranke kolektivne pogodbe. Pogodba 0 zaposlitvi ne more določati manj pravic, kot jih določajo kolektivne pogodbe in splošni akti, poudarja Jasna brman. vodja pravne službe SKS, v svojem članku. Novi Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki bo začel veljati 1. januarja 2003. izrecno poudarja, da se s pogodbo o zaposlitvi lahko določajo pravice le enako oziroma ugodneje, kot jih določa zakon. Če je posamezno določilo, ki sta ga V pogodbo vključila delavec in delodajalec, v nasprotju /. določitvami minimalnih pravic in obveznosti strank, ki so določene v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, se bodo uporabljalo določbe teh slednjih aktov. Ce pa se določbe /akona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta spremenijo, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene V pogodbi O zaposlitvi. Delavec in delodajalec torej pri sestavi pogodbe o zaposlitvi ne bosta mogla črtati tistih minimalnih pravic in obvc/nosli, ki so določene z zakonom in kolektivno pogodbo. Ce jih v pogodbo o zaposlitvi ne bosta vključila, oziroma jih bosta določila strožje, kot so določeni- \ zakonu in kolektivni pogodbi, se bodo uporabljale minimalne določbe teh aktov. Pod ta minimum pravic torej ne bosta niog-la. Ce pa se bodo tekom časa določbe /akona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta spremenile, ho delavec ohranil vse tiste pravice, ki so bolj ugodno določene v njegovi pogodbi o zaposlitvi. Sklepati nove pogodbe? Novi ZDR delavce in delodajalce ne zavezuje, da bi zaradi uveljavitve novega zakona morali sklepati nove pogodbe o zaposlitvi in jih tako uskladiti / zakonom, piše v svojem prispevku Jasna Er-man. Z uveljavitvijo novega zakona se bodo pri sedaj veljavnih pogodbah o zaposlitvi (torej v obstoječih delovnih razmerjih) uporabljale vse liste določbe novega ZDR. ki so obvezne ter določbe, ki so bolj ugodne od tistih v že obstoječih pogodbah o zaposlitvi. Ne glede na to pa bodo delavci obdržali vse tiste pravice, ki so bolj ugodno, kot so določene v novem ZDR, določene v njihovi obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Ce pa sla delavec in delodajalce v pogodbi o zaposlitvi določila, da se npr. glede odmorov, dopusta ali kakršnekoli druge pravice neposredno uporabljajo določbe zakona ali kolektivne pogodbe in splošnega akta (kar je precej pogost pojav), pa sprejemata tudi tveganje, da se bodo ti akti spreminjali in se bodo neposredno uporabljale določbe novih, spre-menjenih aktOV. Predvsem delav eu. ki tako pristane na spreminjanje teh aktOV, se lahko v primeru spreminjanja aktov pravice po slabšajo. Obstoječe pogodbe o zaposlitvi bodo veljale še naprej. Ce bo delodajalec delavcu ponudil novo pogodbo o zaposlitvi in de- lavec te pogodbe ne bo hotel podpisati, stara velja naprej, razen če bi v konkretnem primeru delodajalec iz utemeljenih razlogov lahko odpovedal staro pogodbo o zaposlitvi. Tako bo novo pogodbo treba skleniti, če gre za spremembo delovnega mesta, za spremembo dela, ki ga mora opravljati delavec, za spremembo časa trajanja delovnega razmerja (določen -nedoločen čas) ali /.a spremembo delovnega časa (polni ali krajši delovni čas od polnega). Če delavec na novi) pogodbo o /aposlitvi ne pristane, stara pa dejansko ni več izvedljiva, ker so potrebe po opravljanju dela i/ sta re pogodbe prenehale, mu je mogoče pogodbo o /aposlitvi odpovedati i/ poslovnih ra/logov. Iako se bo moral delavec, ki mu bo delodajalec odpovedal staro pogodbo o /aposlitvi in mu istočasno ponudil sklenitev nove pogodbe, o sklenitvi nove pogodbe izjasniti v roku 30 dni od dneva prejema pisne ponudbe. Delavca je na ta rok treba i/reeno opo/oriti. Velja torej premisliti, meni Jasna laman, ali je res potreb"0 hiteti k podpisovanju novih pogodb, česar so se zavzeto že lotili nekateri delodajalci in kar neobhodno ni potrebno, ali Pa so do poteka devetmesečnega uveljavit v enega roka /akona se vedno v zadostni meri uporabljive veljavne pogodbe o zaposlitvi. Vsem članom Sveta kranjskih sindikatov in vsem bralcem Gorenjskega glasa telimo srečno novo leto 2003! Svet kranjskih sindikatov cd t-i tež (o) cm O o cm a k_ -q E 0 o o.' O 0 ra 1q ra o a ~ o £ jO O ._ € > 5 ;n » to •- > O ra .P > "O CO & ■£ :=. :S c > - 12 E .o ra ro w .1 I o *-jć co i. 2. C 13 O cd •NI CO O o E ra 2? E a o o -a B 13 - to cd S s o to Q. o co c o o. en co to o I ra o ■d o O) NJ •p >"° g .|.S ra o 2 -g ra ra o 2 -g c ^ co .2 § .S d 0 'O JC jc ^ jo ro c E o ~ 13 cd — cd c li i ci&2 S a, ro 0 . < ~ co cd cd to ro 2 03 > 1 "S 1,1 o 9 o c cn.52 en > =3 c 3 .2, _ cd ro o to c o o « s roP j |f C O- C 2 w > cd i .| p" §■ ro ro .9 c rogo l_ o. V op*: ■52 5 -2 > .b! co O O) •š > E O o o Ž '■> 2- c 3 E > 0 o cd -E J N C -"d p > "f iS - 5 O ^ >o to I .2. ro II co o O O) o) d O 0 ra ra g. ra o o .5, 6 J O 'O 0 to ro ti-I "D "o ra O Dl C O. ZJ O ra ^ ra x? 0 d >o 5. S > :=> i i E § O. 0 0 < Z CO UJ 01 > c :3 ro > ro o. o ° cn ra ra ra i 'ral s: o 0X1 ■=-• ._ c .2 • co ' £ Br O 13 ^ * ' 0 oo . c c^ .175 : • 0~ * i ra Ig S jć 'S ® 5 jć >o ■;= a> 0 > "° n o — CL O ra ."g ° 0 0 'o > co o a. 5 ' o o je c O *- CO d C 12 £ ara ra 0 0 1 'ra i §f 1 o .2 .g e ra co jc X3 ra o "D cd ro -d .0 .55, co ■= 55, $ o o C3-"co w 2 CO °- 'a iS 11 ro o >o ^ 2, co 55 > ro o •-^ c c S ž "S ro ro_ co "Ć0 0 ^ T3 "O ~. ro °^ 0 £i -5 cj) o 2 "o 0 2? w -2 ro o =6 .2 ra ra i-ra ro 1 0 0 O o g o ro ra -rt N V o o i -.° > c -c O 0 a O -2. .a o. ra 5 H ro 3 N *- 0 .ra !l ro II o ro 0 * 0 0 a 0 c w ro >o ~o o o. o o. 0 ro t to ro — to c 0 .H > 0 2 S o o Cl n ro p) o č — "c o to ra ro c 0 p ^ cz n c .9 0 •O C o ra £ *- o 0 ^: E > i o 0 •Tri :=- m 0 y ro E ro 0 "2 '2" ro 1 e 5 E •s? cd 0 0 to 117 C 0 ..> ro D. ' to ro „ .2. f a 010 ra o c c ra ^ . :=; ro ra 3, 5-1 o ra s 0 .§■« > T3 L^. ro 0 5 2 ra d > to ' ' N O 0 32 c= ro o z Z3 0 C c |š ra n < n o > o .2, J °- lo ro 2 I 2 ro § °-c 'CD £ 0 "D C lil ra ~ o > .q Nora šli .g to e .52 0 5 ro >5 c 00^ E c 2 0 2 'N 0 O > E o 0 >to k ro o 2 0 iS i 0 ^ 1 ra a.2. o 0 II >o 12 ro o -g o ra f 2 ra 2 N O ro 3 Z c ro o o. 6 0 CJ » p 2 o O- > ra > T3 C0 0 11 C . '>o ra o ro 0 O =! S" 2 2 ra III 2, o g o > «> |£ c « 0 ra ra ^ £1 > f e a ra ro ro E E c .52 o lis ^ E o 0 0 T3 — Z! 0 "C ro t£ c to a —±i n s (0 — o 1 i ra O) o o 2 "° "ra T3 O n ra P = O), krao 5i T3 > 'n o o o aro _ i_ o ■ 0 'C ra P ;o „ ro E iS ro 0 to o n ra c 2" c ° 0 _ v c to ra w_ OT N B 12 m 3E 0 2 o£c o. C ro ^" o o o « n £ c o ra n Nora 3«? II^ ■o c ra o ž c o 2 o T3 ra S 2 ^ .2o co • ._ S — 3 'O 2, 5 Z ra 2? c3 t "5-g 0 .2 o - 1 lil i |§'S n cj) o E p a 0 0 ro "to c o ro c c o. o 3 B a C ro o c -i .2 n g 1 '9 E 1 o 2 o ra o-c en _ o. 0 O. m 52 2 'o. O 0 N CO O jO M . o 01. ra c O .2 6. cb B 'čd w 9- ^ 3 to 2 0 co O ra > 1 "> CD tO 'N 0 ■ F (D r O .E N •= 0 ^ o E co ra 5 0 o O c c\i 2 o 11 o. > 0 :> >N 1 O «i 72 ^ O- to w o" CD =. ra .g, :čo I £ E o o ^ ^ > *j o tO C o ro P >o ro n 0 0 'č= "2 « 2-.2 jc c o ro x: -*»o ra >o j- 0 2 0 to > co ro -P > c c > ra o oo o 52 ra ^5 o. o> n :- O 0 .2 CO >o 0 > 0 £ — T3 2 K o o ^: dE« co _ .E ro O -o 'O > B ° ■*= 0 ro ili 2 CT o o 0 ° 41 :«t to .E % _ro ro « o - .55, o g" co >o p - co o c ra ^ >o E p >o ._ je TO m 2 ra o co ro E o c 3 'c 0 S si B N = c T) ° ro ro E "0 <- 0 > r2 ■d w :r > ro jc M O) _ > jD 0 O co tO 0 .2 'p :=, Sfll ini N to ±L n c 'O x3 O E o c ra ■o ra "O "O O 0 52 E o CD > 0 o c il e| t: ro 0 *- .g 0 n3 i .17 5 0 0 0 p w ;o o "O 0 p ro r E "C 0 0 n o. o ro _o > "co 9 0 1 ro I ra S. Ž ra g 0 'o o 2 2 = 0 O CO C > — d ra jc h- n ■s 0 w jO .E 0 'O to -Q O O O. o ra 2 c 'g ra 0 -ft ra 0 +j 2 co 0 o O "O % si 2 2 co B .C C ra ra "2 "O "O -2 ro > c o > N o ro 0 o c 0 2 c ro 0 >o •p 0 -E o. o ro o. N B > O 'C O) o o -1 to ro .55, o :^ co "p I =1 ,2, o (J N O oi ro ■n o a B 0 3 > ol o '_ro co If i g. o i o. co -p 3 p 'c o >o -O jc jO 0 -C O O C 0 i2 'c »o ro co 2 0 X, ^ O) o CL 2 o. Ef O ro © £ "d o to 0 N 'P »J O .5LJ > to E o. 0 000 • ® O :2,N- 0 0 jć c ro o ? o 0 jc: ^ ra O N E o o ;o a« o jc o O cd C to o .ra 0 .j. "d E c o n jc ro _0 c^ \s 2 S-o N a 2 d ra j5 cl o ro o B ro ro m to to .0 .55. ra '9 13 o T2 -o ro C3-'-= 0 ■7= "O ro >n -~ B o ro ^ g O ro lo 2 0 2 c £ i c 0 3 ~° E j<: •c ro 0 o 'o N *2 o ro o CU iu w c c 1 2 ro .55, Ž 3.55, 5^ ro N - — O O. (d 2 w o — E m ro .g 9 ||i E o o o 0 -o ^'O N 0 ro c ro 2 c 5. C3. 3 o ro d o. 0 O +D ro 5£ W ra ^ ro d o c 0 co : > ro S .2 tO 0 ._ c jc ro n E » N ro N ro 2 n E d^ .0 to jc 52 2 ro _ E o jc B I ŠW ro > j 0 0 E "E" w 55 E ro 0 >o & o 2 CL ro n 03 0 -o P j2 jc 3 w č ro o w 0 0 o -5^ •=■ _, to co 5 .c m B 0 E^-č i 0 o o d o t; -c > j< 55, "F a T8 co ,S -P a- ro o ra a 'c? •= 0 ro jc c * m čE2 2 f ? 2 2 8. o o. 0 a o c 0 c 0 a TO O ro 0 ro 03 0 C 0 0 E 0 d o. .P m d o O 0 •- cofi ro 0 cd lil E s ra 2 > :w o > o O) to o ra c jc E Cl 9 O ^ 0 7= ro o o to ra ro o cz N o. 0 o ■N ro 2 p ■o E -c ro 0 o ro ro 0 > .52 o T3 e c n o. ro 3 E .2 2 'c o c E 0 2 ~> 0 • N O g CO E S S ^ 0 k. Cl ro ^ N co "O " 3 m O O "O S LX tO to 0 O ro ro o 0 o ro II o iz ._ ro S 2 ro co to o CL .2 Jc jc jc 0 > eo._ '2 zi "35" O. ^ co -P to c co O 0 'O O jć °"S j2 ro ro E 0 ro O-'c ro ro N -c ro to O Cl ro 0 N C GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Torek, 24. decembra 2002 GLASOV KAŽIPOT Potop božičnega dreveščka Preddvor - Turistično društvo Preddvor in Potapljaški klub Som organizirata jutri, v sredo, 25. decembra, ob 16. uri potop božičnega dreveščka v jezero Črnava v Preddvoru. Vabljeni. Štefanov ples Kranj - Mestni odbor N.Si vabi na tradicionalni Štetanov ples, ki bo v četrtek, 26. decembra, v hotelu Creina. Ples se bo pričel ob 18.30 uri z večerjo, nadaljeval pa se bo z dobro voljo in družabnimi igrami. Igral bo ansambel Tip-top. Prijave in informacije po tel.: 204-18-21 - Sonja Bakovnik ali 233-15-16 - Marijana Marolt. Naj bodo blagoslovljeni. Prihajajoči dnevi. Z vami smo ... (že h let) in bomo ... J h RADIO Blagoslovitve konj Stranje - Na Štefanovo, 26. decembra, dopoldne bodo blagoslovitve konj tudi na spodnjem delu Gorenjske. Tradicionalne blagoslovitve bodo v Stranjah in v Zgornjem Tuhinju v kamniški občini. Na Križu pri Komendi, kjer pričakujejo več kot 40 konj, bo blagoslovitev ob 11. uri (po deseti maši), konjeniki pa bodo po končanem sprevodu skozi vas in ob nastopu mešanega pevskega zbora dobili spominsko darilo lončarskega mojstra Franca Kremžarja. Tradicionalno žegnanje konj bo sredi dopoldneva tudi v Moravčah. V Sori pri Medvodah bo tudi letos tradicionalna blagoslovitev, prav tako pa tudi v Smledniku, kjer bo sprevod konjenikov iz Valburge proti cerkvi. Blagoslovitev konj bo ob deseti uri tudi pri cerkvi v Srednji vasi v občini Šenčur in na Štefanji Gori v občini Cerklje. Otepanje v Studom Studor - Gorenjski muzej Kranj vas vljudno vabi na tradicionalno otepanje, ki bo na Štefanovo, v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri pod Studorom, v Bohinju v Oplo-novi hiši. Šemski liki otepovalcev, ki so se ohranili v Zgornji Bohinjski dolini, predstavljajo čas zimskega kresa. Maske otepovalcev zbujajo strah in dajejo vtis močne arhaičnosti. Obrazne maske so iz platnenih krp, odeti pa so v kožuhe. Naličje je okrašeno tudi z ro- govjem, kar še dodatno daje strateški videz in predstavlja prispodobo umrlih. Osrednji lik "oče" po hišah berači za žganje, ostali udeleženci pa potem, ko dobijo klobase, v hiši zaplešejo. Hoja za zvoncem Železniki - Člani Turističnega društva Železniki vabijo ljubitelje nabožnih pesmi, da se tudi letos na božični večer pridružijo krajanom Gorenjega konca pri ohranjanju lepega in starega ljudskega običaja - Hoji za zvoncem. Sprevod bo krenil na pot ob 22. uri od Kulturnega doma do plavža in nazaj. Prireditve v Tržiču Tržič - V četrtek, 26. decembra, bo v restavraciji Raj srečanje Društva upokojencev Tržič - Slovo od starega leta. Od četrtka, 26. pa do sobote, 28. decembra, bo na kegljišču v Tržiču potekal božično novoletni turnir v kegljanju. Turnir prireja Kegljaški kljub Ljubelj. V petek, 27. decembra, ob 10. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala brezplačna počitniška delavnica za otroke "Božičkov škorenj". Ob 19. uri bo v Osnovni šoli Bistrica božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Tržič. Nastopila bo še humoristična skupina Smeh. Koncert prireja Pihalni orkester Tržič. Ob 20. uri bo v baru Pr' Rihtar-ju v Zvirčah kegljanje za tržišče obrnike in delavce - prireditelj je Območna obrtna zbornica Tržič. Mega žur Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur vabi v petek, 27. decembra, ob 17. uri v Dom krajanov v Šenčurju na Mega žur, z gostjo MiAKSEft m Dl 06 TIU TtDU popevk«: 1 Praznik HiSa 2 V zimski čudežni deželi Irena Vrčkovnik 3 Božje dete- New Swincj Ouartet KZvlie: 1 /ve/da le pokaži pol Ans Zupan ? Na božično noč Ans Storžlč 3 Veselie božične noči Ans Jasmin /m»rjo»alnl pesmi prrijin|«ga ledna: 1 PeSkadot Faraoni ? Mala srnica Ans Maksa Kuinia Naslov I'osla Radio Ognjišče, Stula 23, p.p. 4863. 1210 Ljubljana Šentvid Glasujete labko tudi na internet naslovu http/radio.ognjisce.si Damjano Golavšek. Na zabavo vabijo vse šolske in predšolske otroke, da skupaj zapojete, zaplešete in z veseljem vstopite v novo leto. Božično novoletne prireditve Dovje, Mojstrana - Turistično društvo Dovje - Mojstrana vas vabi na božično - novoletne prireditve, in sicer od 25. decembra do 6. januarja bo slap Peričnik osvetljen med 17. in 19. uro. Nastopila bo tudi vokalna skupina Triglavski zvonovi. Priporočajo pa primerno zimsko obutev. V četrtek, 26. decembra, bo žegnanje konj. Zbor bo v kampu Kamne ob 11.30 uri, prihod pred cerkev sv. Mihaela na Dovjem bo ob 12. uri, sledil bo sprevod do Mojstrane. V letošnjem letu Športno društvo lednih plezalcev Mlačca - Mojstrana v sodelovanju z mladinskimi skupinami iz župnij Jesenice, Dovje - Mojstrana in Planina pod Golico prireja žive jaslice v ledu. Gre za skupaj 9 predstav, ki se bodo zvrstile: v sredo, 25. decembra, ob 15. in 17. uri; v četrtek, 26. decembra, ob 15. in 17. uri; v petek, 27. decembra, ob 15. in 17. uri ter v nedeljo, 29. decembra, ob 13., 15. in 1A uri. Priporočajo primerno zimsko obutev. Četrtek, 26. decembra, ob 19.30 uri pa bo v kulturnem domu Dovje božično novoletni koncert, kjer bo nastopila vokalna skupina Triglavski zvonovi ob spremljavi "1 A' orkestra. Veselo po domače Bled - Folklorna skupina Bled vas vabi v nedeljo, 29. decembra, ob 20. uri v Festivalno dvorano na Bled na prireditev Veselo po domače. Nastopili bodo: ansambel Modrijani, Ptujskih pet, Veseli planšarji in ansambel Roberta Zupana, Leski pritrkovalci, folklorna skupina iz Križevcev pri Ljutomeru, odrasla in otroška folklorna skupina Bled ter humorista cigan Brajdimir s soprogo in povezovalec programa Franci Čeme. Vstopnice lahko kupite v TD Bled ali pokličete po tel.: 031/656-384 - Mateja. Dan slovenske samostojnosti Jesenice - Občina Jesenice vas vabi v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri, v Gledališče Toneta Čufar-ja Jesenice na osrednjo prireditev ob državnem prazniku, 26. decembru - dnevu slovenske samostojnosti. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Zveza kulturnih društev Jesenice sodelujejo: Mešani komorni zbor Vox Carniolus KD Svoboda Tone Čufar Jesenice - zborovodja Primož Kerštajn; Ženska pevska skupina KD Svoboda Tone Čufar Jesenice z gosti - zborovodja Lilijana Kiš; Vokalni kvintet Koroška Bela - Blejska Dobrava - vodja Blaž Lavtižar, slavnostni govornik bo Boris Bregant, napovedovalka in recitatorka pa Majda Rebernik. Rodio Triglav -!-!-A -n ® PM 9I0/ Gorenj/**^ Pr,\ 9Iq/^TGoionJ/k«® Radio Triglav Jesenice, d 0.0. Trg Toneta Čutarja 4,4270 Jesenice STEREO, ROS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj (if* jPROSTORNJNE Mc«'/'' trne Pot > Ttfigtir mnep Utt-i If hfytf di it si*f*j ttntmt trti; itptkt, tdt**y* prtdtfm p*4t"i* ttkffi Hf *dmi * htftU, H, 12.20&2 n smfm* fr~yfii* td 21. «/•# dtij* dtpmj e drfm rf**h /i z nt t* tiriitti*, t* it $6ftit*th* en t pid j+i£* i» ptft&iriti dtPtŠt fzrmitt- **te rtrtet/dt iUuMi t m*rtm M primim «je ptiifit* n «r*r 'Ui-tpr h 23 12.2002. Sok, nt k tdaf U tek m ft oi'dett ei em^e-m fr-i'lti*. /t Mf Sšjmfat išt h SS Ut Pini/t; d* ft>(%(yky$U# t*t* 2063. ZAZNAVA S PRSTI SOLO PEVEC IZOLDIN IZBRANEC KALCIJEV KARBONAT GORENJSKI GLAS ŽLAHTNA KOVINA (Au) PODARJENA DENARNA SREDSTVA VINOGRADNIK ZVARJENO MESTO OKOUEVAR STVENIK NAŠ RA-PERSKI GLASBENIK SLADKO TROPSKO SADJE NEKDANJI ŠAHOVSKI PRVAK (MIHAIL) OPIS, OČRT INKRET. ARAGONIT, AOSTA, RIVERS VISEČ SNEŽNI ZAMET SLOVESNA OBREDNA OPRAVA PETER [ RŽ EN RIMSKI KRALJ CIMA POGANJEK IME VEČ NASELIJ V SLOVENIJI OSTANEK KART PO Dl IJF.N.IU JEZERO V ETIOPIJI IME NOVINARKE ZEI KEMIČNI ELEMENT (Cd) PRIPADNICA ARIJSKE RASE PEVKA GODEC IGRALKA KIDMAN NAŠ KIPAR (DRAGO) MODEL VOZILA FIAT INDIJSKI ASKET KANTAVTOR SMOLAR POVRŠINSKA MERA MICK JAGGER PREPROSTO OBUVALO KARLI ARHAR OPORNI ELEMENT KIRKINA DOMOVINA KOVAŠKI KRAJ POD JELOVICO POUDAREK STROK. ZA LATINSKI JEZIK MOČVIRSKA RASTLINA REKA V GRUZIJI TANKA MREŽASTA TKANINA GRAFIK DEBENJAK NAŠ PUBLICIST (ANDREJ) MEDUSKI VODITELJ AUER ŠAHOVSKA OTVORITEV SPODNJI DEL NOGE NAŠ NABOŽNI SKLAD (ALOJZ) PREB. ITAKE POKR. V VIETNAMU NAŠA IGRALKA (BERNARDA) 12 KANTAVTOR KOVAĆIČ GRŠKA ČRKA MITO TREFALT ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO MAREA 2.0 HLX,LET 99, 35.000 KM, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, OHRANJENA, 1.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MONDEO 1.8 AMBIENTE.LET 2001, 53.000 KM, MET SREBRN, AVT KLIMA, 8X AIR BAG, EL OPREMA, AR, 1. LASTNIK, 4V, NOV MODEL, 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI Prodam ŠKODO OCTAVIO 1.9 TDI, I. 98, 98000 km, ABS, klima, metalno zelene barve, servisna knjižica in dodam platišča z zimskimi gumami. B 041/402-946 16797 Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel, I. 93, bele barve. B 031 /558-549 16803 RENAULT 4, I. 91, reg. 7/03, 98000 km, 4 nove GUME, cean 115000 SIT. B 2325- 823 16808 TWINGO 1.2, I. 2001 rumen, 17000 km, prodam 1.250.000 SIT. tf 5741-801, 041/677-865 »817 FIAT FIORINO 1.4 PIKUP, I. 96, 94000 km, 550.000 SIT. S 574-18-01, 041/677- 865 16819 ODKUP-PRODAJA -GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS.*MEPAX, Planina 5, 23-23-298, 041/773-772 16838 KIA SPORTAGE I. 98, 1. lastnik 1.690.000, možen kredit, menjava. MEPAX,d.o.o., 23 23 298, 041/773-772 16839 ŠKODA FABIA 1.9 SDI, I. 2001, ugodno, možen kredit, menjava. MEPAX,d.o.o, 23 23 298,041-773-772 16840 OPEL VECTRA 1.8 i, I. 91, kovinska barva, zelo ohranjen, cena 320.000 SIT ali zamenjam za mlajše vozilo. B 041/350-166 16841 FIAT BRAVA 1.4 SX, I. 98, prva reg. 99, metalne barve, ABS, CZ, ES, SV, zelo lepo ohranjen. B 041/227-338 16842 Prodam MAZDA 323 C ,1.5 16 V, I. 96, 86000 km, vsa oprema razen klime in AB. Cena 1.100.000 SIT. B 040/325-108 16844 OPEL VECTRA I. 98, 1.6, 16 V, CD opremo, prodam. B 031/387-397 16845 Prodam R 5 letnik 91, odlično ohranjen, 80.000 km, prvi lastnik, kovinsko srebrne barve, cena 280.000 SIT. S 041 /451-828 16847 LAGUNA I. 94, 1.8 RT, ohranjena, cena 970.000 SIT. B 041/216-607 16853 Prodam R 5 FIVE 1.4, I. 94, 94000 km, rdeč, reg. do 5/03, 5 v, 370.000 SIT. "B 041/324-961 16856 Prodam GOLF diesel, I. 1988, dobro ohranjen, registriran do marca 03. B 031/707-542 16869 VW CADY 1.6 D, I. 84, motor I. 90, zelo dobro ohranjen, prodam. S 031/753-484 ZAPOSLIM Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite na B 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 15537 Zaposlim ELEKTROINŠTALATERJA za montažna dela na terenu. Inf. tel.: 031/643-420 Primožič Bogdan s.p., Trebija 52, Gorenja vas Delo v šanku dobi simpatično dekle, nedelja prosta. Bartolič Marija s.p., Trg Davorina Jenka 3, Cerklje B 041/711-443 16644 G Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE 'gSmi'** 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VtDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv.domai, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v VaSi občini, v Vaši K S ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 45 50 fax poročila DESK: 04 J 233 12 31 \ e-mail: gtv@tele-tv.st 1 INTERNET: http://www.tele-tv.sl Zato nas pokličite in naročite I TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V 2lVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ. DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" NaSli nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija. Nikole Tesle 2. p.p. 181. 4001 KRANJ OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222, Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur. POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987, 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škotja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963,041/357-976 _ POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. Zaposlimo prijazno dekle za strežbo v gostilni, lahko pomoč v strežbi. 'B 23-11-704, Slaščičarna Medenjak, Stražiška ul. 3, Kranj Honorarno ali redno zaposlimo NATAKARICO za večerne ure in POMOČ v kuhinji. ^ 031/387-454, 031/387-453, Gostilna pr'Benk, c. Kokrškega odreda 3, Križe 16802 Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 16811 Zaposlimo KUHARJA z izkušnjami. Nastop dela takoj. B 041/799-411 Gorjanc Milena s.p., Grmičeva 1, Kranj 16812 Iščem pomoč v strežbi - petek, sobota, nedelja. Dnevni bar Tačka, Jesenice, 031/580-726 16814 AllikJ RŽIŠNIK & PERC Zaposlimo GRADBENEGA INŽENIRJA za opravljanje strokovnega nadzora in dela v operativi. Pogoji: • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba gradbene smeri • strokovni izpit • vsaj 3 leta delovnih izkušenj v operativi Zbiramo pisne prijave: PROTIM Ržišnik & Pere, arhitekti in inženirji, d.o.o., Delovsko c. 24, Šenčur, tel. (04) 279 18 00, e-mail: protim@rzisnik-perc.si, www.rzisnik-perc.si Nudim HONORARNO DELO v administraciji, 6 ur dnevno, pogoj: obvladanje računalnika. KAPI,d.o.o., Zg. Bitnje 47, Žabnica, 041/640-949_16828 Iščemo dekle za delo v strežbi. B 031/519-679, Noč Anton s.p., Selo 42, Žirovnica 16846 Zaposlimo GOSTINKO, GOSTINCA za vodenje slaščičarne v Kranju. Vloge pošljite na naslov TISA FINCOMM d.o.o., Tavčarjeva 9, Kranj 16848 Za občasno delo v pisarni zaposlimo delavko z izkušnjami. Obvezno znanje angleškega jezika in osnov računalništva. Možnost redne zaposlitve. B 041/756-004, OLIMP.d.o.o., Kranj, Gorenjesavska c. 13 a, Kranj 16866 ZAPOSLITEV IŠČE Sedemnajstletnik išče katerokoli zaposlitev. "B 2 5 6-1037 16796 Iščem delo igranje na porokah, obletnicah. B 25 22 152, 031/582-457 16831 ŽIVALI Prodam ali menjam TELICO simentalko v 8 mesecu brejosti za 2 ali 1 bikca simentalca. ■ff 252-22-98 16634 PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripel-jem na dom. B 041/730-990_16751 BIKCA čb starega 10 dni, prodam. B 041/357-944 __i6787_ Prodam OVNA za pleme ali zakol. B 51- 88-112 16790 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo. B 533-12-80 15799 JARKICE, rjave, kokoši za zakol. ODOJKE, beli krompir, fižol (sivček), prodam. Hraše 5, Smlednik, 01/362-70-29_16800 Prodam ODOJKE, domače reje. B 040/805-114_ 16804 ZAJKLJE za nadaljno rejo, prodam. B 518-52-24 _ 16813 Prodam PUJSKE, 20-25 kg. B 040/270- 351 16832 Prodam BIKCA starega 14 dni križanca. B 23-12-295_16833 Prodam večjo količino ODOJKOV. B 031/360-577, 04/253-10-21 16834 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. B 231-17-66, Žabnica 16843 Prodam TELIČKO staro 4 tedne, pasme šarole. B 51-97-061 mses Prodam 10 dni staro TELIČKO mesne pasme. B 041/263-728 16868 Prodam ŽREBICI Haflinger, stari 9 in 32 mesecev. B 041 /979-329 16871 Prodam čb BIKCA en teden star. Podbrez-je 107, 5331-555 16877 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, krave, ovce. Oblak Janez,s.p., Delavska ul. 18, Žiri, tT 041 /650-975 16633 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. B 031/568-140 16748 Kupim 10 dni starega BIKCA simentalca. B 250-14-50 16829 Kupim BIKCA simentalca starega do 3 mesece B 041/784-126 16836 Kupim telička starega 10 dni simentalca. B 2 5 03-502 ,6852 Kupim BIKCA simentalca. starega do 14 dni .B 031/245-415 16878 V SPOMIN Danes, 24. decembra 2002, mineva 10 let, odkar nas je zapustil mož, oče, stari oče CIRIL CENTA iz Sempetrske 18 v Stražišču Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Žena Lojzka, hčerke Majda, Cirila in Leja z družinami ZAHVALA V 65. letu nas je iznenada zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric VINKO ŠIJANEC iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pa tudi Poklicnemu gasilskemu društvu Kranj, g. župniku, pevcem okteta, pogrebni službi Navček, trobentaču in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. VSI NJEGOVI Kranj, december 2002 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pospremili dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JURIJA ZIHERLA st. na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Skorja Loka za vso nego in skrb med njegovim dolgoletnim bivanjem v domu, sestri Ivanki in bratu Francu za obiske v domu, gospodu župniku Simonu Fortuni za darovano sv. mašo ter za lepo opravljen pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru Polde Polenec za petje pri sv. maši. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Sin Jurij z družino Škofja Loka, 17. decembra 2002 Čas uničuje nežni cvet mladosti, lepoti da gube v obraz, • narava ropa čudežne redkosti, prav vse požanje s svojim srpom ZAHVALA ČAS. V 77. letu nas je za vedno zapustila ljubljena mami, mama, sestra, teta in tašča IVANKA BEZNIK p.d. Novakova Ivanka iz Gorjuš št. 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, denar, izražena sožalja, za vsa dobra dejanja in tolažljive besede v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Rozmanovi in dr. Satejevi iz ZD Boh. Bistrica in osebju Internega oddelka bolnice Jesenice za lajšanje bolečin in skrbno nego v času njene hude bolezni. Hvala ga. Evgeniji Korošec za lepe besede slovesa, pevskemu zboru Valentin Vodnik Koprivnik Gorjuše za ganljivo zapete pesmi, kvartetu Polž za prelepo petje v cerkvi, hvala trobentaču Marku za zaigrano Tišino, praporščakom, pogrebni službi Novak, g. župniku in sosedom za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem imenovanim in neimenovanim in vsakomur posebej iskrena hvala, da ste v tako velikem številu pospremili našo mami v tihi dom. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Z bolečino v srcu vsi njeni Gorjuše, 15. decembra 2002 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, stare mame LEOPOLDINE POGAČNIK roj. Klemenčič, iz Podnarta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje ter sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, še posebej sorodnikom in prijateljem, ki ste bili ves čas z nami, osebju doma dr. Janka Bcnedika /a skrbno in požrtvovalno nego, sosedom za toplo naklonjenost in pomoč, župnikoma za lepo opravljen obred, pevcem za ganljive pesmi in govorniku za besede ob slovesu. Njeni: mož Viktor, hči Marija, sinovi Milan, Joža in Tone z družinami Radovljica, Posavec, 22. decembra 2002 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si MK«! VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK • * od -1 °C do 1 °C od -3 °C do -1 °C od -5 °C do-1 °C Danes, v torek in v sredo bo oblačno vreme. Ohladilo se bo, danes bo temperatura le malo nad 0 stopinj, v sredo pa še malo nižja. Rahle padavine se bodo začele pojavljati v torek čez dan. Sprva bo to dež, proti večeru pa bo tudi v nižini naletaval sneg. Količina padavin bo zelo majhna. V četrtek se bo delno zjasnilo. Božičkov semenj bil je živ Turistično društvo je na svoj zadnji sejem v tem letu na Glavni trg privabilo sedemnajst prodajalcev izdelkov domače obrti in kuhinje, Božičkov semenj pa so popestrile še stojnice s Praznične tržnice. Kranj - Da so sobotni dopoldnevi v starem mestnem jedru Kranja kolikor toliko živahni, skoraj vsak teden z enim od sejmov poskrbi kranjsko turistično društvo. Sobotni Božičkov semenj je bil zadnji v tem letu. Še silvestrski tek po ulicah Kranja in v društvu bodo lahko dokaj zadovoljni sklenili staro leto. Na semenj so privabili sedemnajst že kar stalnih mojstrov domače obrti in zdrave kmečke hrane ter pijač, ki so svoje stojnice razporedili okrog vodnjaka. Zunanji obroč so sestavljale stojnice, ki že od konca novembra obiskovalcem v ponoči lepo razsvetljenem mestu v okviru Praznične tržnice Veselega decembra ponujajo najraznovrstnejše blago za praktično uporabo in darila. Tudi na tej tržnici je najbolj živahno prav ob sobotah dopoldne, ko Kranjčani in okoličani po lepi stari navadi prihajajo v mesto po nakupih pa tudi zaradi druženja. Ivanko Burnik smo srečali za stojnico Ledre, s katere so vabili izdelki iz usnja. "Sodelujemo na vseh sejmih, ki jih prireja turistično društvo, tokrat pa se ude- ležujemo tudi Praznične tržnice. Vztrajali bomo do konca leta, čeprav posel ne cveti ravno najbolje. Upam, da bodo v dneh tik pred prazniki ljudje kupovali več. Zadnja dva dneva imamo na tržnici glasbo, sicer pa je Kranj, razen ob sobotah dopoldne, precej mrtvo mesto. Mislim, da stojnice niso dovolj za oživitev. Biti bi morale tudi kakšne prireditve." Ana Jeglič Ivanka Burnik Tudi kmetija Matijovc iz Podbrezij sodeluje na vseh sejmih turističnega društva. Gospodinja Ana Jeglič je upala, da bo okrog božiča prodaja bolje cvetela. Na stojnici je ponujala različno žganje - šnops v ličnih steklenicah, sadni kis in suho sadje. "Med tednom je na kmetiji več kot dovolj dela, ob sobotah pa radi pridemo v mesto. Pomembno je, da nas Kranjčani spoznajo, da vidijo, kaj pri nas lahko dobijo." Z domačimi izdelki so se na Bo-žičkovem semnju predstavile še nekatere druge kmetije, denimo, kmetija pr' Turk iz Podnarta, čebelarstvo Iztok Pogačnik od Sv. Duha, pa že dobro znana Barba Perneta nismo ugrabili Kriminalisti so proti štirim članom stavkovnega odbora v polnilnici Juliana vložili kazenske ovadbe, da so nezakonito zadrževali Teosa Pernete. Delavci pišejo pisma, da Perneta niso ugrabili. Jesenice - V polnilnici Juliane delavci spet delajo, vendar ne gre brez ponovnih manipulacij. Obisk na domu, da bi vprašali, kdaj bodo dobili plače, ki jih ni že tri mesece. Delavci pravijo, da bodo še kar naprej delali in delali, kajti upajo, da bodo denar vendarle dobili. Teos Perne, pravijo, delavci, ni bil ugrabljen. Petnajst delavcev družbe Perne -Juliana, d.d., se je po napovedani stavki v polnilnici Juliane dvakrat obrnila na medije: enkrat s povabilom, naj jih pridemo slikat in gledat zvečer, ko bodo prišli k Te-osu Pernetu domov v Kranj in ga povprašali, kdaj bodo dobili plače in drugič, ko so poslali nekakšno sporočilo. Delavci so res - menda jih je bilo 25 - prišli na Pernetov dom, vendar kasneje, kot so bili napovedali. A so se lahko samo obrnili, saj direktorja ni bilo doma. Kaj veš, kaj bi se izcimilo v nasprotnem primeru, če bi bil doma: delavci so namreč dobili obvestilo o dvigu določene vsote denarja iz žiro računa družbe Perne - Juliana. Zato, ker sami že tri mesece nimajo plač, jih je zanimalo, ali bodo iz tega "dviga" kaj deležni? Skratka: spet seje zgodilo to, kar se v Juliani venomer dogaja: dva direktorja. Sever in Perne, sedita vsak na svojem bregu ali vsak v svoji trdnjavi, kot se je slikovito izrazil eden izmed zaposlenih. Sever je v polnilniški trd- njavi in zatrjuje, daje zakonito direktor polnilnice, Perne na Tržaški v Ljubljani in tudi on trdi, da je zakoniti direktor Juliane. Vmes pa so delavci, s katerimi se manipulira. Zadnja manipulacije je več kot očitna: le-kako naj delavci vedo, koliko je kdo dvignil z računa na banki, če jim ni to nekdo zanalašč povedal? In sploh: koliko je to zanje pomembno? Očitno jih nekdo venomer spodbuja, da počenjajo tudi stvari, ki so na meji zakonitega: lastnik je lastnik in dvigne lahko kolikor hoče in kadar hoče, ne da bi se zato moral pred komerkoli zagovarjati. Delavci so medijem poslali tudi sporočilo, v katerem pravijo, da so bili šele iz medijev seznanjeni, da so zaradi suma ugrabitve direktorja Teosa Perneta kriminalisti Policijske uprave Kranj ovadili štiri člane stavkovnega odbora. Delavci pravijo, da se je direktor Teos Perne v ponedeljek, 16. decembra, od 17. ure dalje povsem prostovoljno nahajal skupaj /. njimi v polnilnici. Nihče ga po bese- pDi «a» pomoto RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si $Hfl9W HtfMHtK Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM dah delavcev ni oviral, svobodno seje gibal. Pravijo: "Teos Perne je pil z nami kavo, vodo in sok, na naše - delavske - stroške pojedel celo pizzo in se povsem sproščeno obnašal. Kaj želi dokazati Teos Perne s trditvami, daje bil ugrabljen, ve le on sam." Več policijskih patrulj se je že v ponedeljek popoldne nahajalo pred polnilnico Juliana na Jesenicah, zvečer okoli 23. ure pa so jih ponovno poklicali, češ da delavci zadržujejo direktorja Teosa Perneta. Policisti so okoli 2. ure ponoči delavce pozvali, naj odprejo vrata, kar so storili, policisti pa so zaslišali delavce v polnilnici in Teosa Perneta. Ugotovili so, da v polnilnici ni prišlo do kršitev javnega reda in miru, vendar so kriminalisti naslednji na osnovi /branih poročil odločili za vložitev kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti. Darinka Sedej LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 51. KROGA, z dne 22. 12. 2002 5, 13, 23, 25, 27, 31, 38 in dodatna 30 IZŽREBANA LOTKO številka: 897998 V 52. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 37.000.000 SIT za dobitek LOTKO: 13.000.000 SIT Štembergar Zupan s simpatičnimi izdelki iz žgane gline, ki jo oblikuje v svojem lončarskem ateljeju, pa vrsta kmečkih gospodinj z dišečim kruhom, poticami in drobnim pecivom, pa Štetka Ba- lanč s svojimi medenimi svečkami in srčki. Skratka, kdor je le imel namen, je na semnju našel kaj lepega, koristnega in okusnega zase ali za svoje najbližje. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 25 rojstev, in sicer v Kranju 21 in na Jesenicah 4. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 21 novorojenčkov, od tega 8 deklic in 13 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 1.420 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.200 grami. V jeseniški porodnišnici pa so prvič na ves glas zajokale 4 deklice. Kazalec na tehtnici je 3.740 gramov pokazal najtežji, 3.110 gramov pa najlažji deklici. Danes so izšli: Gregor Brezplačno za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa Ločanka Brezplačno za občanke in občane občine Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane Bohinjske novice Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj Jurij Brezplačno za občanke in občane občine Šenčur Sotočje Brezplačno za občanke in občane občine Medvode Letopis Gorenjska 2002/2003 Pri Gorenjskem glasuje spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga« je tokrat posvečena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila čebelarje iz vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci, v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja. Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma narognik, saj je na prvi strani (spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov. Letopis lahko dvignete tja do februarja, toda verjetno se boste na pošto odpravili te dni in kupili praznične čestitke. Če ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis. Voščimo vam vesele boiično-novoletne praznike, ki bodo z našim letopisom še lepši. Za vas beležimo čas! GORENJSKA 2 2003