i-^m
and distributed under permit No. 19 authorised by the Act of October 6th 1917, on the file at
the Pott Office ot Cleveland, Ohio. By order of the A. S Burleson, Postmaster OeneraL
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
"Attttriom fmn*"
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
NO. 109
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY SEPTEMBER 21st 1921
KonvencijaSlPl
Zadeva o smrtnini in bolniških podporah
Seja v pondeljek, 19. seft. dopoldne. Po prečitanem in potrjenem zapisniku se stavi predlog, da sc elevelandskim društvom, ki so veliko žrtvovala za konvencijo, da primerno odškodnino. Predlog se določi tozadevnemu odboru. Na vrsto pride razprava ali naj jednotno glasilo 4Pro-sveta' sprejema oglase ali ne. Stavljeni so bili konečno trije predlogi. Da se oglase sprejema v list je glasovalo 35 delegatov, da se jih ne sprejema, je glasovalo 50, za predlog pa, da se sprejema oglase, Samo političnih ne in takih, ki vabijo delavce na delo, je glasovalo 87 delegatov. Glasilo mora prinašati vsak mesec imenik vseh društvenih uradnikov, člani plačujejo za glasilo $1.25 na leto.
Seja v pondeljek, 19. sept. popoldne. Nadaljevalo se je s čitanjem pravil. Sprejme se točka, da se v Jednoto sprejemajo člani do 55. let stari Smrtnina je sledeča: $250, $600, $1000, $1500, $2000. Bolniška podpora pa znaša po.želji: $1, $2, $3, $4, $5 na dan. Asesment v bolniško podporo se plačuje po lestvici. Člani do 45 let stari se morejo zavarovati le za $250, $600 ali $1000 in za $1, $2, $3 bolniške podpore, nad 45 let stari pa le za $250 smrtni-ne ter za $1 ali $2 bolniške podpore na dan. Sprejme se tudi točka, da se Ženske zavarujejo lahko za samo smrt-nino, brez bolniške podpore.
Seja v torek dopoldne, 20. sept. Nadaljevalo se je s čitanjem pravil. Važne spremembe so, da se sprejema kandidate z javnim in ne s tajnim glasovanjem. V Jednoto se sprejemajo tudi člani požarne brambe.
Seja popoldne v torek, 20 sept. Določil se je asesment za bolniško podporo. Člani zavarovani za $1 dnevne podpore plačajo 70c. mesečno, $2 podpore $1.40, tri dolarje podpore $2.30, štiri dolarje podpore $3.10, pet dolarjev podpore $3.90. Sklenilo se je, da članice zavarovane samo za smrtnino plačujejo 15c. mesečno v upravni sklad.
-o-
Otvoritev pouka
>
V pondeljek se začne šola za državljanstvo.
—	Edmund B. Haserodt je v pondeljek zvečer imel drznost, da je prišel na posvetovanje republikanskih voditeljev in glavarjev v 11, vardi, to je na Central in*Scovil av., kjer bivajo večinoma zamorski državljani. Zamorci dosledno glasujejo za republikance, in noben demokrat nima toliko upanja pri zamorcih za izvolitev, kot ima, recimo Kunde, da postane župan v Clevelandu, toda zadnje čase je postalo med zamorci veliko nezadovoljstvo nad republikanci. Haserodt je dobil namigljaj od raznih upljivnih zamorskih voditeljev, da se približa zamorcem, kar je Haserodt naredil s tem, da je prišel na zaupno sejo zamorskih voditeljev. Pomniti je treba, da štejejo zamorski glasovi v Clevelandu skoro 8000, kar ni malenkost. Teh osem tisoč glasov je bilo dosledno oddanih republikancem. Demokratje niso dobili niti 50. Letos pa se zna spremeniti.
—	Pismo ima pri nas Frank Jenko.
Šolski odbor naznanja, da se prične v pondeljek, 26. septembra z rednim poukom o državljanstvu. Vsak Slovenec, ki je star 21 let, ima pravico priti v te šole. Posebno pa se pozivlje žene in dekleta, da se oprimejo te prilike in hodijo v to šolo. Znanje je Ženskam istotako potrebno, kot moškim. Odkar imajo vo-livno pravico, morajo tudi žene in dekleta vedeti najvažnejše stvari o ustavi, postavah, zemljepisju in zgodovini Zjedinjenih držav. Pouk se bo vršil v sledečih šolah, ki pridejo za Slovence v po-štev: Broadway knjižnica, E. 55th St. in Broadway, Col-linwood Junior High School E. 152nd St. in St. Clair ave., Goodrich House, 1420 E. 31. St., Memorial School, Waterloo Rd. in 152nd St., - St. Clair Library, 55. cesta in St. Clair ave. V Broadway knjižnici se vrši pouk vsak pondeljek in sredo, v Collinwood High vsak pondeljek, v Goodrich House vsak pondeljek, v Memorial School vsak pondeljek. Glede St. Clair Library pa se bo še odločilo, kajti ta razred se bo razdelil tako, kakor je nasvetoval naš urednik, da se vrši en razred v mestnem kopališču na St. Clair ave. in 63. cesta, drugi razred pa v knjižnici. Tozadevno naznanimo ddfinitiv-no v petkovi številki. Učil bo zopet enkrat naš urednik, ki pričakuje, da se oglasijo vsi, ki hočejo imeti temeljit pouk, po domiče razložen. Nad en tisoč rojakov je dobilo državljanske papirje z dobrim uspehom tekom zadnjih 7 let, in pričakujemo, da se letos oglasi par sto rojakov in rojakinj, ki se udeleže pouka. Ure so od 7 do 9. Kje se v pondeljek, 26. sept. zglasite, boste poizvedeli v prihodnji številki lista. Vsakdo, ki bo hodil v to šolo, in bo po mnenju učitelja sposoben, dobi v roke certifikat, s katerim dokaže svojo sposobnost pred U. S. eksaminerjem brez na-daljnih sitnosti. Za one rojake pa, ki delajo ponoči, se vrši pouk vsako sredo dopoldne ob 9. v starem sodnij-skem poslopju na Public Square. Vsa natančnejša pojasnila dobe rojaki v šoli v pondeljek. Mi uljudno pozi-vljemo vse one, ki bi se radi kaj koristnega naučili za svoj napredek, da uporabijo to priliko in pridejo. Moški kot ženske so enako dobrodošli in dobrodošle.
—	Najbolj sloviti odvetniki so prišli v Cleveland, kjer se je pričela pred zvezi no trgovinsko komisijo razprava, ali se dovoli elevelandskim železnicam postaviti na Public Square ogromno postajo, ki bo veljala $60,000.000. Med odvetniki, ki zagovarjajo ta projekt so: Newton D. Baker, bivši župan, William H. Boyd, F. J. Jerome, mestni pravni direktor Woods, Herbert Howe ter drugi. Debata se bo vršila en teden, in se bo odločilo, ali se postavi Union Depot na Square ali pri jezeru. Ljudje so glasovali že tozadevno in se izjavili za Union Depot na Public Square.
—	V Cleveland se je vrnil ^upan William S. Fitzgerald. S seboj je pripeljal tudi soprogo. Odsoten je bi tri tedne.
Brezposelnost
Preds. Harding je sklical konferenco.
Washington, 20. sept. V pondeljek, 26. sept. se zbere v Washingtonu konferenca, katere namen je posvetovati se, kako naj se odpravi brezposelnost v Ameriki. To konferenco je sklical predsednik Zjedinjenih držav, Harding. Osemintrideset članov za to konferenco je dosedaj imenovanih. Predsednik konference bo Herbert Hoover, trgovinski tajnik Zjed. držav Dva Clevelandčana sta v tem odboru, in sicer Bascom Lit-le, kontraktor v Clevelandu, ter W. S. Carter, predsednik železniške unije kurjačev in strojevodij. V odboru so tudi tri ženske, in sicer Ida M. Tarbell, znana ekonomska pisateljica, Mary Van Kleek, voditeljica gospodarskih študij in Elisabeth Christman, tajnica unije izdelovalk rokavic v Chicagi. Konferenca bo popolnoma nestrankarska.Izvoljeni so bili ljudje, ki so znani, da imajo skušnje v gospodarski stroki, ki temeljito priznajo industrijski položaj in ki imajo voljo sodelovati v največjem obsegu. Delavci, industrije ter družabni krogi imajo svoje zastopnike. O konferenci bomo natančneje poročali, ko začne poslovati.
-o-
—	Važno za vse one, ki stiskajo grozdje in spravljajo v klet mošt, z namenom, da zavre in postane vino. Vlada v Washingtonu je zopet nekoliko spremenila svojo prvo odločbo glede domačega vina. Kot je videti imajo v Washingtonu vsak dan nove ideje in drugače razum za postave. Dosedaj je bila navada, da so dovolili 200 galon vina vsaki družini, za domačo potrebo. Sedaj pa naznanja Internal Revenue Bureau, ki se peča z razlago pro-hibicijske postave, sledeče: Postavnim potom ne morete izdelovati doma opojne pijače. Doma pridelano pivo, kot doma pridelano vino, dasi nima niti pol procenta alkohola v sebi, je Nepostavno, ce niste dobili posebnega permi ta za to! Edino kar se more narediti doma je sadni sok. Dvesto galon neopojnega sadnega soka *(in sem spada tudi mošt iz grozdja, op. uredništva) se sme narediti za domačo potrebo pri vsaki družini, toda le v tem slučaju, ako glavar družine gre v Internal Revenue urad in dobi tam posebni permit. (Internal Revenue urad v Clevelandu je v poštnem poslopju, drugo nadstropje, op. ured.) Torej vsakdo, kdor hoče stiskati grozdje in narediti mošt za domačo uporabo, mora dobiti permit v Internal Revenue uradu.
—	Po novem zakonskem načrtu odpade davek na veselice in prireditve, kjer je vstopnina 10c ali manj. To se posebno tiče premikajočih slik. Vlada zgubi s tem $5.00 0.000 dohodkov na leto. Nova določba stopi šele decembra v veljavo.
—	Tlakati bodo začeli slede Če ceste: Aetna Rd. v New-burgu med 78. in 82. cesto. East 69th St. severno do jezera. East 144th St. med Aspinwall in St. Clair ave. East 154th St. od School ave. do St. Clair ave.
—	Psmo ima pri nas Frank Russ.
Kongres na delu.
Danes začne kongres z novim zborovanjem.
Washington, 20. sept. V sredo, 21. sept. se zbere kongres Zjedinjenih držav. Velika množina dela čaka kon-gresmane, in predsednik Harding je pripravljen, da prisili kongres k nujnemu delu. Toda do 4. oktobra se kongresu ne bo mudilo, ker imajo med seboj sporazum, da do tega dne ne začnejo z nobeno važnejšo postavo. Senator Watson, ki bo vodil republikance v senatu za časa odsotnosti senatorja Lodge, ki se vdeleži razorožitvene konference, se je podal včeraj k predsedniku v Belo Hišo, da se dogovori o načrtih za bodoče delo. Delavski tajnik James J. Davis, je šel včeraj v kongres, kjer je naprosil upljivne senatorje, da mu dovolijo $500.000 več za stroške njegovega urada. Ta denar bi uporabil za poravnavo raznih štrajkov. Izjavil se je, da odkar je on delavski tajnik, da je poravnal že nad 300 stavk, in da želi narediti poravnavo v bližajočem se štrajku železničarjev, ki grozi deželi. Ker pa kongres v tem času nerad dovoli en sam dolar radi krize, so mu svetovali, naj svojo svoto nekoliko zniža, ako želi sploh kaj dobiti. Prva stvar, katere se prime kongres je reSifev tarifa in davkov, kar je ostalo še od zadnjega zasedanja. Na vrsto pride zopet debata glede pive. Računa se, da bo ta debata vzela več tednov in veljala vlado miljone dolarjev. Medtem pa bo čakala nemška mirovna pogodba, katero mora senat potrditi. Sedanje zasedanje kongresa preneha prvi teden v decembru.
—	Tem potom se skupna društva za konvečne prireditve S.N.P.J. in S.D.P.Z. zahvaljujejo vsem cenjenim trgovcem in drugim lastnikom avtomobilov, ki so vozili delegate po Clevelandu ter jim s tem nudili izvrstno razvedrilo.
—	Štiri ženske so med porotniki, ki sodijo ta teden Salvatore Cala, Italijana, ki je držal ranjkega Dan Kaber-ja za vrat, dočim ga je njegov tovariš zabodel s pilo. Zagovornik njegov trdi, da Cala ne more biti na smrt obsojen, ker je bil samo orodje v načrtih Mrs. Kaber, ki tudi ni bila obsojena na smrt.
—. V Clevelandu je 20.000 bivših vojakov, ki so brez dela. Da tekom zime, ko bo pomanjkanje največje, vsaj nekoliko odpomorejo bedi, v kateri živijo, se bodo zgradile velike barake, kjer bo 1000 ali več postelj, v katerih bodo brezposelni zastonj lahko prenočevali, in poleg tega se ustanove ogromne kuhinje, kjer se bo kuhalo za brezposelne in se bo računalo le toliko kot jed v resnici velja. Več dobrodelnih družb in Rdeči Križ bo pomagal pri tem načrtu.
—	V petek, ob 2. pop. se vrši v City Hali protestni shod proti ženskim policistinjam. Kdor noče žensk v uniformi in s količkom v roki, naj gre protestirat.
—	V pondeljek popoldne so našli mrtvega v njegovi sobi John Stancar-ja, na 4804 Superior ave. Imenovani je Slovenec, samec in star okoli 50 let. Delal je v mestni mrtvašnici.
Premogarski zbor
Važna konvencija premo-garjev v Indianapolisu
Indianapolis, 20. sdpt Danes je bila tu uradno o^yorje
na konvencija zdr unijskih premogarjev iz Zjed držav in Canarie. Glavni predmet konvencije je dogovor glede bodočih plač premogar-jem, poleg tega pa ima konvencija urediti mnogo notranjih sporov, nesporazumov in zadev. Zbrani so zastopniki premogarjev, ki delajo v okrajih trdega kot 'mehkega premoga. Delegatje so zbrani polnoštevilno. Že pred otvoritvijo konvencije se je začela živahna, pa resna debata kaj naj premogarji ukrenejo po 31. marcu prihodnjega leta, ko potečejo pogodbe med premogarji in lastniki premogovnikov. J. L. Lewis, predsednik organizacije, je izjavil, da premogars-ka organizacija pod nobenim pogojem ne bo dovolila, da se znižajo plače unijskih premogarjev. Na konvencijo je dospel včeraj tudi Alexander Howatt, vodja premogarjev iz Kansasa, ki je objednem vodja radikalne struje med premogarji. Takoj je povzročil debato glede načina, kako je sedajni glavni odbor pre-mogarske unije vodil delavske zadeve. Nasprotno pa glavni odbor premogarske unije očita Howattu, da je delal na svojo roko in je skliceval štrajke, brez dovoljenja glavnega odbora. Med premogarji prevladuje splošno mnenje, da mora plačilna lestvica ostati taka kot je sedaj in če kompanije silijo na znižanje plač, da odide 800.000 unijskih premogarjev na štrajk.
-o-
—	Zdravstveni komisar mesta Clevelanda, dr. Rock-wood je zapovedal načelniku urada za čisro hrano, preiskati koliko mleka prihaja dnevno v Cleveland in zakaj se mleko tako drago prodaja. Kvort mlekn je 13 centov, en pint pa velja 8 centov. Dr. Rockwood je dognal toliko, da prihaja v Cleveland vsak dan 25 procentov več mleka kot se ga uporabi, in sedaj hoče vedeti kam gre toliko mleka, in če je mleka preveč, zakaj se ne zniža v ceni, in bi ga potem ljudje raje kupovali, če bi bil cenejši. Mleko za otroke se prodaja še vedno po 32 centov kvort, dasi po mnenju mestnih oblasti, to mleko ne bi smelo veljati več kot 25 centov kvort. V New Yorku ga prodajajo po 22c kvort. Drugi zopet smatrajo da je odredba mestnih oblasti "volivni manever". Pred volitvami se začno poganjati za marsikatero stvar. Mestne oblasti že dolgo vedo, po čem se mleko prodaja. Ostalo bo pa itak samo pri "preiskavi". •
—	Zastrupljeno so dobili na pokopališču 35 letno Heleno Novički, 3693 E. 63rd St. Pravi, da se je zastrupila ker se je sprla z ljubimcem.
—	Prihodnje leto bodo pri kongresnih volitvah skupno nastopili vsi oni interesi *ki žele, da se pivo in vino zopet postavno upelje kot pijača..
—	Zvezina vlada je odločila, da morajo železnice se pogajati z zato izbranimi unijski-mi zastopniki železničarskih organizacij. To je velika zmaga unijskih delavcev in udarec takozvani "open shop".
Senatna preiskava
Kongres bo odločil o delavcih v W. Va.
Williamstown, W. Va. 20. jSept. Senatorja Kenyon in Shortridge sta dospela v Mingo co. West Virginija, da na licu mesta preiščeta v nebo kričeče razmere, ki vladajo med tamošnjimi premogarji. Včeraj sta oba senatorja zaslišala nad 50 unijskih premogarjev, ki so izjavili senatorjema v kakšnih razmeran živijo. Preiskava se je vršila v šotoru v Lick Creek, kjer stanuje stotine premogarjev, ki so na štrajku sedaj že 14 mesecev. V W. Virginiji se je pripetilo toliko nemirov in toliko motenja javnega miru ter ubojev in umorov, da je morala poseči zvezina oblast vmes. Prva priča včeraj je bil zamorski duhoven George Echols, ki je pokazal svoj šotor, katerega so uničili državni konstablerji in privatni detektivi. Echols je 75 let star. Pokazal je senatorjem svojega, 1 mesec starega otroka, ki je bil rojen v šotoru. Tudi na drugih šotorih se je poznalo, da so bili poškodovani z udarci sabelj in bajonetov. Med pričami so bile ženske premogarjev, ki so nestrpno pričakovale, da pričajo pred senatorjema. Senatorja sta se trudila poizvedeti kolikor mogoče čiste resnice. Premogarji so se največ pritoževali o slabih plačah. Dnevno zaslužijo sicer $S, toda kompanije jim odtrgajo za orodje in za dinamit ter drugo, toliko, da jim ne ostaja nikdar več kot $3 od dnevnega zaslužka. Drugi so se zopet pritoževali nad kompanijami ki takoj odslove vsakega od dela, kdor pripada uniji. Mnogo se jih je izjavilo, da so-bili vrženi v ječo, ne da bi jim bil znan vzrok. Gospodarstvo premogarskih lastnikov v West Virginiji je neomejeno. Kompanije se poslužujejo svojih lastnih policajev, ki preganjajo unijske premogarje. Državne oblasti niso nikdar posredovale v korist premogarjev, pač pa so vedno odločile v korist premogarskih lastnikov. Zato pa premogarji ne verujejo več v nepristranost državnih oblasti v West Virginiji, in se zanesejo le na zvezine oblasti. Jutri .pričneta oba senatorja poizvedovati pri lastnikih premogovnikov, nakar se vrneta v Washington, da sestavita poročilo za kongres.
-o^—_—
— Aretirali so, kot se poroča iz Chicage, predsednika Chicago, Milwaukee and St. Paul železnice, ker ni dovolil svojim usužbencem iti na volišče. Trije drugi višji uradniki so bili aretirani. Tožil je strojnik Turner, ki je prisegel, da ko je prosil na dan volitev za dve uri prostega časa, da gre volit, so mu prošnjo odbili, in ko je potem si sam vzel čas in šel volit, so mu dve uri odtrgali od plače. LLOYD GEORGA NE BO.
Washington, 20. sept. Angleški ministeski predsednik, Lloyd George, ne pride v Ameriko na konferenco, katero je sklical predsednik Harding, da se velesile domenijo glede omejitve oroževa-nja. Slab položaj na Irskem in nemirno stanje angleških delavcev radi brezposelnosti sta dva vzroka, zakaj bo Ge-ojge ostal doma. Čuje se, da bo angleško delegacijo vodil Arthur James Balfour.
LETO XXIV - VOL. XXIV.
Kako se dela.
Vladna statistika o industrijski krizi.
Vladna Statistika o brezposelnosti in položaju ameriške industrije poroča sledeče:
Boston, 20. sept. Potem ko so bile tovaine v državah New England več mesecev zaprte so začele obratovati z 97 procenti normalnosti. V državi Massachusets je danes zaposlenih 100 delavcev za vsakih 105 delavcev pred 2 letoma.
New York, 20. sept. Tekom zadnjih dni so se vrnile delavnice moških oblek zopet v normalen položaj.
Pittsburgh, 20. sept. Tekom zadnjih dveh tednov je tu dobilo delo 15.000 jeklarskih delavcev. V Homestead in Braddock deluje jeklena industrija 75 procentov normalno. Delajo 4 dni v tednu in pričakujejo delo polne pare okoli 1. okt. Jeklarne so dobile ogromna naročila od železnic.
Wheeling, W. Va. 20. sept. Produkcija mehkega premoga je padla. V vseh ameriških premogovnikih se je letos nakopalo 90.000.000 ton premoga manj kot lansko leto.
Washington, 20. sept. Železnice so čimdalj bolj zapo-sljene s prevažanjem blaga. Sicer je bilo 1. sept. še vedno nad miljon praznih železniških kar, toda to število se dnevno zmanjšuje.
Reading, Pa., 20. sept. Trdega premoga letošnjo zimo ne bo zmanjkovalo. Cene se bodo znižale prihodnji mesec. Zadnji teden je bilo nakopanega 1,790.000 ton trdega premoga.
Washington, 20. sept. Veselo znamenje je, da eksport blaga iz Amerike narašča. Tekom avgusta se je iz Amerike za $55,000.000 blaga več izvozilo kot julija. Naiveč se izvozi žita in jedi. Jeklo pada kot eksport.
Memphis, 20. sept. Cene bombažu so se zvišale, kar pomeni večjo trgovino na jugu.
Grand Rapids, la., 20. sept. Tovarne, ki izdelujejo pohištvo, naznanjajo, da poslujejo 80 procentov normalno. Veliko gibanje v stavbinski stroki daje pogum izdelovalcem pohištva.
Detroit, 20. sept. TukajŠne avtomobilske tovarne delajo 60 procentov normalno, dočim posluje Ford 100 procentov. Kljub lemu je v Detroitu še vedno 173.000 brezposelnih.
St. Paul, 20. sept. Prodaja gradbenega in drugega lesa se zboljšuje, potem ko je bila skoro na ničli celo poletje.
Boston, 20. sept. Tovarne za izdelovanje moških čevljev posljujejo 60 procentov normalno. Tovarne za ženske čevlje pa 80 procentov. -o—.....
—	Slov. Kat. Pev. dr. "Lira" se pripravlja, da vse iznena-di s pevskimi točkami. Neka) novega bodo "Trije muzi kanti". Diletanti se pripravljajo za krasne igro 'Pogodba'. Vse to se vrši v nedeljo« 2. oktobra.
—	Cena cementu se je znižala. Kompanije prodajajo barel cementa za"20 procentov na debelo.
—	V torek se je slovesno otvorila Western R< univerza. 2360 vpisalo.

mmm


"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
U Ameriko bBmpo
N 11 o e N I M Al
$4.00 Za Cleveland po poitl - $5.00 $5.50 Posamezna številka - - -
Vm pisma, dopisi in denar naj m pošilja na "Ameriika Domovina" <11» St Clair Ara. N. E. Cleveland, Ohio Tal. Cuy. Princeton
189
t AMES DEBEVEC. Publishn
LOUIS J. P1RC. Editot
ISSUE* MUTBiT, WEDNESDAY AND FJIIDAV
Read by 25.009 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere Mrertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Ohio
id*ela» matter January Ilk fba Am ef Marsh Sri, 197*.
1900, at tka paat efflce at
No. 109. Wed. Sept. 21. 1921
Ustava Zjedinjenih držav«
Mladina se uči v šolah o bojih za svobodo, ki so se vrši li v Zjedinjenih državah, o teritoriju Zjedinjenih držav, ka ko so se države Širile, o dogodkih in bojih med Indijanci in naseljenci, o gradnji transkontinentnih železnic, kako je naraščalo narodno premoženje ter o drugih več ali manj velikih dogodkih iz življenja ameriškega naroda. Pretekle dneve pa smo ponovno obhajali obletnico ene najvažnejših ameriških zmag, zmage, brez katere ne bi bilo danes Zjedinjenih držav, nobene slave v orožju, brez katere ne bi postali nikdar prvi narod na svetu.
Mi menimo s tem, seveda, ustavo Zjedinjenih držav, ka tere obletnica se je praznovala 17. septembra, ko je minilo 134 let, odkar je bila ameriška ustava sprejeta, namreč 17. sept. 1787. In pravilno ter dostojno je, da se kot ameriški državljani od Časa do časa spominjamo ustave Zjedinjenih držav.
Štiri leta potem, ko se je končala revolucijonarna vojna z Angleži, so se zbrali v Philadelphiji ameriški državniki, priprosti, toda skrajno razumni ljudje, da polože temelj svojim uspehom po končani vojni. Kolonije so dobile neodvisnost od Anglije, toda razmere so bile skrajno zamotane, in podlaga novih svobodnih držav, je slonela na pesku. Pa-
metni možje so s vlade, da bo mla
r
cija. Poleg tega pa ne ve, če bi se izplačalo vžigati nov ogenj po Ameriki. Republičansko Združenje je suho, možnost zbirati nove sklade je absolutno nemogoča. Čemu se torej izplača? Bolje en golob v roki, kot deset na strehi. Bolje biti kraljevi državni poslanec ter dobivati za to 480 kron na dan plače, ali 175.200 kron na leto, (v prestopnem letu 175.680 kron) kot pa agitirati po Ameriki za republiko Jugoslavijo danes, ko je sigurnost, da za tako republiko nihče ne položi več obola na republikanski oltar, kajti narod si je zapomnil da j« bilo zbranih okroglih $100.000 za "republiko", katero so potem tako ustanovili, da so kupili socijalistom tiskarno, in se je Kristanu lahko plačal pot, da je šel v Belgrad in pri-spgel zvestobo jugoslovanskemu kralju. S t«'m seveda ni rečeno, da je Kristan kraljev pristaš, on je republikanec po prepričanju in mišljenju, toda kadar je treba z enim očesom zamižat%se to lahko naredi.
Mr. Kristan se ne bo dolgo mudil v Ameriki. Njegova uradna dolžnost ga kliče nazaj, naši rojaki ga pa sem niso klicali. Mož ima gotove zasluge, katerih mu ne odreka nihče ameriški Slovenci bodo lepše napredovali brez njega.
NAJVEČJI SOVRAŽNIK ČLOVEŠTVA.
mikro-če se v
vašega pljunka pod
skopom bo dognala,
...	...... pljunku nahajajo klice ali ne
Jetiko povzročajo živi ba- Toda četudi ne najde zdrav.
c 1 • .,	, , r ' nik ničesar narobe v prsih, in
Ako se fcbacili ne nahajajo četudi ne najde y pV}utlku no_
telesu, tedaj se benih bacilov, pa to nikakor
zopet za izvoz in se drago ko lahko se Siri na ta način plačujejo. Italijanske tvrdke okuževanje. Tu je treba ne-
nakupujejo direktno po kranjskih sejmih prvovrstno
kaj ukreniti. Prvič: odpre
==
naj se vod-
klavno živino. Na živinskih njak pred cerkvijo, da bo do-trgih posameznih pokrajin bivalo prebivalstvo dobro vo-Vladajo velike nestalnosti gle do; drugič: pranje v "Kotli"
de cen. Cene slabejšem blagu so izredno padle, za dobre vo le se padanje zadržuje z izvozom. Telečje meso 18 do 22 K. Svinjskega mesa in slanine
naj se odpravi in da prebivalstvu primerni kraj za pranje, ali pa "Kotlo" očisti in preuredi. Dasi ima Šiška vodovod in tudi nekaj druge vode, vla-■vl
primanjkuje; slanina 461 da tukaj v tem oziru taka do 50JK, mast 55 K. Cena pra- vnebovpijoča malomarnost, šičem se je vsled draginje da se čudimo, če je pri nas koruze dvignila. Glede zele- razmeroma malo epidemičnih njave in drugih poljskih pri- bolezni. Toda ta pohvala ne delkov je letošnja suša napra- sme biti v potuho, ker z oku-vila mnogo zmešnjave. Splo- žbo prebivalstva postaja ne-
revideli takoj, da če ne postavijo močne republika kmalu razpadla ter postala žrtev nič manjšega zla, kot je vladalo prej, predno se je pričela vojna za svobodo in neodvisnost.
Ustava Zjedinjenih držav, kot je bila narejena leta 1787 od priprostih ameriških mož, je najfinejše državniško delo. Veliki angleški državnik Gladstone sam se je izjavil, da je ameriška ustava "najbolj čudovito krasno delo, ki se je sploh kdaj porodilo v možganih razsodnih mož". Dasi so to laskave besede, vendar lahko trdimo, da je ustava delo prav priprostih mož, ki niso bili izšolani nikjer drugje kot v šoli življenja in poštenja. Seveda so pri ameriški ustavi sodelovali različni ljudje, kot povsod drugod, kajti brez strank ni debate, ni čiščenja pojmov, ni napredka. Na ustavni konvenciji so bili radikalci kot konservativci, priznani državniki kot demagogi, ljudje napredrtega mišljenja kot omahljiv-ci. In ko je bila ustava gotova in odposlana tedajnim trinajstim državam, da jo sprejmejo, oziroma odobrijo, tedaj se je vnel strahovit političen boj v posameznih državah, in dolgo časa se ni znalo, ali bo ustava sprejeta in odobrena od posameznih držav ali ne. Tako je večen boj med naprednjašt-vom in nazadnjaštvom.
Danes se ves svet klanja v znak spoštovanja pred ameriško ustavo ter izkazuje čast onim, ki so ustavo spisali; svet se divi razumu skupine mož, ki so bili zmožni ustvariti dokument, ki se ne more postarati, kajti danes, po preteku 134 let ni mogel zob časa najti ničesar v tej ustavi, kar bi ne bilo "moderno", kar bi ne bilo prurterno, da skrajno koristno in potrebno v dvajsetem stoletju, dočim je bila ustava pisana v osemnajstem stoletju, prej, predno je 'proHvitljeni' francoski narod začel z revolucijo in puntont. Tudi Francija je kmalu potem imela svojo revolucijo, tudi tam so odstavili kralja, tudi tam so delali kar najboljšo in koristno novo ustavo, toda kje je tedanja francoska ustava? Pozabljena, neizpolnjena, zavržena, ker ni odgovarjala primitivnim ljudskim potrebam, dočim je danes ameriška ustava, po 134 letih, še vedno vzor vsake vlade. Od tedaj, ko je bila ustava sprejeta, pa do danes, se je ameriški narod dvignil iz malega narodiča, broječega tri miljone duš, do prvega naroda na svetu, pa ima še vedno isto ustavo, isti temelj, po katerem se vlada. Marsikaj se je zgodilo od časov, ko je George Washington zaključil ustavodajalno konveneijo, pa do danes, toda UŠtaVft' je ostala enaka, razven, da se je pri-djalo nekaj dodatkov.
Amerikanci spoštujejo ustavo iz leta 1787 radi stalnosti, ki jo daje, radi napredka, ki ga je podelila narodu in radi sigurnosti, ki jo nudi v bodočnosti.
* * •
Pretekli teden Je dospel v Cleveland Mr. Etbin Kristan, znan izza burnih časov miljondolarskega fonda v Ameriki, ter današnji poslanec kraljevega parlamenta v Belgradu. Kdor ga je videl sedaj, in kdor je občeval z njim prej, bi sko-ro rekel, da to ni en in isti mož. V Ameriki jc bil priprosto oblečen, danes kaže vse znake udobnega življenja, lepe bele čevlje, dolg frak, palčico v rokah, skratka: pravi "sport" Tudi v govoru se je mož jako umiril. Ko je govoril pretekli teden na shodu v Collinwoodu, nismo slišali prav nač napadov, pač pa je govoril trezno, parlamentarno — previdno. Tudi njegov nastop med narodom ni izzval skoro nobenega navdušenja, tupasem par ploskov, v ostalem pa — tišina. Obsojal je boljševike, kraljeve morilce, radikalce, hvalil zmerne. Omenil je Krfsko "resolucijo" v mirnem tonu —1 in kdo se ne spominja, kakšen kraval je zaganjal v njo pred i par leti! Kristan je danes izkušen, previden politik, ki vselej prej potrka s palico na grm, da spozna, ali je za njim zajec'
ali ga ni. Mučen vtis je naredilo, ko ga njegovi nekdanji so-'vratna, zvijačna bolezen. To-mišljeniki skoro poznati niso hoteli, in se je gibal skoro ne- da gQfova znamenja jetike so: poznan. Kriv je temu Kristan sam, ker je postal previden. Kašelj, ki traja en mesec ali Nahaja se v Ameriki v pol-uradni misiji glede nadzorstva več; zguba teže, majhna vro-^m igrači je. Časopisje v stari domovini piše, da Kristan čica vsako popoldne, bljuva-ima velik ugled pri kraljevi vladi, da se Kristan lahko giblje nje krvi, počutek kot bi bili v najfinejših parlorjih v Beogradu, da gleda precej visoko,' trudni. Ako imate, vi te zna-£ -Jn,n,sterskega sto^ka v Jugoslaviji. Zato pa nismo ke, tedaj se morate nemudo-slišali v Kristanovem govoru nobenega napada na kraljevi- ma posvetovati z zdravni-no le omenil je da je on republikanec. To se reče, z eno ro- kom. Dober zdravnik vam bo ko te udarim, z drugo te pogladim. Temu se reče: diploma- preiskal prša in preiskava
človeškem nahajajo na gorkih, temnih, mokrih prostorih dolgo, dolgo časa. Kakor hitro polijete na nje vrelo vodo, so uničeni, ako so izpostavljeni nekaj ur solnčnim žarkom, so istotako uničeni, in dnevna svetloba, d sije nekaj dni na nje jih 'udi uniči. Toda če najdejo ti jacili svojo pot v pljuča, tedaj prirastejo na pljuča in se nevrjetno hitro množe. Močan, zdrav človek se bo ustav-jal tem bacilom, toda oseba, ci nima dosti moči, se jim ne more zoperstavljati, in ti ba cili požirajo pljuča, dokler oseba ne umrje.
Noben otrok ni rojen z Je-iko v sebi. To pomnite do-)ro. Otroci jetičnih starišev so mnogokrat rojeni v slabem zdravju in na ta način se ne morejo zoperstavljati jeti-čnim bacilom, ki zalezejo v njih pljuča. Toda ako za te slabotne otroke v njih nežni mladosti dosti skrbite, da dojijo pravo hrano, dovolj hrane, so snažni, tedaj je gotovo, da vzrastejo v močne zdrave može in žene, četudi so stari-njih imeli jetiko. Kako pridejo bacili jetike pljuča? Največkrat skozi usta in nos in se vselej najra-e naselijo v pljučah. Včasih se vselijo tudi v vratne žleze, napadejo grlo, odvajalne organe, jetra, možgane ali dru-ge organe, kakor tudi kosti in mozeg. Ni ga človeka na sve-u, ki ne bi od časa do Časa pogoltnil kaj jetičnih bacilov, toda ker ima Človeško truplo veliko odporno silo, je jeti-čnim baeilom nemogoče razvijati se. Sicer bi še veliko več ljudi umrlo za jetiko. V pljučah povzročijo ti bacili male kepice, katerim pravimo "tubercles", in odtod prihaja ime tuberkuloza, ali je-tika. Tu rastejo, postanejo mehki, se odpro in se kone-čno preženejo s kašljanjem. Raditega pa je v pljunku je tičnega človeka milijone takih klic ali bacilov, in kdorkoli pride na ta ali oni način v dotiko s temi bacili, se ga prime jetika.
Ko se bolezen še ni utrdila v telesu, se najdejo te klice jako malem številu v pljunkih, toda pozneje jih je na milijone. Če se pljunki jeti-čnega človeka ne zažgo ali desinfecirajo, tedaj postanejo najbolj navadna pot, da se jetike nalezijo tudi zdravi ljudje.
Jetika je glavni vzrok, da ljudje umirajo v najboljših letih. Ena tretina vseh smrti, ki se pripetijo med 15. in 45. letom je pripisati jetiki. Vsako leto umre samo v Zjedinjenih državah 160.000 oseb od jetike. Polovica vseh smrt nih slučajev v starosti 20 do 35 let je pripisati jetiki.
Najtežje pri jetiki je to, da ima človek že jetiko, pa se tega ne zaveda. Ker je to za-
ni dokaz, da vi nimate jetike Vas se mora preiskovati oc časa do časa, ako se nahajajo zgodni znaki jetike v vas.
Jetika je bolezen klic al bacilov. Je nalezljiva, in ker jo bacili povzročajo, tedaj se da jetika tudi preprečiti. Ako začnete jetiko zdraviti ob pravem času, se da vselej pre gnati. Čimprej se opazi jetika pri vas, tem laglje se da ozdraviti. Ako vi mislite, da imate jetiko, tedaj se napoti te k dobremu zdravniku ter sledite njegovim navodilom. Edino sredstvo za ozdravlje nje jetike je, da se poveča odpornost telesa, da dobi vaše telo večjo moč, tako da se zna telo upirati napadom ter uniči bolezenske klice. Toda to je jako počasna pot. Najboljše sredstvo, da vi utrdite telo je zdrav zrak, dobra hrana, brezskrbnost ter bivanje na prostem. Medicine skoro nič ne pomagajo. Patent medicine sploh ne pridejo v upo-štev. Nekaj jih je celo nevarnih vsem jetičnim.
Da zdravijo jetične ljudi, so ustanovili posebne bolnišnice. Nasvetovati je, da vsi oni, ki imajo to bolezen, se podajo v take bolnišnice. Toda teh bolnišnic nimamo dovolj v Ameriki, še manj pa v drugi deželi. Poleg tega pa lahko bolnika zdravite tudi doma. Toda to se mora vselej vršiti pod nadzorstvom izkušenega zdravnika.
iz DOMOVINE.
Kako mojstri vzgajajo danes obrtni naraščal? Zelo lepo slika socialni položaj današnjega obrtnega naraščaja sledeči dogodek, ki se je dogodil v soboto 20. avg. zvečer: Pretepač mladine je ključavničarski mojster Sla-novec v Šelenburgovi ulici. Omenjeni mojster, ki ima lepo število vajencev — seveda nobenega pomočnika — je prišel ob omenjenem času v delavnico in začel brez vsakega vzroka pretepati vajenca J. M—ca, katerega je neusmiljeno pretepal — seveda tolkel po glavi — tako dolgo, da se je nesrečni učenec začel zvijati vsled bolečin in se mu je končno vlila iz nosa kri. Vajenec je šel k vodovodu, kjer je nos izpiral cele četrt ure predno se je ustavila kri. Ko je prišel končno zopet v delavnico, ga je Sla-novec zopet začel nečloveško pretepati. Stranke, ki so videle to kruto in proti postavno ravnanje z ubogim vajencem, so se zgražale in opozorile okrutneža, naj preneha s svojim zločinstvom. Toda Sla novca to ni spreobrnilo, Tako ravnanje se mora za vselej onemogočiti. Omenjeni mojster izkorišča Vajence za svoj žep, na drugi strani pa kot plačilo za njihovi trud in marljivost dviga nad njimi svojo umazano pest in mori še mladi nedorasli cvet. Sramota! -
Ljubljanski trg. Cene govejemu, mesu od 22 do 34 K kg po kvaliteti. Pričakovati je, da se bodo cene posebno za meso II. vrste še znižale. Prvovrstni voli se kupujejo
šno se pa lahko še vedno trdi, da se upliv suše pretirava in da energične zahteve od vseh strani po zvišanju cen niso vtemeljene v tako visoki me ri. Fižol v stročju kg 10 K, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K, zelje < J glava 6 do 12 K po velikosti, — izgleda, da bode zelja letos primanjkovalo. Paradižniki 15 K kg, solata glava 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K kilogram, jabolka 8 do 12 K, hruške 12 do 16 K, grozdje 32 K, surovo maslo 88 K kg, čajno maslo 120 K, masla primanjkuje, par piščancev 50 do 60 K, gos — pitana 150 K, jajce 2.40 K. Glede preskrbe Ljubljane z mlekom je nastopila resna kriza. Zastopniki kmetov ljubljanske okolice so vložili na mestni magistrat vlogo, v kateri zahtevajo brez pogojno zvišanje mlečnih cen na 8 K liter ter vtemeljujejo zvišanje s silno naraslo draginjo in velikim pomanjka njem krmil ter opozarjajo, da v nasprotnem slučaju kmetij ne bo pošiljal mleka v mesto, ker ga bo doma lahko za bolj šo ceno vnovčil. Pogajanja I ^ od strani mestnega magistra- O ta in organizacijo kmetov'^ ljubljanske okolice niso pri nesla nobenih uspehov, ker vstrajajo kmetje trdovratno na svoji zahtevi, ki jo ožna čujejo kot minimalno. Ker dosedanji način mlečne apro vizacije mleko močno podra-žuje in mogoča potvarjanje mleka v velikem stilu od stra ni prekupcev na stroške kmeta kot konsumenta, so razmere dozorele v taki meri, da ie v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev mlekarskega zavoda, ki bo pobiral mleko pri kmetu samem, plačeval po tolšči in dostavljal konsu-mentu pasterizirano polnovredno mleko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času to delo dovršeno.
varnost večja, odgovornost pa morajo nositi tisti, ki bi v tem pogledu lahko kaj storili. .
Nervozne,
oslabele
žene,
ki trpe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači Slovaka k tlom in dala v spodnjem telesu težo, na glavobolu in nsradu pri naravnih funkcijah, doba od pomoč, ko vzamejo
Severn's Regulator
(Sevsrjsv Regulator). Priporočan Je za zdravljenja tistih posebnih lastnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržena ženske. Dobita ga pri avojam lekarju ia danes. Cena $1.26.
VV F. SFVFRA CO. CLOAH RAPIDS, IO«VA

V delu je vse - v hranitvi se več. Saving Today - Is Having Tomorrow.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kdor hrani, ta ima. To je star naroden pregovor. V vašo korist je, ako še danes začnete s hranenjem denarja, pri vsem dobro poznani Lake Shore banki. Mi plačujemo 4 % obresti od dneva vložitve pa do dneva, ko denar dvignete.
Naš tujezemski oddelek daje najbolj pripravne vsakovrstne nasvete našemu narodu ter se zavzema za naše ljudi pri tukajšnih in domovinskih oblasteh.
Naša tridesetletna skušnja v bančnih poslih ii naše izvanredne zveze z najbolj odličnimi bankami v Ljubljani, Zagrebu in drugih velikih mestih Jugoslavije stavimo drage volje na vaše popolno razpoloženje.
Mi dajemo vse nasvete brezplačno in po našem najboljšem prepričanju. Za vse informacije o pošiljanju denarja, o dobivanju vaših rojakov iz domovine, ali v kateremkoli bančnem poslu se obrnite na vašo staro, zanesljivo in dobro poznano
The
Lake Shore Banking & Trust Company
E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.

Pomanjkanje dobre vode v šiski. Sveža in zdrava voda je najbolj potrebna, kadar razsaja kje kužna bolezen, ki se lahko prenaša z nesnažno vodo. Pri nas imamo v tem oziru nesrečo. Ob hudi vročini rada nastaja epidemija. Letos nas je obiskala griža. Na Viču in Glincah silno razsaja ta bolezen, a tam nimajo vodovoda. Bolezen se širi po slabih vodnjakih in lužah, ki jih je tam dovolj.
Griža se je pa pojavila tudi v šiški. In merodajna gospoda v Šiški je bila tako pametna, da je zaprla javni vodnjak pred šišensko cerkvijo. V Šiški imamo vodovod, toda v mnoge hiše še ni uveden. In kako neprijetno je, to vemo, za stranke, če morajo iskati vodo po sosednjih hišah, dokler sosedi to dovoljujejo. Večina gospodarjev pa tega sploh ne mara, tako da so stranke navezane le na domače vodnjake in< razne studence (na Kopavniku, pod Smreko, pri Barončku in pri Lilijatu), od katerih nekateri komaj curljajo, drugi so pa nesnažni. Pri Ilijatu se steka tupatam gnojnica Iz bližnje greznice. Skrajna malomarnost vlada tu tudi glede ravnanja s fekalijami.
V Šiški imamo ob Vodnikovi cesti tudi znano "Kotlo". Tam imajo domala stoječo vodo. Kotla pa že ni bila osnažena več let, v tej vodi pero žene perilo in otroci pijo celo to vodo. Kakšne posledice more imeti tako nepremišljeno ravnanje, si lahko po-
Telefonl v mestu Main 2063 Central 1000
Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R
JOHN L. MIHEUCH
PRTI SLOVENSKI ODVETNIK Glavni urad: 902 Engineers Bldg. Podružnic. 6127 St. Clair Ave.
Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—8. Zvečer od 0—8.
Cez dan se obrnite na glavni urad.
Stanovanj«; 1200 Addlaon Road.
Homestead Sheet Metal & Roofing Co.
A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja.
furnese. Točno popravilo popravljamo Žlebove ter
Postavljamo nove novih furnesev.
Pokrivamo strehe, strehe.
Točno delo po najnižjih cenah.
7948 BROADWAY.
jiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiii.............................,,,„.............„,„, ■mnnilttTttmtm
Frank J. Lausche,
ODVETNIK
Cez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING

Od 6130 do 8. zvečer pa se oglasite na:
6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510
i!nmt»i»mmtMHiuni»m»m!mmt»f»!tmt»Hiiii.l.l|..IM||„1,m
Ustanovljeno 1901.	*
THE WEST SIDE MUSICAL COLLEGE ;<Mnmerj; direktor, P. Karl Grossman, pom. direktor Nad 500 dijakov vpisanih zsdnje leto. Pook v piano, glasu, violini" cello dvojni bas, flavta, klarinet, saxophone, kornet v vseh orkestralnih inStrumen' tih mandolina, harpa, gltara, banjo, zbor, orkester, teorija harmonli« i» '-'«-«{-. -	k-i 2i0d0vin. godbe 21. ikolako leto se odpre 12. sept, zi kaulog in taftSSd a
jasni vsakdo, ki pojmuje, ka- I naslovite: The College, 1900 W. 25th cor. Carroll ave. Cleveland, O 1
in
Posamezne privatne osebe in zavodi predlagajo vojaškim komandam pritožbe radi dolgov, ki so jih napravili podčastniki, kaplarji in moštvo, ter prosijo, da vojaške oblasti izvrše povračilo. Vsled pojasnila vojaške oblasti se objavlja, da je po vojaških predpisih podčastnikom, kaplarjam in moštvu najstrožje prepovedano, delati dolgove in da vojaške oblasti v nobenem slučaju ne morejo prevzeti plačila takih dolgov.
Dr. Ivan Tavčar — častni meščan Kranja. Mestni občinski svet v Kranju je na svoji zadnji seji na predlog župana g. Cirila Pirca imenoval soglasno g. dr. Ivan Tavčarja v priznanje njegovih velikih za slug za naš narod in posebej še za Kranj, za častnega meščana mesta Kranja.
Zaplenjeni komunistični letaki. V četrtek zjutraj je bilo v Sarajevu nalepljenih okolo 200 letakov, pisanih z roko na rdečem papirju, s katerimi se delavstvo pozivlje, da nastopi proti "krvoločni buržu-aziji" ter da organizirajo ru-dečo armado. Letaki so podpi sani od "Komunistične omla-dine". Policija je zaplenila letake in uvedla preiskavo.
Prememba posesti v Ljubljani. Hišo gosp. Krepelka (preje Meisetz) na Mestnem trgu št. 13 z zlatarsko trgovino in delavnico je kupila gospa Josipina Šelovin-Čuden. Prejšnji lastnik z družino se preseli v Nemško Avstrijo. S tem je prešlo podjetje v slovenske roke.
Nemški veter v mariborski krojaški zadrugi. Zadnji občni zbor mariborske krojaške zadruge je pokazal, kak duh vlada v tej zadrugi. Dočim je prejšnji predsednik g. Božič nabavil samoslovenske štam-piljke in tiskovine, uporablja sedanji predsednik Kossar samo nemške štampiljke in razpošilja tudi samo nemška vabila. Odstranil je tudi slovensko napisno ploščo, ki jo je Božič nabavil že leta 1919.
dno, ni misliti na tatvino in je radi tega popolnoma upravičen sklep da biva v Mariboru še lep del prebivalstva ki z gnjevom.v srcu opazuje razvoj jugoslovanske misli in čuta. — Na Koroškem zažigajo Slovencem domove, če poka-; žejo slovenski čut, v Mariboru se pa še vedno dobijo Slovenci, ki gladijo Nemce z rokavicami. Zakaj pošiljajo pred vojno nemško čuteče u-radnike v Maribor? Zakaj se pusti, da državni nameščenci švabčacijo ?
Umrli so v Ljubljani: Neža Bernard, tobačna delavka v pok., 72 let. — Alfonz Klemene, strojevodja v pok., 67 let. — Rudolf Zanoškar, ko-larjev sin, 4 mesece. — Van-da Bischof,.hči davčnega ofi-ciala, 5 mesecev. — Josip Sa-lamon, čevljarjev sin, 3 leta in pol. — Irma Remžgar, učiteljica, 36 let. — Fran Mila-vec, hiralec, 73 let. —Jarfez Šmerc, sin tovarniškega delavca, 14 let. — Ivana Pod-boršek, posestnica, 41 let. — Stanko Mrak, dijak, 17 let. — Neža Gornik, služkinja, 45 let. — Helena Korbar, gostija, 64 let. — Katarina Ru-dež, bivša šivilja, 72 let. —-Stanko Vidic, prevoznikov mesecev. — Milena profesorjeva hči, 8
HAMBURG
ORBITA ............ 24. sept.
OROPESA ............ 8. okt
ORDUNA............22. okt
Zaprte kabine za ženske in družine
The loyal Mail Steam Packet Co.
26 Broadway	New York
117 W. Washington St. Chicago
Gradnja kraljevskega dvo ra v Zagrebu. Svoječasno je zagrebška mestna občina sklenila, da se Buratičina palača uredi za bivanje kralja v Zagrebu. Sedajni pokrajin ski namestnik Demetrovič pa je dal za bivanje vladarja Zagrebu preurediti bansko palačo, pohištvo iz BuratiČne palače pa je bilo vrnjeno lastnikom. Sicer pa se predela za gradnjo posebne kraljevske palače na Griču že v teku.
Novi šef zagrebške policije. Sekcijski svetnik dr. Šaban zapušča službo šefa zagrebške policije ter se vrne zopet v Lepoglavo kot upravitelj tamkajšnje kaznilnice. Za novega šefa zagrebške policije je imenovan dr. Urbani, doslej državni pravdnik v Zagrebu.
Umrl je sinoči ob 7. uri v Ljubljani, Sv. Florijana ulica 10, Ljubljančanom splošne znani postrežček I. Marko Štrukelj.
Čuden slučaj. Bosanski listi poročajo o naslednjem dogodku: V Podgorici v Bosni so pred nedavnim časom našli 21 letno Milico Radivoje-vič mrtvo. Ker ni bilo videti na njej nobenih znakov nasilja, so vsi mislili, da je umrla naravne smrti in so jo pokopali. Deklica je imela zaročenca, ki se jc ravno vračal jz Amerike. Na dan njene smrti je sedel v družbi svojih tovarišev in je v razgovoru zaspal. Na enkrat se prebudi in zakliče: "Ubijalec!" in pove, da je sanjal, da je sosedov pastir zadavil njegovo zaročenko. Ko se je vrnil domov, je stvar prijavil sodniji, ki je odredila aretacijo dotičnega pastirja, ki je tekom preskave priznal, da je deklico res umoril.
Slovenska zastava v Mariboru — raztrgana. Neznani lopovi so v noči med 21. in 22. avg. odtrgali slovensko zastavo od droga, katera je bila s črnim trakom izobešena iz okna hiše št. 11 v Orožnovi ulici v J^ariboru. Ker blago v zastavi ni bilo kdovekaj vre-
sin, 16 Sušnik, let.
Težka avtomobilna nesreča pri Kozjem. V ponedeljek zjutraj se je zagrebški trgovec Štjepan Filipančič odpe ljal z avtomobilom s par znanci v Slovenijo. V avtomobilu so sedeii: trgovec Peter Štrlek s svojo soprogo Marijo, čevljar Ignacij Budič in kavarnar Mitar Davidovič Družba je krenila najprej Brežice, kjer se je malo okrepčala, potem pa je nadaljevala pot v Rajhenburg kamor je prispela okoli devete ure. V Rajhenburgu so se zadržali približno eno uro neki gostilni. Iz Rajhenburga so se odpeljali v Kozje, kjer so se ustavili za pol ure. Ob 11. uri dopoldne so se končno napotili proti Rogaški Slatini.
Pri vasi Gorlice, občina Sv. Peter v šmarskem okraju, je hotel prehiteti šofer neki za sebni voz, a je njegov manever končal silno tragično. Ker je cesta tamkaj jako ozka, je udaril avtomobil tamkaj v ob cestni kamen, ki označuje ki-lometersko daljavo. Udarec je bil tako močan, da se je av tomobil prevrnil in zdrčal navzdol. Pqtniki so med tem obupno klicali na pomoč. Trgovec Filipančič in šofer Brenc sta ostala nepoškodo vana. Filipančič je dobil samo neznatne praske na obrazu. Tem strašnejši pa je bil pogled za ostale potnike. Trgovec Štrlek jc imel dobesedno zdrobljene glavo in je obležal na mestu mrtev. Njegova soproga Marija si je pri padcu zlomila obe roki, ka varnar Mitar Davidovič je imel zlomljeno eno nogo, čevljar Budič pa si je pretresel možgane in dobil vrh tega težke notranje poškodbe
Domačini so o nesreči takoj obvestili orožniško postajo. Truplo trgovca Petra Štr-leka so prenesli v mrtvašnico, poškodovane potnike pa so prepeljali v celjsko javno bol nico. Šofer Brenc je bil takoj aretiran in odveden v zapor.
Peter štrlek je bil imovit zagrebški trgovec. Njegovo trgovino v Zagrebu je prevzela v varstvo policija, ker je ostala brez nadzorstva.
O nesreči vodi preiskavo tudi zagrebška policija, ker je zlasti treba razjasniti, ali je hotel šofer, "prehiteti privatni voz na zahtevo družbe, ali pa je storil to svojevoljno. Avtomobil, s katerim se je peljala družba, je bila last J. Švaglja v Zagrebu.
ženeva, 24. avgusta. Na mednarodni konferenci za pomoč ruskim beguncem je bil za podpredsednika izvoljen jugoslovenski poslanik v Bernu dr. Milutin Jovanovič.
Državno žalovanje. Predsedstvo pokrajinske uprave razglaša glede žalovanja po blagopokojnem kralju Petru
- w.f.
I.: Državno žalovanje traja v zmislu sklepa ministrskega sveta z dne 21 avg. šest me secev in, sicer prvih šest ted nov, računajoč od dneva smrti t. j. od 16. avg. do vključno 27. septembra t. 1. kot globo ko žalovanje. Za čas globoke ga žalovanja se ne smejo vršiti nobene hrupne veselice in plesi, do 25. avg. pa tudi nobene druge produkcije in zabave. Državno žalovanje se izraža pri vseh državnih uradih na sledeči način. Dokler traja globoka žalost, visi na poslopjih dravnih uradov stalna črna zastava, za ostali čas pa, kakor je potreba dana, da se državna zastava izo-beša, naj se ista izvesi na po droga. Uradništvo nosi za ča sa globoke žalosti črni flor na levi roki.
Pobegnila je od doma 14 letna Kristina Bučar iz Ljubljane, Dunajska cesta 29. Dekleta pogrešajo od 20. avgu sta.
Vsled zavživanja morfija zblaznel. Magister mariborske lekarne "Pri Mariji po magaj" F. Filipčič je pred nekaterimi dnevi zavžil večjo množino morfija. Prepeljali so ga, v bolnico. Ko pa se je zavedel, je zblaznel. Prepeljali so ga v blaznico na Studencu prj Ljubljani.
800 ruskih dijakov iz Carigrada v Pragi. Kot poroča "Tribuna" je češkoslovaška vlada pripravljena sprejeti veliko število v Carigradu bi-vajočih ruskih dijakov na svoje srednješole v Pragi, da jih tam absolvirajo. Prihodnji teden dospe prvi oddelek 500 dijakov iz Turčije v Prar go, kmalu nato pa tudi ostali. Pogajanja, ki so se vodila med češkoslovaško vlado in ruskim komitejem za njih prehranjevanje, so se ugodno zaključila. Češkoslovaška vlada bo dijakom dala na razpolago prostorno poslopje, ki je bilo v ta namen lepo urejeno.
Nesrečna smrt slaboumne ženske. Posestnik Franc Rozman je odšel pred par dnevi s svojo hčerko zgodaj zjutraj kosit travo. Doma je ostala med tem samo njegova slaboumna žena Lucija. Ko se je hčerka opoldne vrnila s seno-žeti domov, je našla vrata zaklenjena. Slutila je takoj, da se je najbržc zgodila kaka nesreča in poklicala na pomoč sosede. Ti so s silo odprli vrata in našli Lucijo Rozmanovo mrtvo. Utonila je namreč v žehtniku. Nesrečni-co, ki je bila že 16 let slaboumna, so pokopali v Boh. Bistrici.
Poboj zaradi cerkvenega banderja. Fantje iz Krvave-peči so jezni na fante iz sosednih vasi in sicer so se sprli zaradi tega, kdo ima pravico nositi pri procesijah cerkveno bandero. Sedem Krva-vopečanov se je sešlo nedavno na Visokem, kamor so šli fotografirat s tamošnjimi fantje. Ko so se napili v Že-leznikarjevi gostilni "šnop-sa", so začeli razsajati in končno napadli fanta Franceta Leniča. Sedem junakov je navalilo nanj s palicami in noži. Leniča so oklali in pretepli da je imel polno ran po glavi in vsem životu in so mu zpahnili v rami roko. Pri obravnavi pa junaška sedmo-rica ni imela poguma, da bi priznala svoje dejanje. Vsi vprek so tajili. Potom prič se e ugotovila krivda pri sledečih obtožencih, ki so bili kaznovani: brata Janez in Jože Intihar in Jože Mavc vsak na i3 tednov navadne ječe, Franc Petelin na 4 tedne in Anton Jšnik na 3 tedne. Obtoženca -ojze Intihar in Matija Mavc sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Obsojeni morajo plačati Leniču 1000 kron za bolečine in 1500 K za zdravnika.
Zaradi obstoječe krize ameriški industriji bo to jesen odlpotovalo v staro domovino veliko takih rojalkov, ki za en krat niso mislili na odhod.
Oni rojaki, ki gredo sedaj v stari kraj in se v teku šestih mesecev vrnejo v Ameriko, ni so smatrani za nove priseljence in jim zato ameriške oblasti ne delajo nikakih ovir pri povrat-ku.
Oni, ki potujejo v stari kraj najbolje store, ako slede onim številnim rojakom, ki so do sedaj potovali skozi našo tvrd ko in so Ibili skozinskoz zado voljni z nalšo postrežbo, o čemer pričajo mnoge zahvale in zahvalna pisma.
Pišite po maš vozni red par-nikov in druge potrelbne informacije o potnih listih, itd.
Ravno tako se obrnite na na šo tvrdko, kadar pošiljate de nar v stari kraj. Naše cene so med najnižjimi ako ne najnižje
Tudi se dbrnite na nas, ako imate kalk drug pos>el s starim krajem in gotovo boste zado voljni z našo postrežbo.
ZakrajseK & Cesark
SLOVENSKA BANKA.
70-9. Ave. (med 15. in 16. St.) New York City.

Dr. H. 0. Stern,
zobozdravnik
1355 E. 55* St. vog. St. Clair Vstop 1155. cesti ud lekarno
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
Govori se slovensko.

POZOR.
Priporočam se za stiskanje grozdja, imam dobro postrežbo, točno in po zmerni ceni. Naprodaj imam tudi vsakovrstno grozdje, in se priporočam rojakom, da se obrnejo v takih sluča-ih do mene. M. Poljanec, 1152 E. 60th St.	<100)
£ J
Ltj h.
ESENSKE in zimske obleke je treba sedaj prinesti čistit, da so popolnoma pripravljene, kadar je bolj hladno vreme. Ako želite najfinejše in mojstrsko delo, pošljite čistit k
Frank Cleaners & Dyer's
Delavnica in urad; , E. 60th & BONNA AY.
5694
Podružnica 6629 ST. CLAIR AVE.
(vogal E. 67. cesta.) Odprto do pol oamih.
Rp&i&i
60 th. Bonna Av« . ZPhonrg R
poskrbu je DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja drage bančne posle
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA"
za FRANK SAKSER STATE BANK
Frank Sakser, predsednik
PRIPOROČILO!
KADAR SE SELITE se zanesljivo obrnite na naio tvrdko. Na razpoiago%4fnamo pet tonov truck, kakor tudi manjše trucke za vse prilike. Točnost in varnost jamčena. Telefonirajte Bell Rosedale 5300.
JOHN UftENIČNIK, 8303 Glass ave. (Wed Pri Oct. 15)
j»iiiiiiiiniii»iiiniii
Mohar & Oblak,
9206 SUPERIOR AVB.
PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA
Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo.
Cesler 2375 Hemlock 4727-R (w.f.)
vaaaaxdaax
aillilllllilii:
KJE
dobite najbolj tlado-lad in mehke pijače?
V lekarni
F. BRMJNUCH,
1353 E. 55th STREET
v*f*l St. Clair A v«.
Točna postrežba.
MONEY ORDRI!
Drafti in pošiljanje po kablu v Jugoslavijo in druge dežele, po najnižjih cenah. Naprodaj jugoslovanski in drugi denar...
Vprašajte pri vsaki naši podružnici American Railway Express Company ali v našem tukajšnem uradu
2048 East 9. cesta,	Cleveland, Ohio
Pišite v vašem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
AMERICAN EXPRESS COMPANY
65 BROADWAY,
NEW YORK
C B DAILY BETWEEN CLEVELAND & BUFFALO
" 3 MXGNEFTCENT STEAMERS 3
TUo—snip "snANPtr*—*xfrY or aar - -city or wvrrAur CLEVELAND — Dally, Ami lit to Iter. 15th — BUFFALO

ItadsubTM
1 Lmi frmkuo C Antra Cimun
S8SS

■MS53
Rosedale Central
POZOR.
Vsak mož in tena si lahko ohrani lase, da ne bo nikdar plešast. Ako začno lasje izpadati, je treba takoj rabiti ALPENTINKTURO, po kateri prenehajo takoj lasje izpadati, in v 6 tednih gosti In lepi lasje zopet zraste-Jo. Od Alpenpomade zrastejo v 0 tednih moškim krasni brki. Bruslin tinktura za sive lase od katere postanejo lasje ravno taki kakor ste jih v mladosti imeli. VVahčič Fluid za revmati-zem, kostibol, trganje, otekline v ro: kab, nogah ali v križu se v O dneh po-
fiolnoma ozdravi. Rane, opekline, bu-e, turi, kraste in grinte se popolnoma ozdravi od Elza mazila. Kurja očesa, bradavice na rokah in nogah, ozebline, potne noge, debelo kožo aH žulje se v par dneh odpravi. Kdor bi rabil ta zdravila brez uspeha mu vrnem denar. Pilite po cenik ali pridite osebno. v
Jakob Wahcič,
6702 Bonna Ave.
Cleveland, Ohio,
Hočete prodati vašo htte * $1000.00 ali $1500.00 na nakup, draco pa na Mortgage ali mesečna odplačila naznanite nam. Pilite aH pokličite na telefon Princeton 048 R. Urad 0IO6 St. Ctalc avs. Kaltah in Na' igal. X
Dr.F.LKERNEDY
Zobozdravnik
Ako bi vedel, ne bi odlašal toliko časa, to je kar večina mojih bolnikov govori. Če bi vedeli, da ne boli, bi prišli prej. Moj posel je, da odstranim bolečino, ne da vam povzročim bolečino.
_ Mi delamo zobe brez plat. Če imate dva ali več zdravih zob, je moja špe-cijaliteta, da vam naredim nove.
Urad: 5402 Supreir ave. vogal 55, ceste.
Odprto ob torkih in petkih zvečer do 8. ure.
Tel. Rosedale 2377.
ROJAKI, ako mislite kupiti hiio ali trgovino aH farmo, oglasite se pri nas, da se prepričate o naši točnosti in poštenju v vseh ozirih z nalim posredovanjem.
MEH, PIKS, STERLE CO.
0120 St. Clair Ave.
Tel. Princeton 515 R ali Princ. 978-W
<x73)
NAPRODAJ JE ALLEN avtomobil za 5 oseb, model 1910, v jako dobrem \ stanju. Proda se za vsak denar, ker se potrebuje denar. M. & W. Garale, 1175 Addison Rd.	(109)
IZVANREDNA PRILIKA! Naprodaj imam nekaj hii za eno in za dve družini, pod. zelo ugodnimi pogoji. Ne zamudite te ugodne prilike. Nič vas ne stane, ako si jih ogledate. A. F. LUČIČ, Realty C«. 1174 Rd.	(x)
Slovenski Dom,
Collinwood
Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za seje, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob prilikah ženitovanj, botrinj, za razne druge zabave, kakor tudi za shode, ker so dvorane jako pripravne za take in enake prireditve. Slovenski Dom ima tudi izvrstno urejeno kegljišče, katerega priporočamo rojakom v Obilen poset. Slovenski Dom je vaš dom in tu naj bo središče vsega društvenega in družabnega življenja. Slovenski Dom naj bo kakor družinska hiša, kjer se bomo spoznavali in delali v lepi vzajemnosti za procvit in napredek naše collinwoodske naselbine.
J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi iz malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občinstvu. Držite se domačega podjetja.
VSE DELO JE GARANTIRANO!
Smehljajoč obraz
lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki ae nahaja pri dobro znanem rojaku Frank kunstelnu, poleg Ameriške Domovine. Zakaj bi se ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEGA PIVA, ki bo vam in vašim
prijateljem v tej neznoeni vročini jako žejo olajšal. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, slador in vse potrebno za varenje piva na vašem domu. Torej ako ste prijatelj okusne pijače — en poskus in vas bo zadovoljil. Za naročila se vam priporočam ie v naprej, znani vam
Frank Kjun*rtet9
6117 St. Ctmi
U.

ffl t

PRIHAJAČ
Povest: Spisal dr. Fr. Detela.

"Ton«!" je poklical ženo, "to bo za hranilnico, kadar poneseš masla v Ljubljano. Potem bo kmalu, mislim, sedemsto goldinarjev."
"A kje je §e tisoč!" je menila žena.
"Ne daleč. — Franca," se je obrnil na hčer, "glej, kako skrbita starša zate! Tisoč boš imela dote, kakor malokate-ra druga. Zato pa ubogati! Spravi vse svoje reči v skrinjico, ker greva jutri zjutraj k štacunarjevi Rozi. Tam boš služila."
Mati iil hči sta se zavzeli, da mu je tako nagloma to padlo v glavo, in dekle se je izgovarjalo, da nima še obleke pripravljene, in da je sedaj doma mnogo opravka; a to ni pomagalo nič.
Še bolj pa je strmel druge- utegnil.
porogljiv smeh ji je zaigral krog ustnic.
"Pri nas," je dejal Tine, in oba sta se hlinila, kakor da bi jima ne bilo to nič mar. A v srcu je Roza črtila Franco in se jezila ga Tineta; pregovarjala pa se je, da se huduje le nase, ker se je bila tako ponižala do tega tepca. "Poka žem mu še, da ni moje vrste," je dejala sama pr: sebi in škp-doželjna čakala ugodne prilike, ki se je kmalu ponudila.
"Jutri pridejo Ljubljanča-nje k nam," je dejala nekaj dni pozneje. "To bo reč! Popoldne idemo na Veliko ra van, kjer je t^Jt lep razgled, in Vi, Tine, morate tudi z na mi.
''Bom, če utegnem," je odgovoril Tine in vedel, da bo
je dela zavest, da je deklica še vendar njegova izvoljen-ka! Kako rad bi bil stopil k njej, da se pogovori ž njo, kakor že dolgo ne, a sramoval se je,, da je bil ravnokar osta-vil takšno družbo.
Zmotil ga je v takem premišljevanju nov prizor. Po
dejal: "Minica, ali res misliš
da te bo Stržen vzel?" Mini c« ga je začudena pogledala in molčala. "Stržen," je na daljeval Tine, "je največji slepar izmed vseh tistih, k lazijo v suknjah okrog. Ne verjemi mu!"
Saj mu nič ne verjamem
ga dne Tine, ko je dobil Franco v Strženovi hiši. "Kako si prišla ti sem?" jo
In prišli so mladi gospodje, veseli ljudje, kakor štirje Strženi, in vedli so tako, da
je vprašal in gubančil čelo. so dejali Dramljani: "Gospo-"Jaz služim tu," je dejala da si pa res vse izmisli." Za ona ter ga mirno pogledala in Tineta seveda se ni menil šla. Da Tinetu nekaj ni prav, nihče; Roza in Stržen sta to je čutila Roza, in kako sta imela preveč opravka z novi-se spogledala s Franco, to je mi gosti. Tiho je pil mladenič bila tudi opazila; vprašala ga pri stranski mizi in nekako je torej, ali pozna dekle, in ga zaničljivo gledal veselo spravila v veliko zadrego, družbico, in za malo se mu je Dejal je, da jo je že večkrat zdelo, da je Roza s temi Ijud-videl, da je že služila pri njih, mi mnogo prijaznejša ko ž a beseda mu ni šla prav z je- njim, in ti ljudje ž njo mnogo zika. Ženske pa imajo tenek bolj domači, nego bi si on čut, in Roza, ki je rada gleda- upal. Gospoda se je odprav-Ia, da hodi Tlite za njo, je ljala, in Roza je napolnila uganila takoj njegove misli, torbico z jedili in pijačo, da in pokadilo se ji je. Delala se se bode lepi razgled zalili in je, kakor da bi ne bila opazila založil, ničesar; zakaj Tine je bil ta- "Tine, Vi ste najmočnejši ko slabe volje, da si ga ni Vi boste nesii," je dejala go-upala dražiti. Naenkrat pa spodična. priteče v sobo vsa razburjena Gospodje so naložili Tine-Franca in za njo Stržen. Jez- tu še vrhnje suknje in dežni-no so se bliskale oči deklici kč, najpredrznejši gospod je in vsa bleda je bila.	| podal Rozi roko, in napotil
"Proč od mene!" je zakri- so se. Tine je nosil prtljago čala Sfrženu, ki se je režal in za njimi. Oči in lica so mu ža-
stezi za Franco je pripušil I je dejala Minica; "a mati mi dolgo pipo gospod Stržen. vedno pripovedujejo, kako "Ali ste še kaj hudi, lepa prijetno bi živela kot štacu Francka?" je izpregovoril in narica. In res, veliko lažje se ustavil pred dekletom, življenje imajo ti ljudje ka "Ne vem, zakaj ste tako ne- kor nas kdo, ki delo koma spametni, da se me tako boji^ dohajamo. Toda to so same te! Saj Vam storim ničesar." prazne besede: Stržen Še Franca je kosila tiho dalje nikdar po meni vprašal ni, in in ga pustila govoriti; le ko kar sitno se mi zdi, kadar za se je navelčala, je pogledala čno mati na to napeljevati", po stezi navzdol in menila, "Mati so časi vsi čudni, da se bliža Minica. Poreden Stržen te ne vzame nikoli, in smeh ji je zaigral krog ust. to je tvoja sreča!"	^
Stržen pa se jeumeknilvl	<Nadaljevanje.)
gozd. Komaj se je Tine branil sm»hu, ko je skočil mimo
njega in poslušal, če res kdo I — Cena jugoslovanskim prihaja. Nikogar ni bilo, in kronam se je zdatno dvigni-Stržen je bil že zopet iz.. goz- la. Pretečeno soboto zjutraj da.	je znašala cena 39 in pol cen-
"Goljufali ste me," je dejal ta za 100 kron. V torek je bi-Franci, "a zdaj me ne spravi- la Že 50 centov za 100 kron. te izlepa proč "
"Zakaj ne 'greste k Mini- — Petnajst fannarjev je ci?" je vprašala ona. "Saj njo aretirala policija, ker so pro-snubite."	dajali grozdje v sleparskih
"Oh, Minica!" se je nasme-1 basketih. jal gospod. "Kaj ta meni mar!
NOVICE IZ LORAINA.
Začela se je borba, da $$ zniža cena mleku. Mlekarji
tiščal za njo.
"Janez, kaj pa počneš? je dejala sestra dostojno.
"Tine, ujemi jo!" je klica Stržen ves razvnet. V Tinetu pa je vzkipela jeza, in kri mu je šinila v obraz, in kar ostr mel je Stržen, ko ga je zade pogled izpod sršečih obrvi Franca se je csi čila, in kakor poreden deček pred učite ljem je stal pred njo Stržen ko mu je odpovedavala službo, češ, da ne ostane nijeden dan več. Stržen je izprevidel da je najboljše smejati se, in tolažil je dekle, naj ne bode taka norica, šala je pač šala; Roza pa je ni zadržavala.
"Kar pojdi, odkoder si prišla!" je dejala mirno.
Dekle je Šlo, a družba je ostala v sitnem položaju. Stržen je hodil semtertja in se silil v smeh, sestra njegova je vezla jako resnobno, Tine pa si je podpiral glavo s ko molcem in zrl mračno predse. Nekaka napetost je bila izpodrinila prejšnje zaupno ob čevanje, in kakor slana rastline, tako je opalila neka mrz-kost staro prijateljstvo. Stržen in Roza sta zakrivala pre-
'BAJSAn? BfOAS oujdjds fao
Tine pa se ni znal hliniti in je hitro odšel. Srečal je Franco, ki se je mudila v vasi in vsa obupna premišljevala, kaj bi počela, ko se je bala očetove jeze. Tine je omenil, da je pri njih mala dekla šla iz službe. Takoj je stopila Franca gori in se ponudila Mejački, ki jo je rada sprejela. Lojze se je seveda čudil, kaj da pomeni
rela od sramu; klobuk je bi potegnil črez čelo in ni gledal ne na desno ne na levo, kjer so bila vsa okna polna radovednih gledalcev. "Kar na tla bom treščil vso ropotijo," si je mislil in se srdil na Rozo in na samega sebe. A izvršiti ta naklep ni bilo tako lahko, če se ni hotel osmešiti še bolj. Tako je preudarjal svoj položaj, poslušal neslane čenče, klel po malem in nosil.
"Ali tako so te obložili?" ga ustavi na cesti Lojze. "Kam pa?"
Tinetu pa je Šinila dobra misel v glavo. "Lojze," je dejal, *"nesi ti z njimi to robo. Ne bo zastonj."
"Kar sem!" je dejal Lojze, in preložila sta. Gospodje se spogledajo, in eden namigne tovarišu naj da Tinetu Šesti-co. "Ne, ne," je branila tiho Roza, vsa prestrašena; ni bila mislila, da se bo tako izšlo; premišljevala je ravno, kako bi sprijateljila Tineta z družbo.
Sedaj pa je bežal fant proč, brez slovesa, in rdečica ga je oblivala, kadar mu je zadonel na uho glasen smeh prešerne družbe. Sramoval se je iti domov, in delati se mu ni ljubi-o. Izgubil se je v gozd, v ho-sti legel za mejo in premišljeval ta dan, ki je bil tako porazil njegovo domišljavost. "Ne pogledam je več, te grde pri-liznjenke," je dejal sam pri sebi, in sklep ga je nekoliko umiril. Po polju sem pa se je začulo dekliško petje, in pripela je na scsednjo njivo s
ta hitra izprememba, in bal j koso na rami Franca. Urno se je, da bo Stržen hud; a ta je zastavila, in padala je detelja pod njeno koso, da je bilo
se je le smejal, češ, Franci se zdi služba sitna, ker ni vajena gosposkih šeg, in Lojze si je mislil: "če je štacunarju prav, naj bo pa še meni." Tineta je Stržen kmalu zopet vlekel s seboj, in dobra sta si bila zopet, vsaj na videz.
"Torej pri nas služi sedaj Franca," je dejala Roza, ko je prvič prišel zopet Tine, in
veselje gledati. Tine je gle dal skozi grmovje. Tako krasna se mu še ni videla nikoli. Jel jo je primerjati Rozi in jezil se je, da je le en trenutek mislil na ono prekanjenko in pozabil takega dekleta. Kar nagledati se ni mogel te mi-čne podobe preljube, zdrave mladosti, in kako dobro mu
Vi ste mi ljubši ko sto Mi-nic."
"In kaki drugi boste rekli, da Vam je ljubša od sto Franc. Ah, pojdite, pojdite!■ j , . , , Da ste vendar gosposki lju- Prodajajo mleko po 13 cen d je taki babjaki!"	r?v kvort- ~Lorainski soci-
Stržen je stal, stal, si po-311*11 s£ »"eh * n,ede,i° sh°d pravljal pipo, omenil, da je\Y	Hal' ^Jer so na-
nalašč zanjo naročil lepo svi- b™n za sovjetsko Ru-leno ruto, po katero mora	Nove8a Policijskega
kmalu priti, in ker se dekle ?odmka	fv Lorainu.
ni pečalo ž njim, voščil lahko Imenuje se D H. Aiken. Se-noč in odpušil. Tine je bil ves »nji sodnik, Mr. Harding je srečen, in ko se je odpravlja- moral na nasvet zdravnikov, la Franca, je . stopil naglo iz °Pust,tl, sodnijsko delo. — hoste in jo pozdravil: "Ali Znani lorainski prodajalec
boš mene tudi tako spodila,	zenW> "enry K°h,meyer-
kakor si štacunarja?"	>e d0*3'1 od „črne roke Pismo'
"Ti nisi tako siten," je de-	da Prinesf $7000 v Oakwood
jala. Tineta pa je užalil ta	Park' med 33-1,1 34- cest0» si"
hladni odgovor, in ker si je	cerJbo umorjenJn vsa njego
bil v svesti, da ga je zaslužil,	vadružina- Koh meycr je ne-
jo je začel prositi, naj ne bode	sel na nasve.t Pohci)e mal za
več huda nanj	V0J na označeno mesto prete
"Saj nisem huda nate," je če"° sob°*° ob Po1 štirih P°" dejala ona in ga pogledala z P°,dr;e. Ob en četrt na šest je živimi svojimi očmi, iz kate- pnSel mimo neznan človek,
rih mu je sijalo nasproti toli- P°,braI faket in se hotel od ko ljubezni in vdanosti, da jo I dalji«, ko so planili naj de je Tine objel in poljubil ves tektivi. Bil je aretiran, toda razburjen.	trd'» da J'e ^el slučajno mimo
"Za božjo voljo, Tine!" je in >e iz radovednosti pobral vzkliknila poluglasno dekli- paket.
ca in odskočila. "Kaj počneš?	mci IN ANGLEŽI. Bodi pameten, saj veš, da peljeta najina pota narazen!" London, 18. sept. Konfe-
"Ne, ne, Franca!" je hitel	renca med .angleško vlado in
mladenič ves goreč; "strniti	zastopniki "irske republike"
se morata najina pota, in naj	se bo končno vršila. Vodja
se upre ves svet."	Sinfejnovcev, Eamon de Va-
.it .	. .. Mera, se je izjavil, da Irci ne
Bridko se je nasmehni a pridejo na konferenco pod deklica ker se je spomnila vtis da samostojen na-besed Mejačeve matere in rodt č da da'jo d premnogih obljub Tinetovih, angIeško Viado. s tem je k« jih je vedno tako radostno L ,e§ka vlada zadovoljna in
poslušala. In zakaj bi jih se- sk konferenca se bo vr-daj ne! Saj n videla kako jo šila 20 t ri kateri se bo
opazuje dvoje ostrih očes! odločilo, kakšne svobodščine Ne daleč od tod je plela na ^be jrci Čedinovi njivi dekla Urša, in ni se ji mudilo. Gledala je na OBTOŽENI PREMO-vse strani in vlekla na uho, GARJI. kje bi se dalo kaj slišati. Za- .	.„. xt
gledala je bil« mladi par in ni L V?gan' Va' ia ^ ga pustila več izpred oči. "Ta- VLejlka Porot* v tem mestu J'e ko se greh dela pod milim obdolži,a 325 premogarjev nebom," je mrmrala sama s iz Lo8an in Boone county, k seboj. "Prismoda gizdava! so se ude,ežili Pohoda pred
Med ljudmi te je pa sama ne- nekaj tedni* in ob kateri pri dolžnost"	"ki J'e bilo več oseb ubitih.
Ko pa se je bližal Tine do- VLseh 325 premogarjev je mu, se je spomnil zopet Roze obtoženih umora. Poleg tega in njenih prijateljev, in lotila Me 7eIika Porota obtožila še se ga je slaba volja. Z niko- naaaljnih 200 premogarjev
vstaje in rabe prepovedanega
ItaUI Urrkm
DIREKTNA SLUŽBA V
Jugoslavijo
PREKO HAVRE
veliki parniki na 2 In 3 vijake
Lafayette..............26. eept
Lorraine.................. l.okt.
Rochambeau............1. elct.
Farie........................5. okt.
Za družine nudimo izborne ugodnosti 3. razreda — kabine i dvema, Štirimi, ftestimi in osmimi posteljami. Val potniki bodo deležni izborne službe in brane, vsled katere Je znana Francoska {rta.
Za nadaljne informacije vprašajte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
:-: Slovenska Dobrodelna Zveza:-:
The Slovenian Mutual Benefit Aas'n.
U8T. II. NOV. 1*10. V DR2AVI OHIO'
INK. IS. K A RCA 111«. V DRSAVI OHIO
!! Slovenski plumber ji!!]
MILAVEC & BUNOWITZ CO.
1043 & 6"t St
IzvrJujemo vsa plumberaka dela, I napeljavo kopalitf, sinkov, straniič in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in ce-[ ne so jak zmerne.	(x)
Sedež Cleveland, O. Tel. Pr. 2587 1064 E. 82. St.
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 8217 St. Clair Ave. L podpreds. ANTON GRDINA, 1053 East 82nd St. H. podpreds. JOHN IVANČIC, 3051 Elyria Ave.
Lorain, Ohio Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1073 Addison R Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd Street NADZORNI ODBOR:
1)	LOUIS J. PIRC, 6110 St. Clair Avenue,
2)	IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Avenue,
3)	LEOPOLD KUSLAN, 1001 Addison Road,
POROTNI ODBOR:
1)	ANTON OSTIR, 1158 East 61st Street,
2)	HELENA PERDAN, 933 East 185th St.
3)	FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue,
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. JAKŠIČ, 6111 St. Clair Ave.
2)	PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave.
3)	FRANK CERNE, 6033 St. Clair Avenue.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue.
GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA, 6110 St. Clair Avenue.
Vse denarne zadeve in stvari, ksr se tifie upra-nega odbora, naj ae poiilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve/kl jih jereiil druitvenl porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Anton Oitir, 1223 E. 60th St.
Naznanilo preselitve.
Dr. 2upnik se je preselil z zebo-zdravniškim uradom od 6127 St. Clair Ave. na 6131 St Clair Ave. na vogal 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vbod na 62. cesti Glejte na napi«
DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira že sedem let v lej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12.
Nujni slučaji vsak £as. . Pokličite Crest 709 L.
Tel. Main 1441	Tel. Central 8821 W
I^Iixael S. Ceriezln
ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG.	Cleveland, Ohio
GROZDJE
Kdor rojakov želi kupiti grozdje na debelo ali na drobno, naj se zglasi pri meni. Ker sem znan z mnogimi farmarji, kateri imajo veliko grozdja, najboljšega kar se ga sploh more dobiti v Ameriki.
Vprašajte za cene.
JOHN ZULICH,
6313 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
National Drug Store!
SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair are. ia 6i. cesta. S posebno skrbnostjo iiilelu-temo ardravniške predpi.se. V ralogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni.
ČEDNO OPREMLJENA front SOBA se odda v najem. 5209 Luther ave.
(110)
TRI SME
ODDAJO v najem. Ko-pališče, toilet in elektrika. 300 E. 165th St.	(110)
PETNAJST FINIH VINSKIH SODOV se proda. Jako izvrstni sodi. Vpraša se v uredništvu.	(100)
NAPRODAJ je fino apartment poslbp-je za 10 družin. Staro 4 leta, rent znese na leto nad $4000. Družine imajo v stanovanjih ice boxe in peči za kuhanje. V najboljfiem stanju. Cena $35.000, takoj $10.000. Vprašajte na 13614 Glenaide Rd. Suite __(HO)
SOBA za enega fanta se odda. Vprš~ šajte po 5. uri z v. 6025 Bonna ave..
(110)
MOMUlUMOtUMO<UMCitOM( ¥ *)<OMOMO<OtGM6 |
W. K. DRUG COMPANY.!
EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najbolj&a zdravila, točna postrežba.
St. Clair Ave. & Addison Rd.
JOHN KOMIN,
lekarnar	(x)
vi • 1 v • 1 v v«
ski dezm plasci
(Rain Coat*)
$14.50 sedaj $9.75
B«tai Sl Močnik
6205 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, O.

Grozdje naprodaj
Kdor hoče kupiti dobro, pošteno	_
^di,e„.P V,lzki a?	I POZOR! Naprodaj pohištvo za 10 lju
MLADA SLOVENKA, došla iz starega kraja, zna dobro kuhati, bi rada dobila delo v restavrantu ali doma 1133 E. 67th St.	(109)
mur ni govoril in brez večer je je šel spat. Drtigega dne je bil prvi pokoncu in pri delu. Delal je pridno kakor v prejšnjih časih in bil zopet miren in prijazen, in tako več dni zaporedoma. Že je mislil oče, da je konec njegove lahkomiselnosti, in mati, ki je bila ugenila, d« se je Tine razprl z Rozo, je upala, da je bilo to znanje le kratka norost. Da, ko je prišel četrti dan Stržen, da bi šla s Tinetom na jerebice, Tine nikakor ni utegnil; in ko je videl, da prihaja Roza sama, je vrgel moti ko na ramo in šel. Sestra mu je pravila potem, kako je Roza povpraševala po njem; on pa je položil roko sestri na ramo in
orožja. Obravnava se v kratkem prične.
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se lepo zahvalju jemo našim Collinwoodftanom in sicer: Rozi Planinšek, Toni Planinšek, J os. Koporc, Rozi Kcpcrc, Alojzij liane, Marija liane, Jos. Unpergar, J os. Strmole, Frank Jakoš in Frank Kavšik, ki so nas posetili in nam pri redili dobro zabavo ob priliki najine poroke. Posebna zahvala tudi Frank Jakošu in Frank Kavšik, ki sta vozila z avtomobili. Lepa hvala pa tudi Fr. Anzelcu, godcu od fare, ki je preskr-bel s svojo vztrajno in dobro godbo, da se nam je tov
Zore, v katerega stanovanju smo imeli poročno slavnost,
FRANK ZORC In Mrs. ZORC.
■> . . ■ .
e nam je pretrgalo nekaj podpla-Tudi zahvala Mr. in Mrs. John
SLOVENKA, pravkar došla Iz starega kraja, učena kuharica, želi dobiti stuibo v restavrantu ali pri kaki družini. Poizve se v upravi lista.
(Ill)
oglasi na 3021 E. 55th St. Telefon: Union 645-W. Vprašajte za Mr. Papin.
(113)
POHIŠTVO NAPRODAJ, 1 ice-boxa,| 1 postelja, 1 rocking-chair, 2 omari za obleko, 1 harmonij. 1419 Oregon St.	(frl-wed)
dl. Vse kar je treba, se proda poceni Pridite si ogledat zvečer od 5.30 do 7. na 4036 St. Clair ave. Steve Ta dich.	' (100)
JOS. DEMSHAR,
slovenski stavbenik in kontraktor.
643 EAST 108th ST.
Tel Eddy 9140-W.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
JOHN CENTA
GROCERIJA
6105 St Clair Ave.
[iimiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiuiiiHiiiiii
21111111111H1111111H11
VELIKA SOBA SE ODDA za dva ali| tri fante, poleg tudi soba za 1 fanta. 5909 Prosser Ave.	(Ill)
SOBA SE ODDA za 1079 E. 64th St.
I ali 2 fanta.
GROCERIJA in MESNICA se proda ali da v rent v slovenski naselbini. Jako dober prostor. Vprašajte pri John Medved, Bliss Rd. Euclid, O.
(Ml)
4 SOBE se dajo Clair ave.
v najem. 6317 St.
JAKO prostorna, čedna, zidana ter gorka GARAŽA, posebno pripravna za zimo, se odda v najem. Nasproti slovenske šole. Vprašajte na 6124 Glass ave.	(110)
Nehajte plačevati rent.
Pozor I
Spodaj podpisani naznanjam, da sem se preselil iz svojih sedajnih prostorov v nove na
7013 St. Clair Avenue
kjer sem vam vedno na postrežbi kot mojsterski plumber in vam zgotovim vsa dela po zmernih cenah v vašo zadovoljnost.
Hick Davidovicb,
7013 St. CUir Ave.
CENIK KNJIG-
Prvič med Indijanci ............25c
Tri indijske povesti ...........25e
Kraljičin nečak ............... 25c
Marijina otroka ............... 25c
Korejska brata ................ 25c
Praški Judek ..................25c
Zveati ain .................... 25c
Prisega huronskega glavarja.....25c
Boj in zmaga ................. 25c
Maron krščanski deček iz Libanona25c
Angel sužnjev.................25c
Zlatokopi ..................... 25c
Preganjanje indijskih misionarjev 25c
Mlada mornarja ............... 25c
Rdeča in bela vrtnica ..........25c
Angleščina brez učitelja ........35c
Joe. Jurčič, Cvet in sad ......$1.00
Jos. Jurčič, Sosedov sin	$1.00
Jos. Jurčič, Doktor Zober ____ $125
Gozdarjev sin ................. 30c
Kako sem se jaz likal I. zv.....50c
Kako sem se jaz likal II. zvez. ...60c Kako sem se jaz likal III. zvez. ..50c
Hudo brezdno ................ 35c
Prihajač .........'............. eOc
Patri« ........................ 30c
Znamenje štirih ............... 75c
Darovana :................... Qfc
Jernač Zmagovač.............. 35c
Dedek je pravil ................ 40c
Malo življenje ................. «5c
Bob za mladi zob..............30c
Pravila za oliko .......... 65c
Romarica...................... 60c
Dve aliki (Meško).............. 45c
Zadnja kmečka vojska..........75c
Povesti v poduk in zabavo ......45c
Sisto e sesto ...........'.......30c
Slike in povesti ................35c
Vesele povesti.................35c
Vojnimir......................35c
Zvonarjeva hči ................ 40c
Pod svobodnim solncem I. zv. ..$125 Pod svobodnim solncem II. zv. .$125
Ne v Ameriko Juan Miseria ....
Cirilica .........
Ljubljanske slike . Mladeničem I. zv. Mladeničem II. zv. Dekletom ........
05c
75c . 25c $1.00 . eoc 60c 50c
Mi gradimo hiše od 4 do 6 sob v dobrem in prijaznem kraju. Hiše gradi
V RENT SE DA GARAŽA. Naprodaj! Co"«eI "e,5er Retlty Co-je več vinskih sodov, oizve se na	$500' dru«0 M, kot rent in tako
1102 E 66th St	(111>1 P"dete gotovo z malim denarjem do
i	svojega doma. Podrobnosti" se pozvedo
DEKLE DOBI SLUŽBO pri družini pri zastopniku J. Perko, 1047 E. 74th brez otrok, vsi odraščeni. Delo je na' St. Lahko telefonirate med 8. in 8.30 deželi. Vprašajte v upravi tega lista, uro Main 54, Central 54. (xll2)
Knjiga o lepem vedenju v;:::: $1.00
Varčna kuharica...............75c
Gospodinjstvo................ $125
Hitri računar ................. 30c
Nasveti za hišo in dom........$1.00
Slava Bogu, cerkvena pesmarica $1.50
DOBE SE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
6119 ST. CLAIR AVE.
i* i *.