Poštnina plačana v gotovini 13. »11934 LETO VT1 V Ljubi jan i, 26. moren 10^4 Štev. 13 Posntneznn številko 1 Oin Posamezna Številka t Diu, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, ua dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-raton) po dogovoru &OHEDEJCJSK.I SCOVENEjC Uredništvo Kopt- tur lev u ul. St. 6/111 Telefon št 205(1 in ."»'in — Rokopisi se ue vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica Stev ti Poštni či'k račun Lpildjanu 15.17*> Telefon Stev 254«1 Mednarodne smučarske tekme v Planici Birger Ruud je skočil 92 metrov Sigmund Ruud dosegel 95 ms padcem - Slovenec Novšak postavil jugoslovanski rekord s 66 m -Palme skočil 67 m s padcem -Svetovni prvak je Birger Ruud Rateče-Planica, 25. marca. Kakor sen se zdi človeku današnje prireditve, ko so nastopili najslavnejši smučarji sveta, prvaki vseh prvakov iz Norveške in Avstrije. Toliko najboljših skakačev, kakor se jih je zbralo danes v Planici, gotovo že precej časa ni bilo na slični prireditvi nikjer drugod na svetu. Kdo bi si mislil še pred pol leta, da bo naša Gorenjska doživela tako čast še letos, da jo bodo počastili svetovni smučarski prvaki in to v tako častnem številu. Ni še bilo namreč prireditve, kjer bi bili Norvežani nastopili tako kompletno kakor danes pri nas. Brata Sigmund in Birger Ruud sta po vsem svetu znana zračna mojstra in svetovna rekorderja, letošnji trener švicarskega moštva, Jonson, letošnji prvak H o 11, letošnji norveški prvak in naš stari prijatelj Sigmund G u t -t o r m s e n , prezreti ne smemo izbornega Avstrijca H o 1 1 a , ki je poleg Norvežanov izredno navdušil občinstvo, to so imena, zaradi katerih smemo današnji dan v Planici prišteti med največje športne dogodke ne samo v Jugoslaviji, temveč na svetu sploh. Brez pretiravanja lahko trdimo, da svet kaj takega še ni doživel. Norvežani so umetniki v zraku in zdelo se je, kakor bi jim bila vsa teža telesa odčarana. Kakor mogočne ptice so plavali ti korajžni fantje po zraku. S kakšno mirnostjo, premišljenostjo in sigurnostjo so skakali, se ne da popisati, ampak samo videti S svojimi krasnimi skoki sta naravnost fascinirala vse navzoče zlasti Norvežan Sorensen in Avstrijec H o 11. S tako počasnimi in mirnimi mah ljaji rok sta se balansirala v zraku, da sta morala slehernega gledalca navdušiti, Ljublienca občin stva pa sta bila brata Sigmund in Birger Ruud. ki sta dosegla najdaljše skoke s svojimi izredno močnimi predkloni Na prireditev so pripeljali trije posebni vlaki, dva iz Ljubljane in eden iz Zagreba, več tisoč gledalcev, tako da je bilo z domačini vred Nov svetovni rekord na slovenski skakalnica šenje množice, ki se je stopnjevalo od skoka do skoka, zlasti pri onih izven konkurence, ki so tako nad vsako pričakovanje uspeli. Slutili smo — po treningih zadnjih dni sodeč — da bodo doseženi rekordi, toda da bodo doseženi skoki nad 90 metrov, tega niti naivečji optimisti niso pričakovali. Človaku kar zastane sapa, ko gleda take skoke in se vprašuje, kje ie prav za prav meja človeških zmožnosti. Zdi se, da ni daleč čas, ko bo znamka 100 metrov, o kateri smo se upali pred par leti le še sanjati, kmalu padla. Za prireditev se je prijavilo vsega 16 tekmovalcev, startalo jih ie 14, in sicer: 9 Norvežanov, 2 Avstrijci in 2 Slovenca Vsak ie imel dva skoka v konkurenci, ki pa nista prinesla onih dolžin, kakor skoki izven konkurence. Nič čudnega! Vsak je pazil samo na stil skoka in na siguren doskok. Zato je prvi skok izvedlo vseh 14 tekmovalcev brez padca. Prvi poskusni skok ie napravil Maier Gusll, Avstrijec Fant je šele 18 let star. Njegov poskusni skok je dosegel marko 62 metrov. Za njim je skočil kot prvi v konkurenci Viktor Wsissenbacher in za njim ostali po vrsti, kakor jih je določil žreb. Norvežani v svojih rdečih svitrih in plavih tesnih hlačah so izredno ugajali, prav tako Avstrijec Holl. Naša borca Palme in Novšak sta se prav dobro držala v tej težki konkurenci. Novšak je s skokom 66 metrov postavil nov jugoslovanski rekord Palme pe ie r 5000 Hudi Takega števila doslei še nismo videli na športni prireditvi. Tudi vreme je bilo izredno ugodno. Lepo in gorko pomladansko solnce je razpoloženje še bolj dvignilo. Ogromno ie bilo navdu- Vohuni na delu Drzni špifoni so razpletli mreže čez pot sveta Francoski listi obširno poročajo o odkritju eonzacijonalne vohunske afere v Parizu. Pravzaprav je to samo nadaljevanje tiste afere, v kateri igrata glavno vlogo zloglasna vohuiika Marija Luiza, ki se sedaj zagovarja pred francoskim sodiščem, in voh u nika Lidija Stalil, ki je bila ljubimka profesorja Martina, nnnicšče- Inž. Aubry in njegova žena. nega v francoskem mornariškem ministrstvu. Tudi on je zapleten v to vohunsko mrežo in je bil skupno z ameriškim vohunskim zakonskim parom Svvitz aretiran, ko je bila na Finskem prijeta druga skupina te volumske družbe. Zakonca Svvitz sta dejanje končno popolnoma priznala. Na podlagi tega priznanja so bile aretirane nove, doslej pariški policiji kot vohuni povsem neznane osebnosti. To so vpokojeni polkovnik francoske vojske in urednik lista »Armče et Dčinocratie« Dumoulin, inženjer kemije Aubry, nameščen v municijskeni oddelku vojnega ministrstva, njegova žena gos|m Aubry, bivši romunski državljan kemik Reieli, ki jc bil nameščen v oddelku za strupene pline, končno romunska zdravnica Itita Davidovici. ki je obdržavala zvezo med vohuni in interesiru-ni iti i tujimi državami. Vsa ta vohunska družba je delovala v korist Sovjetske Rusije in Nemčije, glavno področje 'a so ji bile Francija, Anglija in Združene države. s skokom 67 metrov, toda s padcem, dosegel najdaljši skok od Jugoslovanov Znamka 76 metrov, zlasti za Novšakov skok, Iti ic izvozil samo za en meter manj brez padca, so usp hi, ki nam garantirajo, da bodo prihodnja leto naši fantje tudi skakali nad 70 metrov. Po prvih skokih so se brez odmora nadaljevali drugi Pri teh so se dolžine podaljšale. Toda še vedno so bili vsi zelo previdni, vendar oa brez padcev ni šlo. 1 -"■------»-v ■<"•■ —■»■« — - --»»—-■Uli , 11 H> Strašna odkritja v Parizu: Častniki, profesorji, kemiki . . . Vsega skupaj je bilo zadnje dni v Parizu v zvezi s io afero aretiranih šestnajst oseb. V Parizu menijo, da je to na najhujših vohunskih afer. ki so jo odkrili organi francoske proti-špijonaže. Vse kaže, da se ta vohunska mreža razteza čez francoske meje, ker jo preiskujejo najboljši policisti angleške tajne policije Sc-ot-land Yarda in Intelligence Servicea kakor tudi policisti Združenih držav Severne Amerike. Ko so prekopali klet inženjerja Aubryja, je dal preiskovalni sodnik Benon zbranim časnikarjem — bilo jih je nad petdeset — sledečo izjavo: »Hišne preiskave se nadaljujejo. Pri vsaki preiskavi naletimo na zelo zanimive stvari. Danes bomo šli v neko banko — njenega imena vam ne morem povedati — kjer bomo odprli salc, ki ga je najel kemik Au.bry. Ta afera, ki jo zasledujem že polnih devet mesecev, je v resnici strahovita afera, iu če vam to rečem, ne pretiravam. To je največja vohunska afera, kar jih pozna francoska policija.« Polkovnik Dutnouilin in inženjer Au.bry sta bila res prava mojstra. Aubry je bil na glasu najboljšega kemika v Franciji. Bil je obveščen o vseli razgovorih in konferencah, ki so se nanašale na najnovejše izume. Svoj laboratorij je imel v Collegc de France. Po preiskavi v tem laboratoriju ie preiskovalni sodnik Benon zopet izjavil: »Danes smo imeli bogato žetev. Našli smo fotografski aparat in več izredno značilnih dokumentov.« Nove preiskave v tej aferi bodo popolnoma pojasnile gotove stvari, ki so že stare, pa so doslej ostale popolnoma tnisterijozne. Pričakujejo, da bo sedanja preiskava pojasnila tudi tatvino neke odlične francoske iznajdbe, ki .se tiče puške mitraljeze. Sodijo, da je to puško ukradla prav ta mednarodna družba. Prva ovadba o tej veliki vohunski mreži na Francoskem, ki se razteza tudi na Angleško, je prišla iz Finske. To ovadbo je podala znana vohuiika Ingrid Bostron, prijateljica proslu-lega kapetana Pajaolajnemn. ki jc izdal Finsko in pobegnil v Sovjetsko Rusijo, kamor je odnesel mobilizacijski načrt svoje države. Tn vohuiika, ljubimka kapetana Pujnolajneinn. Ingrid Bost rotil, jc izdala šefa vohunske družbe v Franciji, znano Rusinjo Lidijo Stalil, priležnico profesorja Martina, ki je bil uslu/ben v ministrstvu vojne mornarice. Ingrid Bostron je izjavila francoski policiji, da ie francoski izum — puško mitraljezo — videla v stanovanju Lidije Stalil, Po konkurenčnih skokih so prišli potem na vrsto skoki izven konkurence s polnim naletom ki so šele prav razgibali že itak navdušeno množico. Navdušenje je naraščalo od skoka do skoka in občinstvo ni štedilo s pohvalo. Norveški mojstri so se komaj prerivali skozi množico na start. Prvi ie skočil izven konkurence Avstrijec Weissenba-cher. Bil ie nekoliko nesiguren, vendar pa je skočil 71 metrov in srečno izvozil. Za njim je vzel poln zalet Sigmund Gutormsen, ki je skočil 74 metrov, pri nadaljnjem skoku pa 78 in pol metra Palme ie Ispo doskočil, toda žal, padel ic: rezultat 67 metrov in občinstvo je bilo kljub padcu silno navdušeno. Vse ie bilo navdušeno na junaka brata Ruuda, na Jonsona, Urdala in, na Avstrijca Holla. Kaj so nam li danes pokazalil Njih skoki so se vrteli okoli 90 metrov! Avstrijec Holl je skočil 98 metrov, pri tem nekoliko padel. Birger Ruud nato stopi na skakalnico in skoči 86 metrov brez padca! Nov rekord je visel v zraku. Za niim se prikaže na staru njegov brat Sigmund Ruud in skoči 95 metrov Nalet ie bil krasen, v globokem počepu in sigurno je vozil Sigmund Ruud do skakalne mize in se kakor sulica odgnal. Krili z rokami, smučk ne drži popolnoma pravilno, proti koncu skoka se mu obrnejo nekoliko vstran, toda daljava izgleda neskončna. Prileti na sneg, lovi se, nekoliko podrsne z rokami in truplom po snegu, toda ostane. Občinstvo ie nav.dttšeno. Z zadržanim dihom pričakujejo razglasitve daljave: 95 mstrov! Odobravanje brez konca in kraja, tovariši ska-kači mu čestitajo in občinstvo tuli. Slediio potem še nadaljnji skoki. Navdušenje gledalcev doseže vrhunec, ko Birger Ruud postavi z 92 m nov svetovni rekord ' Skok je bil brez padca, stil lep, povdariti je treba, da je imel Birger Ruud ranjeno nogo že od treninga. Zaradi tega tudi v skokih v konkurenci ni dosegel tako dolgih mark. Zaradi bolečin v kolenu so mislili celo, da ne bo danes nastopil. Navdušenje občinstva ni bilo nič maniše, ko ie Novšak s 66 metri postavil nov jugoslovanski rekord. Nad skakalnico so bili vsi tekmovalci navdušeni in so se zlasti Norvežani izražali o niei samo v superlativu. Posebno hvalo za to skakalnico zasluži naša Ilirija in Jugoslovanska zimsko športna zveza, ki sta jo dali graditi po zamisli ing. Bloudka in načrtih stavbnega podjetja Rozmana iz Ljubljane, katero io ie tudi tako odlično dogradilo. S tako skakalnico se moremo zaenkrat ponašati samo mi in to ne samo v Evropi, ampak na svetu sploh. Norvežani so zelo simpatični fantje. Najstarejši je Guttormsen, 32 let. Povprečna starost tekmovalcev se suče okoli 23 let. Značilno za te fante ie, da niso hoteli prenehati s skakaniem, kljub temu, da je to hotelo vodstvo. Sigmund je rekel, da je v zraku zelo prijetno in kar še enkrat se je podal s svojo gardo prav na vrh skakalnice in zopet so bili v zraku drug za drugim. Prireditev jc v propagandnem pogledu izborno izpadla. Le organizacija ni bila brezhibna. Rediteljev ni bilo na progi ali pa niso bili kos tej odgovorni in težki nalogi. V splošnem se pa lahko trdi, da to prireditev, za katero moremo Iliriji izraziti najiskrenejše čestitk:, lahko zabeležimo kot velik uspeh našega športa. Pomeni pa tudi velik uspeh Ilirije, njene smučarske sekcije in zlasti njenega načelnika g. Pipenbacheria, ki se je vse zadnje dni trudil in žrtvoval ves svoj prosti čas, da je prireditev uspela. Ob 4 popoldne so bili razglašeni rezultati. Pri tem je govoril dr. Pavlin kot predsednik Jugoslovanske zimskosportne zveze, dr. Lapajnc kot predsednik Ilirije, in g. ing. Bildstein, ki je govoril za avstrijsko smučarsko zvezo. Rezultati konkurenčnih skokov 1. Birger Ruud (Norveška) 218.2 točk (69 m, 79 m); 2. Sigmund Ruud (Norveška), 217.2 točk (68.5 m, 86.5 m); 3. Gregor Holl (Avstrija) 214.7 (74 m, 81 m); 4. Olaf Uland (Norveška) 209.1 (71 m, 76 m); 5. Radmar Siircnson (Norveška) 205.5 (71 m, 75 m); 6. Pcr Jonson (Norveška) 203 točke (71 m, 80 m): 7. Lasscn Urdal (Norveška) 201.3 (71 m, 71 m); 8 Civin Allstad (Norveška) 179.7 točk (59, 66 m); 9. Raidar Hoff (Norveška) 179.5 točk (63 m, 58 m); 10. Weissenbacher Viktor (Avstrija) 171.2 točk (57 m, 63 m); 11. Maier Gustl (Avstrija) 164.3 točk (59 m, 60 in); 12. Sigmund Guttormson (Norveška) 154.5 točk (69 metrov, 82 m); 13. Novšak Albin (Jugoslavija) 154.1 točk (48 m, 57.5 m); 14. Pal me Franc (Jugoslavija) 130.3 (55 m, 56 m). (zven konkurenco so skakali tekmovalci s sledečimi uspehi: Sigmund Ruud 95 m s padcem, pri katerem se je pa takoi zravnal, za 9 metrov daljši skok, kakor je bil prejšnji rekord. Nadalje je skočil še 86.5 m in 85.5 m. Birger Ruud jc dosegel z 92 metri nov svetovni rekord, ki je za 5.5 m daljši od dosedanjega svetovnega rekorda. Gregor Holl ic brez padca skočil 84 5 m in sc je s tem plasiral kot najboljši srednjeevropski ska-kač. Njegov skok 89 m s padcem je tudi za Srednjo Evroipo rekorden. Jonson ic skočil 84 m in 88.5 m s padcem Sigmund Guttormson 85.5 in 74 m, Hoff 78 m, Urdal 79 m. Weissenhach 65 in 71 m in končno Novšak Albin s skoki 64 in 66 m, ki je postavil nov jugoslovanski rekord, Palme s skokom 67 m s padcem pa še to dolžino presegel. Po razglasitvi rezultatov so bila tekmovalcem zazdel ena krasna darila. Prireditev je oddajala tudi ljubljanska radio-postaja. Reportiral je g. Drago Ulaga. ki je med prireditvijo povabil na mikrofon tudi Sigmun-da Ruuda. Sigmund Ruud je v nemškem jeziku izrekel popolno priznanje novi skakalnici in prirediteljem. Pred mikrofonom je govoril tudi inž. Bild-;te za koroško smuško podzvezo. Izjavil je, da že 30 let dela na smuškem polju, da pa še ni videl lake skakalnice, kakor je ta. Izrazil jc svoj ponos, da sodeluje na tej skakalnici njegov rojak Gregor Holl, ki se tako sijaino drži ob strani najboljših svetovnih norveških skakačev. Drevi oh osmili sklepni govor za može in mladeniče v Kri/.unski eerkvi. — Vljudno vabljeni! Kardinal Bertram katoličanom Nemčije „Vztrajajte v borbi!" Katoliški redovnik obsojen na tO mescev trdnjavske ječe Berlin, 25. marca. Tg. Po katoliških cerkvah bratislavske nadškofije so danes brali novo pastirsko pismo, ki ga je naslovil kardinal Bertram svojim duhovnikom in vernikom, v katsrem nadškof obžaluje preganjanja, ki jih mora katoliška duhovščina prenašati ob enem s trpljenjem, ki ie zadelo sploh vse katoliške vernike. Vse napadajo, kar je katoliškega, vse zasramujejo, vero in njene predstavnike. Verska šola, katoliška društva, katoliške ustanove, nič iim ni sveto. »Jaz, ki bom polagal odgovor za svoje vernike,« piše kardinal, »imam sveto dolžnost, da se z mirno odločnostjo postavim v bran za pravice cerkve, ki jih branim s prepričevalno jasnostjo in z do- stojanstvom, ki se ne sme ničesar plašiti. Pozivam tudi svojo duhovščino, naj nikakor ne preneha boriti se javno, a s krščansko ljubeznijo, proti vsemu tisku, ki napada našo sveto vero. To je ena najvažnejših nalog naše dobe.« Iz Vinneberga na Westfalskem poročaio, da jc bil pater Becker, superior ondotnega samostana ravnokar obsojen od izrednega sodišča " Dort-mundu na 10 mesecev trdnjavske ječe, ker je baje s prižnice napadel dr. Gobelsa in generaia Giiringa, ki tirata nemško ljudstvo v poganstvo. Obsodba j<> vzbudila vsestransko začudenje, ker je državni pravdnik zahteval samo trimesečni zapor in je sodišče izdalo mnogo višio in težjo Konec maročanshe vojne Poljsho-češhi prepir (i Beg »plavega sultana Zadnji vodja nekdaj svobodnih Berberov zaprl v španshi trdnjavi i/. Parizu poročajo: Voditelj ju/tioma-ročanskih borcev za svobodo Mcrcbbi J{eb-bo, takoimenovnnl plavi sultan«, je v teku zadnjih bojev pobegnil mi špansko ozemlje K io del Om in so ga špansko oblasti internirale v neki trdnjavi. V francoskih krogih smatrajo internacijo Merobbija za velik uspeli. Plavi -.ti 11 :t 11 je bil vojaški vodja iu duša še vedno neodvisnih arabskih rodov na ozemlju Sns. V Maroku so ga Imeli za svetnika. Zakaj se je prostovoljno podal, je zaenkrat še skrivnost. Mcrehbi Kolibo je zadnji tistih »prerokov \ ki so so v Maroku bojevali proti Francozom. Mil je duša do pred nekaj dnevi še ne podjarmljeuih rodov okrog Anti-Atlasn, ki so se morali umakniti pred pritiskom Modernih francoskih vojaških sil in so se udull ali pa bežali proti jugu v lomne, skrivnostne gozdove (da del Oni. .Merebbi je moral nastopiti isto pot proti jugu, kakor sn jo hodili že njegovi predniki. Njegov oče KI Hibas je pred svetovno vojno vodil muslimane v hoj proti Francozom in gu je leta 1012 v bitki pri Makarešu general Mangin premagal. Ob struni svojega očeta se je Me rebbi počasi n miku I proti jugu. Zalivajoč s solzami vsak košček zemlje, ki so mu gu, preroku islama, iztrgali krščanski psi". Napovedoval je očiščeni islam, li kateremu se bo kmalu povrnila vsa dežela. lierborski možje in ženo so imeli veliko zaupanje vanj, preroku in posliima Alaha. Verni, naivni in preprostega duha su bili in tudi smrtonosne francosko kroglo jih niso mogle odvrniti od vero. ki jim jo jo navdahnil Merebbi Nebbo, dn francosko puške bruhajo samo vodo in nič drugega. V Anti-Atlusu je nadaljeval svoje versko delo in ko je svoj čas prišla vest o zmagali Abd ol Krima, jo Merebbi dobil novega pogumu. Kmalu pa se je razširila v ost o popolnem porazu Abd el Krimu in Merebbi jo vnovič moral na pot proti jugu. 1 >ita in leta je deloval na tihem, sprejemni v svoje vrste vojaške rodove, ki o se morali umaknili pred francosko posadko, in organiziral svoje zaupnike na podjarmlje- uih ozemljih v hVz.ii, Marnkešii in drugih krajih. Sprejemal je poročila i/. Kvrope ln posebno iz Pariza. Poročila so mu okrog novega leta prinesla novo upanje. Tudi Francijo je močno zajela svetovna kriza, v l'a-ri/.u divja državljanska vojna — kdo je mogel preprečiti, da so poročila, ki so jih prenašali od ust do ust. prišla do njega zelo ziiialičeun — v maroških mestih *e dviga mladina, ki ne najde nobenega dela, Mercb-biju so je zdelo, da so na korizontu pojavljajo plameni maščevanja in knžejo pot proti severu k osvoboditvi izpod frtuieoske-«a jarma iri krščanske vere. Tedaj so udarili Francozi proti Anti-Atlasu, zadnjemu koščku njegove * velike islamske države, ki mu je še ostal. Kuj so premogli n.iogovi junaški ISerhcri proti francoskim tankom in oklepnim avtomobilom! Francoske strojne puške niso prebile samo gorkih teles, prebile so tudi oklep njihove ven- iu s tem je bilo končano. 1'rerokova he-sedu se je zgubila med ropotaujeiii francoskih motorjev .u piskanjem francoskih pušk. Njegovi vojaki so «u zapustili in se udali. Njegov položaj je bil brezupen. Njegovi prijatelji so poslali k Francozom posredovalce, ilu bi sc pogajali o prednji. Skušali so pregovoriti tudi Merebbljn. Francoski pogoji niso bili trdi, sprejemljivi za njegove podanike, žene iu otroke. Tudi sum za svojo osebo jc pristal. Toda noč ima svojo moč in v tihi temi vidiš fKigosto bolj jasno kakor pri belem dnevu. Drugo jutro je Merebbi Rebbo izginil. Čeprav ni nikomur izdal svojega načrta, venda/ so vsi takoj vedeli. kum se je obrnil: proti tistim skrivnostnim gozdovom Hia del Oro, kjer žive vsi pregaiijanei Sahare. Ko so zvedeli za to njegovi ljudje, ce jim je zdela njihova usoda lažja, ker trdno verujejo, da stoji tam spodaj mož, kl neprestano gleda proti severu in čaka na trenotek. ko bo svojo zemijii osvobodil izpod tujega jarma. Da bo ta tluii prišel, so trdno prepričani. (Medtem pa so Spanci, kakor nam pove zgornje poročilo, v Kio del Oro .Merebbijn Hehba prijeli. Parlament našega zadružništva Ob velikanski udeležbi se je vršil kongres Glavne zadr. zveze Belgrad, 25. marca. m. V novi dvorani belgraj-»keia vseučilišča sc ie danes vršil kongres Glavne ztdružne zveze. Prostrana dvorana vseučilišča ie bila nabilo pnlna. Računa se, da ie kongresu prisostvovalo nad tisoč delegatov-zadrugarjev iz vse države. Udeležba je bila posebno velika iz Srbiic. Kongres je otvoril upravnik Glavne srbske zadružne zveze Voja Gjorgjevič, nakar je bil za predsednika kongresa izvoljen Dragutin Jankovič, predsednik Glavne zveze srbskih kmetskih zadrug. Za podpredsednike pa so bili izvoljeni predsedniki vseh v Glavni zvezi včlanjenih zvez. Predsednik ie nato pozdravil zastopnika kralja polkovnika Leka ril zastopnike raznih ministrstev. Nato ie bila prečitana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Uvodno predavanje na kongresu je imel Voja Gjorgjevič, ki ie govoril predvsem o neorganiziranosti naše pruiz.v odnje. Navedel je več primerov, kako mi tiste stvari, ki jih sami pridelujemo, v inozemstvu kupujemo, da jih potem naša industrija predela. Ječmen za naše pivovarne kupujemo v inozemstvu, kakor da ga ne bi imeli doma dovoli. Ščitili sn>o tekstilno industrijo in pri lem opropaslili naše ovčarstvo. Take stvari so jasen dokaz naie gospodarske neorganiziranosti. Voja Gjorgjevič se nadalje predvsem zavzema za načrtno gospodarstvo. Slanje našega zadružništva Nato navaja statistične podatke o našem zadružništvu. V Glavni zadružni zvezi jc včlanjenih 6768 zadrug z 897.923 zadrugarji. Vsak zadrugar pa predstavlja svojo domačijo in potemtakem lahko računamo, da je v zadružništvu organiziranih 5,500.000 prebivalcev Jugoslavije. Po statistiki iz leta 1930 so znašali zadružni deleži pri zadrugah 136,709.962 Din. Fondi so znašali 192,012.136 Din. Hranilne vloge so znašale 2.351,317.180 Din. Krediti, ki so bili izdani, so dosegli višino 2.149,808.307 Din. Skupni promet je torej znašal 12.105,355.286 linarjev. Voia Gjorgjevič nato kritizira poslovanje Na- rodne banke, ki preveč podpira banke, nima pa dovoli razumevanja za zadružništvo. Privilegirana agrarna banka je vozila tako politiko, da jc sedaj že mrtvorojeno dete. Nato jc govoril drugi govornik Štefan Hržek, ki govori o odnosih zadružništva do novih uredb o zaščiti kmeta in o zaščiti kreditnih zavodov. Hržek predlaga, da sa nai organizira nov fond za zaščito našega zadružništva. Govor dr, Basaja Nato ie dobil besedo ravnatelj slovenske Zadružne zveze dr. Basaj, ki je govoril o temi: Naše zadružništvo in zakon. Govoril je, kako naj se organizira zakon o obrtih, v kolikor se tiče zadružništva, nato sc je dotaknil vprašanja oprostitve zadružništva od davkov. Nalo govori o pomena enotnega zadružnega zakona. Največje zanimanje in pozornost pa je zbudil dr. Ba«aj takrat, ko je začel govoriti o praktičnem izvrševanju raznih finančnih in taksnih zakonov in o zakonu o obrtih v zvezi z zadružništvom. Slednjič govori o veliki prosvetni in socialni nalogi, ki jo vrši med našim narodom naše zadružništvo. Iziavlja, da je naše zadružništvo največji državotvorni faktor v naši državi, ker zbira okoli sebe najbolj prosvetljene in najbolj poštene kmete. S tem krasnim zaključkom je dr. Basaj žel burno odobravanje in ploskanje v celi dvorani. Zadrugarji so trumoma prihajali k dr. Basaju in mu čestitali. V dvorani so se čuli navdušeni klici: Živeli Slovenci! Ko se je navdušenje poleglo, se ie otvorila diskusija, na koncu so se pa prečitale resolucije. Radikalna socialna stranka Belgrad, 25. marca. m. Glavni odbor radikalno-sooialne stranke je sporočil notranjemu ministrstvu, da je po vsej državi izvedel organizacijo stranko, kakor lo zahteva zakon o društvih. V vseh 'io volilnih okrožjih in vseh i) banovinah ima zahtevano število krajevnih organizacij. Praga, 25. marca. Ig. Poljsko-češkosla. vaški prepir, ki je naslnl v obojestranskem tisku zaradi tešinskega ozemlja, je skrajno nedobrodošel obema državama in obema vladama, Češkoslovaški odsek poljsko-čcške tiskovne zveze je sklenil, da bo stvar likvidiral in da bo dosegel s pomočjo vlade, du se s prereka njem enkrat preneha, pod pogojem. da Isto storijo ludi poljski lisli. Predsednik poljske republike Ji poslal »Prager Presse« lepo zahvalno pismo za njeno prizadevali le, «la se vzdrži bratsko ozračje med ohcutn narodoma. Proces proti ubija'hi Pariz. 25. marca. AA. Jutri ho pričela pariška porota sodili ge. Genuaiuo Gungleinont, ki je lani 7. marca v svojem stanovanju ubila pri dekla Cnuso-reta. Za proces vlada v vseli pariških krogih veliko zanimanje. Smatrajo namreč da bo Imel proces ludi politično ozadje. Obtoženko bruni nuni pariški odvetnik .letin Charles Legruml. Zagovarjal jo bo s leni, da gre samo za slučaj in da ne more hiti govora o premišljenem umoru. Ker jo vrhovno sodišče raveljavilo prejšnjo rasodbo, so je snoči začel nov proces proti bivšemu državnemu komisarju za pobijanje brezposelnosti, Geiecku. Kakor ziinno, obtožujejo Gerecka, da je na svojih prejšnjih položajih izvršil več poneverb. BREZ NASLOVA Francosko <>i*o[litje poroči o debati, ki sa jo criila r francoskem senata o zakonskem osnutku ia ustanovitev istdriacue zdravniške zbornice. (Kaka daleč :n umni so ne Francozi, hodu nekateri i zdih-inlt!) Fn tej priliki se jc oglasil k hcseili senator Jeaii Durand nt je pripoeedoeul o nekem slotiUim. ■seelocnoznaiicm fdracuiku, ki ie csaketnit kaj rad r ozka zor nt svojo bogato kniHnico. posebno pa je še opozarjal na kratilo rezano knjii/o, ki io je potlačil na najbolj častno metlo. Vsakokrat, ko je kazal nn to kuj,(jo, je pridal: ,/'oglejte, r tej knjigi ie zbrano rte, l.-ar je človeštvu znano o zdravilstva in n iivi-nili boleznih! \i čada. da so s e takoj po njegori smrti zbrali r stanovanju pokojnika poleg časnikar' jec tudi največji učenjaki na polju zdravilstvo, da po navodilih testamenta to čarobno knjigo odpro in jo rešijo za potrebe človeštva. Toda. kako veliko je bilo njihovo začudenje, ko so lo dragoceno knjigo odprli in listali po praznih, sneinobelili nepopila-nih platnicah. Samo na zadnji sirani je bilo t roko napisano to le: >Fazile. da boste imeli vedno »veto lllavo, da vam bo trebuh lahek in svoboden in da vas nikoli v noge ne bo zeolo... v ostalem pa brijle norce iz vseija zdravilstva in iz vseli zdravnikov'. Senator Durand jr žel mnogo smeha v senatu, še reč med ztCnirniki samimi in največ med ob-tinslrom, hi ,-e. da je dober dovtip ined dragocenimi zdravili najbolj poceni iu za zdravje še naj. bolj koristen. Črne „volitve" v Italiji Z največjim terorjem silijo Slovence da glasujejo za Mussolinija Gorica, 25. marca. tg. Ys;i Gorica je prenapolnjena s fašističnimi miličniki, ki so vsi oblečeni v črne srajce, kot je zaukazulo osrednje tajništvo fašistične stranke. V večjih odredih so so sinoči odpeljali v avtomobilih olioro/onei miličniki v podeželje, kjer so dobili nalog, da pazijo na kretnnje prebivalstva, »da bo Italija in inozemstvo dobilo vtis, da je vsa Julijska krajina za Mussolinija in za Italijo«. Sinoči je bilo tukaj v vin Crispl velikansko zborovanje miličnikov. Pri tej prilik je zopet govoril znani renegat »Caeeesse«, ki je vzpodbujal svoje rojake, naj dajo svoj glas za neumrljivega Dneeja in za sveto Italijo. Posebno ogaben je bil tisti del njegovega govora, v katerem je govoril o veliki zgodovinski misiji Gorice, češ, »da naj postane svetilnik italijanske-lntinske kulture med ljudstvom, ki ga je še vzgojilo barbarstvo . Spominjal se je bojev v svetovni vojni, kjer da so apostoli italijanske kulture krvaveli za to. da bo Gorica mogla izžarevati proti severu in proti vzhodu bo-ž.nnstveno italijansko kulturo«. Naj jih ničesar ne ovira jiri njihovem kulturnem delu, naj vztrajajo, dokler nn bo v Julijski Krajini niti ene. osebe več, kl bi ne jiila hvaležna Mussoliniju zn odrešitev. V Julijski krajini je rekel, je fašizem isto kot milica. torej morajo biti fašisti _ tukaj stražarji, ki jim .ie domovina Italija izročila v roke orožje, da jo tudi branijo proti vsem nakanam, ki se rode onstran gora . Iz podeželja prihajajo poročila, da vlada povsod strašen teror. Ljudje, o katerih miličniki vedo, dn ne bodo glasovali nli dn. bi glasovali z ne-. so zaprti po njihovih hišah in močno zastraženi. V Solkanu so se izvršile že davi rano aretacije. V Kobaridu baje tudi, toda vesti še. niso potrjene. Nobenega dvoma ni, da bodo v teku dneva slišali o nnsilstvih, ki v lako napetem ozračju ne morejo izostali. Trst, 25. marca. tg. Sinoči je prišel v Trst državni podta.inik g. Suvieh. da v imenu Mussolinija da vzpodbudo tržaškemu "MUKNO TEOKAROVf i t > . 3 B B ■ it nun nji iii: n n n b ■ ljudstvu za današnji plebiscita Sprejel jo tudi deputneljo tržaških trgovcev, kl so mu uročili spomenico, v kateri se bridko pritožujejo nad stanjem tržaške Inke ter ga prosi.]",, naj posreduje, da bo Trst zopet oživel, /večer sc je Suvkh nahajal med miličniki ter se razgovnrjnl o organizaciji volitev«. Suvieh je obljubil v imenu Dneeja, dn bodo leta !!I4(I vse želje Trsta popolnoma Izpolnjene. Vse mesto je nabito z. miličniki ln ne« prestaiteo prihajajo tn odhajajo avtomobili z oboroženimi četami, kol da bi bilo obsedno stanje. Na drugi strani pa je vse v zastavah in v plakatih, na katerih vabijo »volivce . da izrazijo iMussolirilju ljubezen tn hvaležnost« . Prebivalstvo, kolikor ga ni v črnih srajcah, pa je mimo. Ma. da, ko bi hvaležnost«. Prebivalstvo, kolikor ga ni v bilo svobodno. »Plebiscit« je nova prilika za fašizem, da pohodi slovanski živel j, ki se ni uklonil 15-letiiim nasiljem Nemiri v Španiji I | II BI t /| A C H A P I 5 Č E 4 NAIPBOH DBMHt /e domač izdelek nafbolfšemu inozemskemu enakovreden t znatno cenefir. Madrid. 25. marca. P. Nemiri v Španiji Še vedno trajajo in ima policija še vedno dovolj dela z zaplenjevanjem številnih letakov, ki jih razširjajo komunisti. Iz. provinc poročajo ravno tako o nemirih ler o spopadih mod socialisti in fašisti. V premogovnem revirju Oviedo Slavka 17.000 rudarjev in prihaja vsak dan do S|iopuda s policijo. Izgredi ker niso pustili govoriti bivšega bojevnika Tour. 25. marca. A A. Oblasti so prepovedalo snočnjo predavanje, ki ga je bolel imeti znani poslanec iu vojni invalid Scapini o dogodkih dno (i. februarja. Zaradi prepovedi je prišlo pred dvorano za predavanje do spopada z redarstvom. Izgredi sn trajali 2 uri. Pri tej priliki jo bil hujše ranjen ludi inšpektor redarjev. Sest oseb so aretirali. Belgrajski drobiž m Danes se je tukai vršil občni zbor odposlancev vseh inženjerskib zbornic, na katerem je bila izražena želja, da naj skupščina čimprej sprejme zakon o pooblaščenih inženjer jih. ni Danes se je tukaj vršil kongres gradbenikov iz vse države. Gradbeniki so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali, da naj se čimprej raz.žene kartel o cementu in železu, ker ta i zasebnikom i državi več škoduje nego koristi. m V vseh uradih not ran repa ministrstva se bo od I. aprila vršila služba od 8 do 12 dopoldne in od 4 do 7 popoldne. lit Francoski in romunski poslanik na našem dvoru sla odpotovala v Pariz. Francoski (»oslanik ostane v Pariu tri ledne, romunski pa dva dni Rdeči nohti... Tam daleč v vroči džungli so koplje leno fn ndohno tigrinjn Krišrm v opojno dišečem ozračju med leno so mnjajočinii bambusi. Njeno vitko telo so plazi previdno med pol-snhimi stebli, ne dn bi zadevalo ob kakšno piščalko teh ogromnih puščavskih orgel, na katerih igra samo puščavski veter. Če jo glodamo, kako se zvija, privija in ovija, kako «0 razteguje in se krči, mislimo na ogromno kačo, ki se jduzi tiho in oprezno skozi grmičevje. Tišina v džungli jo popolna, vedno težja postaja. Živali čutijo bližino tigra iu smrt. kl jo oznanja. Naenkrat, nenadoma vstane bolesten vzklik iz te tišine. Kot bi zajokalo delo. Nato rezki zvoki lomljenja, kakor da Iii lomili nekaj nežnega. Mali divji kozliček ni lili zadosti previden. Krišna je bila srečna na lovu. Poglejte jo, kako zadovoljilo mrmra stegnjenji ob svoji žrtvi, ki še živi, ki še gleda. Iz kozijičkovih oči gleda neznanski strah in po belem kožuščku kapljajo počn-i rdeče solze. Krišna potiska svoje kremplje v trepetajoče telesce. In počasi, ko tiha n življenje iz živalice, so tudi flgrlni kremplji barvajo rdeče, krvavo rdeče in njen jezik j:!i s sln-tjo liže in umiva. Poleni pn izgine ti-grinja nekam v temno džunglo z, rdečimi nohti, džungla se tnjinslvene.o zapira za njo, ki nese svojo žrtev mladim tigričem. ♦ • • Tam v globini peristiln. kjer se zbirajo nramornati stebriči in kjer izbrane cvetlice tiranijo studenček, ki se v svetlih curkih poganja v omamljeni zrak, je sedla Juliju, bogata Julija, žena bogatega Rimljana, du io lijcnc sužnje urnijejo, pnmuzilijo in počešejo. Okrog in okrog hite po niramornatih stenah krasne freske, venci zrelega sadja, angeljčki plešejo svoj ringaraja, lepe vile z, rnz.piHČe-nimi lasmi se love... Kako lep je ta pe-ristil. Vročina pritiska, a mozaiki, ki se stiskajo li golim nogam, blešče v udobnem hladu, ki puhli iz prelepili, a vara.jočih jezer-čkov, po katerih plavajo prelestne uereide, kakor da bi hotele božati bele noge lepe Julije... Vsa ponosna, vsa razbovila, vsa strastna so Julija naslanja nu mramornato mizico, ki jo nosijo štirje srebrni orli. Okrog nje mlade sužnje, ki jo umivajo. Oči ji tavajo tam po vrl u. ki so skriv a z.a mranioriin-timi stebri, okrog katerih so ovija i v je. Vezuv steza svojo kndečo se glavo daleč v ozadju, bolj nu levo so, odpira skozi cvetje pogled nn morje, kakor da Iii bilo posejano /, biseri. In vendar lepa Julija zdeha... Dolgčas jo lepi Juliji... Sužnje, bele in črne, mlado ln vitko, tekajo okrog nje, umivajo, mazili,io, čo^o.jo, češejo le orno lase, ovite v vence b'e točili biserov. Iz. kristalnih skrinjic jemljejo dišave in .jih razprostirajo po ponosnem tele u bogate (iimljnnke. V kolu ta«' '»" i»'>'n ,!< klica melanholično iiieVnli.io diije v srebrnem ogledalu, k njo klečeče deklica. Naenkrat vzklik. Kakor dn l>i zajokalo (leto. Ilela sužnja, ki jo z. zaročim ž >''>-'.om k ml rabi črno la-o «vo <■ gosne. .io muhi i izgubi en koilorčok. Jo-a znldišči v temnih očeh Julijo, ustnice ji z.ilrlilc v nervoznem sunku in že pade |>o beli rami lepe ■iižnjo srebrno oglodalo. Oistrinn so zasadi v irežoo roma in iz, i,jo bliskovito šine krvavi curek. 1 i pade po rokah Julije. Njeni nohti se pobarva o rdečo, krvavo rdeče. KuVdarij. sn'-onj. ki ura dnevno službo, muhi priti, d« o.lno e oue- s vešče n o Areido, ki bo jutri prodana na javnem trgu. Kako strašno se svetijo ti krvavi nohti lope Julije, ko v svojeru srdu kaže proti vratom ... pa igra il( lija sc ogl,»-;a drži pt*ed Selldonja, najlepša sultnnkn. težko pričakajo sultana v palači Serail. Od danes še lo jo postala sultanova favorilka, sultanova priljiiiiljioika mod vsemi dekleti iu ženami liaroma. Skozi zgoščeno omrežje sobe se kra, ilo krasen prizor od 1'ospora, od (lulnle, od Zlatega roga. od Stnmhuln in Skufurija na obali Azije. Azija In Kvropa se sklanjata, da bi lep?e vedeli, kako se preliva zlata voda flospora. Čolni, ladjico, ladje plešejo po valovili. iMinareti, kakor hi pošiljali puščice proti soliičuemu nebu. Nič nemira, nič vpitja, nič ropolan.ia voz! Gluho, brez šuma se premikajo ljudske maso. Me-.ec vstaja izza .grebenov Azijo. Molidonja stoji ob z.nm rečen eni oknu in gleda, gleda... in misli. Doli po vrtu. mol kir-ulimi alejami, ki sc leno liagilvljejo proti Ilo por.iu. se plazijo štiri senco: to so mutanti sužnji seraila, ki nosijo čudno breme. h':rkor Iii nosili v svilo povito žensko telo. Prav golimi, žensko lelo... Na dnu aleje zn-škrip' c.io med zelenjem mala vraliea Iu že vidi SeHdoii.rn senčnato barkieo, ki švigne proti sredini. Nato zvok. kakor Iii morje nekaj pogoltnilo, par nervoznih udarcev po vodni površini in mor.o je zopet mirno in gladko. Sc'iihm.in jo vhlola. v-e jo videla, in oči .ii z.iisijejo srečo. Sedaj sc polnilno z ekne po mehkem (livar n. in si gladi riohfe. jih barva rdeče. Selidntija krvavimi nohti so smejo z vsemi svojimi belimi zobmi, k a 'ti od nocoj naprej jo sama. Ono druge, ki jo jo sultan iiliol l itd, ni več. iti v eč . . V letu Gospodovem 11)34. rta lepi jugn-slovanski. slovenski zemlji, daleč od vročih dzuiigel. od krvoločnega starega Kima, daleč od opojnega_orije.nla. Pri nas. na topli slovenski zemlji. Naključje nanese, da moram .lesu v gostilni, v topi i brenčeči in pojoči, slovenski gostilni. Nasproti pri drugi mizi sedi pn kosilu krožek slovenskih žena. Ena med njim i ima rdeče nohte. Jesti ne morem, ker oei neprestano zasledil jejo krelnnie rdečih nohtov. Nn prtiča se poznajo ko krvavo kapljice, v kruh ,»v zasajajo in ga lomijo, po kozarcu plezajo vsi krvavi, laso božajo. ' [1 krv;iv' ""lili. Irj misli mi uidejo nazaj h Krism, k krvoločni Juliji, k strastni Še-idon.li... Natakar jo prinesel pomaranče. I oglej jo to žensko s krvavimi nohti, vzela je rdečo, kako se lio razlila rdeča kri pomaranče po teh okrvavljenih nohtih, na to som mislil. Iu res, (ako čudno je teklo... •/nem so milili skakljali okrog iislen.j. In sieilnjič ,-e m še vide!, ko so mahali nekomu v pozdrav iu so bili kot nohti kragulja, ki so s(. namakali v krvi mladega jngnjiču. Polom som zbežal. Primerjam divjo (igfl-".|o Krišrm. ki si je pobarvata nohle s krvjo malo živalice. lopo Julijo, ki sc je škropila riolife s studeučkoin krvi iz belih ram ponižane sužnje, čirkeškfi sultauko Selidonjo, ki -i polira iri barva nohte od veselja, da se je znebila one druge..., primerjani vse te z našo slovensko ženo s krvavimi nolifmi za vedro gostilniško mizo, primerjam in si na dnu srca želim: Naj nas naš umetniški okus, kr jo odlika irašegn rodu. ohrani pred temi barvarni haremov, naj nas obvarje pred ko-kelerijnml ori.jentnlsklh suženj in puščavskih (igrinj. Naše žene. pravim, in naša dekleta. ki šc rilso ligriii.ii', niso Julije ln niso Se"'' Od Soče čez Žilo Trst - po rimskih protokolih Trst, 21. marcu 1934. Jtajveč upov je stavila Italija pri rimskih protokolih na oživljenje svojih »jadranskih pristanišče, ki so v povojnih letih shirala do domala popolnega brezdelja. Med njimi je, kakor pravijo fašisii sami, Trst največji miičenlk '. Ako je rimska konferenca, poleg čisto političnih ciljev imela za Italijo šo kakšen pomen, je to mogla biti pri priznanem gospodarskem mrtvilu, ki vlada v tržaški luki že dolga leta, le želja, da so mobilizira neko gospodarsko zaledje, ki bo tržilo s svetom skozi tržaško luko ter obudilo k življenju nekdaj tako bogato mesio, ki ga je 12 let fašističnega režima v Italiji upropa-stilo in ž njim vred potisnilo v revščino pol milijona in še več ljudi, ki so svoje dni dihali skozi Trst in živeli od njega. Ha to ni izmišljeno, priča pisanje v Coinmer-cio Uiuliano', kjer je neki dr. Carlo Srnla spustil velik slavospev na rimsko konferenco, češ, da je v prvi vrsti odločila o usodi Trsta in njegovega pristaniškega prometa. Od 1927 dalje, pravi Srala, je Italija trdovratno poskušala najti zaledja za umirajoči četrtmilijonski Trst. V imenu starorimske kulture je moralo slovensko prebivalstvo tržaškega zaledla gospodarsko umreti, je moralo obubožali do popolne revščine, da je fašizem bil v stanu, vsaj mislil je, da je v stanu, da ga strtega in ponižanega |iohodi njegova nasilna noga. 1927 je Italija šla sklepat z. Madjarsko prijateljsko pogodbo. 1930 je sledila Avstrija. 1932 je dala zopet obema državama velike carinske ugodnosti in trgovske olajšave, a Trst je ostal mrlič, kot je bil. 1938 v oktobru je iz-tuhlala svoj podonavski načrt, ki naj bi organiziral In tržaško zaledje v Podonavju, in rimska konfe-renra letos jo. imela nalogo, dn vlije duha življenja v fo organizacijo. Pred očmi. velikih bogov fašizma je pa vstajala slika oživljene tržaške luke, v katero bodo prihajale in iz. katere bodo šle ven v svet ponosne italijanske ladje, ki bodo dovažale blagostanje tržaškemu prebivalstvu, kot še nikoli preje. Dr. Scala piše v svojem lislu, da je tržaško vprašanje slalo neprestano v ospredju vseh rimskih pogovorov. Govorili so o ozdravljenju Podo-navja, o gospodarski obnovi podonavskih dežela, toda mislili so ita ozadje, ki naj se združi v reševanju jadranskih pristanišč, kajti fe se posreči dvigniti blagostanje ozadja, bo s tem povečan tudi promet tržaške luke, ki naj postane pljuča Podo-navja, obnovljenega po načrtih Mussolinija.« In baje so se madjarski iu avstrijski državniki zedinili v tem, da bodo z. vsemi silami pomagali, tla Trst zopet. oživiš čc se jim bodo ponudile ludi prometne ugodnosti za primer, da bi se oskrbovali le s pomočjo tržaškega pristanišča. Večina tržaškega prometa, kolikor ga je sploh še, je tranzitnega značaja. 68% znaša, in še to je bilo mogoče vzdržali le s tem, da so železnice svoje cene prilagodile potrebam tržaške luke. Ves promet iz Podonavja je silil le proti severu, v velike nemške luke, ki so nudile večje ugodnosti podonavskim deželam, kot Trst pod fašističnim režimom. Ali je na lein položaju rimska konferenca kaj spremenila? Tukajšnji iisti sicer poudarjajo, da >so vse avstrijske in madjarske železnice obrnjene proti jugu in da bosta obe vladi v duhu prijateljstva, ki je bilo sklenjeno, svoje blago usmerjale, kamor kažejo Železniške proge in kjer ju čakajo prednostne Carine. lies je tudi, da ho Italija storila velike žrtve tako z znižanjem prevoznin po svojih železnicah kakor s posebno nizkimi carinskimi tarifami, a Trst od tega ne bo imel mnogo, še manj pa se sme nadjati, da se bo izkopal iz, sedanjega mrtvila. Da, ko bi se zgodilo to, da bi se seventnalmente« — morebiti vendar le spozabile tudi druge podonavske države in šle. reševat italijansko lulco, ined tem ko jim Italija na vseh področjih, političnih in gospodarskih, nasprotuje, da, potom bi Trsi dobil naravno zaledje, ki pa bi bilo uporabljivo šele, ko hi tudi prebivalstvo Trsta samega in njegovega neposrednega zaledja moglo prosteje zadihali in se posvetiti zopet konstruktivnemu delu. Toda dokler je Trst obdan od mrtve cone, ki jo je v 12 lotih civiliziranjn' ustvaril fašizem v slovenskem Primorju, ga ne bo dvignilo nobeno Podonavje, četudi bi se združile, vse podonavske državo, da pridejo reševal fašistične razvaline. Javnost bo kmalu o vsem tem poučena. Do 15. maja morajo pogajanja biti končana. Potem bomo videli, kaj je prinesel rimski protokol. Dosedanji dvoboj med Trstom in Hamburgom je pokazal, da niti znižani prevozni tarifi, niti znižane pristaniške pristojbine no morejo dvigniti prometa v Trstu, ker je Hamburg na vsako znižanje odgovoril še z večjim znižanjem. Nikdo pn no verjame v to, dn bi si pri sedanjem brezdelju in spričo mednarodnih pogodb mogla italijanska trgovinska — Ob pričenja jočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Jo-aeS«-grenčice k rednemu odvajanju in zmanjša visoki pritisk krvi. Moistn v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef«-vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanadu želodčnega čreva in lenivo prebavo ter milo tihlažtije razdražennst živcev. mornarica privoščiti razkošje, da zniža tudi pomorske prevozne cene. Italija bo zaman segala po sredstvih, da reši Trst, ko se tistega sredstva, ki je edino rešilen, noče poslužiti. Trst bo dvignilo zadovoljno prebivalstvo njegovega zaledja, ki se bo v svobodi zopet lahko posvetilo pridobitnemu delu. Trst bodo osvobodile zadovoljne sosede, ki v Italiji n« bodo več videle svoje življenjske nasprotnice. Trst bosta rešila pravica ln delo, vse druge strategije so brezuspešne in smešne. Slovensko ljudstvo, čigar srce je bilo svoje dni bogati Trst, ho še vedno iu vedno bolj s strahom zrlo nanj doli iz, svojih nesrečnih bril, ker ve, da bi iiiii moral dali kruha, a je podoben mrliču, ki kuži vso okolico. Trst, simbol fašistične civilizacije. Nove aretacije Orožništvo jc po nalogu goriškega sodišča aretiralo celo vrsto slovenskih kmc.ov: med njimi se nahajajo Avguštin Tominc, star 5') le.t, Ivan Žolet, star 27 let, komelja (Comunello), mar 52 let in Alojz. Albrccht. star 20 let, vsi iz. št. Petra ter jih pripeljala v goriške zapore. Dozduj jim še ni znano, zakaj so bili aretirani, a zdi se, da bo državno pruvdništvo dvignilo proti njim obtožbo, d.i so govorili proti fašističnemu režimu ter obli kovali fašistično organizacije«. — Pred goriškim sodiščem pa so bili obsojeni Peter šviligoj in karolina Pol junec na trimesečen /upor in na 1000 lir denarne kazni, češ, tla so skrivaj kuhali žganje, Alojz Vidmar, Rudolf Karcr jn Vladimir Ličan pa, ker so se »udeleževali v H ihenberku nočnega pretepa . medtem ko jo znano, da so sc vsi trije Ic (minili proti nasilnim fašistom, ki so jih napadli, ker so med seboj govorili slovensko. Luči in sence s Koroškega „Plebiscit.. Ko se bliskajo bajoneti 34. marca 1954. Jutri, v nedeljo, «e vrše tukaj »parlamentarne volitve«. I ašistična tajništva so dala nalog, tki se morajo po novih pokrajinah« vršiti pod geslom proti ali /a Dueejn«. Žnnrlnrme. rija je /usedla v pomnoženem številu vse kraje, po večjih trgih in mestih m- je naselila tndi redna vojska. \ si člani fašističnih organizacij, odrasli in mladi, moški in ženske, so dobili nalog, da morajo obvezno obleči nn dan plebiscita črne srajce ln *e ves dan slnfi v bližini volilinlh mest . Ravno tako morajo biti oble čeni vsi člani volilnih odborov od prvega do zadnjega v črnih smejali, da bodo s tem še pri volilni mizi terorizirali zadnjega volilen, ki je imel dovolj poguma, tla je skozi špalir grozečih črnosrnjčnikov ohranil trdno voljo, dn k svojim glasom izrazi svojo gnjev nad položajem slovanskega življa v Primorju in nn Goriškem. Niti en glas nc sme hiti proti Dncejii. je geslo, ki gn je izdalo fašistično tajništvo, niti en volilec ne sme osfnti doma. Morda bodo nalašč nnpravlli izjemo zn tiste zavedne Slovence, ki jih do/daj ni*o mogli preganjati, in Jim bo obnašanje pri plebiscitu , kot sc jc Izrazil v Kobaridu nek vodilni fašist, dalo priložnost, da se znesejo nad njimi In Jih sfrejo. Plebiscit, kako kruta beseda, kako cinično porogljiva. Saj drugega slovenski živelj v Italiji noče kakor plebiscit. A svobodnega, brez Žandorjcv, brez. miličnikov. Potem bi Ihice videl, knklno je razpoloženje ljudstva, ki ga bije )c 15 let fašistična kultura! Slovenec se ne sme izobraziti Po vsem Goriškem in Primorju so z, velikim poiupoin razhobnali vest, tla »se. je Duee zopet očetovsko o/rl na nove province« ter je Oprostil vseh šolskih pristojbin višješolsko di-jaštvo v Julijski Krajini. Fašistična tajništva v Gorici in l istu so razposlale tozadevne naloge vsem šolskim zavodom, pristav I jajoe, du morajo -dijaki, ki bi bili radi deležni te Duccjevo milosti iu ki stanujejo v vseučlliškem mestu, v vsakem primeru dokazati, dn so zgledni fašisti.« To se pravi z drugimi besudnmi, da so od le »milosti« z. brutalno kretnjo izvzeti vsi slovenski dijaki in sinovi slot-enskih s*t«r*ov, ker v velikem številn slovenski dijak vsled svoie revščine nc more stalno prebivati v vsenčilMkem mestu in se nči doma in ker si noben slovenski di jak ne želi spričevala, da hi gn logistična organizacija obeležila za »zglednega fnšistai. Zato so zahtevali brzojavl fašističnih tnfništev nov porogljiv zasmeh slovenski in hrvatske narodne manjšine, ki ji režim hoče z, vsemi silami onemogočiti, ri?kem nadzorujetn srednje in ljudske šole dva ministrska nadzornika Antonelli in Santiicci ter sta se pri tej priliki poklonil« s|H>minu »mučenika« hrniicesca Sotlosantijn v Vrhpoljiih na Vipavskem, ki jo znan po vsem svetit, da je pljuval slovpnskim otrokom v usta ter z. iglami zbadal jezike slovenskih šolarjev, ki so se mod seboj razgovor j ali slovensko. Jožef Stanič, doma iz Anhovega, se ie ponesrečil in leži v goriški bolnišnici. Njegovo stanje je nevarno. — V Gorici je nenadoma umrl Franc Brezi n ger, star 59 let. Sodni pregled šc ni ugotovil vzroka njegove smrti. Dva |K>jnv.i kažeta delavno gibčnost koroških Slovencev. Povodom zborovanja župnijskih odbornikov Kat. a k e i -j e dne 22. februar ja so po skupni sv. maši do zadnjega kotička napolnili veliko kolpingovo dvorano. 55 slov. župnij je bilo zastopanih. Po pozdravu tajnika hut. akcije g. Dr. B 1 u m 1 a je imel g. /upnik Z e c. h n c r temeljiti referat Zivu župnija . V duhu smo gledali orgo nično gibanje v župniji, kitko vsi udje drug drugega podpirajo in poživljajo. Rast božjega življenja mora biti zadnji cilj našega Intrnzivnega tlela. Po opoldanskem odmoru so slovenski l>ogo-slorci krasno predstavljali actio cathoiica in aetio dinbolicn. Zanimiva je biln seja župnijskega odbora iz. št. Janža v Božu. Skupna pesem * Povsod Bogu« je zaključilo to zborovanje, ki bi naj dalo vzpodbude /a delov 110 šolo in ki naj pokaže svoje sadove v praktičnem (hišnem pastirstvo. kjer nino farno duhovniki poklicani nn tlelo za kraljestvo božje, ampak tu li Injikj. Svitla točka tc iinpo/.alitne pri.ro- Prihodnje leto bomo praznovali 100 letm io rojstva največjega koroškega učenjaka, rektorja dunajske univerze in podpredsednika dunajske akademije /itnuosli . dr. Jožefa Štefana. \ avli dunajske atmae inatris stoji njegovo bronasto ]Vopr«jp. Mnlokatevi naš slovenski di-jnk, ki je študiral na dunajski univerzi in brni ime dr. Jožefa Štefana v avli univerze, je ve lel. «ni-f. 1 j/ domačih 'n ti'i'h kr-irev v ('•■'<>' u due • i. >,v"H—t., 1 s »si ie orjnličjl mladi dr. |o/e (Jshflatfe dafteU faviMuut! ZlVCt IN ntSict VAliUJE VAM 00 IJTBUJfNOSTI NOV* i>ALMA GUMIJASTA PIT* JUGOSI izorifK. DO61 st PSI VUK(n čfVUSOSKtM rtOJSTDu odtod toliko Neincov, odtod jih je tudi toliko več n« realki kakor 1111 gimna/iju. Sij bi Slovenci še /mirom radi i/, svojih sinov duhovno dobivali, ako kmet /tunore sina poslali v Celovec, ga žo riijše pošlje v šolo, ki ga pripravlja za sveti sinu — 11 ko se 11111 ravno želje dostikrat lic s|K>lilijo. imel je «<1 j 011 dobro voljo! — Toliko smo videli, dn je Slovencov močno premalo nn višjih šolah, toliko vrtno, dn jih Je mnogo med njimi. Merim ho bode nepotrebno /delo |tečnli »e s slovensko reč jo koliko ItO-de pn i/cvetelo rož na |Htlju prihodu josti unitcf — rolnžimo se s tiin, da utiša ljuba dcželicA koroška ne /gubi ničesar, ako bode vsa nemška, da je tolarjev dosti, nuj sc štejejo nemški nli slovenski! Saj je Slovanov ie drugod do»ti, če ne preveč!' Ali sinejo koroški Slovenci obupovati, ko imnjo lako bogato preteklost, ko so dali Koroški največjega slikarja (Pernata), največjega matematika (štrfann), gospodarstvenika Ahnclja, jezikoslovce jnrnikn, Janežič« in Majorja, slavne |tolitike (Fiuspielprja. šitinija). glasbenik« 'loma/a košata, turist- dr. Julija kugija, pisa-Irljn Perkonika. Produkcija je prevelika, d* bi moglo v«e t«proti zginiti v nemškem morju! Nn Koroškem ne govore /n nas samo *ro-ltovi. —it— w Skoi dr. Rohrbacher obžaluje, da je premalo slovenskih hogoslovcev Živahno kulturno gibanje ditve je bil obisk in (»oztlrav pomožnega škofa Dr. Rohracherja, ki nam je začrtal v prikupi ji vi besedi smernice Kat. akcije v veliki resni dobi. ki prihaja če/, Avstrijo in tudi čez koroške Slovence. Burno so odobravali zaupniki izjavo škofovo, dn mu naj oprostijo, nko jih tokrat še ne more pozdraviti in jim govoriti v slovenskem jeziku, ima pa resno voljo in se trndi, da se to /.godi pri prihodnjem zborovanju. To so bile besede katoliške in apostolsko. Itoli ga tudi, da je v zadnjih letih luko pičlo število slovenskih bogosiovccv. 2. marca je bilo zborovanje kmečke zbornice. Važni referati o avstrijskem in koroškem kmetijstvu so bili na dnevnem redu, še posebej o odpotnoči strašne gospodarske krize gorjunskih kmetov, ki tičijo čez glavo v dolgovih. Vsi štirje slovenski | h »dane i Kmečke Zveze: V o š p e r n i k , P o I j a 11 e c , Gril in Ma jor so posegli v živahno debato in pokazali svojo zmožnost, vztrajno žiluvost in resno voljo sodelovati, da rešimo slovenske domove nnšcniu kmetu. Na Koroškem ne govore za nas samo grohoVt Spomini na velikega slov. učenjaka dr. Štefana štrftin naslednji dopis i/. Celovca, ki je glede ua tedanje šolske prilike na Koroškem zelo /n ni mi v i 11 (mučen; Iz Celovca. Dr. J. 8t.; »Gimnazijnlni program celovški, ki se io izdal konec lega šolskega leta, kaže, da je bilo ua tem gimnazij u letos 250 itčencov, med tirni je bilo Slovencov 65. Program tukajšnje višjo realke kaže 2H2 učencOv, i/, teh }ta le 51 slo-veii-kih. Na gimnazija je tedaj čele rt i del, na realki pn še peli del ni Slovencov, in vendar bi po številu slovenskih prrbivaleov na Koroškem mogli pričakovati saj t let i no učeneov slovensko, I likaj so števila, ki se nc dajo rotili. kterili ni mogoče prositi in ta števila so /;tlo-len prikazek za vse, klerini le/i rast slovenske reči na sercn! (VI 'kod pa priha ja? So Ii Sltivcni i mtltlj ikI .Neincov /eljni v idili svojih s i nov i/.učeiiili v nizitili imlrchiiili in koristnih ve(lit««iih, Ali di t r med Slovenci ni toliko glav bi«:rilt in izl»ru«enih. kakor med Nemci? Go-tnvn ne, annak pomislili je trelia. iii» 11 t realki «0 «inovi bolj premožnih « irtšev Ii pa. ako s,, rnv 110 slovenskega rodu lil1 Ijčjj,., .-vojill olrok slov c lis K e *fn ie/il.i —- Ne razmišljal te! Odločite se! Obdržite samo nogavire z gornio varstveno znamko, k«-r snmo one so zanesljivo. .Injlrlrs jr pri tri izrazil mojr ooinljc. •Bil utrni vrlih fatlilrr t akrtja pokojnega ninia. jr dr ial. in bi zrlo rud Imel k»le uponiin nnuj. ili ni nitenat zopuiHI?" — Vdova: Samo 1 tunel* iDrn/i gofpod. kol rrslrn zdrarnik Vam morem le »rrlocati: \ummto rsakega konjaka, ki 110 imate na rado pili, jiojrjtr rajil jabolko. — .Vi, gotpod doktorl I *al;i (lan petindvajset jabolk! > V', rr. ali mi m are t povedali kak zillrd. kako ne flore,rvi Maraton (54 točk), drugi Železničar (42) in tretji Rapid (9). Končni uspeh prvenstva klubov je torej: Prvi Maraton s 7 točkami, drugi Železničar s 6 točkami in tretji Rapid z dvema točkama. Maraton je torej znova pokazal veliko premoč svojih dolgoprogašev, med katerimi ima tudi veliko dobrega naraščaja. ISSK Maribor: SK Jugoslavija (Celje) 8:0 (3:0) Da se pripravi ISSK Maribor na važne pod- ferati številnih odsekov, v katerih ima društveno delovanje svoje ležišče. Na predlog1 nadzornega odbora je bila dana upravnemu ipdboru razrešnica. Pri dopolnilnih volitvah je bil v glavnem izvoljen slari odbor z ing Mačkovškem na čolu, Osnoval se jo tudi podporni sklad. Maribor, 25. marca. Sadni trgovci Za podvig slovenske sadjereje V terasni dvorani »Orla«, se je vršil danes dopoldne redni občili zbor »Združenja sadnih trgovcev in izvozuičarjev za Dravsko banovino«, ki ima svoj sedež v Mariboru. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je vodil predsed. velotrgovec Srečko Krajnc iz Pesnice. Podal je v svojem poročilu podrobnosti iz poslovanja Združenja v minulem poslovnem letu, iz katerega so se zrcalile smernice in prizadevanja vodstva. Zlasti obsežno se je bavil z zadnjo konferenco sadnih izvozničarjev v Belgradu ter preči-« „„„,„„ ,„„,„„, na h"« tal zalltove« ki organizacija naslovila prvenstvene tekme, ki se pričnejo dne na ra?.ua pristojna ministrstva — Poslovno poročilo je podal tajnik Amhrozic. Združenje šteje letos 134 članov. Število se je menjalo, ker so se nekateri morali črtati, drugi pa so zopet izstopali. Združenje je v lanskem letu doseglo, da je banska uprava izdala pojasnilo, kdo je upravičen trgovati s sadjem. Na podlagi tega se je uredilo vprašanje pomožnega osebja v sadni trgo- 8. aprila, je povabil za prijateljsko trening tekmo celjsko Jugoslavijo. Tekma se je odigrala danes popoldne na igrišču v Ljudskem vrtu. Maribor je danes visoko zmagal, toda ta zmaga je bila iahka kakor že dolgo vrsto let ne. Gostje sploh niso prišli do izraza in so igrali ves čas podrejeno vlogo. Če bi domačini zaigrali z malo večjim elanom in požrtvovalnostjo, bi bil rezultat še en- krat večji. Sodil j2 dr. Planinšek. - V predtekmi y»»i, zlasti nakupovalcev. Podal je nato po- __ _ - - , - j II' 1 n a VI 1 I r« r\ lmroriTi 1 n iiiTAKnniik n » J.. . 1. je mladina SK Železničarja zmagala nad mladino ISSK Maribora v prijateljski tekmi z 3:2 (2:1). Zimskopokalna tekma v Kranju Hermes—Korotan 4:2 (3:0). Tekme ligašev Belgrad: Jugoslavija : Hajduk 0:0 Zagreb: Bask : Gradjanski 2:2 (2:0). Inozemski spori Čclovčani predstavljam solidno enajstorico in Rapida, ISSK Maribor in SK Svoboda pa nista po ~ b 10 se je tekmovanje prvi juniorji razreda B v-eiovcaiu iru.ia., ju..«..« ——---- - nn^iua, iiinnuui ui .. niso igrali tako slabo, kot bi sodili po rezultatu. siaja tekmovalcev. Točno ob 10 se je tekmovanje Tako visokemu seoru je treba iskati vzroka v pre- pričelo in sicer so startali malo ^diočnem in uspešnem napadalnem kvintetu Pol valiti moramo n ihovo požrtvovalnost in vztra,-no i<ar mesecev; le neznaten del pletilcev je mogel izrabiti 50% kapacitete Pletilci v Sloveniji morajo bojevati težak boj na dve strani: ubija jih močna nelojalna konkurenca nekaterih podjetij iz j-užnejših krajev dr- jasnila o izvoznih uverenjih, o preglednih komisijah in komisarjih, glede katerih zahtevajo sadni trgovci, da jih imenuje trgovinsko ministrstvo ter ono honorira. Važna Je tudi zahteva po uporabi telefona na že-ezniških postajah v dobi sadne trgatve. Dostava vagonov na postajah je lani znatno bolje funkcijonirala, ponekod so pa še napake. Sadjarji so napravili korake, da so predpiše samo ena tipa holandskih zabojev mesto dosedanjih dveh, zahtevajo pa še izboljšanje zunanje informativne službe ter upoštevanje našega sadjarstva pri sklepanju trgovinskih pogodb. — Sprejetih je bilo nadalje še več predlogov, ki regulirajo razna vprašanja sadne trgovine. Občni zbor se je zaključil brez volitev, ker traja funkcija sedanje uprave tri leta. Mariborski motociklisti so se sestali danes dopoldne v prostorih Velike kavarne, da pregledajo na rednem občnem zboru klubovo delovanje v preteklem letu. Klubov predsednik Antončič je s prisrčnimi besedami otvoril občni zbor ter se v toplih besedah spomnil blagopokojnega tragično umrlega Adolfn Fišerja, ki si je kot vnet motociklist pridobil tople simpatije in priznanje. Zal se glavne prireditve radi neprikladnih vremenskih razmer niso mogle izvršiti, pač pa so se organizirali številni klubov! izleti. Tajniško poročilo je podal g. Juravčič. Klub šteje 55 rednih in 15 podpornih članov. V pretekli poslovni dobi je bilo izdanih 22 triptihov, 4 prelaz.nl za obmejni prestop ter 20 mednarodnih voznih dopustil. Blagajniško stanje je v smislu poročila klubovega blagajnika g. Majcna zadovoljivo. Na občnem zboru se je ugotovilo, da se motociklistika radi previsokih davščin ne more tako razviti, kakor bi bilo želeti, saj je večina radi tega odjavila svoja vozila. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika agilni A. Antončič, podpredsednik Ivnn Pelikan, tajnik T?. Jurjaveič, blagajnik F. Majcen, revizorja L. Zinthauer in R. Pras. V športni komisiji so: Kancler, Lotz, Vrez-nik, Cerič, Hinko in Cerič Alojzij, Oreliov-ski in Šalamun. V vodstvu so še: O. Dadieu, L. Zinthauer, H. Schonlaub, B. Divjak, S Simonič, Herman Cverlin in K. Kancler. Crosscontry prvenstvo Ilirija prvak Ljubljane Mariborski drobiž Maribor, 25. marca Brezvesten kolesar. Na križišču Aleksandrove in Cafove ulice je prišlo včeraj popoldne do razburljivega dogodka, ki je ljudi silno razburil. Neznan kolesar, ki je v diru pridrvel po Aleksandrovi cesti, je povozil štiriletnega sinčka pekovskega mojstra Brajkoviča Fantek je padel na tlak ter se močno poškodoval, kolesar pa jo je urno od- obenem pa se'je v tej obrti silno razvilo šuš- kuri.' ter se skril v( Cvetlični ulici pred pre- ,o Na zboru smo slišali, da je neupravičenih ganjalci, ki so se iz vrst gledalcev vsuh za njim. ..........- - - Nekaj za denar, drugo zastonj. V Trpinovem bazarju je bila zasačena zakonska dvojica iz Češkoslovaške, ki je kupila v trgovini svilnat robec, 35 takih komadov v vrednosti 4000 Din pa je skušala na skrivnem odnesti pod plašči. V trgovčevo srečo pa je ženi pri odhodu padel robec izpod plašča Dvojico so aretirali, pa se je pokazalo, da je na pravila sličen izmikavni obisk tudi v drugih trgo vinah ... Naskok na lesene barake. Mariborski gasilci so priredili danes dopoldne požarno vajo in sicer na lesenih Dajnkovih barakah. Gasili so z veliko avtoturbino in sicer tako vneto, da so se začelt ženice hudovati, da jim vdira voda skozi slabo streho v stanovanje. Pokazalo se je, da bi bili gasilci s svojim orodjem kos tudi požaru v baraki, dasi je lesena. Mrtvaški zvon poje. V bolnišnici je umrl , , »____ „ „,.„4!v, nmcinrii, t. 64 letni poštni poduradnik Ivan Macuh. — V Ko- V soboto^ .VriT o^iiVii ^hor ii šaki,h- Peke> Je umrl 60 letni viničar Franc . i . . ___1 — in» Itlu olrmrčnlr Iri QA ;„ Mlinarič. — V Zgornjem Radvanju št. 29 je po- žave mairstvo. — - izvrševalcev pletilske obrti trikrat več kakor legalnih pletilcev. V naši banovini je iz raznih obrtniških strok čez 17.000 šušmarjev, proti katerim se z malim uspehom bore vsi obrtniki. Krivica obstoji v tem, da pravi obrtniki plačujejo visoke davke in druge dajatve, šušmarji pa so tega prosti. Zato slišimo o šušmarstvu zmerom nove in nove tožbe, prav v pletilski obrti pa največ. Poklicni pletilci se potegujejo tudi za to, da bi bilo pletilstvo z uredbo priznano kot obrt, ki bi je ne mogel izvrševati nihče brez predhodne učne dobe in obrtnega lista. Blagajnik je poročal, da ima društvo 4800 Din premoženja, proračun za tekoče leto znaša 24.000 Din, kril se bo največ iz članarine. V odbor so bili izvoljeni po večini vsi dosedanji odborniki. Inženjerji zborujejo rije in je bila dolga ca, 5 km. Tekači so morah preteči pet krogov, po približno 1 km dolgih, teren sam je za country odličen. Prijavljenih je bilo 19 tekačev, na start jih je pa prišlo le šest, torej velika odsotnost, ki gre na račun skakalnih tekem v Planici. Ker je bil na prireditev vstop prost, se je zbralo precejšnje število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili teku, Z malenkostno zamudo je dal starter znak za odhod in v vodstvo se takoj vrinejo Starman, Bručan in Jamar, ki tečejo skupaj do drugega kilometra. Koncem drugega kroga pride v vodstvo Starman ki si zasigura naskok s 100 m, Osterman potisne Jamarja na četrto mesto. V tretjem krogu se situacija »premeni v toliko, da se razlika med Starmanom in Bručanom poveča, sledi jima Osterman v razdalji 200 m, Starman Lado prehiti tudi Jamarja ki je močno zaostal in prišel že na peto Rezervni častniki Kako so vstopili v ..Bo?" Včeraj popoldne so v svojih društvenih prostorih zborovali tukajšnji rezervni častniki, združeni v tukajšnjem odboru UROIR (Udruženje rezervnih oficira i ratnika). Zborovanje je vodil predsednik župan dr. Puc. Prečital je udanostno brzojavko kralju in pozdravni brzojavki vojnemu ministru in komisarju osrednje uprave. Tajnik g. Prinčič je poročal, da ie zaradi nerednosti pri osrednji upravi votjno ministrstvo postavilo pri njej svojega komisarja, ki ima nalogo nadzorstva nad poslovanjem. Pred kratkim se je komisar mudil tudi v Ljubljani. Druga večja akcija je bil pristop rezervnih častnikov v »Boj«. Društvo vmdiV 'predsednik ing. Mačkovšek, ki se je spominjal treh tekom leta umrlih gosp. in-ženjerjev. . v. , . Tajnik ing. Bevc .ie poročal o živahni delavnosti društva. V okrilju društva sta se osnovala dva nadaljnja kluba, namreč in-ženjerjev kemije in inženjerjev arhitektov-pripravnikov. Ob koncu 1. 1933 je štelo društvo 311 članov, in sicer 106 gradbenih, 52 elektrotehničnih, 42 kemijskih, 40 strojnih, 36 arhitektov, 28 rudarskih, 5 gozdarskih, 1 kulturno-tehničnega in 1 plavžarskega in-ženjerja. Društvo je v teku leta načelo z uspehom akcijo za dvig splošnega gospodarskega življenja v državi. Društvo je imelo mnogo dela zaradi brezposelnosti v inžen.jer-skih strokah ter je v neštetih primerih strogo zavzemalo za namestitev domačih^ inženjerjev. Mnogo pojasnil jj dajalo društvo o raznih načrtih in tehničnih zadevah. Blagajniško poročilo .je podal ing. Pire, knjižničarsko ing. Završnik, ki je poročal, da ima društvo že prav lepo knjižnico, ter gospodarjevo poročilo g. Struna. Sledili so še re- Zgornjem Radvanju brala smrt 77 letnega posestnika Henrika Šlauerja Svetila pokojnini večna luč! V kavarni »Stritar« vsak večer koncert! Debele luskinaste otrobe kupite najceneje pri tvrdki A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles tricikljev šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne „TRIBUNA" F. BatjeL Ljubljana, Karlovska e.4 Najntlje cene! - Ceoik franko.