2S2s Ifev. IsSiEiB rasEea necielš In pps35«iSsow vsak dan ob 10. uPt sSopoSdR®« Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. D opis o franbirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 3. Pri večjem naročilu popust. Fosfnlrta piecsms v gotovim. V Llubiiani, v sredo 14. decembra 1011. mm. :šil& iug«$f«v. secUeiRO - ^mokrstiinfi strank®. Posamezna SSgv. 3® §sar = K t‘20. Lmtm ¥b Tenetesssfca ž-» £12« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 1G8, za četrt leta K S-4, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 5-10. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska utica 6/1., Učiteljska tiskarna. Trgovinska svoboda in svetovna vojna. Fichte, ena največjih glav, kar jih nemški narod premore, je bil ta-korekoč oče nemškega socijalizma, ali socijalist v dandanašnjem pomenu ni bil. Tem bolj bo morda zanimalo, kako si je ta mož ureditev trgovine v državi zamislil. — Trgo-vina, pravi Fichte, je bistvena točka notranje državine ureditve, je poleg ureditve državnih mej najvažnejša državna zadeva, ki zahteva naj-vestnejšega preudarka. Po temeljitem takem preudarku Fichte zahteva, da naj je trgovec nekakov javni funkcijonar, ki daje državi natančen račun za vso trgovino, ki jo znotraj v državi odpravlja. Zuotranja trgovina tedaj po Ficliteiu ne sme biti prosta. Še mani pa sme po Fichteju prosta biti zvanjska trgovina: zvanj-sko trgovino sicer odpravljajo trgovci, ali je ne odpravljajo na svoje ‘me, ampak za državo — tedaj še večje nasprotje trgovinske svobode. Zoper absolutno prostost trgovine je bilo tedaj pred 100 in več leti prepričanje našega duš. velikana, ali ne mislimo, da je bilo to morda zato, ker takrat ni bilo še zadosti svobodnega duha v svetu: Fichte je živel dolgo, dolgo po dobi merkanti-lizma, v času, ko se je zlasti v Nemčiji— pričel največji svobodni pokrči duhov — za časa Napoleona, ko se je bil svet duha angleške in francoska revolucije že navzel. In da je bil Fichte za gospodarsko svojo zamisel predelal vse odličnejše spise dotedanje nar. gospodarske liberalne in socijalistične literature, angleške in francoske, to je itak raz-umevno .Mož je sicer prav dobro vedel, da njegovega predloga ne bo hotela sprejeti prav nobena država, vedel je pa tudi, da to ne spriča kakega liberalizma, temveč zato, ker nobena država sama ne bo rada dala iz rok velikanskih dohodkov, ki jih imajo države od zvanjske trgovine. Ficlite je na vsa usta povedal, da se njegova misel ne bo izvedla, ali izvedla da sc ne bo — ne spričo neizvedljivosti, ampak zato, ker se izvesti ne bo hotela, čeprav nobenega svojega duševnega dela ni tako do konca premislil kot tega. Zakaj navajam nemškega misleca ravno tukaj, kjer bi človek mislil, da so viri angleških in francoskih skušenj veliko bogatejši? Ne glede na to, da je bilo objektivno razmišljanje o teh stvareh takrat lažje v Nemčiji, kakor v zapadnih državah, ki so bile že sredi liberal-no-trgovinskega svetovnega vrveža — navajam Nemca spričo zadnje svetovne vojne. Zakaj v svetovni zgodovini je malo primerov, da bi se bila obveljavila nad kakim narodom dalekovidnost velikega moža tako točno, kot se je obveljavila v le tem primeru nad Nemčijo. Lahko se reče, da ko bi Nemci teh Fichtejevih misli ne bili vseh 100 let prespali, bi bili dandanes v svetu drug faktor kot so zdaj, ko so žrtev tiste zvaujsko-trgovinske pohlepnosti posameznikov, ki jo je Ficlite pred 3 generacijami imenoval narodni in — mednarodni strup! — Kajpada je pripomoglo še drugo dejstvo, da se je moč globoko premišljene resnice modrijanove trditve o škodljivosti svobodne zvanjske trgovine pokazala v tem drastičneji mči, zakaj ne samo da so Nemci 23o-sameznika nad posameznikom. Trgovina je vršitev svetovno-gospo-darske oziroma narodno - gospodarske naloge posredovanja prometa od producenta do konsumenta! In nikakega dvoma ni, da bi bila tudi kako drugo kontinentalno državo, recimo Francfjo, ako bi se bila trgovinskega zaslužka enako po-lakomnila ter Angliji in Ameriki enako po robu postavila — zadela ne mnogo drugača usoda, kot je Nemčijo. _ Teorija o škodljivosti proste zvanjske trgovine je doživela sijajno svetovno-polltiško aprobacšjo — in to je prvi vzrok, da smo Fichteja navedli. Ne manj sijajno pa — in to je drugi vzrok, da tukaj omenjamo Fichtejeve argumentacije — jc zmagala ob svetovni vojni trditev o škodljivosti absolutne svobode zno-tranje trgovine. Vprašani: Ali je kdo med nami, ki bi po svetovni vojni bil prepričan, da so omešjtev popolna trgovske prostosti ter organizacija in regulacija trgovine znotraj države — nepotrebne reči? Mislim, da ga ni! Podivjanje proste trgovine v divje skupovanje in sko-puštvo, v navijanje cen in oderu-štvo, tako po remeduri vpijejo še zdaj, da se je temu vpitju morala odzvati državna politika vsake države, bodisi velike, bodisi majhne. Da so ss tej dolžnosti odzvale do malega že skoraj vse dužave, čeprav ta manj, ona več, že to je časten dokaz za resnico, da je trgovinska svohfida nož, brušen na dve strani, ki ga država sme posameznemu individiju pustiti v rokah le ob pogojih posebne vrste. Da pa je bila svobodno trgovino ukinila celo Anglija, — ki je po svojem svetovnem položaju dežela za svobodno trgovino takorekoč ustvarjena — to dejstvo je najsijajnejši dokaz pogre-šenosti individualistične liberalne doktrine o edini zveličavnosti trgovinske svobode: Tudi Anglija je morala poseči po remeduri škod, ki jo jc napravila svobodna trgovina! Tn sedaj morala: Ali se bomo teh dolžnosti mogli obraniti v Jugoslaviji? Mislim da ne. Odzvati se k re-meduram, je prav posebna dolžnost držav, ki so »in statu nascendi«, zakaj če je le pri kom, je pri teh državah dolžnost, zreti v bodočnost in pa gledati, da se bo zidalo brez po-nrejšnjepa nepotrebnega podiranja, ker graditi znova je lahko, podirati in na podrtem graditi težka stvar. Oradnia JugoslavHi tu ne more biti pretežka, saj je »in statu nascendi« šc nje veletrgovina sama. — Železniška zveza Slovenije s Kvarne-rom in Dalmacijo. Vselej, kadar se jc imela graditi nova železnica, se je bil boj med ljudmi, ki so zastopali ljudske interese in pa onimi, ki so imeli glavno besedo. Zadnji so bili ljudje, ki so imeli nekaj pod palcem in, ki so iz sebičnih interesov zagovarjali, kje in kod se naj gradi nova železnica. V rajni Avstriji so vedno zadnji zmagali! Tako je bilo pri gorenjski železnici, ki se je gradila ob savski strugi, namesto da bi tekla nad Kranjem med lepimi gorenjskimi vasmi, kakor teče od Radovljice dalje. Zgradila bi se bila železnica z veliko manjšimi stroški in bi tudi vzdrževanje proge veliko manj stalo. Ne, to se ni storilo, temveč morala je proti Kranju pasti do savske struge zgolj radi tega, ker jc en sam človek hotel, da vozi železnica mimo njegove hiše. Ta je zmagal, ker je bil na Dunajskem dvoru v milosti. Takih in enakih pripovedk, bi lahko navedli skoraj pri vseh železnicah, ki jih je Avstrija gradila. Tudi je na državne stroške gradila železnice za madžarske grofe in i poljske žlahčiče, da so na cen način j eksploatirali svoje gozdove. Gospodje milijonarji in v Jugoslaviji ostali grofje, hočejo nas tudi v Jugoslaviji na enak način iz-, vežbati. Prospeh države, koristi dr-! žavljanov, interesi širših plasti ter i ljudstva, to jim je deveta briga. | Ker je padla Wilsonova obmejna črta v vodo in ker smo s tem izgubili dostop do Kvarnera preko Št. Petra in Reke, je tedaj nastala potreba nove železnice, ki naj spaja Slovenijo s Kvarnerjem, t. j. tvori zvezo z morjem, nc da bi na suhem bilo treba državno mejo prekoračiti. Imamo tri projekte, oziroma samo dva, ker prvi projekt odpade, vsled rapallske pogodbe, ;kakor to izjavlja sam g. ing. R. Kavčič. Ostaneta samo dva projekta in to sta: Drugi projekt je gg. ing. Klodič in Al. Hrovata, ki ga zastopa Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Severina na Kulpi, ki je veliko bolj ugoden ter bi bil tudi širšim plastem ljudstva v korist! Tretji projekt jc oni g. ing. Fr. Musila, ali bolje rečeno gg. grofa Auersperga in milijonarja Kajfeža, ki sta naročila nemškemu ing. g. dr. Musilu, da napravi tak projekt, da bo železnica tekla po njihovih gozdovih, da prideta na ta način ceneje do eksploatacije svojih gozdov, vse drugo seveda tein dvema gospodom ni nič mar. O. Kajfež ima dobre šance v Belgv&du; podpira ga baje tudi nam znani g. Jelič in seveda tudi naša slovenska demokratska porodica. Umevno nam le eno ni, in sicer to, da g. Dragotin Hribar stoji na Kajfeževi in grof Auerspergovi strani, dasi bi industrijska zveza morala imeti v prvi vrsti splošne koristi cele Slovenije in njene industrije, pred očmi, ne pa le dve osebi. Glavno je, kar prihaja v poštev za industrijo, da jc promet kolikor mogoče cen! Po projektu g. Musila se pa to ne doseže, ker po tem projektu bi imeli strmejšo progo; ta bi imela uspona 250/00. Za tako velik uspon je treba več strojnega osobja in več strojev, in vožnja je tudi bolj počasna, zato znatno višje tarifira-nje, t. j. dražja. Porabi se pa po takih progah več kot še enkrat toliko premoga. Klodič Hrvatov projekt ima največji uspon 150/00, ta projekt gre po obljudenih krajih, ki štejejo do 30.000 prebivalcev, medtem ko jih šteje ob Musilovi samo 15.000, tedaj polovico manj. Krajevni interesi Poljanske doline, Koprivnika, Starega trga in Severina so upoštevanje vredni. Kraii okrog Starega trga imajo velika prirodna bogastva, gozdove, železno rudo, večjo vodno silo Kulpe; vse i to govori v splošno korist razvoja industrije, ki jo moramo povzdigniti, če hočemo živeti. Naše poslance opozarjamo, da preštudirajo oba načrta, pa bodo , gotovo prišli do prepričanja, da od-> govarja projekt Klodič-Hrvatov splošnim interesom, dočim Musilov samo dvema kapitalistoma. Na enak način se je v Srbiji za g. Pašičev rudnik zgradila železnica Knažavac—Niš 66 klm.., dolga s 35 predori in 14 mostovi. Železnice in ceste naj se grade vendar v splošni interes! Grenlender. Valutno vprašanje. Kolikor poznam sodr. Zv. Ber-nota, vem, da ne bo odgovoril na budalosti, ki jih je objavil zadnji »Slovenec«. Pijanca sc ogni s senenim vozom, pijanca, pa tudi še koga drugega. Tudi jaz ne bom odgovoril njemu, temveč podam v premišljevanje razsodnim čitate-ljcm to-le: Kdor je čital članke »Kako iz blata«, mora videti v njih, če ni ravno čisto ubog na duhu (ali pa hudoben?) resno, globoko zamišljeno delo, kako odvrniti pogin, ki nam vsem vedno bolj in bolj grozi. Žitna valuta ni sicer čisto nova ideja. Narodni gospodarji svetovnega slovesa so se že prepirali o njej, a to je bilo takrat, ko so imeli drugo — namreč zlato. Danes nimamo iie 'zlate, ne srebrne, mogoče jc papirnata, saj se kmalu ne bo izplačalo več šteti denar, ampak ga bomo kar tehtali (vagon denarja za vagon blaga smo tudi že čuli od nekod). Valuto pa le imamo, jaz bi ji dal ime valuta izniozgavanja. Kdor me hoče razumeti in kdor je tiste članke čital, me bo razumel. In v času, ko ni nobene prave valute, v času. ko sploh no eksistirajo več tiste toliko hvaljene prednosti zlate valute, ko čutimo vsi. kako nam ta valuta izniozgavanja zapira vedno bolj sapo, ko vsakdo vidi, ki hoče videti, da nas bo tudi zadušila — ene sicer prej, druge pozneje — (da bo Nemško Avstrijo n. pr. prej, je za nas slaba tolažba, kajti z matematično natančnostjo gremo za nio) v tem času pride nekdo z idejo žitne valute; pokaže jo pa v čisto novi luči. Zamišljena za dobo, v kateri živimo, in po načinu, kako naj bi se uvedla, je čisto nekaj novega. Za ljudi s slamnato ali zeljnato valuto je gotovo nerazumljiva, za ljudi, ki častijo valuto izniozgavanja, pa pomenja — strah in grozo. Med katere naj štejem pisca »Slovenčevega« članka? Čudim se, da se šc ni oglasil v našem časopisju narodni gospodar, ki bi stvarno podpiral ali pa pobijal misel take žitne valute. Ali smo že tako blizu konca? J. Tobačnemu delavstva. Napovedani shod tobačnega delavstva se v sredo 14. t. m. ne bo vrši!. Shod bo sklican kasneje, sporazumno s koalicijskim odborom. PelitSisi® vesti. -{- Ljudsko glasovanje v Šopro-fiiu so odgodili na poznejši termin, ker jc za to prosila avstrijska vlada. + Koliko je komunistov. Organ tretje interuacijonale »Pravda« piše, da je pripadalo na vsem svetu 51 strank z 2,800.000 članov tej in-ternacijonali. Največ komunistov je v Rusiji (550.000), potem na Nemškem in češkoslovaškem (360 000), na Francoskem 120.000, Norveškem 97.000, v Italiji 70.000. Internacijo« nala komunistične omladine šteje 800.000 članov, po vsem svetu pa izdajajo komunisti 351 listov. + Konferenca nasledstvenih držav bivše podonavske monarhije se sestane v Rimu sredi januarja. Dnevne vesti. Popisne pole za hiše in stanovanja se bodo pričele raznašati Sele v petek zjutraj. To se naznanja vsled tega, ker hodijo nekateri že sedaj na magistrat po popisne pole vkljub temu, da je bilo v listih objavljeno, naj pridejo lvšni gospodarji po pole. če bi jih do 20. decembra ne bi dobili dostavljene na dom. Boj proti mesarjem. Klub občiin skih svetovalcev JSDS je zahteval, da skliče župan nujno izredno sejo občin, sveta, ki naj sklepa, kako preprečiti in izjaloviti mesarski boj-^ kot. Občinski svet bo storil'hvalevredne sklepe; sklepi pa bodo ubili bojkot le: če bodo skleo izvajali pošteni ljudje. Prišlo bo na tehtnico nc svinjsko meso, ampak poštenje, kajti akcija proti mesarjem bo ostala toliko časa brez uspeha, dokler magistrat ne bo mogel računati na absolutno poštenje sodelujočih. Žh vino bo moral kupovati magistrat. Mlada je še zgodba in vsem v spo-< mintt, da je odebelel pri nakupovat liju najbolj suhih krav za aproviza-cijo nakupovalec sam, dočim je aprovizijonirance vzel vrag. Pri nadrobni prodaji je prilika sicer manjša, z manjšim dohodkom zvezana, pa vendar tudi za bilanco aproviza-cije tako tehtna, da vrže brez vsega kazalec precej pod ničlo. Tukaj si magistrat ne bo belil glave, kje dobiti denar, kje dobiti kritje. Beliti si bo moral glavo, razmišljati Ho moral, komu bi to akcijo zaupal. Delavske organizacije bodo to akcijo podpirale. Stanovanjska beda. Kranjska hranilnica je prodala svojo hišo (Virantovo) na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani poštni upravi. Cela vrsta rodbin in obrtnikov je moralo iz hiše. Poštna uprava je nekaj stori-, la, a za dve stranki ni mogla preskrbeti stanovanj. Fina stranka jo celo v službi Kranjske hranilnice in dasi ima hranilnica sama prostore, je vendar dopustila, da je prišlo do deložiranja, ne da bi kaj ukrenila. Kranjska hranilnica je dolžna v zmislu stanovanjske naredbe preskrbeti za svoje uslužbence stanovanja, zlasti, ker se za take stranke z ozirom na določbe naredbe neče brigati stanovanjski urad. Mi smatramo, da je tako postopanje, če hranilnica ni storila svoje dolž« nosti, malomarnost. Zavod je bo* gat, torej ga veže prvič dolžnost, drugič pa tudi humanost, da ne pusti svojih uslužbencev metati z; otroki vred na cesto. V takih s uča-jih bi se lahko tudi oddelek za so-cijalno skrb nekoliko zainteresiral za stvar in — diktiral, ker ima pravico. Radi oddeb voženj zg n:" no plinarno ljubljansko v času od t. januarja 1922 do 31. decembra 1922 vršila se bo dne lb. cieccm^a 1921 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne n’:na-ne na Resljevi cesti javna pismena ponudbena razprava. Kolkovane in z vadijem 1000 Din. opremljene ponudbe, v katerih je navesti za ime- Stran 2. NAPREJ. Siev. 282. novano prc vzemo voženj jeduotuc cene v številkah iii v besedah, izročiti je zapečatene do navedenega roka pri gori omenjenem ravnateljstvu, kjer so tudi družbeni pogoji ob navadnih uradnih urah raz-grnhni vsakemu reflektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale družbenemu razpisu in dotičnim pogojem, potem pa take. ki bi se pogojno glasile in ko-nečno na one, katere bi se vložile prekasno aii naknadno, se ne bo oziralo. Izrečno se določa, da si mestni magistrat pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Na dati kraljevega rojstva 17. t. m. ne bo posebnih svečanosti. Delo počiva v državnih kakor tudi zasebnih obratih dopoldne. Premetena goljufija. Znani goljuf Milan Boškovič, ki je v Bel-gradu izvršil več goljufij, se je i/d,.l za šefa zagrebške policije in je predvčerajšnjim v Gguimu ukrade! industrija! Boškoviču vsoto 1 milijon 200.000 kron. potem pa pobegnil menda proti Osjeku. Mestno gledališče v Celin. V proslavo spomina Ivana Cankarja se unrizori danes, v sredo, 14. decembra ob 8. uri zvečer »Jakob Ruda« — kot delavska predstava ob polovico znižanih cenah. Gostuje g. Milan Skrbinšek. Predprodajo vstopnic izvrši Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« v Celju. Zdravniške službe. Mestni magistrat razpisuje v »Uradnem listu« z dne 12. decembra 1921, št. 147, službo mestnega zdravstvenega svetnika (mestnega fizika), odnosno druge službe v mestni zdravniški službi. Prošnje je vlagati do 25. decembra 1921 pri magistralnem predsedstvu. Obešen razbojnik. V Prizreeuu so 9. t. m. obesili znanega arnavt-skega zločinca Detnira Alija, ki Je bil obsojen radi dveh ubojstev, več požigov in 35 razbojništev. NaJv»eve.ešea VLADNA KRIZA. LDU. Belgrad, 13. dec. »Večer« poroča iz Belgrada: G. Davidovič je izročil g. Pašiču neke vrste ulti-matum, v katerem demokrati zahtevajo, da se Pašič do večera izjavi, in sicer pismeno, ali so radikalci za koalicijo z demokrati ali ne. Po odgovoru bodo demokrati in g. Davidovič uravnali svoje nadaljnje zadržanje v vprašanju sestave vlade. Ker je g. Pašič včeraj na kongresu radikalne stranke izjavil, da je za obdržanje koalicije z demokrati, se v demokratskih krogih smatra, da bo Pašičev odgovor nocoj dospel v enakem zmislu in da M se potem nova vlada mogla hitro sestaviti. V nasprotnem primeru bo Davidovič vrnil kralju mandat za sestavo vlade. LDU. Zagreb, 13. dec. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Jutri predpoldne bo kralj po vsej priliki poveril mandat za sestavo vlade g. Pašiču. Dosedaj se še ne more za gotovo vedeti delovni program novega kabineta. Vidi se samo, da se je stara radikalno-demo-kratska koalicija učvrstila in da se bo, postavila na temelj takozvanega širšega programa. LDU. Zagreb, 13. dec. »Slobod-na Tribuna« javlja iz Belgrada: Zdi se, da bo Pašič vzel v roko reševanje krize in da gre njegovo prizadevanje za tem, da pridobj od demokratov ministrstvo za notranjo stvari, potem pa bo v ugodnem momentu razpisal volitve. Informirani politični krogi trdijo, da radikalci upajo, da bodo pri volitvah znatno oslabili demokrate, ki jih je Pašič .sistematično kompromitiral,: volitev pa so edini izhod iz sedanjega tieprirodncga položaja. Trdi se v bližini dvora, da se morajo izvesti volitve zgodaj spomladi in da tudi dvor trdi, da je edini izhod apel na narod. LDU. Belgrad, 13. dec. Situacija, katero je ustvaril g. Davidovič, je ostala danes neizpremenjena. More se samo zabeležiti, da je g. Pašič opoldne odgovoril g. Davidoviču na njegovo včerajšnje pismo in ga prosil za sestanek za jutri. Jutri se bo torej jasno videlo, v kako smer bo šla rešitev krize. POGODBA MED NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO. LDU. Belgrad, 13. dec. Presbiro noroča iz Londona: »Times* javljajo, da je med Nemčijo in Jugosla-vijo podpisana trgovska pogodba. Pogodba stopi v veljavo takoj, ko jo ratificirata oba parlamenta. NAPAD NA DAVČNE URADNIKE. LDU. Zagreb, 13. dec. »Večer« poroča iz Sarajeva: Iz Kolašina se javlja, da je predvčerajšnjim na potu iz Andrijevice v Kolašin padel v borbi z odmetniki orožniški poročnik Rajko Majstorovič. Kot varnostna straža je spremljal uradnike, ki so pobirali davek. Odmetniki so mislili, da bodo pri uradnikih dobili velike vsote denarja, in so jih sredi pota napadli. Majstorovič je zavaroval življenje in beg uradnikom, sam pa je šel v borbo z odmetniki In pri tem padel kot žrtev. IRSKA SPREJME ANGLEŠKI NAČRT. LDU. London, 13. dec. Listi poročajo iz Dublina, da bo irski deželni zbor z veliko večino sprejel irski načrt. Zadržanje Devalera odobravajo le ženski poslanci in ekstremisti, a teh je le okoli 40, do-čim bodo vsi drugi člani deželnega zbora, 86 poslancev, glasovali za sprejem. Sodijo, da Devalero od-stooi, ako ne prodre njegovo stališče (iespodarstvo. = Nova proga. V Dolnjo Lendavo so že pris"“li inženirji, ki bodo tresirali progo Murska Sobota-Dol-nja Lendava. = Kmetijski svet v Bclgradu je imel kot strokovni in posvetovalni organ ministrstva za kmetijstvo in vode. svojo prvo sejo. Pri konstituiranju je bil za predsednika izvoljen vseučiliški profesor Radovanovič. Kmetijski svet obstoji iz 30 oseb, od katerih je 18 zastopnikov kmetijskih društev in zadrug, 12 pa jih je imenoval minister za kmetijstvo izmed poljedelcev. Kmetijski svet bo imel svoja posvetovanja pet do osem dni. Izvoljen je bil odbor petih oseb. ki bo izdelal poročilo o zakonskem načrtu za zavarovanje proti toči. V referatu je navedeno, da je letos povzročila toča 87 m li-jonov dinarjev škode in sicer v Srbiji 26 milijonov, v Macedoniji 19 milijonov, v Hrvatski in Slavon ji 1.1 milijona, v Bosni in Hercegovini 6 milijonov, v Dalmaciji 22 milijonov, v Sloveniji 2 milijona, v Črni gori pa 775.000 dinarjev. = V Črni gori se osnuje državna hipotekarna banka s sedežem v Cetinju kot podružnica uprave fondov. =s Angleški herkullzuii. »Eve-ning Standard« javlja, da je zakladni urad že izdelal načrt za finančno v ^ostavitev Evrope in stabilizacijo valut — Načrt je nekaj izvanredno ogromnega, obsega 1522 tiskanih strani v velikem leksikonskem formatu in bo delal čast vsakemu muzeju, Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je v pogajanjih z sindikatom zavarovalnic glede honoriranja zdravnikov. Do končnoveljavnega sporazuma naj si gg. kolegi zabeležijo preiskave v svrho zavarovanja, ki so jih izvršili od 1. decembra t L dalje in se jim bode iste poravnalo po v sporazumu določenih tarifih. — Odbor. k Pa sw©tu. — Aretiran komunist. »Pravo Li-du« poroča, da so v Pragi aretirali voditelja libenskih komunistov Mar-čka, ker je bil obdolžen velike poneverbe. — Nov planet so odkrili v zvez-darnici v Alžiru. Imenovali so ga „1920 H7“. Ta planet se med vsemi drugimi razlikuje po svojem zelo ekscentričnem tiru, to je, da tvori njegova pot namesto skoro pravilnega kroga kakor pri drugih premlčm-eah velikansko raztegnjeno elipso okoli solnca, katerega obkroži v O letih. Planet seče pot Marsa in Jupitra In se dotika Saturnove. —Proces proti nemškim Kappov-cem se je pričel v Lipskem. Med drugimi je obtožen tudi bivši državui notranji minister Jagow, ki je izvrševal ta posel za časa Kappovega monarhističnega puča. — Nemiri v Chicagi. V Chicagu je prišlo dne 9. t. m. do resnih nemirov. katerih se je udeležilo preko 10.000 oseb. Policija je rabila orožje. Devet demonstrantov je bilo ustre-ljenili. ______________ Organizacijski vestnik. Ir stranke. Ljubljanskim sodrugomll Na včerajšnjem občnem zboru krajevne politične organizacije JSDS v Ljubljani so bili izvoljeni v odbor sodrugi: Josip Prijatelj kot predsednik. dsile Ignacij Kaiser, Josip Pastorek, Marija Rakovčeva, Avg. Schlev in v nadzorstvo Karel Kisovec in Miloš Trobonjača. Vsem članom nadzorstva JSDS. V svrho kontrole tajništva se bo vršila seja nadzorstva JSDS in KDZ v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri (po prihodu mariborskega vlaka) v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. I. nadstr. Prosimo vse člane kontrole za točno udeležbo! Brez posebnih vabil. — Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 68. Vič pri Ljubljani. Krajevna politična organizacija JSDS vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil v Četrtek, dne 15. t. m.ob 20. uri v gostilni »Amerika« na Viču. Vsled važnega dnevnega reda je nuino potrebno, da se sestanka vsak član točno in gotovo udeleži. — Odbor. Iz strok, organizacij«. Seja podružnice kovinarjev podružnica Ljubljana se bo vršila v četrtek 15. t. m. takoj po delu. Udeležba dolžnost! — Načelnik. Zborovanje krajo vne politične organizacije JSDS v Ljubljani bo v sredo 14. L m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu bodo m. dr. občinske zadeve in volitev del. za strankin zbor. Vsi člani in članice dobe še posebej primerna vabila. — Za predsedstvo: J. K >cmur s. r., J. Kocijan s. r. Celjski zaupniki pozor! Krajevna organizacija JSDS v Celju sklicuje na četrtek, dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer vse zaupnike politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije na sejo oziroma zaupniški sestanek v gostilno »Svetel« v Gaberju. Vabilo velja tudi za vse soci-jalistične občinske odbornike, ki naj pridejo na sestanek. Vsled izredne važnosti dnevnega reda, vabi k polni udeležbi odbor. — Sklicatelja: Koren Franjo, predsednik, Čebular Rudolf, tajnik. Vestnik Strest*®de* Vič nrl Ljubljani. Krajevna politična organizacija JSDS vabi vse člane na sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 15. t. m. ob 20. uri v gostilni »Amerika« na Viču. Vsled važnega dnevnega reda je nujno potrebno. da se sestanka vsak član točno in gotovo udeleži. — Odbor. Hopisi. Jesenice. Ti jeseničatii živijo prav udobno. Tako bi rekel, kdor bi prvi dan opazoval tukajšnje življenje. Hiše za stanovanja se gradijo še v mesecu decembru, skozi trg se goni večja števila lepo pitanih volov na jeseniško klavnico, delavstvo je lepo mirno. Seveda bi nepoznavalec razmer mislil, da je vse to vsled zadovoljnosti. Vendar pa ni tako. Vsled grozne stanovanjske mizerije, ki vlada tukaj, so hoteli tukajšnji pečni zidarji Kranjske obrtne družbe v večjem številu zapustiti službo ter si iskati kruha drugje, kjer bodo imeli vsaj pošteno stanovanje in če tudi zunaj naše države. (Nekateri so odšli v Avstrijo.) Ko je družba videla, da imajo delavci resen namen odpotovati, je pričela tolažiti svoje zidarje s tem, da Jim postavi hišo. v kateri bodo stanovali. Ali družba se drži vedno izreka, »naglost ni dobra«. Zato se je pričelo z gradbo stanovanj za zidarje še le koncem oktobra. Celo leto se ni zgradilo nobeno novo stanovanje, dasi je stanovanjska beda v tukajšnji okolici taka, ! da bivata no dve družini v enem stanovanju, ki bi komaj zadoščalo za samca. Že predlansko jesen, ko je gradila K. L d. delavske barake, je to delo izvedla v pozni jeseni, tako da se barake niso posušile h je omet, ko so pričeli v njih kuriti, odpadal. Zdi se, da K. i. d. računa s tem, da se jeseni, ko drugod stavbeno delo poneha, dobi cenejše stavbene delavce, ker nimajo dela drugod; to velja vseeno, če zida tovarna sama ali pa podjetnik. Rekel sem tudi, da se goni v jeseniško klavnico, veliko šte\ulo pitanih volov. Teh volov mesa pa ne dobimo mi jeseniški delavci, pač pa se izvaža našim dobrim prijateljem Italijanom, ker imajo lire. ki jih ml nimamo. Seveda smo mi kot dobri državljani s tem popolnoma zadovoljni. ker smo noučeni o tem tako, da se s tem, če sc več izvozi, izboljša naša valuta. Delavci v resnici želimo, da bi naša krona toliko plačala, kakor nlača italijanska lira, notem bi mogli vsaj nekoliko živeti. Vsled tega rajši letno meso starih suhih krav, kolikor ga ostane in ki nam jih koljejo naši mesarji. Sedaj so prišli še gospodje d^ --.krati in. bodo ustanovili za nas zelo dobrO strokovno organizacijo. Pravijo, da nam, ako bomo člani njihove strokovne organizacije, pri težjih delih ne bode treba več delati kot 6 *T na dan. Kai hočemo še več? Od vseh strani same dobrote? Zato smo pa tako mirni in bomo tudi v najkrajšem času vsi v njihovem ta-boru. Pod njihovo vlado smo ze, pod ko j o smo prav zadovoljni. Kdo od nas se nc spominja naredbe o radu in redu, in njenih posledic: pa tudi sedaj vidimo, kako se rešuje zakon o zaščiti delavstva. Samo to ne verno, kje je pomota. Ali se tam od vlastidržne stranke zahteva, da delavci delajo dve uri več ali manj. To prosim da bi nam Vi g. urednik, pojasnili, ker v Ljubljano se več izve kakor pa k nam na Jesenice, ker smo čisto v zadnjem kotu naše države. (O, le potolažite se, demokrat dr. Žerjav je že predlagal, m sklenilo se je, da sme delavnik trajati do 12 ur na dan; da boste 6 in* delali, to samo delavcem pripovedujejo, delajo pa obratno. Op. ur.) Čudno se nam tudi zdi, kako je to* da niso bili od te vlastidržne stranke potrieni naši delavski občinski zastopniki, ki smo jih izvolili in to popolnoma po volilnemu zakonu, ki so ga gospodje sami izdelali. Morda zato, ker še nismo bili tedaj V njihovi organizaciji, in tega vendaf nismo mi krivi, pač pa oni sami, zakaj je niso prej ustanovili. Veseli nas. da so pričeli tudi gospodje demokrati hoditi med nas. imeli bomo vsaj priliko, povedati si iz obraza v obraz, kaj nas druži oziroma, kaj nas razdružuje. Povemo vam odkrito, da med naše delavstvo ne nosite svojih maslenih glav. Kajti tudi v najhujši zimi lahko postana vročina tako huda, da se vam stopijo. Šoštanj. Prejeli smo in objavljamo: K članku v »Napreju« št. 273 z dne 1. t. m. »Šoštanj« konštatiraut resnici na ljubo, da nisem imel pri pretepu bratov Ledinek in njihovih tovarišev ničesar opraviti in je trditev, da bi bil koga ustrelil ali ranil* neresnična. Pisec se naj bolj informira. — S spoštovanjem Oskar Wal- land. žandarmerijski narednik. — Besedo ima naš dopisnik. Za stavkajoče zlatarje v Celju so darovali; Podružnica kovinarjev, tvrdke A. Westen 1567 K, zlatarji tvrdke b. Knez 180 K, kovinarji tvrdke I. Rebek 180 K, kovinarji v Štorah 187 K, kem. del. v Celju 132 K, kem. del. v Hrastniku 296 K, kem. del. v Zidanmostu 233 K. peki v Celju 150 K, Unija stavb, del. v Celju 178 K, rudarji v Hrastniku (Malovrh) 20 K; do sedaj skupaj 3123 K. Nabiralne pole nam še dol(T"iejo sledeče podružnice: rudarji v Trbovljah, rudarji v Velenju. rudarji v Zabukovlci, usnjarij v Šoštanju, usnjarji v Radečah, kem. delavci v Libojah, kem. del. v Radečah, Eisinger v Slovengradcu. Poživljamo tern polom vse naveue-ne podružnice, da nam pole čim-preje vrnejo v svrho obračuna. —• Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju. Samostolnesa I sprejmejo strojno tovarno in livarne d. d. v Ljubljani. Preklic. Spodaj podpisana obž.Vuiem, da sem o go? i.ciu Dvornik Mišk otu ter o gospo-! dn'tii Amalij VVankovl, oba uradnika pri »The Central Europcan Mineš Lim ted v Mež ci* g vor la ža'jive in neresn čne besede ter se jima ziihvaljujem, da sta odstojvla od kazenskega postopanja na-pr;!» meri. Ob •nfrr. p!>čam v ta namen vs-’k s luč j D 100 di ufivu, katerega se mi je označijo. Ana Schiossnr, soproga računovodje bratovske rkladnice premogovnika Prevalje-Lefe. Več krojaških pomočnikov! treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanj eiji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Hercegovce, Hrvatsko. (Vpraša se i EMONSKA CESTA št. 8 v pisarni, jj 1 m »“ ut/-* -ar* PIV ••'e* “ | proti dobri plači in stalnemu na incšcenju sprejme stiia ion ten MMi onsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana ndtuga s omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°|o. - Na podlagi zadnjega računskega zaključka Ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.201 •82. Društveni delež K 17.103-71. Blagovni promet za I. 1919/20 je znašal K 2,963.093*18. Delež znaša K 100’—. Clan postane lahko vsak; tfellhe božična predala! Za bližajoče se božične praznike in novo leto priporočamo vsakovrstna zelo pripravna da p, la, osobito razne kakor f©pss@, bluze, žtgsrcc, gamaše* ežesfc©?*»■««, no.fcBVtce, različno triko aže, fino » er«*© in Žepne ecbce za dame in gospode, daije najnovejše bluz© in pr©';.pesn*h«» Tetra« perilo, telovatsne in gportre potrebščine. Ravimksr Je doila vežja množina svilarjev 8n čepic za esfca m c8ek«i«e po zelo *-godnih stajah. I A. & i. SKABERNE, Mi Ipiu za pMe trm in prits, Llubliana, Mestni trg 10. MHHBaEBBBBMBBBaaaaČPB © Usi aea © M uut a fSJ Cki m r« I i »Pošljite naročnino!* Izdajatelj: Ivan Mlinar. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik; Maks Žaga«,