v
149. številka.
Ljabljana, v ton«£*Qulija
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan sveder, i/.imsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman 7,a uv alrij sko-ogerske dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čefiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. ■— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i š t v o je v Ljubljani v Frana Koluiana hiši, „Gledališka stolba". Upravit ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno Btvuri.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, da pošiliauje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja /ii Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. —- kr.
„  pol leta  t   f......6   „   50 ,.
„ četrt leta ,   ,       ,   .   .   .   .    3   „   30 „
„ jeden mesec.....«   »     '   n    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr.
n Pol teta........8   „   — „
„  Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   .,  40 „
Upratmištvo ,,Slov. Ifarotla".
v Ljutfljuiii 1. julija.
Čudno in uprav avstrijsko je to, da glasila sedanje spravljive vlade ue morejo zatajevati svoje mržnje proti Slovanom, da se ne morejo po-PSti do objektivnosti, temveč da pri vsakej priliki izpod vlndinega plašča oficijoznosti kažejo konjsko kopito strankarstva. To opazuje se zlasti pri stari „Pressi" in pri „Fremdenblattu". Slednji je v 26. dan m. m. mej drugim pisal:
„V 16. dan t. m. otvorjenemu dalmatinskemu rboru prečital se je Najvišji reskript, k: ga ima nekoliko poučiti, da so v Avstri)i načela ravnopravnosti še veljavna, nad katera se ne sme noben rod v državi jednostrausko iu svojevoljno poviševati. Ites je žalostno videti, da onim temeljnim pravicam, ki so se proglasile za svobodo narodov, od slednjih samih preti največja nevarnost in da navzlic vsem izkustvom zgodovine ima ustava le v vladi svojo zaštitnico in svoje poroštvo. Najvišji reskript naznanja zboru, da italijanski jezik ne sme biti po-tisneu iz deželnega odbora in da mora temu uradu
biti dovoljeno, da svoje odloke izdava v jeziku italijanskem, ker se tu ujema z državnimi osnovnimi zakoni Tako lahko tedaj, kakor si je večiua v zboru dalmatinskem domišljala, iie ne dade prelomiti državni osnovni zakoni in vsa narodna plemena v državi morejo iz tega Najvišjega reskripta črpati tolažečo gotovost, da njih pravice neso v nevarnosti, kakor bi se narodnim nasprotnikom poljubilo, ampak da stoje pod moćnim in paznim varstvom. Najvišji reskript obrača se do deželnega zbora dalmatinskega še z drugim opominom in poživlja ga, naj ima pred očmi uradni jezik vojaški in nuj pri svojem poslovanji z vojaškimi uradi ima pred očmi pred vsem brzo rešitev."
Vladni list argurnentuje na dalje, da ker ima vojska le jeden jezik, to je nemški, torej bodo avtonomni organi v Dalmaciji morali se posluževati tega jezika in ne bodo smeli svoje jezikovne agitacije tirati do te meje — t<er zaključuje: „Pri nekolikej zmernosti, pri le pičlej ozirnosti na državne temeljne zakone bi se bil dež. zbor dalmatinski izognil temu pouku".
Prav lepo se čita v vladnem listu ta patetična deklamacija o državnih osnovnih zakonih, žal, da se ta načela poudarjajo le glerlo Dalmacije, kjer j« poleg 89% Slovanov samo 10l/a°/o Italijanov! A kako se strinja ta prepoved o državnih temeljnih zakonih z ozirom na Istro, kjtr je 1G3.000 Slovanov nasproti 110.000 Italijauom, kjer je v Poreskem zboru dr. Amoroso izjavil, da se slovanskim poslancem velikodušno dovoljuje, govoriti v svojem mater-nem jeziku, a dostavil, da je vse, kar se v slo-vanš5ini govori in predlaga, ničevo, ker se večina na to ne bode ozirala? Koliko dejanske vrednosti ima vladnega glasila predavanje z o/.irom na Trst, kjer je g. Nubergoja skromni „tukaj" pro-uzročil toliko razburjenost V In kako je v deželnem zboru Štajerskem, kjer 8 poslancev slovenskih, bi zastopajo tretjino vsega prebivalstva, uema nikake zaštite, so temveč na milost in nemilost izročeni nemškej večini, kateri je v svojej brezozirnosti že javno izrekla, da se na težnje iu predloge Slovencev ozirala ne bode? Zakaj se „Fremdenblatt" jednako ne razplamti nad deželnozborsko večino v Poreči iu jo pouči, kaj je ravnopravnost, kaki so temeljni za-
koni in da mora vsak narod v Avstriji spoštovati zakone, ko je v Dalmaciji le 10l/a % Italijanov, v Istri pa skoro dve tretjini Slovanov?
A slednji imajo na sebi podedovani madež, da so Slovani, po tem se ravna taktika vladnega glasila. Vsa sveta jeza, ki jo je spustil nad slovansko večino deželnega zbora dalmatinskega, mine ga takoj, ko se obrne v sosedno Istro in prav naravno se mu vidi, da je tu baš obratno, da tu gospoduje Italijan nad slovansko večino. In ko bi kdaj govor nunesel na deželni zbor v Gradci, bi gotovo ne ogreval svojih tirad o ravnopravnosti in ustavi glede Slovencev, kakor je to storil dalmatinskim Lihonom na ljubo. Politični hleb reže in deli se v Dalmaciji drugače, drugod zopet drugače, to dokazal nam je „Fremdenblatt".
Nova pravila državnim železnicam.
(.Konec.)
O uradnem jeziku ukazuje statuta §. 7, ki besedo od besede slove:
„Službeni jezik uprave državnih železnic je jezik nemški. Z njim mora zlasti občevati vsa notranja služba in vsi organi državne železno-cestue uprave mej seboj. Vsem organom državne železnocestne uprave je z vojaškimi in civilnimi obla-stvi občevati z nemškim jezikom. A ravnateljstva že-leznocestnega obrata v Galiciji in vse le-tem v tej deželi poddane službe imajo po ministerijalni naredbi, tamkaj veljavni in na podstavi najvišjega odloka s 4. junija 18G9 izdani s 5. junija 1869 uporabljati, občujoči s cesarskimi, nevojaškimi obla-stvi, uradovi in sodišči v deželi, tako tudi s taraoš-njimi samoupravnimi oblastvi io oigani, poljski jezik. To pa ne velja, če imenovana ravnateljstva železnocestnega obrata in poddane službe m ej seboj občujejo ali pa z uradovi iu organi poštne ter brzojavne službe v deželi.
„Uloge in dopiski, ki od strank ali samoupravnih oblastev in organov pridejo do ravnateljstev železnocestnega obrata pisane z jednim v krajih, kjer teko železnocestne proge pod obratno ravnateljstvo djane, rabnih deželnih jezikov, je odgovoriti z istim jezikom.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) XXXIII. Poglavje. Vrečica Basmanova. Vjazemskega so trdo dopraševali,  pa nobena mučenja neso spravila iz njega niti jedne besede. Z nenavadno trdno voljo je trpel vsa nečloveška raztezanja,  s katerimi mu je skušal Maljuta izsiliti, »riznanje, da je kaj nameraval proti carju. Iz ponosa, iz p-eziranja, ali pa zato,  ker  bo mu je življenje premij»i0 celo ni skušal oslabiti obrekovanja Basmanova s tti^ da je tU(jj njega srečal pri mlinu.
Na cai^v UKaz 80 Zgrabili mlinarja in pripeljali ga v slobodo, pa neso ga še začeli izpraševati in mučiti.
Basmanov 3ai U8peh 8V0je ovadDe uplivu
Bvišča, katerega o nosil pri sebi, in tem bolj
se je prepričal ej čavovnej moči, ker Ivan
ni pokazal najma suma, če tudi se je kakor
poprej norčeval i ua, a bil je ž njim dovolj
prijazen.
Ko je pogubil jednega svojih nasprotnikov, videl, da je Ivan Vasiljevič zopet prijazen ž njim, in ni vedel, da mlinar že sedi v slobodskej ječi, postal je še prevzetuejši. Delal je, kakor ga je bil poučil mlinar, gledal v oči carju, šalil se ž njim svobodno, in predrzno odgovarjal  na njegove šale.
Ivan Vasiljevič je vse to potrpežljivo prenašal.
Nekdaj je car na jednem svojih navadnih obhodov z bližnjimi svojimi ljubimci, mej njimi z obema Ba8mauovoma, bil pri ranej službi božji v Bosednem samostanu, potem pa šel k predstojniku v celico ter ga počastil s tem, da je bil pri njem v gosteh.
Car je sedel na klopi pod podobami, ljubimci njegovi razen Skuratova, katerega ni bilo pri obhodu, stali so ob stenah, opat je pa nizko priklanjajoč se, nakladal na mizo medove satove, razuo cvrtje, čaše z mlekom iu sveža jajca.
Car je bil pri dobrej volji, pokusil je vsako jed, prijazno se šalil in pobožne govore govoril. Z Basmanovom je bil prijaznejši, kakor po navadi, in ta se je še bolj prepričal v nepremagljive) sili svišča.
Iu baš tedaj zaslišal se je 2a ograjo ropot konjskih kopit.
— Teodorček, — rekel je Ivau, — poglej, kdo je tam prišel?
Basmanov še ni utegnil priti k durim, ko so se že odprle in pokazal se je Maljuta Skuratov.
Njegove poteze so bile tajinstvene in v njih se je videla zlobna radost.
— Le pojdi notri, Lukjacovič! — rekel je car prijazno: — kako poročilo si prinesel?
Maljuta stopil je čez prag,  in ko je zagl' carja, začel se je križati pred svetimi por* bauu.
— Od kod prideš? — vprašal je kakoi bi ga nikakor ne bil pričakoval.
Pa Maljuta ni hitel z odgovorom, nt je poklonil, potem je pa stopil k opatu.
— Blagoslovi me oče ! — rekel mu je, klanjajoč se in pri tem po strani pogledujoč Teo Basmanova, katerega se je pri tej priči po^ neko slabo predčuvstvo.
— Od kod si prišel, — ponovil je Ivan iu skrivaj pomignil z očmi Skuratovu.
— Iz ječe, car, izpraševal sem čarovnika.
— Nu, kaj je?— vprašal je car in naglo po strani pogledal Basmanova.
— Samo mrmra, težko je kaj razločiti. Samo to smo razumeli, ko smo mu začeli sukati in lomiti kosti: „Vjazemski, slišite, ni sam, ki je hodil k meni,  hodil je tudi Teodor Aleksejevič Basmanov,
„Ysa priobčila (razglasila, nadpisi, okrožnice itd.), ki so namenjeua občinstvu izdati je znemškim in dotičnim deželnim jezikom. Z občinstvom je občevati z nemškim jezikom in z dotičnimi deželnimi jeziki, v kakeršnem koli se je stavilo vprašanje ali izustilo, ki je dalo k temu povod.*
Toliko poglavitne vsebine iz novega organizacijskega statuta. Jako važno gospodarsko vprašinje je z njim rešeno, red in jedoodu^nost sta ustano-vičena za 4000 kilometrov železne ceste, ki jih je država naša vzela v svojo upravo. Kmalu, ko se namreč v to upravo priklopi galiciško transverzalno in arlberško železnico, zavladal bode državni železno-cestni obrat od severovzhoda do jugozahoda našega cesarstva, in tedaj se pokaže tem bolj, kako služba da bode opravljala uova ta ustrojba, ki predsedniku glavnega ravnateljstva daje veliko oblasti, a za to tudi težko peto odgovornosti. Breme bode pa glavnemu ravnateljstvu le še naraščalo, ker ni dvojiti, da bode Taaff jev kabinet le v izrednem slučaji krenil s pota svoje železno-cestne, podržavljujoče politike, s katero je za svojo zgodoviuo stekel si premnogo zaslug, a je z njo tudi proti solncu obrnil našo avstrijsko trgovina in narodno gospodarstvo.
Objava novega statuta  nam je pa tudi pokazala, koliko resnice je  na „decentralizaciji in federalizmu,1* na tistih dveh  črnih znakih,  katera nam je mesece iu mesece oznrimtnovalo ueruško-liberaluo časopisje, češ po teh boste izpozuali uovo organizacijo   železnocestne uprave   in   njenega poroditelja, grofa T .ta H' ja! Sedaj, ko se sami lahko prepričamo o stvari, vemo tudi, da je uprava popolnem centralistično ukrojena,  iu da se je ni dotaknila nobena federalističua sapica, ker se statut izogne   celo običajnim imenom   „kraljevine, in  dežele,"  ter govori samo o raznih   „okrajih" za  obratna ravnateljstva! Opraviti nam je torej tukaj z znano neznačajno žur-nalistično taktiko nemških liberalcev!   Kaj po tem statutu zgubi država, in kaj so pridobile pokrajine ? Pač so v Avstriji razmere take, da gre ozire jemati na posamezne pokrajine  in njih  narodnosti tudi v žoleznocestnih stvareh, in da se to po pravici  m z uspehom zahteva od strani privatnih železnic, v koliko večji meri pač od državnih železnic.   Te ozire treba je izraziti tudi po orgauizatornem načinu, pri čemer se je k večjemu paziti, da ostuja ustroj cel in kompakten.   Na poslednje se \e pri novi organizaciji obračala vsa skrb.   PoCkročje Bc. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskim  državnim železnicam" sega preko vseh ageud po celem omrežji,  tako da se glavni nadzor za železnice kaže porfdanega glavnemu ravnateljstvu,   in   ker   se   področje   pridržauo za trgovinsko iniuisterstvo da  izročiti glavnemu ravnateljstvu,  ker železtiični svet le svete daje,  to ima glavno ravnateljstvo sveto oblast na vse strani io nova organizacija je z ozirom na druga obhistva napeto centralistična.   Taki oblasti  nasproti   se bodo pač malo mogla gibati okrajna obratna ravnateljstva,  ce tudi bi na primero hotela sebi izročenim progam utisoiti narodne  pečate!   tacega ravnatelja pravice so sploh zelo  pohlevne,   in če se pri teh ravnateljstvih boče iskati  kaj   federalistične reprezentančne, dobi se k večjemu ironija take reprezentanc i j e !   Več dežela pa niti  te ironične
časti ne bode uživalo, tako na primero glavno mesto Kranjske iu središče Slovencev ne bode imelo sedeža za obratno ravnateljstvo! Nemščina se bode pretakala po vseh uradovib te uprave, a ne samo to, nego ti u radovi morali bodo po vseh slovanskih pokrajinah, izimši Galicijo, do vojaških in civilnih oblastev obračati se z nemškim jezikom! Nemščina — državni jezik!
Tu pač ni težko ločiti, kdo da ima pri teh novih pravilih več opravičenih pritožb, — federalisti ali centralisti, Slovani ali Nemci? Če pa ultracen-tralisti in Nemci roke sklepajo nad §om 7-im, ki obrbtnemu ravnatelju propisuje, s strankami občevati z deželnim jezikom, to zopet druzega ni, nego prazDa in hinavska donkižoterija! Občujte s Slovanom po nemški, če vas razume! Ali naj mari vsaka stranka na postajah svoje domačije tolmača seboj vodi? Da se je tako določilo postavilo, to je bilo previdno, a federalističua koncesija to vsaj ni. Izima v Galicji opira se na naredbo iz časov liberalnega ministerstv«, kateremu vender ni, da mu bi podtikali ceutrifugalua teženja.
Io konečno je vojni minister, ki je statut odobril, gotovo dober porok, da v statutu decentralizaciji ni lobenega izvirka. Ne more se nam torej prav po pameti videti, da centralisti s čelom butajo ob to objavljenje, da tožijo Nemci nad statutom, ki je vender lepa pridobitev za-nje. Da se je ta pot Slo van oni v Avstriji merilo s prav vsakdanjim merilom, tO je pač vsakomur jasno I —o.—
Kmetske posojilnice.
Kmetske posojilnice imajo v prvi vrsti namen, da služijo personalnemu kreditu, to je, da se ne dajo posojila na hipoteke, temveč proti poroštvu; kajti ko bi hotele te posojilnice gojiti tudi hipotekami kredit, bi morale imeti veliko večji fond, kakor ga taka društva po deležih in hranilnih uloga h večinoma imajo. Od drugih zavodov izposojeni denar pa bi prišel posojilnicam predrago, da bi se mogel potem ta denar kot hipotekarno posojilo izdajati. Kmetske posojilnice naj se pečajo tedaj v prvi vrsti s personalnim kreditom. Pri teh kreditih pa je potrebno, da so društvena predstoj-ništva natanko informirana o premoženji in sploh o kreditnoj zmožnosti tistega, ki hoče posojila imeti, in njegovih porokov. To pa je navadno mogoče v malem društvenem krogu, in čim ožji je krog društvenega delovanja, toliko varnejše bo dotična posojilnica delovala. Tudi bodo pri takih društvih stroški, posebno kar se tiče pisarniških stroškov, jako mali in nezdatni, ker ne bo treba nastaviti posebnega društvenega uradnika, kajti male pisarije bo lahko kaki predstojniški ud brezplačno poskrbel, večjidel pa tudi ne bo treba lastne društvene pisarne, ker se lahko dela v občinski pisarni, v čitalnici itd. Ustanova takih malih kmetskih posojilnic bo pa tudi na kmetski stan v tej zadevi dobrovoljno uplivala, da se bo kmetski stan privadil neodvisnosti in principa lastne pomoči, in bo potem kmetski stan, najboljša podpora vsake države, postal zares to, kar bi imel biti, namreč nepremagljivi brambovec zoper razširjajoči se socijalni demokratizem.
Da se' pri nas Slovencih do najnovejše dobe na osnovo takih malih posojilnic ni mislilo, ali da se neso osnovale, temu je več uzrokov. V prvi vrsti se je marsikomu zdelo nemogoče, da bi priprosti kmetski posestniki, rokodelci in drugi zamogli take zavode osnovati in potem voditi, v drugi vrsti pa so se bali prevelikih stroškov osnove, registrovanja, tiskovin in slednjič neso vedeli, kje bi dobili prvi denar za otvorjenje posojilnice.
V resnici je bilo to tudi do najnovejše dobe deloma opravičeno, kajti skušnja uči, da je bila osnova novih posojilnic jako težavna nekoliko zaradi nevednosti, kako imajo dotične osebe pri osnovi posojilnic postopati, in dalje zaradi tega, ker so tiskovine prav veliko stale, ker je bilo treba vsakokrat vse obrazce vnovič tiskati, tudi prva priprava denarstvenih pomočkov je bila težavna. Te ovire je spoznalo predstojništvo zveze slovenskih posojilnic, mislilo je tedaj, kako bi se dale odpraviti. Nekoliko se zgodi to tem potom, da zvezno predstojništvo pri osnovi novih posojilnic osebno posreduje in se pri takih prilikah za mala društva sposobnih že tiskanih obrazcev za statut, ki se ima podpisati, poslužuje, da prošnje za registro-vanje in protokoliranje brezplačno oskrbuje, in da je nadalje zvezno predstojništvo za celotno posojil-nično službeno opravo izdelalo načrt jednoličnih tiskovin, katere je dalo v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani tiskati, kjer se po znižani ceni dobivajo; tudi zamore zvezno predstojništvo novoosnovanim društvom zaradi denarnih pomočkov na ta način, koristiti, da njim od večjih posojilnic posojil ali hranilnih ulog po kolikor mogoče nizkih procentih poskrbi. Ustanovitev kmetskih posojilnic stane tedaj zdaj tako malo dela in stroškov, da je, rekli bi, v vsakej večjej fari (župniji) mogoča, ako se le združi kakih 5 zanesljivih, čitanja in pisanja zmožnih posestnikov, kateri imajo veselje in radost na tem, ta prevzemo osnovo kmetske posojilnice. Akopram ostane posojilni izostanek pod 10000 gld., vendar .Iv■•■mit: ^stanku, kajti take posojilnice so tur' proste in  misliti je prav
za prav treba eamo nt stroški tiskovine. Kar «e tiče napiu .. It, zopet ogenj varno kase, katero bi naj si vsaka posojilnica omislila, mora pomisliti, da za njo izdam denar, kakili <>ir gold,, ni zgubljen, ker je kasa sama na febi >< kaj
vredna. Da pa pokažemo s številkami, kaki l&lj so prvi stroški pri osnovi posojilnic, jih hočemo tukaj sledeče navesti:
a) koleki za originalni statut, za prepis, za prošnjo za registrovanje z rubriko .   2 gld. 51 kr.
b) za legalizacijo originalnega statuta  in  prošnje  za registrovanje
kakih..........8   „    — »
c) za štampiljo.....1    „    80 „
d) vse tiskovine za prvoletno potrebo ..........2 o   „   — „
tedaj skupaj . 32 gld. 31 kr.
Vidi se tedaj, s kakimi malimi stroški se zamore taka mala posojilnica osnovati.
Prvo slovensko kmetsko posojilnico je zvezno predstojništvo 28. maja t. 1. v Pišecah (Brežkega okraja) ustanovilo, katera zdaj že deluje. Druga taka posojilnica, namenjena za Rogaški okraj, usfca-
vzel je pri meni neko korenino in no.-i to korenino na vratu."
In Maljuta je zopet po strani pogledal Ba-manova.
— Car, — rekel je Basmanov iu silno se prizadeval, kazati se mirnega, — on le zato laže či v.  mene, ker sem ga izdal tvojej carskej milosti!
— A ko smo ga začeli, — nadaljeval je Maljiita, — Žgati na podplatih, tedaj je povedal, da to korenino zato nosi Basmanov, da bi izpridil tvoje carsko zdravje.
Ivan je ostro pogledal Basmanova, kateri se je stresel od tega pogleda.
— Milostljivi car! — rekel je, — kaj bodeš poslušal mlinarja? Ko bi jaz bil znau ž njim, bil bi ti ga mari ovadil?
— Takoj bomo videli. Raztegni svoj kaftan in poglejmo, kaj nosiš na vratu ?
— Kaj neki razen križa in svetih podob, car? — rekel je Basmanov z glasom, ki je že zgubil vse zaupanje.
— Itazstegui kaftan! — ponovil je Ivan Va-siljevič.
Basmanov je previdno odpel vrhne gumbe Bvoje obleke.
— Prosim, — rekel je in podal Ivanu verižico s svetimi podobami.
Pa car jo zapazil razeo verižice vrečico oa Basmanovljevem vratu.
— Kaj pa je to? — vprašal je in sam odpel rubinovo zaponko njegovega vratu, in izvlekel je izza srajce vrvico z vrečico.
— To, — rekel je Basmanov, premagujoč svoj obup, — to je, car . . . materini blagoslov.
— Poglejmo blagoslov! — rekel je Ivan in dal vrečico Grjaznemu. — Na, razparaj jo, Vasilij.
Grjaznoj je razparal z nožem vrečico, raztegnil notri znfiiti kos platna, in izsul nekaj na mizo.
— Nu, kaj je to? — vprašal je car in vsi 80 se radovedni nagnili na mizo in zagledali nekake korenine, pomešane z žabjim kostmil.
Opat se je prekrižal.
— Ali te je s tem blagoslovila mati? — vprašal je porogljivo Ivau Vasiljevič.
Basmanov je pal na kolena.
— Odpusti, car, hlapcu tvojemu! — zaklical je prestrašen. — Ko sem videl, da me ne ljubiš več, hotelo mi je od britkosti počiti srce, in da bi zopet prišel pri tebi v milost, poprosil sem mlinarja za te korenine.   To je svišč, car! Mlinar mi ga je
dal, da bi me ti zopet začel ljubiti, a proti tebi neseni ničesar nameraval, Bog ve, da na.
— Kaj pa žabje kosti? — vprašal je Ivan, veseleč se obupa Basmanova, predrznost katerega mu je že davno presedala.
— Za kosti jaz nesem nič vedel, car, Bog ve da nesem vedel.
Ivau Vasiljevič se je obrnil k Maljuti.
— Ti praviš, — rekel je. — da je čarovnik izpovedal proti Teodoru, d«, je zahajal k njemu, da bi pokvaril moje zdravje.
— Tako je, car! — In Maljuta skrivil je usta, veseleč se uesreče svojega davnega sovražnika.
— Nu, Teodorček, — nadaljeval je porogliVO car, — treba bode tebe predočiti z mlinarjem. ^Je8* ho že izpraševali; zdaj bodo pa tebe izpr*16™" itt mučili, da ne bodo rekli: car samo ^naske daje razteza vati, oprićuikoin pa prizanaš'1
Basmanov pal je k Ivanovim nogam.
— Solnčice ti moje prekrasno! — zakričal je, in prijel carja za obleko, — ljubi car moj, ne pogubi me, soiuce moje, mesec moj, oče moj! Spomni 8e, kako sem ti zvesto služil, nič nesem odrekel tvojej volji.
(Dalje ji rib)
novila se je 9. junija t. 1. na Slatini, in prične 8 1. julijem t. 1. svoje delovanje.
S predstoječimi vrsticami opozorujemo naše narodnjake na deželi na to stvar in prosimo te gospode, da, ako v njihovem okraji še ni posojilnice, ukrenejo, bi li okrajnim zadevam hasnilo, ustanoviti posojilnico in če se nahaja tam najmanje troje za vodstvo sposobnih oseb. Ako so okoliščine take, treba se je jedino obrniti do predstojništva zveze slovenskih posojilnic (v Celji, glavni trg št. 105), katero bo potem vse za osnovo in protokoliranje potrebne korake, in sicer brezplačno poskrbelo, plačati treba je samo stroške za koleke in legalizacijo.
Slednjič še omenimo, daje bilo koncem 1881. leta po statističnih izkazih takih malih posojilnic, to je posojilnic s posojilnim izostankom do 20000 gld. na Češkem 30 in na Moravskem 34.
Politični razgled.
Motraitic dežele.
V Ljubljani 1. julija.
Poljski časopis „Czas" dokazuje v daljšem članku, da novi statut o organizaciji državnlFi železnic ima mnogo jako dobrih določeb za Galicijo iu more veljati za novo pridobitev Poljakov, ki so morali s trudom pribor,ti. da se je marsikal dobrega vsprejelo v statut. Štitut so ozira precej na razmere posamičnih dežel. Sicer pa ta statut še ni poslednja beseda, s časom se bode dala doseči še večja decentralizacija železnic.
Včeraj so se zabele volitve za deželni atbor na Moravskem. Volile so kmetske ohčiue 32 kaudi-datov. Kako so te volitve izpale, še ni znano. Danes pa volijo v tej kronovini mesta in trgi. V petek pa voliio kmetske občine ua Spodnje Avstrijskem.
Hrvatski sabor je jednoglasno izvolil zopet dr. Srama podpredsednikom.
Poslednje potovanje otterskegra ministra Tisze imelo je namen poravnati nekatere diference mej avstrijsko in ogerako vlado. Zlasti uek ukaz tirolskega namestništv t ni Ogrom po volji, ki prepoveduje hranilnem svoje premoženje nalagati v ogerskih državnih papirjih.
SH*ski krali je v soboto v maršalskej u formi zaključil skupščino s prestolnim govorom, hjtaljuje   te skupščin, za njeno v/trajno delovanje, zlasti da je rešila novo davkovsko reformo, in tako lojnino se obnašala v zadevi srbsko bolgarskega konflikta.
Bolgarske stranke se prepirajo, katera je zmagala pri volitvah. Konservativci Lidijo, da je večina izvoljenih poslancev konservHtivna, liberalci pa, da je liberalua. Izvoljenih je namreč mnogo kmetov, ki se še do zd»j neso dovolj bavili s politiko, zato se za gotovo ne ve, kam se bodo obrnili. Mnogo jih bode najbrž dolgo omahovalo, in tako se precej Čaea ne bode vedelo, kje je prav za prav večiua, kajti v nekaterih vprašanjih utegnejo jo dobiti konservativci, v drugih pa zopet liberalci
V nekaterih krajih v Italiji začel se je štrajk mej žanjici zaradi premalega plačila. Njih zaslužek je res premajhen, tnala samo 50 do 60 ceutesimov na dan in 10 °/0 žita, na katerega pa morajo še le čakati. Zda] so ustavili delo in ž-to čaka zrelo na polji. Poslana je že vojaščina, da prisili delavce k delu, bili so v več krajih že sukobi.
Kakor javljajo telegrami iz Hoi-Phonga, izgubili eo Francozje pri Lang-Sonu prvi dan 7 n»nvih in 43 raujenib, drugi dan pa 10 mrtvih in 33 ranjenih. Vseh Francozov bilo je v boji okrog 700. Tedaj znaša zguba sedmi del vojujočih vojbkov, kar je jako veliko, če se pomisli, da je znašala pri Sontay-ji samo dvaindvajseti del.
Kakor nek telegram iz Madrida javlja, bila sta v Greroni v soboto dva šuaujaka častnika ustreljena. Oba sta bila očeta več otrok. Upalo se je da jih bode kralj pomilostil, to tem bolj, ker sta še le v drugej instanci bila obsojena ua smrt. UBmrtena sta bila zamotana v vojaško gibanje meseca aprila. JNjijino usmrtenje kaže, da španjska vlada ne mara prizanašati.
V Algleru bili so predvčeraj veliki izgredi proti zidom Več židovskih prodajalnic je oropanih, gledališče Malakov razdejano. Vojaščina je morala delati mir. Več osob ranjenih.
Angleški načrt za uravnavo egiptovskih financ, orino 8eje Pred,ožl1 t-Rlptovakl konferenci, Jniiii^«   ZD.Iža"Je egiptovskih davkov za 35 do 40
milijono goldinarj,
DotrehR8^1» ? mi,iionov funtov šterlingov za nujne puureoe za pnCo 0dfikoHnvn..i   Tn nnona\n ....
skej posodeAugl-eška vlada bode eg'l'tov-
pravice, ko so se vender velevlasti jako energično potegnile za pravice sultanove nasproti Rusom na Balkanskem polotoku. — Kakor se „Daily Telegraph" poroča iz Kajire, podal se je ruski generalni konzul, državni sovetnik Hitrov, v London, ki bode pridan za finančnega sovetnika ruskemu delegirancu pri konferenci. Konferenca je sklenila, da ostanejo njena posvetevanja tajna.
Dop
imelo pred VeS* °*ik*do™J- T° Pojilo bode pa vsem E„I ? dugini prednost.   Obresti skoraj
KV^^^s^papirjem sebodo zDiža,i
boli nntavliai f>,žanju obrestij se bode naj-
da vlad* r» Y>    n lranL0^ finančni svet zahtev-:
Rusha neb.HP T' l ^   G(mri 8« tudi, da>h itusi a delati neki zapreke, potegovati pravice turškega sultana, VusonfnarL da bi se smele v Afriki kar tako r,r«,;M^ltanove
se r" ztt Rusom namreč ' {)rav' predra^1
7.
MSI.
Od gorenje MLrke 27. junija. [Izv. dop.] Domoljubi slovenski se s peresom neprenehoma trudijo, da bi povzdignili duševno in materijalno blagostanje našega ljudstva. Pri tem svojem delu se obračajo zlasti na duhovnike in učitelje, da bi posredovali mej njimi iu prostim ljudstvom. Mnogi učitelji in duhovniki tudi posredujejo hvalevredno, da se širi omika, kujiga, narodno prepričanje mej našim kmetskim narodom; mnogi so rea pravi apo-steljni — toda več je še takih, kakor bi se človek nadejal, katerim je slovenstvo, knjiga, Časopisje deveta brigp, kateri še celo najvažniše dolžnosti svojega stanu zanemarjajo, le nemir v občiui delajo, prepir sejejo in razširjajo in le svojim sebičnim ma-terijelnim interesom služijo. Če človek take ljudske izobraževatelje vidi, spozna še le, da Slovencem omikanih ljudij še zelo primanjkuje, ker bi se sicer ne trpelo, da veliki kvaritelji ljudstva javne službe zavzemajo. A II.
Od Kočevske meje 28. junija. [Izv. dop.] Po grdem in slabem svetu prebivajo Kočcvarji, malo jim rodi nj'h pusta zemlja v goratih kr»jih, krompir je njih poglavitni živež in živinoreja bi bila jedini izvir denarja, ako bi si mogli še več i njo pečati. Nemajo posebuo lepih lastnostij, kajti nesnažni in prepirljivi so precej. Pa srečo imajo, kajti v sedanjem času se je začelo zelo skrbeti za ujih omiko, osobito za njih šole. V Novomeškem politiškem okraji je n. pr. 4000 Nemcev, t. j. Vn v»ega prebivalstva, pa imajo 4 šo ' vse v dobrih poslopjih. Dobili so i ča: **><»ihnih vaseh
(Cr i''tv> je
■••\        veliai umvi notni« uj! vsem 4 nemških. ,iu podpore.  Slovenci v tem okraji bi potrebovali takega druStva, kajti po mnogih krajin ni še šoiskega poslopja, pa ni deuarja, ni šolskih prijateljev.   Zueski,  katere je dala letos dežela in hraniluica, so skoro kakor kaplja vode v morje!
j* Izpod sv. Ane pri Ribnici konec junija. [Izv. dop.] Jaz gospod urednik, nesem „mež-nar" od sv. Ane, to je prvo, kar Vam imam daneB povedati; če bi pa po vsej sili to Častno službo doseči in »zastopati" hotel, imeti bi moral pred vsem sposobnost za to, zatem bi moral oglasiti se dvakrat
najmanj k izpitu za meščanskega m......., ne
pardon! mežuarja, sem hotel reči; tam bi recimo, prvokrat padel, in sicer z dobrim uspehom, potem bi šel še jedenkrat to skušnjo delat, iu bi padel tudi takrat,  se ve da „mit, Auszeichnung", zdaj bi bila sposobnost nekoliko že „utrjena '. (to si dobro zapomnite gospod  urednik!). — Da bi ustregel Še daljnim pogojem, vedeti bi moral mnogo o „schvvia-deinu", kajti tega ne pozna in ne obrajta vsuk; v.v tem bi trebalo mi vedeti,  kje je ua Studencu I"'1 Ljubljani oddelek za take,  ki trpe pomanjkanj8 Da stanovitnem pa zdravem umu, da bi v sili ir potrebi vedel onemu objaviti, ki bi tolikanj usmj,dD D''i ter me spremil tja doli. — Po vsem tem JI 9$*i* 8t0' prav Bdekret" za to službo.   In ka; 01 al želel še več! ? Z Ribniškimi svati ua Volik''Gori' B katerimi bi si pridobil svoj nvis-a-visM, >-» najprvo „bratovštino" pil, tako jim postal Jtimen prijatelj; iu v vročih poletnih dnevih — Morine in»amo v Ribni-škej dolini sedaj, in jib • dol8° nesmo ime,i» ~ hodil bi srkat bistro ^deufin'«<> naravnost v Žiglo-vico pod sv. Ano, ^j*"*' svež zrak,  ki bo razprostira tam notr' n Velikem Domu", kajti v mojem „malem dr'u" bi S* no dobii zadostno. — In _slednjič k»- memte> da b* umestno bilo za „mežnarja" ?
pe/ bi zasadil v papir (se ve da preje bi moral *ati ali naufiiti Bt} pisati,) in bi pisal! Ufl
_ , še mnogo pisal; imeti vender moral bi dekret,
\A nu, dekret za Svetoanskega mežnarja! Potem x  se podal na časnikarsko polje, in postal —
aratkoviden časnikar vseh pravovernih — n.....!
In v jedinem eksemplaru, ki bi hodil v Ribniški trg (seveda bi se naročil nanj, brez „švindelua" pa,) uganjal bi „politiko hujskanja, metal narodnjakom Ribniške doline „pesek v oči", in uganjal burke od daleč v najnovejšem dnevniku, — češ: Kdo me
more obsoditi zaradi tacega na — Studenec pri Ljubljani ! Saj bi imel dekret za mežnarja, spričevali dve od onih skušenj, kjer bi ,palu, in vsem družim pogojem bi ustregel, — zakaj bi tedaj ne smel pisati v najnovejšem slovenskem dnevniku, da je: v Ribnici n. pr. novo strelišče nenarodnoga duha, da tu še ni „ČiUlnice", pa tudi ne .norišnice", da „špi-tal" še ni dozidan, itd. ko se vendar ne najde noben drug narodnjak v tej dobni, ki bi pisal v najnovejši naš dnevnik, kakor baš mežoar . . .
Če bi tudi drugi, ki bi moje duhovite članke brali, kričali:
Belachen wir, was Andre Dummes bieten,
bi mi to nič ne škodovalo, ravno tiko, kakor ni škodoval sedanjemu baje dekretiranemu mežnarju od sv. Ane na Mali Gori tisti, ki se je v družbi narodnjakov v Ribnici izjavil o njem, rekoč:
Sein Auge damm und ehrlich. Schien giinzlich nicht gefahrlich; —
— nesrečni mežnar! —
A jez sem zašel gospod urednik! in to mi oprostite; da bi ne bil „nižave sinu, da bi ne sovražil nmežnarskihu skušenj s kvadriranim padcem, in ne bil ljut sovražnik „šviudel-nau, — povem Vam, resnično, resnično Vara povem, niti zinil bi ne bil, marveč pustil bi govoriti druge, kakor pustim mežnarja od sv. Ane na Malej Gori — predavati o Ribniških svatih, s katerimi je bratovščino pil, — o „španjskih stenah4*, ki si jib sam „mula", o drugem več, kar pa ni uiti za „Lončarje" niti za „Žiglovicou, marveč za temeljni kamen — Ribniške norišnice, če in kadar jo bodo zidali. — Mežnar od sv. Ane pa pride tedaj še lahko do nadzornika, ali — kaj bo s plačo, nesrečno plačo, če bo hotel doseči jo in imeti večo, kakor jo ima sedaj, pa mu je ne bodo dali, ker, oh, ker se bo treba spomniti, da kdor hoče visoko plačo imeti, mora i „v glavi" biti preskrbljen s potrebnim „materijalom", če tudi biva mej vrliir" narodnjaki v Ribničanih. — A — za Studenec sme „pasati", gospod urednik iu ue sme! — T * na svidenje!
stvar
tior.n.    •• n
- V *nirovijen)"fc' . MJminlk Vi-
tezu-,, fiountti. Jalma-tinskein, poznat po sv.,,. ,k v drAa*-
nern zboru Pa vender ne, da bili o. a govori upli-vali na njegovo umirovljenje — ka-li?
— (Gosp. J. Matjašič) dosedanji stolni dekan v Mariboru imenovan je stolnim proštom. Instalacija bila je v 26. dan m. m.
— („Zadruge") izšla je 5. številka. Ker je prvi člauek „Kmetske posojilnice" jako važen, ponatisnili smo ga v današujej Številki.
— (Gospodarstvo   po   h raniluicah.) Spor, ki ga /ma hranilnica v Iuomostu s tamošnjim namestnišf/om, daje nekaterim večjim listom povod, da krituujejo gospodarstva avstrijskih hranilnic in ozlovrtjeni naravnost zahtevajo   revizijo  pravil in dru-fih postavnih sredstev, ki  bi se z njimi dalo mdzor imeti nad hranilnicami in njih gospodarjenjem. Vbo pravico ima na svoji strani, kdor za naše razmere kaj tacega zahteva, kajti razmere so take, da Be po večin naših hranilnicah kapital, vkupe zuešea od preprostega ljudstva, slabo nalaga, pri oknu ven meče iu v roke daje samim špekulantom, ki z njim kmetišča davijo 1   Kje bi tudi bilo bolj želeti izpre-meu  in boljšega nadzora,  ako ne   baš  pri naši kranjski hranilnici, ki ravno sedaj hoče zamahniti po nas s sekiro od našega  zlata,  ter tu-jemu elementu graditi na naše troške Šole in politična  pribežališča!   Oblaatva bi pač morala tu biti bolj pazljiva, daairavno jih vsikdar čaka težavno stališče, ker se jih takoj pobija s sveto pravico hranilnične samouprsve. Zato pa je opravičena često izražena želja, da bi naši zakonodavci prej ko prej tudi v te rane položili svoje prste in pripravili leka tem napakam, ki močno zavirajo občen napredek v narodnem gospodarstvu avstrijskem. A pomoč ne sme priti prepozno.
— (Včerajšnji sv. Petra in Pavla so-menj,) je bil dobro obiskan. Prigualo se je 560 konj, 468 volov, 464 krav in 97 telet, toraj skupaj 1589 komadov živine. Konj je bilo videti nekaj prav lepih, največ so jih pokupili Korošci, Lahov je bilo malo. Tudi kmetje mej saboj so pridno baran-tali. Cena, goveji živiui visoka, največ govede pokupili so Lahi in Bavarci. Živo tele kilo 42—45 kr. — Jeden smrkov konj, prignan iz okolice, je bil takoj odstranjen in konjaču oddau.
/
— (Policija) je včeraj zasačila tatu Janeza Brunšekn, ki je Še le pred kratkim z Grada priSel a svojo prostost porabil v to, da je okradel puftco v cerkvi na Bre/ji. Na sumu je, da je okradel tudi pušico pri PredoviČevem znamenji in pri znamenji na polji blizu sv. Petra cerkve.
— (Triie neznani fantje) <o včeraj zvečer prijeli pred frančiškansko cerkvijo Frana Kav-čič-a posestnika iz Virmad pri Škofji Loki, znanega obiskovalcem Ljubljanskih kavarn kot navdušen biljardist pod imenom „Loški Francelj" in ga hoteli siliti, oaj gre z njimi. Ko se je Francelj branil in zagrozil fantom, da jih postreli, udaril ga je jeden s pestjo po glavi, na kar Francelj potegne revolver iz žepa in ustreli v zrak. Junaki so jo precej popihali proti Slonovim ulicam.
— (»Posojilnica v Št. Petru pod sv. gorami") se je osnovala dne 29. junija t. 1. Prišel je namreč v Št. Peter načelnik zveze slovenskih posojilnic, g. M. V oš n jak, in vse potrebno ukrenil. Pravila so se vsprejela po načrtu „kmetskih posojilnic". V načelstvo so bili izvoljeni in sicer kot ravnatelj velezaslužni gosp. duh. svetovalec in župnik M. Sevnik, kot odborniki g. Josip Černelič in D. Smole. To je prvo posojilnica v Kozjanskem okraji, kateri je silno potreben bd deparnega zavoda na osobni kredit, ker denar iz Kozjanske hranilnice Stane previsoko zarad stroškov vsled uknjiženju.
— (Novomeška meščanska straža) priredi dne 13. julija 1.1. povodom obletnice pohoda Nj. Veličanstva cesarja Frana Josipa v Kraujskej — dopoludne ob Va9. uri cerkveno parado — po-poludne ob 2. uri odhod iz mesta v Žunkovo bosto in Um ljudska veselica.
— (Potresi.) Poročilo hrvatske komisije za potrese pravi, da je bilo 1883. leta na Hrvatskem, V Dalmaciji, Bosni in Hercegovini 45 potresov, ki
nrišli na 37 dnij,  tako da se je vsacega dese-dne zemlja stresla jedenkrat, časi tudi dvakrat nkrat. Najbolj pogostem pa je zadelo mesto h-o je lani zadelo potresov 16.   Vsi ti i zadnji potres v 20. dan decembra, se v -*ro.vzhodne strani Zagrebškega go-tudi najhujši, pa se je primajal od se poteguil ^a j?dno stran do a,ugo do PočuVa in ZalaEgersžega.
_ (Izpre(*  porotnega sodišča.) Dne
io. Junija t. 1. bil je zatožen Jurij Hace,  26 letni mežnar in ponočni čuvej iz Podcerkve pri Loži hudodelstva uboja.   Dne 14. aprila t. 1. je zatoženi v družbi z drugimi fanti v Nadlesku v ki črni Janeza Kržiča pil, kjer bo se fantje nekoliko Bkregah. Zatoženi Hace zapustil je proti večeru krčmo in šel v Podcerkev,  da svojo službo opravi.   Po noči proti 12. uri prišel je Anton Hace s svojim bratom k za-toženemu, ki je bil na straži s sulico v roki in se spustil v njega rekši:   „Ti nemaš uifc tu vahtati!" Podrli so stražnika Jurila Haceta na tla, in le f.intu Žnideršiču Be je posrečilo, da jih je spravil uarazen, in je odšel Franc Hace z njim domov.   Z/fnj sta bila zatoženi in Anton Hace sama, in takoj se Anton Hace spet zakadi v Jurija Haceta, kateri ga pa I b aulico udari po glavi tako močno, da mu je čre-pinjo razbil in mu možgansko mreno in možgane poškodoval,  da je Anton Ht.ce 1. maju t. I. umrl. Zatoženi dejanja ne taji, a trdi, da se je branil, ker mu je šlo za življenje.   Porotniki so potrdili glavno vprašanje,  a tudi tega,  da  je prekoračil zatoženi meje silobrana.   Vsled tega je sodišče obsodlo Ju-
rijp. Haceta zaradi prestopka zoper varnost življenja na tri mesece ječe, poostrene vsaki teden s postom in d9 ima plačati očetu ubitega 6 g!d. za zdravniške stroške, 2 gld. 80 kr. pa za pogreb.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Pariz 1. julija. V Marseille-u od včeraj od devetih zjutraj pa do danes zjutraj trije za kolero umrli. V Toulonu od 11. ure dopoludne do 7. ure zvečer samo jeden za kolero umrl.
Leh v dober kup. Bolujnčini na želodci priporočati so pristni „Mol I-n vi S e Id I i t z - p raš kj", kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaii, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (690—7)
SpričeTrsilo-
Podpisani potrjujejo b tem, da so po natanfinej preiskavi našli, daje cigaretni papir „LE HOUBLON" iz tovarne za cigaretni papir gospodov Cawley & Henry v I 'ar iz u izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovij. Dunaj, v 24. dan maja 1884. Dr. J. J. Polil, Dr. K. nmhvi*,
red.jav. prof. kem. tehnologije   c. kr. javni profesor zdravilna kr. tehničnej visokej šoli.   stva na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. I, i ji j> m m n, izredni profesor kemije na Dunajskem vseučilišči.
Tujci:
dne 30. junija.
Pri Nlonn« Schiffner iz Pulja. — Ahačič iz Tržiča.
— Nadrah iz Miramara.
Pn VI nI I« t : Rehn z Dunaja. — Wellmann iz Trsta.
— Theimer z Dunaja. — Schepitz iz Trsta. — Testni iz Kočevja. — Wolf iz Iuomosta.
Meteorologično poročilo.
pO
prial' rovja. Kalnika -
greba. na
3 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo kri na v mm.
30. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73509 mm. 784-89 mm. 73676 mm.	4-128 C iL vzh. d. jas. 4-20-8°0 si. jvz. d. jas. -f 15 0° C si. zah. d. jas.			000 mm.
Srednja temperatura -\- 160°, za 3-0° pod normalom.
Xj"u.n.ajs3s:a, "borza
dne" 1. julija t. 1. (Izvirno tolegratičuo poročilo.)
i'Apima ran a      ... .....80 gld. 26 kr.
Srebrna  enta      ... .....81   f   45 „
Alata ren..........102   „   15 „
5°/„ marčna renta.   . ...... 95   ,   65 „
Akcije narodne bantrn ...   H50   .   — 9
Kreditne .kcij^ ...... 298   ,   50 ,
f.omion 121   ,   70 „
Si-obro ....... — ,
Napob. ... .   .      ^   ,   67'/, „
(..'. kr. et-KiTii ... .   76 .
Nemške markf . „'   60 „
4°/0 državne nreeke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld.
4°/u avatr. zlata renta, davka prosta. Odrska »lata renta 6n/u   ....    . ■
„ papirna renta 5"/„ ... 5°/0 štajerske zemliisč. od/OSi oblig. . . Dunava r»;g. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 V*0/* alati zast. listi . Prior, onlig. Elizabet ine z;*pad. žclozuice Prrir. oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditno srečke......100 gld.
Kudoltovo srečke  .... 10 „
Ak.'ije auglo-avstr. banki. . . 120 m Trauimway-driišt. veli.  170 gld. a. v.
1 9 185 168 102 122 91 87 104 115 121 107 105 173 18 108 216
30 65 05 85 50 75 50 40 75 75 75
75
Vsak dan sveži
(420—1)
dubi se pri
Mariji Omahen,
na Starem trei gt. 12 in v Florijanskih ulicah št. 12.
V vseh strokah trpovstva izobražen mlad mož želi uJŽSj.      n* Do,enJ"*en" ali n* »podlijem st«.
kupiti ali vzeti v najem
prodajalnico z mešanim blagom
pod jako zmernimi pogoji. - Blagovoljne ponudb ništvo tega lista.
e na nprav-(419—1)
Št. 11.034.
(413—2)
V sredo lO. «i;>.. julija t. |. dopoludne
ob 10 ur. bo mestni magistrat po očitoej licitaciji kupil 100 aežnjev 24 ali pa tudi le 21 do 22 palcev dolgih zdravih bukovih drv 2a kurjavo, kar se spložno razglasa s pristavkom, da se do dneva ustne licitacije vaprejejaajg tudi .s kolekom za 50 kr. ko-lekovaue pismene pouudb'*.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 24. dan junija 1884,
Župan: G rasa e lli.
i
Marijinceljske kapljice za želodec,
neprestano ta vrstno "drcviJo zopei vLe b< lezni v rVoi'ci,
in nepresežTio zoper no t.1 as t do  Jedi,  slabi  želod eo, •mrdoio  sapo,  nap'Mnenje, kislo podiranje, £61-panje,   katar  v r.olodol z^agro, da se me narrja petek in p "eno ln slez, if Koper zlz ten*.co, gphn tn ^] bDavanie,  da glava ne H boli (če i/iV'-a   bolečina :z u želodca),  :-oper   krč  v že-,: ?odol,   preobloženje želo«? 05 z Jedjo ali p»Učo, črve, ".oper bolezni na Vi*a< nioi, Jetrih in zoper zlato žlic
Glavna zaloy;a: M Lekar C. Bra«ly9 Kremsior,"Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako sc rabi, stane
Piave ima ea.rsn.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajlkej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prcširnovem trgu. VNovem mestu: lokama Dom. Hizzoli; lekarna Josip Bergraann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekiiina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Mic.bael Guglieluio. V Cel ji: lekar J. K u j<(«' rs i; h in i e d. V K r h n j: 'ekar Drag. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A., Roblek. V Sežani: lek.t Pb. Ritschel. V Crnom') i: lekar Ivan Blaže k. V Škotjej Loki: 'ekar Karol Fabian«.
«W Svaritev! Kt:i se v zadniimi času n«8 Izdelek posnemlif in ponareja, seto prosimo, nai se kupire samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi nai se osobito na ta znamenja: Prave Mariiincel'ske krp-ljire za želodec morajo imeti v sklenico vtisuene besede: Echtu Mariazeller Magentiopfen — Brady 4 DoBial — Anotbeker, sklenica mora biti z«peć.'tTna z pršim ori"iualnim pečatom, na navodilu za rabo in na zvitki1, na kr tereni je podoba MarijincoHske matere bo .»e, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niisko sprrvbeno varstven« aiinnaeuje in zrvoj moi.-i biti ?.i pečaten z našim vt&ratveiiiui luauic. ii * c ni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki urami o teh znakov istinitosti, naj se zavržoio ko^ po-naveje.-ii in p.oiimo, naj se nam taki slučaji takoi na-7.naniio, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (14«—146)
w.    „AZIENDA", I
avstrijsko-francoska w
zavarovalnica za zavarovanje življenja in rent.
P. n.
Dovoljujemo si Vain naznanjati, da smo ustanovili v Ljubljani
zastopstYO za Kranjsko, Koroško in Primorsko |
in je izročili gospodu vy
Josipu Prosenc-u,
katerega pisarna je v Slonovih ullcali at. 52. ...
Ta vsprejeraa naročila za zavarovanje l|u«lij v vseh kombinacijah in daje s prijaznostjo zaželjena pojasnila. s.^ Na Dunaj i dne 1. julija 1884.
(421-1)
Ravnateljstvo. X
Jzdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
avstrijsko-francoska
zavarovalnica proti nezgodam in elc-l nientai aia tii. nesrečam.
M >'■ «•
41      % Dovoljujemo si Vam udano naznaniti, da smo ustanovili v Ljubljani X3 s,*u siojuo glavno agenlatvo iu je izročili gospodu
-K Josipu Prosenc-u,
4< katerega pSrnft je v Si0novlh alleah *L 5*. gj
£J Ta vb^v|omft vsakovrstna naročila za zuvarovanje proti oguM 1,1
13 d»Je radovoljnv zaže,jena pojasnila.
JI V Grade. v j dan julija 1884. (42 }
\j Z velespofitovanjem 1^
^ avstrijsko-francoske ^varoValuice proti nezgo^m in elementarnim Ai esrefiam v Gradci. iT
-:-~z Hsik   Naroune Tiskarne".
\stnina in n^WI