ZE8 Številna« D LJubljani, v ponedelleh. 16. novembra 1908. XII. leto. SLOVENSKI NAROD. bmaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubliano s pošiljanjem na dom za vas itto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za po) leta M K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso droge dežele in Ameriko Salo'leto 30 K - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira Za oznanila se plačuje od peterostopne petii-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in. po 10 h, Če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo Uredništvo in upravniarvo je v Knafiovih ulicah št. 5. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.j i Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 a. Upravništva telefon it 85. gimi besedami povedano: tudi v tem kabinetu se imajo ščititi samo interesi Nemcev, Poljakov in Cehov, proti Jugoslovanom pa bo tudi to ministrstvo postopalo svobodno po Tistih krivičnih načelih, kakor vsi njegovi predhodniki. Ministrstva, ki bi bilo nam Jugoslovanom prijazno in naklonjeno ali vsaj pravično, še dosedaj nismo imeli v Avstriji. A vkljub temu, da so nam bila vsa ministrstva doslej se sovražna, vendar so jih naši zastopniki z malimi izjemami podpirali s tem večjo vnemo, čim ljute je nas je vlada tepla in zatirala. Za zgled navajamo samo pokojni Beckov kabinet. Bolj nasilno, bolj krivično in bolj sovražno še ni proti nam postopala nobena vlada kakor Beekova, a vendar so bili naši ljudski zastopniki vCvS čas njeni zvesti oprode in njeni najponižnejši hlapci. Beckov kabinet je sedaj zamenilo Bienerthovo uradniško ministrstvo. Že njegovo rojstvo kaže, da bo tudi to ministrstvo dosledno nadaljevalo staro avstrijsko politiko, ki je bila vsikdar sovražna Jugoslovanom in njih stremljenju. A navzlic temu so naši poslanci ze sedaj, dasi nove vlade še niso spoznali po delih in dasi jih ministrstvo samo ni prosilo podpore, že v naprej izjavili, da bodo novo vlado podpirali. To postopanje nam kratko malo ne gre v glavo, to izpovedujemo javno in odkrito in naj nas za to zadene 'udi očitanje, da ne razumemo »visoke politike«. Naše neomajne prepričanje je, da ne najde nikjer uvaževanja in spoštovanja, kdor se vsakomur vsiljivo obeša na vrat. Jugoslovanska delegacija ima to slabo razvado, da se obeša na vrat vsaki vladi, v zahvalo za to pa tudi vsaka vlada Jugoslovane zatira in tepe. V tej, po našem globokem prepričanju napačni politiki tiči krivda, da smo Jugoslovani za vlado š<> vedno cpiantite negligeablc. Skrajni čas je že, da se naša delegacija enkrat emancipira — starih predsodkov ter prične z drugo politiko, ki bo gotovo bolj uspešna za naš carod. kakor dosedanja oportunist i -šk.-.. Suši poslanci se naj enkrat oju-načijo ter z vso neizprosnostjo nastopijo proti vladi. Uspeh ne bo izostal. Na merodajnih mestih se bodo priučili nas uvaževati in vpoštevati. Državni zbor. Dunaj, 15. novembra. V par-\ lamentarnih krogih se govori, da bo državni zbor sklican 20. ali 24. t. m. Vlada namerava razun proračunskega provizorija in bosanske predloge tudi takoj predložiti vse načrte ; za. ureditev jezikovnega vprašanja j na Češkem. Velike stranke so sklenile, da ne bodo nasprotovale predlogam o državnih potrebah. Uradniško ministrstvo. Dunaj, 15. novembra. Ofici-jozno se razglaša, da je bil baron Bienerth včeraj pri cesarju v avdi-jenci, ki je trajala nad eno uro. Cesar je odobril Bienerthove predloge glede sestave novega uradniškega ministrstva. Potemtakem bo novo ministrstvo sestavljeno sledeče: predsednik baron Bienerth, minister notranjih del tajni svetnik baron Haerdtl, naučni minister sekcijski načelnik vitez Kanera, justični minister sekcijski načelnik vitez Holz-kneeht, finančni minister sekcijski načelnik baron Jorkasch-Koch, trgovinski minister dr. Mataja, železniški minister sekcijski načelnik vitez Forster, poljedelski minister sekcijski načelnik Pop, brambovški minister podmaršal Georgi, minister za javna dela sekcijski načelnik dr. grof \Virkenburg, ministri - krajani dr. Začek, vitez Abraharuoviez in dr. Sehreiner. Jutri prinese »Wiener Zeitung« cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se imenujejo novi ministri. V pismu na barona Bienertha bo cesar namignil, da je kroni mnogo na tem, da se nadaljujejo pogajanja za- sestavo novega koalicijskega ministrstva. Kriza v češkem klubu. Dunaj, 15. novembra. Doeim so nemški krščanski socijalisti postopali v zadnjih kritičnih dneh tako složno s svobodomiselnimi nemškimi strankami, da jih nemško-naeionalno časopisje javno hvali, so teški klerikak'i provzročili skoraj tazkol v češkem klubu. Pri glasovanju, ali naj se odpošlje dr. Žaček v ministrstvo, niso hoteli klerikalci glasovati, temuč so ostavili dvorano ter se zbrali k seji, Da kateri so sklenili, da zahtevajo zase Žačkovo mesto v predsedstvu državnega zbora. Ako se jim ta zahteva ne izpolni, «z stopijo takoj iz češkega kluba. Proti ogrski volilni reformi. Budimpešta, 15. novembra. Vse opozicijske stranke so se zedini Uradniško ministrstvo, j Cesar sprejme danes v avdijenci ministrstvo, ki ga je sestavil baron Bienerth. Označujejo to ministrstvo kot predhodnika, ki ima pripravljati pot onemu detetu, ki se vkljub dolgotrajnim porodnidm bolečinam sedaj še ni moglo roditi. Mesto parlamenttirnega ministrstva je prišlo na krmilo uradniško, ki naj živi samo dotlej, dokler ne ugladi poti v toliko, da se v mehke ministrsko fotelje lahko usedejo parlamentarci. To ministrstvo, dasi komaj porojeno, vendar že nosi na čelu utis-njen pečat zgodnje smrti. Treba mu je rešiti samo proračunski provizorij in predlogo o aneksiji Bosne In Hercegovine ter vsaj za silo umiriti razburkane valove političnih strasti. Ko je to svojo nalogo izvršilo, je svoj tek končalo in napraviti ima prostor Tistim, ki so že sedaj koprneče ste-gali roke po ministrskih portfelji h, a so se jim v zadnjih momentih odpovedali, ker jim je bilo grozdje za sedaj še prek i slo. Političen položaj je sedaj tako zamotan in tako napet, da bi kandidati, ki so špekulirali na ministrske >tolčke, brez dvoma ne bili mogli dolgo vztrajati na svojih mestih. To pa je proti računu tistih gospodov, ki se čutijo poklicane, da sede v svotu krone. Kopruenju teh kandidatov ni zadoščeno, ako enostavno zamini-strujejo, oni zahtevajo, da se jim tudi pripravi ne samo gorak, marveč tudi komoden in miren sedež na ministrski klopi, kjer bodo nato lahko brez posebnega truda in napora in brez morečih skrbi mirno in spokojno delovali v prid in blagor — »domovine«. Ker ti pogoji v tem momentu še niso bili dani, je moralo na plan prehodno ministrstvo, čegar edina naloga je, da ustvari vse one pred--pogoje, ki so potrebni, da se bodo parlamentarni ministrski kandidati lahko vsedli na gorko v mehke in komodne fotelje. In da bo to prehodno ministrstvo čutilo in se zavedalo, da je samo lestvica, po kateri imajo na ugodne položaje splezati drugi, se mu je pridejalo posebno nadzorstvo, ki ga tvorijo trije parlamentarni ministri - rojaki. V tem nadzorstvu so zastopani Nemci, Poljaki in Cebi, za Jugoslovane tudi tu ni bilo prostora. Z dru- LISTEK. Ho rodaih tleh. Povest; spisal |Fr. Ran t. (Darje.) Vrhovee ni mogel pojruiti, da se Marko ne zanima za politiko in očital mu je to s precej trpkimi bev dami: »Vaš oče je bil ves drugačen,« je zatrjeval Vrhovee. Smatral je za svojo dolžnost, da svetuje ljudstvu v vseh stvareh in ljudstvo je dobro ve delo, da ima v njem zvestega in nesebičnega prijatelja. Tudi vaš oče je bil »magnat«, kakor se pravi, a bil je tudi dobrotnik ljudstva in zato je njegova beseda več zalegla, kakor beseda vseh duhovnikov. »Ah, dragi gospod Vrhovee,« se je oglasil komisar Petteg, »verujte mi, danes bi tudi stari gospod Košan ne imel nobene veljave več. Časi magnatov so za vedno minuli. Vi, ki to politiko delate, sploh nimate pojma, kako velika revolucija se pripravlja brez vas in proti vam. Tudi v naših zapuščenih krajih že čutimo trde korake revolucijske grmade, ki bo preobrazila ves svet. Socializem je tista moč, ki bo to storila.« »Socializem pod zaščito e. kr. vlade kaj ne,« je porogljivo vprašal dr. Bmot. »Vse upanj«1 avstrijskih vlad je zdaj socializem; /. njim hočejo uničiti narodnostno gibanje in državnopravne razpore. ž njim hočejo premagati Madžare i u Slovane - socializem je univerzalno sredstvo zoper vse bolečine države, a naposled se bo le izkazalo, da je socializem šimere in čisto nič druge ga.« »To je zopet pretirano,« je menil Vrhovee. »Kje je absolutna resnica, tega ne more nihče reči. Vsaka ?:tranka ima svoj del te resnice v ro-Vah.Socialni demokratizem,se mi'zdi, je samo podjetje nekaterih spekulativnih glav, a socialstvo kot tako ima svoj pomen za človeštvo. Sociai-ntvo nam bo izbojevalo pravičnejše socialne razmere. Celo anarhizma ^le zametujem popolnoma. V njem vidim namreč proti tezo zoper pezo države in obrambe individualne svobode.« Tako so Vrhovee in njegovi gostje modrovali ves čas, dokler je trajala večerja. Navzočne dame so se pošteno dolgočasile. Marko je večkrat poskusil, da bi začel s Pavlo pogovor o kaki drugi stvari, a pol it i-kujoči moški mu niso dali miru. Po večerji, ko so si gospodje zapalili smotke, je Vrhovee potegnil Marka v stransko sobo, češ da bi rad ž r.jim nekaj zaupno govoril. »Povejte mi, gospod Košan,« ie začel Vrhovee, »kaj sodite o dr. Br-notu. Kar mi l>odete zaupali, ostane med nama.« Marko je bil presenečen, ker je vse prej pričakoval, kakor tako vprašanje. »Mislim, da morate Brnota bolje poznati kakor jaz,« je dejal Marko. »Hodila sva skupaj v šolo in bila sva tudi tovariša na Dunaju, toda občevala nisva nikdar mnogo. Brnot je bil vedno marljiv, a njegov brezobzirni egoizem mi ni nikdar ugajai. Vrhovee je molče prikimaval in nekaj časa gledal v tla. »Da, brezobzirni egoizem, to je prava beseda,« je končno rekel Vrhovee. »Označili ste ga dobro. A prišel bo naprej, dosegel bo mnogo, morda zaradi te lastnosti. Njegov oče je bil trgovec v Topolni in .*e mnogo ljudi spravil na nič, a vzlic temu se je znal napraviti popularnega. Jaz bi ga rad podpiral, ker je naš sedanji poslanec popolnoma nezmožen, smešna ničla in drugega nič, a po pravici vam povem: bojim se malo. Brnot je željan denarja, česti in moči, ima pa načela, ki se mi zde nemoralna.« »Zakaj nemoralna?« je vprašal Marko. »Kar je danes povedal, — saj govoril je malo — je bilo utemeljeno in resnično.« le za skupni boj proti Andrassvjevi volilni reformi. V opozicijo proti volilni reformi stopijo nezadovoljni člani neodvisne stranke, vsi opoziei-jonalci levice, demokratje in poslanci nemadžarskih narodnosti. Preden se izvedejo vse določl>e povega volilnega zakona, bo poteklo najmanj 15 mesecev, zato bodo nove volitve v ogrski parlament šele v drugi polovici leta 1910. • Dogodki na Balkanu. Bolgarsko - turška pogajanja. Sofija, 15. novembra. Pogajanja s Turčijo se kmalu prekinejo. Doseglo se je spo razum ljenje le glede nekaterih točk orijentske železnice. Obrambna zveza balkanskih držav. Carigrad, 15. novembra. Danes prispe v Carigrad črnogorski odposlanec general Vukotič, nakar se takoj podpiše defenzivna zveza med Crno goro, Srbijo in Turčijo. Turčija bo zato dala Srbiji gotove koncesije v skopeljskem vilajetu. Turške varnostne odredbe v Sandžaku. Sar a j e v o , 15. novembra. Iz Plevlja se poroča, da je Turčija zaprla meje proti Crni gori in Srbiji ter svoje mejne straže potrojila. Vojašnice, v katerih so bili dosedaj avstrijski vojaki, so že napolnjene z novimi turškimi posadkami. Mohame-danski moški prebivalci, ki so v črni vojski, so dobili orožje, da odbijajo vsakojake napade vstaških čet. Ar-navti imajo za ta slučaj že pripravljenih 2000 oboroženih mož. Vendar vlada dosedaj v sandžaku Novi pazar popolni mir in red. V Plevlju se najbrž obnovi avstro - cgrski konzulat. Počitniška Kolonija „Za- IBJC" V zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je prečitalo in odobrilo županovo poročilo o počitniški koloniji »Zatišje«. To zanimivo poročilo se je glasilo nekako takole: V svoji seji dne 19. maja t. 1. je sklenil občinski svet, da se ima v proslavo vladarske šestdeset letnice cesarjeve ustanoviti počitniška naselbina za ljubljanske ljudske šole, nakupiti in urediti v ta namen posestvo »San-grad« pri Cerkljah in počitniško naselbino oživotvoriti že letos. Obenem je dovolil občinski svet za nakup »Sangrada«, ki se prekrsti v »Zatilje« ter njega ureditev 45.000 K, za Vrhovee se je na gias zasmejal. »Kaj misk ite, da vam je razkril svoje srce? Slabo ga j>oznate. Kakor jegulja je. Tudi meni še ni nikdar jasno in določno razh>čil, kakih nazorov da je, ali iz različnih njegovih izjav in dejanj sem si sam napravil sliko njegovega značaja in ta ni posebno ugodna, pa je mogoče, da se motim. Upal sem, da mi bodete vi kaj povedali, a kakor vidim, veste še manj, kakor jaz.« Vrnila sta se k družbi in zdaj končno je našel Marko priliko, da je mogel govoriti s Pavlo in z Anico. Toda tudi to veselje ni ostalo neskaljeno. Gospa Petteg se je pridružila in pokvarila Marku sicer prav skromno zabavo. Ker je imel Marko svoj voz, je bil primoran povabiti dr. Brnota, naj se pelje ž njim, da ni bilo treba Vrhovčevega voza nalašč za Brnota. v preči. Nekaj časa sta nekdanja sošolca molče sedela drug poleg drugega in nihče ni vedel, kako naj začne pogovor. »Kakor sera danes spoznal, se močno, skoro bi rekel strastno baviš s politiko,« je naposled iz-pregovoril Marko. »Da, politika mi je največje veselje,« je odgovoril dr. Brnot. »Zdi se mi, da je edina stvar, ki je res vredna, da ji posvetiš svoje najboljše moči. Zgodovina je politika pre- anaenaaaaaaaaanaaaneneB ■ < ■1 i —— letošnjo oživotvori te v počitniške ko-« lonije pa 8000 K. Iz priloženega obračuna mest* nega knjigovodstva je razvidno, da se je pri nakupu in uredbi »Zatišja« prihranilo 2417 K 83 vin., pri stroških za letošnje počitnice pa 2077 K 46 vin., tedaj skupaj 4495 K 29 vin. (Ta obračun se je odobril). Letošnje počitnice v »Zatišjn« so se prav dobro obnesle. Za naselbino so se izbrali po večini slabotni, slabo razviti otroci, vendar pa je vzlic temu bilo zdravstveno stanje otrok v »Zatišju« prav povoljno. Pojavila se je ves čas le ena resnejša bolezen, ko je zbolela Beti Vrhovee za difterijo, vendar je ta slučaj k sreči ostal edini; otrok je ostal izoliran v posebni sobi in po končani bolezni se je izvršila razkuži »a. V početku počitnic je zbolelo več otrok po lahkem kaiaraličnem vnetju žrela In dihal, menda vsled spremembe zraka. Pritlična soba je nekoliko vlažna, in to je menda tudi škodovalo, kajti zboleli so večinoma dečki, ki so bili tu nastanjeni. Trije otroci so zboleli za vnetjem očesne veznice vsled stare škrofulozne konstitucije; pripetili so se slučaji lahkega rev-matizma brez hudih posledic. Pripetile so se tudi nezgode, a večinoma le malenkostne. Resna j>oškodba je bila le pri Viktorju Romanu, ki si je zlomil nogo. Precej otrok je trpelo vsled slabih zob. (Vsi stroški za zdravnika, zdravila in obveze *o znašali 259 K). Splošno pa so se otroci počutili prav dobro v »Zatišju«; vsled domo-tožja moralo se jih je nekaj vrniti domov, drugi pa so se oči vidno dobro okrepili ob dvamesečnem bivanju v počitniški naselbini. Da je bila hrana tudi dobra in zadostna, dokazuje dejstvo, da so se skoraj prav vsi otroci tudi zredili in odšli 2 do 3 pa tudi več kilogramov težji, kakor so prišli. Vseh sprejetih otrok je bilo 120, in sicer 69 dečkov in 51 deklic. Od teh je shujšal le eden za kilogram; vsi ostali so se zredili od pol do 8 kg, in sicer so se deklice razmeroma bolj zredile, kar je pripisovati okolnosti, da so se dečki več gibali, telovadili, tekali itd. Nadzorstvo v »Zatišju« so imelo prostovoljno priglasivše se gospodične : Melica Senekovičeva, učiteljica na c. kr. umetno - obrtu i strokovni šoli; Davorina Karli-n ova, učiteljica na višji mestni dekliški šoli; Marija Grošljeva, učiteljica »Mladike«; Anica Vav k n o v a , učiteljica na Bučki ter go- iekloati, politika je zgodovina sedanjosti. Vsak posamezen človek že, ker je živ, me zanima bolj od najimenitnejšega kipa — naravno je torej, da me usoda velike skupine ljudi nad vse zanima. In —- ali si moreš misliti večjega zadoščenja, Donosnejšega čuvstva, kakor ga rodi dejstvo, da je tvoja beseda odločilna za usodo mnogih, celo skupiuo ljudi, da, ves narod tičočih se zadev, da je usoda celega okraja, da, vsega naroda položena v tvoje roke?« »Ljudje smp pač različnih nazorov,« je menil Marko, ker ni hotel nič odločnega izreči o Brnotovih nazorih. Brnot pa je bil že toliko razgret, da ni opazil rezerv iranosti svojega spremljevalca. »Sedanje moje življenje mi nikakor ne zadostuje,« je z veliko eneržijo in s krepkim poudarkom nadaljeval dr. Brnot. »V sebi čutim moč povzpeti se visoko. Ko se bi hotel zadovoljiti z eksistenco obskurne-ga advokata, bi si bil lahko že napravil mnogo denarja. A ravnal sem z ljudmi lepo, delal poceni, storil vse kar se je dalo, da si pridobim njih zaupanje. Kmetje mi morajo prvi pomagati, da se vzpnem višje. Kdo je kmečki poslanec, je pač vse eno — torej se nič ne pregrešim, če hočem s kmečko pomočjo pomagati sebi. Saj slab poslanec ne bom. Štiii leta sem izgubil v organizacijo tega 35 jenki višje dekliške šole Ivanka Z u-panova in Edvina Ž e j n o v a. Nadalje gospodje: Viljem Mazi, učitelj ter Rudolf Cerar, Fran Kutlušek in Ivan Muha, vsi trije učiteljski kandidatje. Nekako samo ob sebi se je razvilo razmerje, po katerem je vrhovno nadzorstvo prešlo v roke gospodične Melice Sere k o v i če v e , katera je za deco skrbela res po materinsko. Ker se je dosegel precejšen prihranek, predlagajo se sledeče nagrade: Melici Senekovičevi 100 kron, Mariji G r o s 1 j e v i in Anici V a v k n o v i po 80 K, Karlino-vi, Zupanovi, Žejno v i, Ce-rarjuin Kotlušku po 60 K. (Sprejeto). Gg. Cerar, Mazi in Muha so že prejeli p o 2 0 K. Nagrađenim se izreče obenem zahvala Dasi je letošnji način nadzorovanja za silo zadostoval, vendar priporoča župan, da bi se v bodoče nadzorovanje počitniške naselbine drugače uredilo. Predvsem bo treba domačega reda, ki se bo sestavil na temelju letošnjih izkušenj. V tem redu bode namreč čas natančno razdeliti tako. da ne bodo otroci nikdar samim sebi prepuščeni. Imeti bodo morali predpise, kdaj bodo hodili spat iu kdaj bodo vstajali, kdaj pojdejo na izprehod, kdaj bodo proste igre, kdaj telovadba. Tudi bodo morali šolsko tvarino nekoliko ponavljati. Dalje ne sme biti dopuščeno, da bi — kakor je to bilo letos — gospodične nadzirateljice jim nosile hrano na mizo, ker se s tem otroci preveč pre-vzemo; določeni bodo marveč morali vsak dan biti nekateri, ki bodo ta posel opravljali. Istotako bodo morali otroci sami postiljati in pometati. Končno pa se bodo — kakor je to bilo že prvotno nameravano — morali otroci lotevati tudi kakega dela. Letos so se proti temu jako odločno izražali nekateri roditelji, v bodoče se na to ne bode oziralo. Saj delo le krepi in vzgaja; kdor hoče svojega otroka imeti lenuha, naj se ne oglaša za sprejem v i>očitniško kolonij >. Za vse to bo treba izkušenih nadzirateljie pod spretnim vodstvom. Tak personal bode pa dobiti le proti primerni nagradi. Zato predlagam, da bi se določila za voditelja dvainesečne počitniške naselbine v »Zatišju« poleg hrane in stanovanja nagrada 200 K, potem za dvoje učiteljev in dvoje učiteljic na isti način po 150 K in za četvero pomožnih moči izmed učitelj išcnikov in ueiteljišcnic ali pa izmed gojenk višje dekliške šole po 50 K. Vse to bi stalo 1000 K. Ker se letos za nezadostno nadziranje izda vsega vkup 040 K, pomeni to večji izdatek 360 kron, ki se bode prihranil s tem, da se mesto otrok, ki med počitnicami odidejo, ne sprejmejo drugi. Kar se sprejemanja otrok tiče, bodi pripomnjeno, da so se letos odbrali oni, katere so priporočila šolska vodstva. V bodoče se namerava tako, da se šclska vodstva naprosijo naznaniti, katere izmed otrok, ki se oglasijo za sprejem, morejo priporočiti brez nevarnosti, da bi se drugi pokvarili po njih, potem pa, da se kontingent določi po številu pripo-ročencev vsake šole in izžreba io imena otrok, kateri se odpošljejo v »Zatišje«. Natečaj za bodoče leto se naj takoj razpiše. Izbrano nadzoroval no osobje sestavi ob sodelovanju z letošnjim domači red. Nadalje je župan priporočal, naj se v bodoče v »Zatišje« ne pošiljajo dečki in deklice skupaj, temuč vsak oddelek posebej za mesec dni. Na ta način bode več otrok deležnih dobrot počitniške naselbine, a obenem se tudi olajša nadziranje. okraja, delal sem previdno, metodično in tajno ter žrtvoval mnogo. Ali mar zato, da bo drug žel sadove mojega dela! Ne! Jaz čutim, da imam v sebi veliko moči in da bo narodu z menoj bolje pomagano, kakor z marsikaterim drugim poslancem. Moja sreča je odvisna od tega. Jaz bi bil nesrečen, ko bi moral vse življenje tu iz nečednih pravd kovati rumenjake. Meni je treba zraka, treba mi je tribune, od koder se bo daleč slišal moj glas, treba mi je velikih bojev, treba tudi sijaja.« Zajel je sapo globoko in naglo in potem nekoliko tišje nadaljeval: »Čudiš se morda, da sem ti vse to tako odkritosrčno povedal. Ne čudi se. Tu ni nikogar, s katerim bi mogel zaupno govoriti. Tu se moram vsem laskati, začenši pri okrajnem glavarju, ki je tako prazne glave, da bi bil že lahko dvorni svetnik, pa do zadnjega mežnarja. A včasih me nekaj prime, da si moram olajšati srce in povedati svoje misli in svoje želje. Tu v tem zakotnem gnezdu bi se sicer zadušil. Tebi sem se lahko zaupal, ti si že tujee v tej dolini, čez malo časa odrineš zopet na .Dunaj in se kdo ve, kdaj se vrneš. Ti me boš tudi umel, saj tudi tebi ni obstanka v tem izgubljenem delu slovenske domovine.« (Dan« »rthodnjie.) Poročilo in račun se je odobruje vzel na znanje ter so se vsi županovi predlogi sprejeli. Dnevne vesti. ____x V Lgubljam. 16 novembra. \ — Zaupni shod »S. L. S.« se jc \\ršil danes dopoldne v dvorani hotela »Union«. Navzočih je bilo do 700 oseb. Shod je otvoril načelnik stranke dr. Ivan Šusteršič, nakar se je izvolilo v predsedstvo poleg kornere, svetnika, drž. poslanca P o v -š e t a še štiri podpredsednike. Nato je poročal o političnem položaju dr. ŠusteršiČ. V svojem govoru je najprej omenjal razvoj stranke zadnja tri leta in njen uapredek. Glede političnega položaja v državnem zboru je poudarjal, da je z ozirom nato, da se zastopniki vseh drugih narodnosti združujejo v močne bloke, potrebno, da se tudi zastopniki Jugoslovanov zbližajo k skupnemu nastopu v narodnih zadevah. Dr. P e g a n predlaga nato resolucijo, s katero shod zaupnikov pooblašča »Slovenski klub«, k skupnemu delovanju z »Jugoslovansko Zvezo« pod pogojem, da je to mogoče, ne da bi bila prizadeta načela in sicer svobodno delovanje kluba. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Po predlogu dr. Šusteršicem so se sprejela izpremenjena organizačna pravila stranke. Po novih pravilih obstoji vodstvo stranke iz načelnika, potem vseh strankinih pristašev, ki so člani gospodske zbornice, državne in deželne zbornice, petnajstih, i>o shodu zaupnikov izvoljenih odbornikov iz Ljubljane in bližne okolic, ter zastopnikov političnih društev z dežele. Vsako politično društvo odpošlje v vodstvo enega člana. Ta iz prememba se je sprejela soglasno. Načelnikom stranke je bil z vzklikom izvoljen na predlog shodo-vega predsednika svetnika P o v š e-t a zopet dr. Ivan ŠusteršiČ, ki je izvolitev sprejel. V strankino vodstvo je predlagal drž. poslanec G o -s t i n čar 15 oseb, večinoma Ljubljančanov, med njimi vikarja Smolnikarja, kanonika Ko-larja in Šiško, dr. Ušeničnika, svetnika trg. zbornice Ivana Kregarja; z dežele pa dekana Koblarja v Kranju, župana Belca v Št. Vidu in župana Stanovnika v Horjulu. Proti temu je protestiral župnik Prislov, katerega pa je dr. Krek ostro zavrnil, češ, da je v sedanjih časih treba edinosti, ne pa razdora ter predlagal, da se župnik Pristov ne smatra več za zaupnika stranke. Shod zaupnikov je nato sprejel Gost inčarjev predlog ter izvolil vseh !5 predlaganih mož v vodstvo. Zaupni shod je nato postavil sledeče* kandidate v splošni kuriji: 1. Volilni okraj Kranj - Škof j a Loka: Evgen Jarc, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. 2. Volilni okraj Radeče-Litija - Višnja gora: Dr. Ivan Zajec, zdravnik v Ljubljani. 3. Volilni okraj Ljubljanska okolica: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah, načei nik »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. 4. Volilni okraj Ribnica-Žužemperk - Kočevje: Dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. 5. Vodilni okraj Postojna - Vipava - L ožil irska Bistrica: Jernej Ravnikar, nadučitelj v Trnovem pri Ilirski Hi strici. 6. Volilni okraj Kamnik Brdo: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku. 7. Volilni okraj Radovljica-Tržič - Kranjska gora: Janez Piber, župnik na Bohinjski Histrici. 8. Volilni okraj Trebnje - Mokronog - Kostanjevica: Janez Nep. Hladnik, župnik na Trebelnem. 9. Volilni okraj Novo mesto - Črnomelj - Metlika: Josip Zure, župan in posestnik v Kandiji. 10. Volilni okraj Vrhnika-Idrija - Cirknica: Anton Kobi, posestnik in trgovec na Bregu pri Borovnici. 11. Volilni okraj Ljubljana (mesto) : Določitev kandidata je prepustil shod zaupnikov strankinemu vodstvu. — Dvojna mera. Znano je, s kako strogostjo je nastopil deželni odbor proti občinskemu odboru v Idriji, ker je ta hotel prezidati neko občinsko poslopje, da bo služilo vsemu idrijskemu prebivalstvu. Oba očesa pa je zatisnil, ko je skupno z deželno vlado dovolil, da se sme porabiti ustanovo za šolo na Ledim i v znesku nad 60.000 K za zgradbo nove velikanske cerkve v Žireh, ki bo veljala najmanj 300.000 K. Kar služi v klerikalne namene, za to sme pač trositi ljudstvo denar, ne sme si pa staviti domove služeče prosveti. Zakaj vendar nista vlada ju deželni odbor odsvetovala graditi celo katedralo za faro, ki ima že vse polno cerkva, nima pa šolskega poslopja, ki bi ustrezal higijeničnim zahtevam. Pač, tudi v Zireh je skrbel deželni odbor za žepe davkoplačevalcev, pa v tem slučaju se je šlo za občinsko hišo. Občinski odbor je sklenil, naj bo poslopje enonadstropno, deželni odbor pa je prekrižal račun in odredil, da se občinsko hišo zida pritlično. Cer- kev velikansko — občinsko hišo pa kot kajžo, to načelo velja danes pri deželnem odboru in vladi. — Idrijske občinske odbornike poziva gerent, naj plačajo komisijske s t roške, k i jih jim je prav po nepotrebnem naprtil klerikalni deželni odbor, sicer se jih naznani okrajnemu glavarstvu v svrho izterjanja. Občinski odborniki ne mislijo plačati zlepa naložene globe, ker so v dobri veri, da so ravnali dobro za idrijsko mesto in jim je deželni odbor le vsled svoje strankarske politike napravil nepotrebne stroške. Radovedni smo, bo li deželni odbor dal z eksekutorjem izterjati stroške. Ce, bo to umazanost in nehvaležnost, kakršne svet še ni videl. Idrija plačuje deželi za nič 40.000 K doklad na leto in deželni odbor bo še izterja val od idrijskih občinskih odbornikov dijete za svoje uradnike. Ali je znano deželnemu odboru, da so prejšnji občinski odborniki brezplačno opravljali vse občinske komisije! Sedaj pa naj plačujejo oni brezpotrebne deželne komisije. Vederemo! — Tako je prav. Da se slovenske dame v Ljubljani še vedno, vzlic 20. sept., poslužujejo nemških uio-distk, je res žalostno. Kako rade bi me Goričanke izpolnjevale svojo narodno dolžnost, če bi .bila tukaj vsaj ena slovenska modistka. Kako naj se izognem kršenju uarodne, zavednosti, sem pomišljala, ko je nastopila zimska sezona in kmalu sem jo pogrun-tala vsa vesela. Mesto lepega modnega klobuka iz neslovenskih rok, boš zanaprej nosila pa priprosto športno čepico iz slovenske trgovine in tako se je tudi zgodilo. Slovensko dekl e. — Občinski svet l|ubl]anski ima v ti rek, doe 17 novembra ob petin zvečer v mestni dvorani izredno sejo. Na dnevnem reda javne seje so: Naznanila predsedstva, županovo dodatno poročilo o uredbi prejemkov mestnih uradnikov in poročila o prošnji g Cecilije Podferajškove za podpis izbrisne pobotnice pri zemljišča št 37 kat. občine Gradišče vknjiženih ob Činskh terjatev; o izvolitvi Članov iz občinskega sveta v volilno komisjo za deželnozborsko volitev iz splošne kur; je ; o preuredbi službenih prejemkov uradnikom „Mestne hranilnice ljubljanske- ; o izvolitvi upravnega svetovalca „Mestne hranilnice lju bljan8kea mesto odstopivšega Viktorja Rohrmanna; o predloga Zh izpre-membo nekaterih paragrafov pravil „Mestne hranil ioe ljubljanske" in o o ustanovitvi kreditnega društva pri tej hranilnici; o prodaji mestnega sveta za državnim kolodvorom Ivana Zakotnika; o županovem predlogu za nakup nekater h strokovnih knjig iz zapuščine dvornega svetnika R mana Vasice; o prizivu Ferdinanda Stau-dacherja proti stavbnemu dovoljenja vile v Nunskih ulicah, ki se je dalo Filipu Supančiču; o priziva dr. Jo sipa Sajovoa proti stavbnemu dovoljenja Pavlu Turku v StreliAkih ulicah, in samostalni predlog občinskega svetnika F. Malega, da se naroči večje število klop za sprehajališča in javne nasade. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o prošnji Hermana Petersa za zobo-tebniško konoesijo; o prošnji Ane Stadlerjeve za preselitev njene po-sredovalnioe za službe; o prošnji dr. Streintza in tovariša za konoesijo av-tomobilnega prometa po Kranjskem ; o prošnji Frana Meisetza za zastav ljaluičuo konoesijo; o prošnji Alojzije Strelove za gost lniško konoesijo; o prošnji za prenos Ivan Malino ve g > stilne; o prošnji za prenos gostilniške koncesije Sedejevih otrok; o prošnji Ivana Pukelsteina za fijakarsko konoesijo in o izvolitvi novega člana meščanskega odbora namesto umrlega Karla H nterleohnerja. — L|ubl|aosU protestantski pastor Hegemsnn je svoj Čas služboval nekje na Češkem in se je tam tako angtžiral v propagandi „Los von Oaterreioh", da je postal popolnoma nemogoč Ko se je češki namestnik gre f Coudenhove začel energično za nimau za tega inozemoa, je Hege-mann videl, da jo mora o d kuri ti drugam. A kam ? Sioer je v Avstro Ogrski precej protestantskih cerkvenih občin, a med temi jih je prav malo, ki bi hotele imeti pastorja takega kalibra, kakor je dr. Hegemann. A ena taka cerkvena občina se je vendar našla. To je bila ljubljanska. Tisti Ha-gemann, ki je bil postal na češkem popolnoma nemogoč, je bil, četudi po hudi borbi, izvoljen za protestantskega župnika v Liubljani. To je gotovo jako značilno za člane ljubljanske protestantske občine. Značilno pa tudi za kranjsko deželno vlado, ki je potrdila tega župnika, ki ga je hotela češka deželna vlada a žandarji poslati čez mejo. Hegemann na Kranjskem je ravno tisti tič, kakor je bil na Češkem Ne zadostuje mu več agitacija na Kranjskem — zdaj je Sel zoper nas hujskat in lagat n» Nunsko. Ia monafcovskih listov vidimo, kako je Hegemann tam lagal in kako nas je obrekoval. Hegemann je v Monakovem pripovedoval. da so bili Nemoi v Ljubljani v smrtni nevarnosti, da je bilo mnogo Nemcev težko ranjenih, da je tekla nemška kri in da ni noben Nemeo več varen življenja. Pa Še več. Hegemann je tudi na dolgo in Široko pripovedoval, da h Čemo napraviti od Drave do Drine neodvisno jugoslovansko državo in je poživljal vso Nemčijo na boj zoper južne Slovane in zlasti zoper Slovenoe, Češ, vse do Adrije mora biti nemško. Hege-mannovo hujskanje je spravilo na noge oelo vrsto govornikov, vseučUi-ftkih profesorjev, odvetnikov in šolnikov, ki so vsi grmeli, da je treba voditi najbrezobzirnejši boj zoper Slovenoe in zlasti da je treba zbirati denar, da se omogoči Nemoem na Kranjskem voditi tak boj zoper Slovence. Kranjska sta vbinska dražba je podjetje, ki sjoer rado pri Slovanih denar služi, ne zamudi pa nobene prilike delati in oelo demonstrirati za nemštvo. Tako ravna v Ljubljani in tako ravna tudi drugod V V o loški in Opatiji je Kranjska stavbna dražba prav steber nemštva, a sedaj so je tudi tam siti in bodo v bodoče postopali proti njej vse drugače, kakor dozdaj Vzrok občni nevolji zoper to dražbo je sledeči dogodek. Neki stranki je občina Volosko Opatija dala stavbno dovoljenje, in sicer na podlagi načrtov, ki jih je pri občini vložila Kranjska stavbna družba. Kakor znano, razobesi stavb mik na vsakem stavbišču desko s svojo firmo. Z ozirom na to je občina Voloske-Opat ja izdala omenjeno stavbeno dovoljenje s pristavkom. da mora biti pri firmi na prvem mesta napis rKranjska stavbna družba". Toda občina je Kranjski stavbni dražbi pre več zaupala, ko je račuuala, da bo ali izpolnila rečeni predpis ali se pa proti njem a pritožila Kranjska stavbna družba se ni prit* ž la — izpolnila pa predpisa tudi ni. To je mogla storiti, ker občina žd izdanega stavbnega dovoljenja ne more več preklicati. Naravno je, da je to vzbudilo v oeli občini veliko nevoljo. Sedaj je pa sklep, da se bo v bodoče drugače postopalo. Občina bo izdajala stavbna dovoljenja 8 pristavkom, da mora firma na prvem mestu napravili hrvaški napis in da stavbno dovoljenje ni pravomočno, dokler se to ne zgodi. Zdaj se bo seveda tudi Kranjska stavbna družba morala ukloniti — če sploh priliko imela, kajti od Hrvatov in Slovenoev ne dobi no benega dela več — Županstvo občine Šmihel-Stopiče nam piše: Sla no uredništvo! Z ozirom na not oo z dne 12 t. m v št. 265 „Siov. Naroda" blagovolite priobčiti tole pojasnilo: Občina Šmi hel Sto liče ni vložila v „Kranjsko hranilnico" niti vinarja; dobila pa je od „Kranjske hranilnice" vložno knji žico prisilnega posojila za časa francoskih vojsk, katero je naložilo za več občin novomeškega okraja okrajno glavarstvo v Rudolf o vem. O tej zadevi bo sklepal občinski odbor občine Š m i hel Stopiče v eni prihodnjih sej. V Kandiji pri Novem mestu, 13 novembra 1908. Županstvo občine Smihel Stopiče: Jos. Zar c. — Op ured.: G i ej te. glejte, kaj si tak okrajni gla varček vse dovoli. No, upamo, da bo občina Šmihel-Stopiče vedela, kaj zahteva od nje narodna dolžnost. Neosnovana govorica. Po Idriji se je raznesla govorica, da je izvrševalni odbor narodno napredne stranke sklenil, da morajo na pred njaki v Idriji voliti v splošni kuriji za deželni zbor dekana Arkota. To je povsem izmišljeno. Saj je naravnost izključeno, da bi kaj takega sklepal izvrševalni odbor. Kompromis, ki je in ni med narodno napredno in S. L S, zadeva le izvedoo narodno gospodarskega programa, nikoli političnega. Tudi so v prvi vrsti vo-lilci sami poklicani razmišljati o tem, kdo naj bo njihov kandidat po pred stoječih deželnozborskih volitvah S praznimi govoricami se naj ne dajo begati narodno napredni voliloi. — Vodja kr* ni*ki h Nemcev ljubjan ki odretuik dr. E^er se je odpeljal včeraj zjutraj v družbi svojega mentorja dr Binderja s polu-dtsetJm vlakom v Celovec, kjer seje včeraj vršil ustanovni shod nemškega narodnega sveta za Koroško. V spominsko knjigo „Slovenskoga planinskoga društva1 na Sv. JoŠtu se je včeraj zapisala nastopna pesem: Spomin na 20./IX. 1908. Septembra mrzli dih slovensko je ravan opadl in požgal; vse ovetje nam pobral s slovenskih je poljan septembra mrzli din. Od naše bil krvi krvav njegov korak in v spremstvu bili srd, sovraštvo, sila, smrt . . . in ie krvav je tlak, od naše bil krvi! Septembra mrzli dih življenje dvojno stri — In dvema svet neznan in dvema grob teman prezgodaj je odprl septembra mrzli dih. Mačenoev sveta kri roditi mora sad! Slovencu Že Sloven odkrit, udan, iskren je zopet bratu brat: Mačenoev sveta kri. — Plakater Matelič uvrstil je v sobotnega „Slovenca" silno razžaljeno „Poslano", v katerem skuša svoj korak, da si je najel po nepotrebnem nemškega zastopnika, upravičiti a trditvijo, da njegove zadeve ni hotel baje prevzeti noben slovenski odvetnik Znani so nam vsi ljubljanski odvetniki slovenske narodnosti. Razžaljeni Matelič naj nam sedaj, če more, navede imena onih slovenskih odvetnikov, ki so mu pokazili vrata. Slepomišenja je sedaj konec! Capito, g. Matelič! — Potovalna učitelja Drnibo sv. Cirila tn Metoda sta postala absulvirani filozof Iv. Prekoršek in Časnikar Ante Beg. Prvi bo imel sedež v Celju, drugi pa v Ljubljani Poslovati začneta z novim letom. — Osebne vesti pri (nini železnici Postajenačelnik Jurii Dobo višek je premeščen iz Račja v Radgono, v Račje pa pride za postaj e-načelnika dosedanji pristav na Gro-belnem Jakob Majerič. — Šolska vest. Provizoričaa učiteljica na Breznioi, gdč. Uršula Potočnik, je napravila usposoblje-nostno skušnjo za sloven-ke in nemške ljudske šole z od iko. Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek se ponavlja prvič prekrasna Straussova opereta „Neto p t". — V četrtek je premijera Fr M Škove drame „Mati", polne žarke ljubezni do domovine, ki trpi pod pritiskom tujine Drama je simbolska slika nadih razmer, zlasti na meji. Slovensko gledaliftče Letos ima slovensko gledališče srečo. Vsaka predstava se vrši pred razprodano hišo. Ljudje se časih kar tepo za vstopnioe. Včeraj sta bili dve predstavi in obe tako obiskani, da več ljudi sploh ni mogoče 7 gledališče sprav ti. Popoldne so igrali priljub-lj ubijeno ljudsko igro Finžgarjevo „D i v j i love c". Igrali so jo — kakor pač letos naša drama igra. Z/ečer je bila operna predstava. Peli so „M adama Butterf ly; peli so jo edlično in na največje zadovoljstvo občinstva P n gg. abonentom v slov. gledališču javlja ravnateljstvo, da se vrši jutri, v torek operetna predstava za nepar-abonente. To je neobhodno potrebno iz tehničnih in re-pertoarnih razlogov. Nesreča v gledališču. Pri včerajšnji popoldanski predstavi „Div-jega lovca" je naboj slepo nabite puške, ki jo je izstrelil g Danilo kot T.ne, zadel v drugi partertn loži na levo sedečega mladega Hi^nga pod desnim očesom Hi*»ng je lahko ranjer; Obvezal ga je dr. Derč Šest mesečno lečo je nastopil danes Arnošt Windisoher. Pri odhoda vanjo kliče vsem znanem in prijateljem na veselo svidenje 16. maja 1909 Slovenska delavska podporna Zveza s sedežem v Cunemaugh Pa, je poslala za spomenik mučenikoma 1 Ta« u Adamiču in Rudolfa Landiu 86 K 03 vin. s pismom, ki ga objavimo o drugi prdi ki. Koncert Oodowskega. Ker je V resnici iako redka pnnka, slišati pravega, velikega umetnika na klavir, naj bi na petkov koncert v „Uuionu* prišli osobito vsi oni, ki sami igrajo klavir, in vsi gojenoi klavirskih šol, da dobe klasične vzpodbude k intenzivnejšemu učenju, odnosno igranja. Pridejo pa naj tudi vsi oni, ki tako radi zabavljajo Čez klavir, da se prepričajo, da ni klavir tisti, ki ljudi straši in plaši, ampak da so ga le slabi igralci spravili na tak glas Vsi bodo hvaležni „Glasbeni Matici", da ni stedila z veliki mi stroški, ki so zvezani s tem k inoertom V obče pa dokažemo Slovenci z mnogobrojnim obiskom koncerta tudi svojo zrelost na umetniškem polju Ali naj se veliki umetniki zatekajo le k Nemoem v Ljubijan', da se nam potem ti rogajo, Češ da smo inferijurni, ker ne vzmoremo prirejati tega kar oni? Ne pomaga nič; če hočemo biti res narod, moramo se vredne skazati tudi velikih umetnikov. In God wsfey je vrha tega slovanskega pokolenja! Ooen njegovih konoertov ia velikih listov celega sveta imamo nebroj na razpolago. Prvi kritiki vseh velikih narodov se strinjajo v soglasni sodbi, da je Grodowsky naravnost Čudež v klavirski igri. Obenem je pa tudi skla-dateij in na petkovem koncertu se nam bo pokazal tudi kot tak. Nekaj važnejših ocen in popolni spored priobčimo prihodnjič. Sedeži po 4, 3 in 2 kroni pri gospej Čeiarkovi. II. zabavni večer „Sokola L« je v soboto zvečer v meščanski pivo- rni uspel v vsakem oeiru lepo. Ude-bav jje bila tolika, da so bili vsi ostori nabito polni. Za raznovrstno bavo je bilo vsestransko s kr bij eno. ruštveni pevski zbor je ztpel prav jobro par lepih pesmi, brat Počivalnik je a i31'.takim uspehom pel tri solo točke, komični dvospev ravno ^ako brata Počivalnik in S t a m --ar, burko „Knez pride" so pa v splošno zodovoljnost odigrah' bratje ^.ntončiČ, Modio, Mulaček, počivalnik, Ropič, Štamoar in Zajo. Ostali čas zabave je spol-ailo igranje izvežbanega igraloa na felav.r. Z navdušenjem je bilo sprejeto igranje violinsolo s spremijo-vanjem klavirja. Večji del godbe je preskrbljeval ljubljanski oktet na lok in žel prav obilo zaslužene pohvale. Ljubke gospodične so prodajale s trudo-ljubno požrtvovalnost jo razglednioe za Šaljivo pošto in ovetlioe in jih kaj dosti razpeČale. Zato je šaljiva pošta, ki je prinašala same medene pozdrave od mize do mize, bila vedno „v delu", po končanem sporedu se je razvil ples, ki ga je mladina komaj priča fca'a. Trajal je v jutranje ure. Vese lioa je pokazala, da uživa „Sokol I " Jbel, Trbiža, Celorca, Beljaka (čez ?'•*■■ rožčico) Trsta drl žel Gorice drž. "t:. Jesenic, Tržiča. n-eo penoOi. Osebni vlak lz Trbiža. Celovca, Beljak* (čez Podrožčico) Tisa) dri. že). Gorice drž. Sel., Jesenic Prihod v L|a»riaa9 tlrJL aeiddv&r 0*40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika 10-00 predpeldne. Osebni vlak Is Kacitiv. O-IO iveOar. Osebni vlak iz Ksunnika. »•eo t»er>e6i. Osebni viak Lp »Camniky fH«*® ob tiedeljali !n praznih do 3l. oktobra. (Odecdi lo prihodi so ozczceui v aiaoot? avropoiskem času.) at««*! atve driavBiii zatezale: f Trs**. d J hožuhovlno mm 2 2 kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tndi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri .Angleško skladišče oblek10. Bernatovič I-dTa.'blSsirLa,, 3^estra.i trg: 5. — I S Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrasnovrstnejŠih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlarti Je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s kniacjsajocmii se vpla&li. Vsak elan ma po preteka peti* let pravieo doQdividende. te SLAVIJH" 45—133 - . ■ m vzajemno zavarovalna banka v Pragi. . - ■ • Rez. fondi: 41,335.04! 01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseahozl Al*vs»*tae>-mstMelzte> upravo. Vm aoja cUa daj«: teatralat uatop ▼ IfakllaBli sia^ur pisarne to v laatnej banenej hiši smUo^amJsm *\ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po nainiijih cenah Škode cenjuje takoj in nsjkulantneje. Uiiva naJboUii slove«, koder posluje- Dovoljuje is čistega dobička fcadatnt podpore v narodne in obenokoristne namene. Izdajatelj in pdajoTorni urednik Basta P a a t e s 1 e aa i e k. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« 62 41 2313