kulturno-politično glasilo
I a kuhinjske brisače	š. 6.50
Svilene prelite odeje	š. 175.—
Pregrinjala š. 16.70, 18.90, 19.90
BRUNNER
trgovska hiša
CELOVEC — KLAGENFURT
svetovnih in domačih dogodkov
4. leta / številka 11
V Celovcu, dne 13. marca 1952
Cena 1 šiling
wma
Za volitve v Kmetijsko zbornico dne 25. novembra lanskega leta je bila po medsebojnem dogovoru ustanovljena volilna skupnost pod imenom „Kmečka gospodarska zveza”. To pa zato, k«- je pač »Slovenska kmečka zveza” po svoji ideološki usmerjenosti predstavljala del Demokratične fronte in bila tudi v povojnih letih dosledna zagovornica komunistične ideologije. To so bili v bistvu vzroki, ki so privedli do nove volilne skupnosti.
Ker pa so se že med volilnimi pripravami pojavili znaki, da hoče »Slovenska kmečka zveza” reklamirati rezultat volitev zase, smo v »Našem tedniku” z dne 21. novembra izrecno naglasili, da vidimo v Kmečki gospodarski zvezi skupno organizacijo slovenskih kmetov južne Koroške, da stojimo v gospodarskem pogledu odločno na stališču privatne lastnine, ker le ta daje kmetu zadostne spodbude in volje do dela in podjetnosti v gospodarstvu. V imenovanem članku smo tudi naglasili, da so za nas merodajni krščanski pogledi na ureditev človeške družbe. Na teh načelnih pogledih seve tudi volilna skupnost ne more ničesar spremeniti.
Ko so se drugi četrtek po volitvah, dne 3. decembra 1951, prvič sestali izvoljeni mandatarji za deželo in okraje, je bil napravljen tudi sklep, da naj bo Kmečka gospodarska zveza skupna kmečka organizacija in da na volitvah 25. novembra 1951 izvoljeni mandatarji tvorijo odbor te skupne organizacije.
Tehnično naj bi bila zadeva izvedena tako, da skliče »Slovenska kmečka zveza” svoj občni zbor, kjer sc spremeni ime in tudi pravila in kjer se upošteva sklep na volitvah izvoljenih mandatarjev’.
Vsi razgovori v zadevi izvolitve prezideenta deželne kmetijske zbornice so se tudi vršili v imenu Kmečke gospodarske zveze kot skupne volilne forme.
Ker so ostale volitve prezidenta deželne kmetijske zbornice dne 28. decembra 1951 brezuspešne, so sledili še nadaljni razgovori deloma y Celovcu in deloma na Dunaju.
Pri ponovnih volitvah dne 8. februarja je dobil nato prezident Gmbcr zadostno šte* vilo glasov in je bil tako izvoljen.
Dne 18. februarja so se izvoljeni mandatarji zopet sestali, da se posvetujejo o postopanju pri volitvi predsedstva okrajnih kmečkih zbornic. Pri tej priliki je bilo zopet sproženo vprašanje skupne kmečke organizacije, kakor se je obnesla na volitvah 25. novembra 1951. Tu pa so izjavili merodajni odborniki »Slov. kmečke zveze”, da bo o tem odločal občni zbor »Slov. kmečke zveze”. Iz teli izjav je bilo že jasno razvidno, da tem predstavnikom SKZ ni ležeče na skupni kmečki organizaciji, da za- ' nje ni merodajen sklep izvoljenih mandatarjev z dne 3. decembra.
Sicer pa je podobno stališče zavzel tajnik Slovenske kmečke zveze že pred božičem ob priliki razgovora o kuharskih tečajih. Zastopnik Narodnega sveta je predlagal, da naj se kuharski tečaji vršijo pod skupno firmo Kmečke gospodarske zveze in vsak del doplača polovico eventualnih stroškov. Tajnik »Slovenske kmečke zveze” pa je ta predlog odločno zavrnil, češ da so tečaji zadeta »Slovenske kmečke zveze” in so se zato morali vršiti tečaji ločeno.
Ne moremo prezreti, da sc je medtem zgodilo še teč. »Slovenska kmečka zveza” je uprizorila takozvane kmetijske tedne. Da je gospodarska izobrazba nujno potrebna in s južnem delu dežele še posebno potrebna, o tem gotovo ni nobenega dvoma. Ko pa smo videli, kaj se v ozadju skriva, smo morali ugotoviti, da ne moremo sodelovati.
Oči nam je v tej stvari docela odprl »Slovenski poročevalec” z dne 9. februarja 1952. Kar pa je na jasnosti še manjkalo, pa smo lahko razbrali iz »Slovenskega poročevalca” z dne 4. marca 1952 v članku »Delo kmetijskega strokovnjaka je pravilno le tedaj, če je hkrati politično in strokovno”. Tam pišejo: »Danes se mora vsak strokovnjak tudi politično opredeliti, sama strokovnost ne zadostuje več. Če tega ne stori, ni koristen za skupnost, temveč celo škodljiv.” Članek pravi nadalje: »Treba je razumeti, tla je strokovno znanje koristno za skupnost le takrat, če je tesno povezano s političnim. Navodilo centralnega komiteja komunistične stranke Slovenije je jasno postavilo nalogo krepitve splošne kmetijske zadruge. Zato ni mogoče propagirati strokovnosti izven kmetijske in delovne zadruge.”
To so bile osnovne misli na zborovanju Društva kmetijskih inženirjev v Ljubljani in predsednik tega društva je inž. Vinko Sadar, ki je bil tudi eden glavnih govornikov na visokošolskih tednih na Koroškem. Na imenovanem zborovanju je član politbiroja CK KPS, Hribar Janez, ugotovil, da je vse preveč govora o strokovnosti, premalo pa o političnem delu.
O svetovnonazomi opredeljenosti kmeta pa je na visokošolskih tednih na Koroškem govoril sekretar CK KPS, minister n. r. inž. Jože Levstik.
To so bili torej vzroki, da pri navidezno strokovnih kmetijskih zadevah nismo sodelovali, ker so te zadeve v resnici bile izrazito politična komunistična zadeva, skrita v strokovni plašč.
Priznamo pa, da tako jasno vse zadeve nismo videli v njenem početku, kot to vidimo danes, po študiju ljubljanskega »Slovenskega poročevalca”.
Razume se, da »Slovenska kmečka zveza”, ki je dala streho za tako postopanje, ne more biti organizacija slovenskih kmetov na Koroškem, ki so vse preje nego prijatelji in pristaši komunistične ureditve kmetijstva.
Narodni svet koroških Slovencev je pri tem položaju sklical za četrtek, dne 6. marca 1952, širši odbor na posvetovanje in na tem posvetovanju so kmetje odločno stali na stališču, da je samo Kmečka gospodarska zveza njihova organizacija, kar st) volilci potrdili tudi na volitvah dne 25. novembra lanskega leta, kar pa »Slovenska kmečka zveza” noče upoštevati. Zato so kmetje, ki so zastopali skoraj vse občine, soglasno sklenili, da se takoj premotrijo pravil?* ki so bila na zboru odobrena in tudi že vložena. Izvoljen je bil odbor, ki ima pripraviti občni zbor po odobritvi pravil. K sodelovanju pa pozivamo vse, ki so izrazili na volitvah dne 25. novembra svoje zaupanje Kmečki gospodarski zvezi.
Na imenovani seji je bilo tudi ugotovljeno, da je od prihoda predavateljev na visokošolske tedne na Koroškem pisanje »Slovenskega vestnika" postalo v polni meri komunistično linijsko in sc je s tem tudi pokazala vzročna zveza med enim in drugim pojavom.
Ob tej priliki je zbor kmetov z navdušenjem izrazil tudi svčtniku dež. kmetijske zbornico, g. Tomažu Dumpelniku, popolno zaupanje in ga prosil, da bi zastavil vse »voj« moti in vse svoje zveze v pomoč kmetom, k’ so mu dali 25. novembra nalogo, da to delo vrši.
Ponudba Sovjetske zveze Zapadu
V torek zvečer je izročil namestnik sovjetskega zunanjega ministra, Andrej Gro-miko, veleposlanikom Združenih držav. Velike Britanije in Francije v Moskvi enake note. V teh notah predlaga vlada Sovjetske zveze takojšnje sklicanje konference štirih velesil. Ta konferenca naj bi izdelala osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo.
Po predlogu sovjetske vlade naj bi bila ta mirovna pogodba izdelana s sodelovanjem vsenemške vlade. Zato bi bilo treba takoj vzpostaviti tako vsenemško vlado, ki naj bi bila izraz vsega nemškega naroda.
Nadalje je sovjetska vlada tudi že izdelala osnutek nemške mirovne pogodbe, ki vsebuje v glavnem sledeče: Vzpostavl jena je spet enotna Nemčija; vse zasedbene čete zapustijo Nemčijo eno leto potem, ko stopi pogodba v veljavo; nemškemu narodu so zagotovljene vse demokratične pravice; prepovedane so protidemokratične in miru sovražne organizacije; tudi člani bivše nemške armade imajo enake državljanske pravice; Nemčija ne bo sklenila nikakih zvez proti državam, ki so bile z Nemčijo v vojni; meje Nemčije ostanejo tako, kakor so bile določene v Potsdamski pogodbi (Odra in Nisa na vzhodu); Nemčija bo smela imeti svojo lastno vojsko in bo smela tudi sama
za to vojsko proizvajati orožje; Nemčija bo sprejeta v Združenje narodov.
V	Bonnu so prepričani in želijo, da naj bi ta sovjetska ponudba ne vplivala na pogajanja med zapadno-nemško vlado in visokimi komisarji zapadnih sil za sklenitev posebpe pogodbe. Ta takozvana generalna pogodba bi namreč nadomestila sedanji zasedbeni statut in bi dala vladi v Bonnu skoraj samostojnost.
V	Vzhodni Nemčiji so sovjetsko ponudbo pozdravili z velikanskim navdušenjem. Časopisi so izšli v posebnih izdajah in v posebnih člankih poudarjajo, kako velikanskega pomena je ta mirovna ponudba Sovjetske zveze za ves nemški narod. Za dopoldne, dne H. marca je že sklicana poslanska zbornica Vzhodne Nemčije, da se posvetuje v sovjetskem predlogu.
V	Združenih državah, v Veliki Britaniji in Franciji presojajo na splošno to ponudbo Sovjetske zveze kot nov politični manever proti Zapadu, da bi tako preprečila izvedbo sklepov Atlantske zveze v Lizboni.
V	splošnem sodijo, da bodo zapadne telesi le v svojem odgovoru Sovjetski zvezi poudarile poleg važnosti in nujnosti nemške mirovne pogodbe, tudi važnost in nujnost avstrijske državne pogodbe.
Volitve v lugo-zapadni Nemčiji
Tri države med Renom in Bavarsko v Zapadni Nemčiji so se po odločitvi ljudskega glasovanja združile pred kratkim v eno skupno Zapadno-nemško državo. V teh državah (Baden, Wiirttemberg-Baden in Wurttemberg-Hohenzollem) so bile zato v nedeljo volitve v novo skupno deželno zbornico. Pri teh volitvah so napredovali socialdemokrati za približno 100.000 glasov in ravno toliko glasov je izgubila kr-
ščansko-demokratska zveza, ki pa ima sku-
Pa
paj z Enotno nemško stranko Še vedno veliko večino.
Dobili so: Kvščansko-demokratska zveza 982.464 glasov in 50 poslancev, socialdemokrati 764.857 glasov in 38 poslancev, Enotna nemška stranka 491.587 glasov in 23 poslancev, Zveza preseljnih Nemcev 170.551 glasov in 6 poslancev ter komunistična stranka 119.631 glasov in 4 poslance.
Britanci ostanejo ob Sueškem prekopu
Britanski poveljnik na področju sueškega prekopa, general sir George Erskine, je izjavil, da „bo še za dolgo časa ohranil svoje čete na področju prekopa,” posebno v Is-mailiji.
Nova francoska vlada
Zadnja francoska vladna kriza je bila razmeroma hitro rešena. Novo francosko vlado, ki šteje 17 ministrov in 5 državnih podtajnikov, sestavljajo neodvisni, radikali, ljudska stranka, zveza bojevnikov in socialna kmečka stranka. — Ministrski predsednik je Antoin Pina)', njegov namestnik je bivši ministrski predsednik Henri Queuille, obrambni minister je Rene Plev en, zunanji minister pa Robert Schu-man.
Ker v novi vladi ni socialistov in ne dc-gaulle-istov, je ta vlada odvisna popolnoma od teh dveh strank. Zato tudi življenje nove vlade verjetno ne bo dolgotrajno.
Volitve v Južni Koreji
V	Korejski republiki bodo 10. maja pne volitve v sedmih pokrajinah. Volivni upra vičenci bodo ob tej priliki izvolili 320 po slancev, pri občinskih volitvah, ki bodo 25. aprila, pa 20.000 članov občinskih sve tov.
V	kratkem bodo sestavili tudi načrte za prve predsedniške volitve po komunističnem napadu na Korejsko republiko. Zad nje predsedniške volitve so bile leta 1948.
Po njegovem mišljenju se bo le postopno vračalo življenje na področju v normalno stanje in za to bo potrebno dolgo časa. četudi vlada trenutno ob prekopu sorazmeren mir, pa zavisi povratek popolnoma normalnega stanja od dveh stvari — namreč od tega, da se večje število egiptovskih delavcev vrne na delo, in od odprave omejitev svobodnega gibanja za britanske vojake v mestih, ki leže na področju prekopa. Pristavil je, da zaenkrat še ne more odpraviti teh omejitev. Sele ko bo postalo življenje na področju spet normalno, bo lahko odpravil vse omejitve, ki jih je moral naložiti svojim vojakom glede prostega gibanja in sicer zaradi nevarnosti terorističnih napadov.
Zakon o kmetijski zbornici
Koroški deželni zbor jc na svoji seji dne 7. marca 1.1, razpravljal o predlogu socialistične stranke o spremembi zakona o kmetijski zbornici. Predlog je bil sprejet. V novih določilih je predvideno še tretje mesto podpredsednika. . Predsedstvo kmetijske zbornice (predsednik in trije podpredsedniki) jc sklepčno, ako so vsaj trije člani predsedstva navzoči in za veljaven sklep predsedstva so potrebni trije glasovi. Pri volitvi predsednika mora biti navzočih vsaj polovica zastopnikov in mora dobiti predsednik več kot polovico oddanih glasov. Prazne glasovnice štejejo pri tem kot veljavno oddan glas.
Politični teden
Po svetu
T Kljub uspeli konferenci Atlantske zveze v Lizboni, kjer so se državniki, politiki in vojaki pač zedinili na programu skupne oborožitve Zapadne Evrope, pa še ni mogoče reči, da bi ta program v zadostni meri odobravali tudi parlamenti prizadetih držav. Težkoče so bolj gospodarskega kot političnega značaja. Komunistične stranke Zapadne Evrope so v zadnjih letih dokaj nazadovale tako po glasovih kot po vplivu in politično vzeto bi s te strani ne bilo treba pričakovati najhujšega sovražnika. Ta pa leži v dejstvu, da sta obe glavni sili evropskega Zapada — Francija in Anglija — še vedno v težkem gospodarskem položaju. Položaj je približno tak: vlade se na mednarodnih konferencah obvežejo prevzeti toliko in toliko stroškov za postavitev vojaške obrambne sile. Te stroške pa je mogoče poravnati le s tem, da se zvišajo davki, da država odreče ali skrajša razne svoje obveznosti napram svojemu državljanu, katere pa smatra kot svojo zasluženo lastnino. Poslanci v parlamentu se vsled tega kaj težko odločijo — četudi so prepričani o potrebi sličnih ukrepov — glasovati zanje, ker vedo, da bodo v svojem volilnem okolišu samo izgubili, ne pa pridobili.
Francija je primer takega slučaja
Faure-jeva vlada je padla na davčnih predlogih. Pinay je presenetljivo naglo sestavil novo vlado, potem ko to staremu izkušenemu Raynaud-ju ni uspelo. Na prvem srečanju s parlamentom (ta srečanja so vedno usodna) je Pinay dobil prilično večino. Toda pravi strokovnjaki za te zadeve so seveda ugotovili, da mu je to večino prinesel del De Gaullovih poslancev, ki so (po naročilu ali brez naročila) oddali prav toliko glasov, da je Pinayeva vlada mogla odnesti svojo prvo zmago v parla-
mentu. Pred njo pa je nova težka preizkušnja — parlament naj sprejme zakon, ki predvideva, kot smo prej omenili, razna bremena za froncoskega davkoplačevalca itd. Ali bodo tudi tokrat Gaullisti pomagali?
De Gaulle čaka na prevzem oblasti, na dan, ko bo državni predsednik Auriol njemu poveril sestavo vlade, potem ko bi se politiki strank sredine izčrpali v medsebojnih sporih in bili nezmožni sestaviti vlado. Odkar je leta 1946 De Gaulle odstopil radi spora s KP Francije, je v opoziciji. Njegova stranka se je vedno večala in je danes najmočnejša v parlamentu (takrat je bila KP najmočnejša). Da danes De Gaulle ubira avtoritarne strune na svojem programu, ni razveseljivo, je pa v toliko razumljivo, ker njegova „grande nation” danes res ni več takega imena vredna.
Če zdaj tudi Pinay pade, je De Gaulle spet za korak bliže svojemu cilju.
Anglija ni članica Atlantske zveze, toda položaj je tam sličen
Churchillova vlada je pač podedovala ne samo napake laburistične vlade, ampak tudi vse dolžnosti in težave, s katerimi se je ta imela boriti. V obrisih je v enakem položaju kot Francija. Novi proračun predvideva težke izdatke za oboroževanje. Bil je sprejet, toda z značilno epizodo: okrog 60 članov laburistične stranke je odreklo stranki disciplino.
Seveda se na vseh teh dogodkih veseli Moskva. Usoda vse Evrope je odvisna od gigantske borbe med SSR in USA. Glavni aduti te borbe pa vendarle ne nastajajo na parlamentarnih odrih še ne ozdravljene in spet močne Zapadne Evrope, temveč verjetno bolj po raznih laboratorijih.
Maher paša je moral iti Spremenilo se je ime, drug politik —
($m h ikmde
Kopuskosing, 5. januarja 1952.
Skoraj sem že prepozen s tem pisanjem, kljub temu pa upam, dragi prijatelji našega ..Tednika”, da boste vzeli in prečitali. V prvi vrsti zahvala uredništvu za točno dostavo lista.
Čeprav smo tako daleč, smo vsako številko v redu prejeli. Kako bi jo pa bilo tudi škoda, če bi se nam izgubila. Kadar je prišel v našo oddaljeno drvarsko naselbino „Naš tednik”, se je takoj zbrala cela skupina Slovencev v našem domačem slovenskem kotu. Eden izmed nas je svečano razgrnil list in začel citati, ostali smo pa poslušali tiho kakor v cerkvi. Odstavek za odstavkom je bil dbdelan od vseh strani.
Da, „Naš tednik” nam je bil kakor vodnik skozi celo leto, bil je svetilnik ob nevihti. Kadar je bilo delo čez dan naporno in smo se vsi znojni, opraskani in tudi utrujeni vrnili v naselbino, je bilo to vse hitro pozabljeno ob našem listu. Vem, da vsem širom sveta ni toliko pomenil, kakor nam, ki smo tako oddaljeni od domovine. Tu nas pa oklepa na stotine kvadratnih milj gozda.
Res, vsakdo je poleg splošnosti še nekaj prav po svojem okusu dobil iz časopisa. Nekateri so stikali za dopisi iz ostalih delov sveta, drugi so zopet presojali svetovno politično stanje; nekateri so se poglabljali v gospodarske novosti. Zanimanje med vsemi so pa vzbujale pesmice, ki so skoraj v vsaki številki priobčene. Največjo čast so pa pri naših fantih žele pesmi s podpisom „Liipbarski”. Večina nas je vse pesmice skozi celo leto prepisovala, nekateri so se jih celo nekaj na pamet naučili. Torej z vsebino lista „Naš tednik-Kronika” smo bili v minulem letu nad vse zadovoljni in želimo, da bo še v naprej ostal naš najboljši pri-jatelj.
Tu pri nas je dosti mraza, saj trdijo, da je tukaj trinajst mesecev zima, potem pa lahko sami izračunate, koliko ostane za druge sončne dni. No, ravno tako tudi ni, toda tisto je pa le res, da je prvi sneg zapadel že koncem septembra, zadnji bo pa šele maja skopnel. Potem bo pa toplo ka kor na jugu. Sedaj je pa skoraj vsak dan na toplomeru 55 do 40 stopinj pod ničlo, včasih pa še več Celo do 60 stopinj pod ničlo pride kakšno zimo. Takrat pa bi tudi živo srebro zmrznilo, zato tukaj uporablja jo mesto živega srebra — alkohol.
Pa kaj nam more ves ta mraz, ko se' pa zadelamo, da ni na nas druzega videti kakor nos in oči. Dva para škornjev, en par iz gumija, notranje pa iz klobučevine, še bolj notri pa 4 pare volnenih nogavic; kadar imam vse to na nogah sem prepričan, da me ne bo mraz nadlegoval. Tudi ostali deli telesa so dobro zamotani, preko vsega pa je velik površnik z volneno podlago in z bobrovino obrobljeno kapuco. Kakor pravi Eskimo, tako izgleda tukajšnji drvar.
Kadar 'zapade čez noč veliko snega, takrat moramo pa tudi krplje privezati na noge, ker drugače se je skoraj nemogoče podati na pot v gozd. Začetkoma je težko hodiit s krplji, ko pa se človek navadi, pa kar gre. Kaj se pa tudi Janezom in Poldku more upreti, prosim Vas. Če bi nas koroške dečle zagledale, vse bradate, kadar prodiramo na krpi j ih po gozdu, bi se tudi stokrat za nazaj in še za naprej pokesale.
Na sveti večer smo naredili lepo božično drevo, potem smo pa posedli okrog njega. Ko smo peli „Sveta noč, blažena noč", so se nam tudi Angleži in Francozi pridru žili, saj sveti večer je večer, ki približuje brez razlike vsa srca, ki so dobre volje. Sveti večer odpušča, je pa to tudi večer blagih in obenem grenkih spominov. Jaz se nisem mogel otresti misli, kako smo doma delali jaslice, še zmirom sem vonjal kadilo, čul sem polglasno božično pesem iz daljave in prsti so se mi premikali, kakor takrat, ko sem doma spremljal lepe božične pesmi na citre. Ah, jaslice, ne vem, če imajo še kje tako lepe, kakor pri nas doma za belo javorovo mizo v kotu.
Cela družba je bila nekje daleč, vsak je premišljeval svoj sveti večer. Vsakdo je mi slil na tisti majhen košček iztrgane sreče!
Po praznikih smo zopet krepko prijeli za delo, zopet so švigale žage in udarjale se kire. Vmes pa še pesem lepa, ki nikdar nc umre.
Tako nam teče življenje, čas hiti; kmalu bo že eno leto, kar smo v gozdu. Potem bomo pa šli vsak na drugo stran iskat sreče. Saj sreča se smehlja povsodi, samo od prave strani se je moreš lotiti, ker drugače se kar izmuzne. Kje in kako jo bomo pa mi lovili, bom pa zopet kmalu povedal. Sedaj pa vsem prijateljem ..Našega tednika" in ostalim Slovencem po vseh plateh sveta en zvrhan jerbas pozdravčkov.
Janezi in Žefrančkov Poldek.
Hilali paša ga je nadomestil, toda politična linija kralja Faruka verjetno ostane. Maher paša bi bil v parlamentu s svojimi predlogi za poravnavo z Angleži propadel. To bi pomenilo težko notranje-politično krizo. Faruk je parlament poslal na počitnice in imenoval novega vladnega predsednika. Kralj Faruk ni samo dober hazardist, temveč spreten politik. Vprašanje varnosti v Sredozemlju je toliko kot rešeno, glede In-dokine bodo pa Amerikanci morali še kaj več povedati.
... in pri nas v Avstriji
Najvažnejši dogodek preteklega tedna, je bil gotovo v tem, da je koalicija med OeVP in med SPOe ostala ohranjena, četudi je grozila velika nevarnost, da se ta koalicija zaradi predloga zakona o podr-žavljenju Starhembergovih posestev razbije. Grozile so že nove volitve. Teh pa si najbrž v sedanjem času niti ena niti druga stranka preveč ne želi. Najmanj pa si tega seveda želijo oni, ki imajo težko nalogo urejevati avstrijsko gospodarstvo.
Kakor znano je vrhovno sodišče na Dunaju razsodilo, da dobi Strahemberg vsa svoja posestva (preko 80 velikih posestev in gradov) vrnjena. Proti taki razsodbi so protestirali socialisti in komunisti in socialisti so končno zahtevali, naj državni zbor sklene nov zakon, s katerim se zopet raz veljavlja razsodba vrhovnega sodišča. Proti temu predlogu so bili pa poslanci OeVP in VdU. Ker pa niti ena niti druga skupina ni hotela popustiti, je res izgledalo, kakor da je edina rešitev v novih volitvah. Končno je le prišlo do sporazuma, ki je v tem, da ostane v veljavi razsodba vrhovnega sodišča in so posestva last Starhember-gova. Vendar pa se to priznanje posesti ne izvede v zemljiški knjigi in uprava teh posestev je poverjena deželnim vladam. — Za zemljeknjižni prepis pa je potrebno še dovoljenje zvezne vlade, ki pa tega dovoljenja ne sme dati, ako bi bilo to proti javnim koristim.
Starhemberg je torej lastnik posestev, Vendar pa teh posestev ne sme niti upravljati niti ni v zemljiških knjigah priznan kot posestnik, dokler tega vlada posebej ne dovoli.
Drugi dogodek, ki pa Avstrijcev že več ne zanima dosti, je v poizkusu, kako le nekako doseči avstrijsko državno pogodbo. Ker Sovjetska zveza ne pristane na avstrijsko državno pogodbo v sedanji obliki, bodo predložile vlade zapadnih treh velesil vladi Sovjetske zveze nov osnutek državne pogodbe. Ta naj bi bila nekako okostje prvotne pogodbe, torej brez mesa in krvi.
V tej pogodbi naj bi bile vsebovane samo one določbe, s katerimi se vse velesile strinjajo. Je pa seveda zelo veliko vprašanje, če bo Sovjetska .zveza na tak predlog pristala. Zato imajo verjetno zelo prav oni Avstrijci, ki že v naprej zatrjujejo, da tudi v tako državno pogodbo ne verjamejo.
KRATKE VESTI
Papež Pij XII. opozarja v svoji postni poslanici na neznosno nasprotje med nezmernim razkošjem in med neizmernim siromaštvom modernega sveta. Papež poziva zato vse katoličane, naj delajo proti tej, eni največjih krivic današnje družbe.
Po končani svetovni vojni so izdala oblast* va v Avstriji preko 180.000 odlokov o podelitvi avstrijskega državljanstva. Največ prošenj je bilo rešenih na Dunaju (okrog 70.000).
Iz zdravniških podatkov je razvidno, da oboli na Koroškem vsako leto na novo 1000 ljudi na raku, to je 2500 na en milijon prebivalstva, kar je izredno visoko število. Tudi umrljivost vsled obolelosti na raku je zelo velika.
V družini celovškega zdravnika dr. Eber-harda Rasting*a so se zastrupili zdravnik sam, njegova žena in 10 letni sin ter 21 letna gospodinjska pomočnica z vkuhanim zelenim fižolom. Zdravnik je na posledicah zastrupljenja umrl.
Po zadnjih podatkih je bilo koncem februarja v vsej Avstriji 215.153 brezposelnih, od tega 152.853 moških. Na Koroškem je bilo vpisanih brezposelnih 17.078.
Dne 12. marca je odpotoval v Rim avstrijski zunanji minister dr. Gruber, da podpiše italijansko-avstrijsko kulturno pogodbo.
Po povratku iz Turčije in Grčije se je vrhovni poveljnik severoatlantskih vojnih sil, general Eisenhosver, mudil v Neaplju na seji 40 admiralov štirih držav, ki so se udeležile vojaških vaj v Sredozemskem morju. Pri teh vajah je sodelovalo 200 vojnih ladij in 1000 pomožnih ladij.
Britanski minister Selwyn Lloyd je izjavil, da se mora Zapad braniti tam, kjer se konča na vzhodu Zapadna Nemčija, to je ob Labi in nc ob Renu.
Sovjetski finančni minister je predložil v odobritev Vrhovnemu sovjetu proračun izdatkov in dohodkov Sovjetske zveze za leto 1952. Vojni proračun predvideva izdatke v višini 113.8 milijard rubljev, vsi izdatki pa so predvideni s 476.9 milijard rubljev.
V	Egiptu bo verjetno nova vlada Hilali paša izvedla nove volitve v poslansko zbornico.
V	britanski poslanski zbornici so za obrambni načrt vlade glasovali tudi člani delavske stranke. Vendar pa se je okrog 60 poslancev laburistične stranke vzdržalo gla-sovanja, kar bi moglo povzročiti spor v laburistični stranki.
V	Švici v pogorju Jungfrau se je ponesrečilo ameriško vojaško letalo tipa »Dakota", ki je letelo iz Madrida v Stuttgart. V letalu je bilo 8 potnikov in štirje možje posadke. Vsi so mrtvi.
Na železniški progi Pnom Penh - Bat-tambang v Kambodži (skrajni jugovzhodni del Azije) je zavozil vlak zaradi namerno razdrte proge v prepad. Pri tem je bilo 85 oseb mrtvih in 23 težje ranjenih.
Ureditev novih plai v Jugoslaviji
S posebno uredbo bodo urejene v Jugoslaviji takozvane minimalne plače, ki bodo vsakemu uslužbencu zagotovljene. Razen tega pa bodo dobili delavci in uslužbenci še dodatke v sorazmerju z večjim dobičkom podjetja, kjer so uslužbeni.
Minimalne plače so (na uro): visoko kvalificirani delavci 30 dinarjev, kvalificirani delavci 26 dinarjev, polkvalificirani delavci 23 dinarjev in ncV.valificirani delavci 20 dinarjev. Uslužbenci višje strokovne izobrazbe 6000 dinarjev na mesec, uslužbenci srednje strokovne izobrazbe 5000 dinarjev, uslužbenci nižje strokovne izobrazbe 4200 dinarjev in uslužbenci pri pomožnem delu ».800 dinarjev mesečno.
BEG IZ ČEŠKOSLOVAŠKE Obveščevalni bilten svobodnih Čehov, ki izhaja v Londonu, poroča, da je od meseca februarja 1948 dalje zbežalo iz Češkoslova ške od 40 do 45.000 ljudi. Pri begu so sc posluževali koles, avtomobilov, tovornih avtomobilov, letal in celo jadralnih leta) večina pa je peš tvegala pot preko strog-zastraženih obmejnih področij.
»SVETOVNI DAN MOLITVE”
Zc od leta 1887 organizirajo ameriški Ženske verske organizacije vsako leto »sve tovni dan molitve” po krščanskem običaju ki se je udomačil v Združenih državah, in pozivajo ljudi vseh verskih prepričanj po vsem svetu, da sledijo njihovemu vzgledu. Na ta način hočejo obnoviti duhovne sile
organi-
vsega človeštva, ki so potrebne za zacijo miroljubnega sveta.
Letos so v ta namen določili petek, 29. februarja. Ta dan so molili v 105 deželah sveta. V Združenih državah so bile v petek ves dan odprte vse cerkve. Ameriški tisk in radio sta posvetila posebno pozornost temu »dnevu svetovne molitve”.
Na glavnem sedežu ZN so s posebno prireditvijo poudarili svetovni pomen tega gibanja.
Mednarodne smužarske tekmo na Sojnici
Krasno poznozimsko popoldne je zvabilo preteklo nedeljo okrog 8000 Celovčanov k smučarski skakalnici pod Sojnico, kjer so bile VIII. mednarodne smučarske tekme v skakanju. Ker-so bile snežne razmere zelo dobre, so bili tudi uspehi, ki so jih dosegli posamezni skakalci, zelo lepi. Pri tekmi je bilo 52 športnikov, ki so prišli iz skoraj vseh zveznih avstrijskih dežel. V zelo lepem številu so bili zastopani jugoslovanski smučarji iz Slovenije pa tudi nekaj Nemcev iz Nemčije je bilo.
Izid tekem je naslednji; 1. Jože Zidar (Slovenija) 57 in 59 metrov; 2. Alois Leo-dolter (Štajerska) 57 in 58 m; 3. Albin Plank (Salzburška) 56 in 55 m; 4. Sigi Kostner (Koroška) 56 in 55.5 m; 5. Zoran Zalokar (Slovenija) 56 in 56 m; 6. Jože Langus (Slovenija) 55 in 57 m.
Jugoslovanski športniki so se odlikovili zlasti po svoji izredno lepi drži in »plavi-nju" v zraku.
■f Brat Mihael
V zadnji številki »Našega tednika" smo prinesli poročilo o delu, življenju in smrti priljubljenega in po vsem Koroškem znanega brata Mihaela Germeka, ki je umrl na pepelnično sredo, dne 27. februarja in je bil pokopan dne 29. februarja na pokopališču v Annabichlu pri Celovcu.
Zaradi pomanjkanja prostora v zadnji številki nismo mogli prinesti slike umrlega kapucinskega brata Mihaela. Ker pa je bil brat Mihael tako splošno znan med našim ljudstvom, prinašamo danes njegovo sliko z željo, da bi bil Bog obilni plačnik pokojnemu bratu Mihaelu za vsa njegova dobra dela.
Veverica
Ti si mi najljubša med živalmi, kar jih hrani tihi gozdni hram, drzno spuščaš z veje se na vejo, ziblješ se in plezaš sem ter tam.
Opica si naših senčnih gajev, v mračnih gozdih nagajivi škrat, brez vrvi po zraku telovadiš, kar ne zna najboljši akrobat.
Po grmovjih lešnike obiraš, rada prideš po orehov sad, v hudi sili tudi storže glodaš, bukov žir tolaži v stiski glad.
Med vejevjem tvoje je kraljestvo in zavetje sredi rogovil; za vršičje smrek in vitke jelke te je gozd, tvoj mirni dom, rodil.
Ge se pa pri hiši udomačiš, krotka si in nič se ne bojiš; vse oblezeš, slednji kot pretakneš, zlezei v žep celo in v njem zaspiš.
Veverica, ljubljena živalca, rad doma bi se s teboj igral; rad bi se kot ti visoko dvignil, vse nad temne bore s trdih tal.
Limbarski
OCENA KNJIG:
Hrvatski književnik o slovenskih slovstvenih delih
Ugledni hrvatski pesnik, pisatelj in dramatik dr. Rihard Nikolič, ki se mudi v Trstu, se je pozanimal za nekatera slovenska povojna dela, ki so izšla v Trstu. Zanimiva je njegova sodba o teh delih.
Najprej se je pomudil ob Turnškov! drami »Država med gorami" in njegovih idilah in zgodbah „Z rodne zemlje”. Naslednjo izjavo je podal;
»Avtor drame »Država med gorami” in novel „Z rodne zemlje" po mojem mišljenju s spretnim peresom dostojno predstavlja sodobno slovensko knjigo z globokimi etičnimi svojstvi, ki so za narod, h kateremu pripada, izredne važnosti, zlasti v času razumske in duhovne prelomnice in nrav-
ncse v živi tok zgodb. Dojem živahnega, prijetnega prikazovanja krajev in ljudi povečajo še srečno izbrani fotografski posnetki.
Drama »Država med gorami” je ob krepkih, izrazitih Goršetovih arhaičnih reliefih v formalnem pogledu temeljito, prav reprezentančno delo. To je in bo izredno dragocena slovenska knjiga. V jugoslovanski književnosti je na splošno malo takšnih zgodovinskih del, ki bi se tako krepko lotevale usodnih momentov v zgodovinskem toku narodnega življenja, kot je to v »Država med gorami”, ki napeto prikazuje borbo za obstoj slovenske državnosti ter konflikt med ohranitvijo stare poganske tradi-
iimiimimiimmimmiimiiiiiiiiiiiimimiiinimmiiiiiiiiiiiimimnimniMimmiiiiiiHimiitiiiinmiiiiiMimiiiiinimiiimtitHinHitiiiiuiiiiiMiiiim
Sveti Jožef
(Za praznik 19. marca 1952)
Svete Cerkve blaženi zavetnik, krušni oče, Jezusov rednik, čisti ženin Matere Device, bodi varuh nam in priprošnjik.
Naš zaščitnik si v nevarnih časih, naša sreča, up in blagoslov; sveti Cerkvi skalo utrjuješ, danes med razbijanjem valov.
Varuj jo — izvoljeno Nevesto in ohrani zlato ji prostost.
Ščiti ljudstvo, sveti veri zvesto, za resnico vnemaj nam srčnost.
Trdno se krščanski svet zanaša, da šopiri zloba se zaman. —
Ti si z nami, kadar luč ugaša in prižigaš žarke svetih ran.
Tebi se posvečajo družine, sprejmi jih za svoje v večno last; bodi bramba naše domovine, ker velika Tvoja je oblast.
Reši nas, svetnik, strupene kuge, ki iz pekla danes nam grozi; nevenljive Tvoje so zasluge, česar prosiš, Bog nam podeli.
Stoj tedaj nam milostno na strani vsem, ki se Ti klanjamo za god; sveto Cerkev, božjo zgradbo brani, ne zapusti naš slovenski rod!
Limbarski
iMiumimmiinuiniinimniimiMinniniimiiimmiiiHimimmimiiininiimiimiiiimimiiininimiiimimmiiimiiiiiiminnimniiiimiiiimniiiii
stvene neuravnovešenosti. Obe pisateljevi knjigi visoko dvigata luč krščanske poduhovljene kulture, ki je na slehernem področju človeške dejavnosti dajala in daje najplemenitejše predstavnike umetnosti in filozofije. Avtor obeh knjig je vrhu tega prežet z gorko ljubeznijo do svoje rodne grude, izvrsten tolmač trpke in vendar veličastne slovenske preteklosti pa tudi sedanjosti. Iz njegovih idil in zgodb diha zemlja in živelj treh slovenskih dežel, v njih je zbrane polno tihe, prisrčne poezije iu tudi slovenske tragike, zlasti če pomislim na »Korotan v krčih”. Lahek slog, preprost, a sočen jezik človeka takoj osvoji in po-
cije in sprejemom krščanstva. Dr. Turnšek se. več kot častno pridružuje jugoslovanskim književnikoni, ki so se posvetili težkemu poslu, da so zajeli snov v preteklosti. Turnškova drama predstavlja že sama po sebi zanimiva zgodovinska dejstva in znane osebnosti iz slovenske zgodovine (obračun z Obri s pomočjo Bavarcev, podjarmljenje s strani verolomnih Bavarcev, talci) z veščim potenciranjem, kar je zmogel avtor le tako, da do podrobnosti pozna ne samo slovensko zgodovino, marveč tudi takratno krščansko duhovno kulturo, kot n. pr. način takratnega misijona(rjenja in krščeva-nja, in slovensko pogansko antiko, za ka-
tero je bogato črpal iz slovenske mitologije in narodopisja.
Dramska zgradba je neprisiljena, lirski vložki (dudača, koledniki, kresnice) vnašajo v delo svežost in barvitost okolja in časa, takratno slovensko narodno dušo. Jezik je bogat, slikovit, slog lagoden, stih klasičen. Vse to bo dramo naredilo dostopno tudi najširši publiki, ki bo ob zanimivih dogodkih podzavestno srkala vase tudi zdravo vsebino.
Se nekaj se me je ob Turnškovi drami radostno dojmilo. Slovenci so prikazani z vrednostjo in važnostjo, kot jim kot zgodovinskemu, vselej hrabremu in narodno-zavednemu, razumnemu narodu tudi pristaja. Nič hlapčevanja, nič poniževanja! S sosedi se pomenijo in tudi pomerijo kot enakovredni. Slovenska državna prestolnica (Krnski grad) je prav tako imenitna kot prestolnice Langobardov in Bavarcev, ki v svojem slovenskem sosedu zro krepko politično in vojaško moč. Slovenci slednjič podležejo le brutalni nadmoči, in še tedaj le zaradi prevelikega, preiskrenega, tipično slovanskega zaupanja v zahrbtne sosede. Za propadlo slovensko »Državo med gorami", ki so si jo med Slovani prvi ustvarili in nad sto let uspešno čuvali, je pač žal slehernemu pravemu Slovanu, kaj šele Slovencem samim.”
Dr. Rihard Nikolič je po rodu Dalmatinec s Korčule. Objavil je več slovstvenih del, in je književnik, ki je šel skoz vse sodobne slovstvene genre. Zato smo tudi njegovih ocen, sodb bistrega in preizkušenega književnika, veseli.
Knjigi „Z rodne zemlje in »Država med gorami” naročajte pri upravi »Našega tednika” v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Prijatelj iz otroških let
Na zimo zdaj, ko v peči šelestiš ter rešiš čustev mojih me, težavnih, kako me — ogenj ti! — razveseliš, prijatelj iz otroških let nedavnih!
Krompir si pekel — jaz pa kozo pasel... v kresu me kraljevsko k sebi vabil... kresnice sem lovil — ti v nebo rasel... Prijatelj nisem tebe še pozabil!
To praviš zdaj... in jaz te rad poslušam. V šepetu tvojem babične povesti še enkrat - kakor včasih - slišat skušam, zagledat v čaru tvojem vse prelesti! --
A enkrat nisi bil prijatelj mi — (primoral k temu te je človek grd!) — pogoltnil drago hiško rojstno si!... Prijatelj!... naj ne kali te moj srd —
Valentin Polanšek
Spisal: J. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC
(56. nadaljevanje)
»Poglejte, Karel, kako je to lepo in kako dobri ljudje tu živijo, toda treba je vse, — kraj in ljudi prav spoznati.” Ta trenutek sc je, kakor sv. Frančišek, vsega samo veselil, rad bi se s kom razgovoril, toda niti otroci, niti upravitelj, ne berači in ne Bariča mu niso bili dovolj. Govoriti se mu je hotelo z vsem svetom, z Bogom in naravo in zato je najpogosteje govoril sam s seboj v samoti, ob tihih večerih in nespečnih nočeh. Pokrajina se mu ni zdela več lažniva, vzlju-bil je tudi reko in polje, poti in gozdiče, griče in doline, sonce in dež, veter in zimo, kokodakanje kur, lajež psov, mukanje živine in kruljenje prašičev ter gosje gaga-nje ga ni več motilo, marveč se mu je vse zlivalo v ubrano petje večne pesmi življenja ...
Tudi župljani so opazili, da njih župnik kar žari, se venomer blaženo smehlja in neprestano govori. Nikoli ni bil tako zgovoren in to jih je z nepremagljivo silo vleklo k njemu, da bi se k njemu pritisnili in se razgovorili z njim, kajpada tudi o jaslicah. Razume se, da so hvalili in grajali. S kritiko mora računati vsak duhovnik, kakor hitro v cerkvi kaj premakne.
»V jaslicah manjkata Še slon in kamela,” so očitali mnogi vedeži.
»Kaj, ali so naši kralji jezdili na takih živalih?” je precej srdito branil Holoubek sebe in jaslice, tako da se je smeh razlegal naokoli.
»Toda en kralj bi moral biti črn.”
»Na Češkem je črn samo dimnikar, pa tudi ta se umije, če gre v cerkev,” je odvrnil župnik.
»Jaz sem nekoč videla v samostanu jaslice in tiste so imele hiše, stolpe — celo mesto.” »Ljuba Bradačka, malo morate počaka ti,” se je dobrohotno nasmehnil Holoubek beračici, »naše jaslice so še nove. Mogoče, da bomo postavili tudi hiše, da si kdo kupi košček prostora in si poleg jaslic takoj postavi gostilno, saj taka je na češkem navada.”
Pa to so bile sodbe dobrih, nestrokov-njaških ocenjevalcev. Malo po novem letu pa je veter prinesel v Treštice poklicnega poznavalca — prišel je popoldne, in to samo izključno zaradi jaslic.
»Preden jih pospravite, gospod brat, bi jih rad na lastne oči videl, kajti ne morem verjeti, da je vse res, kar se o njih govori,” se je s sladkim nasmehom na ustih postavil med vrata — dekan.
»No, potem pa vam ni bilo treba tako hiteti, saj bodo še do svečnice v cerkvi," je odkrito priznal Holoubek in segel po cerkvenih ključih, »oprostite, da vas ne morem spremljati, ta moja nesrečna noga...” »Oh, prosim, nasprotno, hvaležen sem vam, da mi dovolite ogledati si vašo znamenitost, ne da bi me kdo motil.”
Župniku se res ni ljubilo iti v cerkev, čeprav v resnici ni vedel čemu. Pustil je dekana, da je odšel, Bariči pa je naročil, naj pripravi črno kavo, sam pa je vzel brevir v roke, ki ga je sedaj v božičnem času še s posebnim veseljem molil zaradi veselih himen in antifon. ki znova in znova opešajo rojstvo Odrešenika sveta. Odmolil je
že večernice s sklepnimi molitvami in začenjal že jutranjice, ko se je gospod dekan končno vrnil z neizmerno resnim obrazom. Sedel je za mizo in v zadregi z žličko mešal vročo kavo.
„V resnici sem presenečen,” se je končno oglasil, ko je videl, da Holoubek molči in čaka na njegovo sodbo, »in oprostite mi, reči moram, da so me vaše jaslice zelo mučno in neprijetno presenetile.”
»Mučno in neprijetno?” je župnik postavil lonček s kavo na krožnik, da je za-žvenketalo, dvignil je glavo kvišku in na-sršil obrvi, da bi mu skoraj oči stopile iz jamic.
»Sc več, naravnost pohujšale so me; to, kar ste pod imenom jaslic postavili v cer-kov, je pravo bogokletstvo!”
„Bo-go-kletstvo?”
»Da, bogokletstvo! Tisti starček v kmečkem kožuhu, ki sem ga nedavno tu pri vas videl, je tam za sv. Jožefa. Devica Marija je plzenska kmetica, pastirji, kralji — vsi so v opreki z ustaljeno tradicijo in predstavami, celo z naukom sv. Cerkve... in ko bi to bil vsaj naš milostljivi vladar, toda...”
»Razveži vezi svojega jezika,” sliši Holoubek razločno povelje, »potegni meč iz nožnice, udari, brani in ne daj s«!” Čigav je ta glas? Aha, župnik je spoznal glas. Tako govori sveti Peter na oltarju v trešticki cerkvi, govori srdito, prav tako, kot ga je Holoubek slišal pred nebeškimi vrati.
Toda gospod dekan očividno nič ne sliši, ker nadaljuje in priliva na ogenj novega olja. »Vi si drznete vpeljati nove pobožnosti brez. vsakršnega cerkvenega dovoljenja. Ste morda predložili besedilo in napeve kolednic kakor tudi molitev v odobri-
tev prečastitemu škofijskemu ordinariatu?” »Ne, nisem predložil," je že nekoliko kljubovalno odgovoril župnik.
»No, torej vidite! In zato vam sedaj ukazujem, da takoj odstranite iz cerkve jaslice in prenehate z vsemi temi pobožnostmi.” »Udari, Jožko, udari! Brani se in ne daj se!” čuje Holoubek sv. Petra že nepotrpežljivo ukazovati in čuti, kako ga srbi> jezik, kako mu kri polje v žilah, toda vseeno se še premaga.
Gospod dekan si napačno razlaga njegov molk za bojazen, zato mu raste pogum in vrže na ogenj še novo poleno: »Tudi sosednji župniki se pritožujejo nad vami, da kvarite ljudi.”
»Slapa si, Jožko, ko si daš kaj takega reči,” zabrusi končno sv. Peter in se z zaničevanjem obrne od Holoubka. Sedaj pa se je nit pretrgala in Holoubek je izbruhnil: »Kaj ste rekli? Jaz da kvarim ljudi?”
»Da, vi!” se dekan ni ustrašil ponoviti, »vsi župljani kažejo na Treštice in nam govorijo: .Zakaj pa mi nimamo tako, kot je v Trešticah?’ Vi morate odnehati, nobenih novotarij nam ne smete vpeljevati.” »Tega tudi ne delam,” je potegnil Holoubek meč iz nožnic, »prvih jaslic nisem postavil jaz, ampak sv. Frančišek in Cerkev jih je odobrila. Jaz si seveda ne morem predstavljati sv. Jožefa kot krivonosega Žida, niti Device Marije kot Židinje, v Betlehemu še svoj živ dan nisem bil, toda v Plznu sem videl, kako so pobirali reveže, ki niso imeli šestice za prenočišče in jih vodili na stražnico; kako so ti reveži zato rajši prenočevali v okolici Plzna v senenih slogih, opekarnah, v skednjih in hlevih — (Nadaljevanje na 1. strani)
Za pravo prosveto
Je že tako, da se pri vsakem narodu in ob vsakem času najdejo ljudje, ki trdijo, da so narod in da je vse prav, kar naredijo. V resnici pa niso narod in tudi narod ni i njimi in tudi ni prav, kar oni naredijo. Da pa bi narod ne spregledal njihove prave namere, se zavijejo v ovčja oblačila in nato v svojih časopisih govorijo o sebi in o svojih velikih zaslugah. Če pa pride nekdo, ki jim tega ne prizna in ki jim tudi ne prizna namišljenega vodstva, že zaženejo silni hrup in vik ter hrušč in kričijo o razdiranju narodne enotnosti in o rušenju skupnega prosvetnega dela.
Če je povsod na svetu tako, ni nič čudnega in nič posebnega, če je tako tudi med Slovenci na Koroškem. Zato tudi ni nič čudnega, da se na Koroškem postavi »Slovenski vestnik” s svojimi vidnimi in nevidnimi gospodarji na branik obrambe zaščite slovenske prosvete.
Ko je v dopisu iz Šmihela »Star prosve-taš” napisal dopis za »Naš tednik”, se je postavil »Slovenski vestnik” v obrambo igre in je v zadnji številki celo napisal, da je »Naš tednik" prikrajšal in potvoril izvirni dopis iz Šmihela. Moramo priznati, da smo takrat res izpustili nekatere ostrine iz omenjenega dopisa. Ker pa zahteva »Slovenski vestnik” dopis tak, kakor je bil poslan, mu radi ustrežemo in prinašamo zato danes dopis v celoti. Vsem našim bralcem pa priporočamo, naj primerjajo takratni naš dopis (glej »Naš tednik" štev. 4 z dne 24. januarja t. 1.) z naslednjim dopisom ter naj si nato sami napravijo sodbo, kdo potvarja dopise.
Takole nam piše dopisnik iz Šmihela:
»Svoječasno sem v nekdanjega »Koroškega Slovenca” rad dopisoval. Ko pa človeka življenje bolj upreže, se le nerad pripravi k pisanju v sedanje liste, kateri naj bi naše javno, to je mnenje koroških Slovencev zastopali. Namenil sem se tale dopis odnosno vsebino poročati »Slovenskemu vestniku”, toda ker sem se moral že nekajkrat prepričati, da imajo tam zelo velike škarje in če ni dopis v skladu z »linijo”, sem prepričan, da roma v koš. Torej zato pišem v »Tednik”.
Pri nas v Šmihelu imamo, kot znano, dobre pevce, igralce, oder, dvorano itd. Mnogokrat smo imeli priliko videti in pozdraviti drage in ljube goste na našem odru, pa naj so bili ti iz Slovenije ali Trsta ali gostje sosednjih prosvetnih društev. Koliko je truda in požrtvovalnosti treba, da se napravi igra, koncert ali kaj podobnega. Zato je pozdraviti misel, dobro reč tudi na več krajih pokazati. Preteklo nedeljo pa so pri nas gostovali igralci prosvetnega društva »Srce” iz Dobrle vasi. V dobri veri, da bodo dobrolski prosvetaši nudili res kaj dobrega, sem se odločil tudi jaz obiskati njih prireditev. Najmanj 50 krat sem bil v svojih mlajših letih na odru in gotovo
znam razločevati slabo od dobrega ali obratno. Vendar še v svojem življenju nisem doživel, da bi publika med prireditvijo dvorano zapuščala in delala vse mogoče opazke. Kaj je torej bilo? Nisem mogel razumeti, kako je mogoče, da pametni in razsodni prosvetaši sežejo po tako ničvrednem šuntu. Ni trditi, da bi bila igra »Morje” nemoralna ali bi morda žalila verski čut našega ljudstva. Ne! Nočem ocenjevati, rečem le toliko. Take mestne oslarije pustite res »morju”, za naše ljudstvo pa kaj iz narodovega življenja in uspeh ne bo izostal.
Gospodu Kepoldu Jožetu, ki nekaj pri-
pominja v »Vestniku”, da je „on” dobil »nalogo” (štev. 3 z dne 12. I.), da naj pri pravi igralsko skupino na kako igro, pa prijazno svetujemo, ko bo pripravljal zopet kako igralsko skupino z »lepo sentimentalno igro »Morje”, naj najprej skoči on v »Morje” in si svoje prenapete in nezmožne živce in razsodnost malo ohladi.
Torej kakor vidimo iz »Vestnika” je bila ta povsem nepripravna igra dobrolskim igralcem »izbrana”, ker nikakor ne verjamemo, da bi se sicer zelo zmožni igralci sami hoteli kompromitirati.
Star prosvetaš.
Pripomba uredništva: V prvotnem besedilu dopisa, ki je bil v »Našem tedniku” štev. 4, manjkajo prvi in zadnja dva odstavka.
V zadnjf številki, sicer med koroškim ljudstvom ihalo čitanega lista, »Slovenski vestnik", se ta pritožuje in opravičuje, zakaj mora pisati o »Našem tedniku” in zakaj mora delati zanj neplačano propagando. Nato našteva »napade”, ki jih je domnevno »zakrivil” »Naš tednik" na »novo Jugoslavijo” in na »slovenske organizacije” (mišljene so tu razne DF-, takozvane množične organizacije) na Koroškem.
Da bodo naši bralci lahko sami presodili, kakšni so ti »nečuveni napadi”, bomo na kratko še enkrat ponovili, kaj smo pisali v štev. 9 »Našega tednika” z dne 28. februarja 1952:
1.	Na kolodvoru v Novem mestu je škofa Vovka in generalnega vikarja Kimovca napadla gruča ljudi, ga tam psovala, bila in končno polila z gorljivo tekočino in zažgala.
2.	škof je bil kot predstavnik Cerkve na službenem potovanju napaden in hudo ranjen.
3.	Pri razpravi o tem napadu pred sodiščem v Novem mestu nista bila zaslišana ne škof sam in ne generalni vikar, ki sta bila napadena.
4.	Izbrani napadalec je bil obsojen na 10 dni zapora pogojno za eno leto.
5.	Nobena država in noben narod ne sme dopustiti, da bi sodila ulica, vsak državljan ima državljanske pravice, bodisi škof ali berač.
6.	Napad na škofa Vovka je škodoval notranjemu in zunanjemu ugledu države.
7.	»Slovenski vestnik” kot glasilo DF in DF-masovnih organizacij piše, da je napad na Vovka le spontan izraz ljudskih čustev in spominov.
8.	»Slovenski vestnik” je prišel na svojo prvotno linijo in je pokazal svoje pravo lice, »napredno” linijo.
9.	Ameriški veleposlanik v Beogradu je v Washingtonu izjavil, da vojaška in gospodarska podpora Združenih držav Jugoslaviji še ne pomeni odobravanje notranje politike jugoslovanskega režima.
TO. Vatikan poroča, da je v Jugoslaviji poleg zagrebškega nadškofa Stepinca onemogočeno še trem škofom vsako delovanje.
Dtatj mm phali ?
11. »Glas Amerike” poroča, da je kolektivizacija kmetij v Vzhodni Evropi v prvi vrsti sredstvo za politično kontrolo in da je to tlačanstvo v novi obliki.
13.	„New York Times” piše: da so kmetje v Jugosloviji proti kolektivizaciji, ta odpor pa se kaže v zmanjšanju pridelkov; da
14.	jugoslovanska vlada hoče preurediti dosedanje kolektivno gospodarstvo in
15.	ako bodo v Jugoslaviji hoteli povečati pridelke, se bodo morali odločiti: Ali svoboda in kruh ali pa kolektivizacija in kolektivno zadružništvo.
16.	Na Koroškem so učili slovenske kmete pravilnega kmetovanja oni, ki so v Sloveniji odgovorni za nezadovoljstvo kmeta in za nizke pridelke.
vlle tolcife
Ko se v zadnjem času toliko govori in še več piše o obžalovanja vrednem dogodku v sosednji deželi in ker z gotove strani ne vedo, na koga bi zvalili krivdo in kako bi zagovarjali to početje, se mi vsiljuje v spomin podoben dogodek iz mojih otroških let:
Bili smo trije, Foltej, Jozej in jaz, v starosti okoli dvanajstih let. Šli smo nekega jesenskega večera po vasi — bilo je že mračno — pa smo ob durih prodajalne naleteli na Hanzija, kako je gledal skozi steklene duri v razsvetljeno prodajalno. Pridružili smo se mu; med redkimi zakasnelimi kupovale! je bil tudi Otej, naš sošolec, sin pismonošinje, tih in prijazen deček.
Hanzej pa nam je začel šepetaje govoriti in nas ščuvati: »Tam notri je Otej, jaz sem tako jezen nanj, ko pride ven, ga bom udaril, s pestmi bom udaril po glavi falota, pa še vi mi boste pomagali, udarimo ga vsi, le tolcite ga, falota, s pestmi ga udarite po glavi, da si bo zapomnil...!”
Kmalu smo bili prepričani, da storimo Hanzeju dobro delo, če ga ubogamo, pa smo se postavili ob durih na prežo. Hanzej pa se je umaknil v temno ozadje, za hišni vogel.
17.	Slabe kmetijske razmere v Sloveniji niso posledica notranjih bojev v letih 1941 -1945.
18.	V Sloveniji je bil s 1. februarjem ukinjen verouk na vseh šolah (piše »Slov. poročevalec”).
19.	V Jugoslaviji bodo ukinili vse bogoslovne fakultete na univerzah s koncem tekočega šolskega leta (piše »Slov. poročevalec”).
20.	Dne 19. februarja je bila sklenjena v Ljubljani pogodba o socialnem zavarovanju onih duhovnikov, ki so člani Ciril-Me-todovega društva. Duhovniki, ki niso člani tega društva, niso socialno zavarovani (piše »Slov. poročevalec”).
21.	Vse politično, gospodarsko, socialno itd. življenje v Sloveniji obvlada absolutno komunistična partija.
22.	CK KPS zahteva, da mora postati pravosodje močnejše orožje socialistične revolucije (poroča »Ljudska pravica”).
23.	Slovenska dekleta s koroškega podeželja ugotavljajo, da takozvani »Slovenski ples” v Celovcu ni bil to, kar so napovedovali prireditelji: »Zbrali se bomo v domači preprostosti.”
24.	Prosvetno društvo »Edinost” v štebnu ni moglo prirediti šivalnega tečaja s po-* močjo Kmečke zveze.
25.	Pevski zbor iz Št. Lenarta pri 7 studencih ne prija več sedanjim odločilnim pri slovenskih oddajah v celovškem radiu.
26.	še preje smo pisali, da igra »Morje”, ki so jo igrali v Šmihelu, ni primerna za naše odre.
Naši bralci naj prednje točke še enkrat preberejo, ter naj nato sami presodijo, ali smo pisali resnico ali ne, ali smo s tem škodovali, ko k resnici nismo molčali.
ga, falota!"
Ko stopi Otej iz prodajalne, nesoč v naročju zavitke, smo vsi trije udarili. Otej je zatulil, spustil zavitke, da so popadali po tleh, se prijel za glavo in zbežal domov. Za voglom pa je stal Hanzej in se smejal.
Je že tako, da se človeku šele po dejanju oči odpro in spozna, da je bilo storjeno grdo in zločinsko. Pri vsem tem pa niti vedeli nismo, zakaj in radi česa smo Oteja tepli, niti tepeni ni vedel, zakaj in radi česa; pred slabo vestjo smo bežali tudi mi.
Krivci smo bili mi trije, ščuvalec je izginil s pozorišča; ob našem zlem početju je bil že opravičen.
Ne da bi bil zraven, smelo lahko trdim, da je tudi ob dogodku v sosednji deželi nekdo stal za voglom in se smejal ob vseh posledicah početja; ni ga bilo na pozorišču, niti sodišče ga ni moglo izslediti, pa tudi od vseh udeleženih nikdo ne ve, čemu je to bilo in zakaj.
Na žalost in v sramoto človeštva imamo podobnih prilik v zgodovini vse polno, samo nekoliko se je treba zamisliti pa jih vsak lahko najde. Usodno je pri tem, to, da je krivec navadno tisti, na kogar ščuvar osredotoči svojo jezo.
kjer je bilo pač mogoče. V sv. pismu nisem nikjer bral, da so h Kristusu prišli Gašper, Miha in Boltežar, tam samo stoji, da so se mu prišli poklonit kralji, in v resnici so se mu tudi češki kralji klanjali od časov naših svetih blagovestnikov sem. Tako jaz razumem in čutim v svojem srcu. Gospod Jezus se je rodil vsem narodom, za vse je na svet prišel in, ko si to jasno predečim, si blažene Device ne morem drugače predstaviti kakor svojo ljubo, dobro mamico in sv. Jožefa, kakor svojega rajnega dedeka.”
»To je prenapetost!"
„To je potreba, da, ukaz mojega srca, ne pa prenapetost,” je potegnil Holoubek še močnejši register in zazdelo se mu je, da se mu sv. Peter smehlja in mu šepeta: »Dobro, Jožko, dobro!” — »Le tako morem sprejeti kot duhovnik in človek to, kar moram verovati, drugače bi mi ves nauk sv. Cerkve ostal tuj, veroval bi morda z razumom, srce bi pa ostalo hladno. Nikoli si ne predstavljam Kristusa, kako hodi samo po judovski deželi, ampak tudi, kako stopa po češki deželi, pri nas pridiga, dela čudeže, tu trpi in je križan in kako pri nas od mrtvih vstaja. Tako mi je blizu, ljub in znati moj Gospod in Učenik, tako pripogibam pred njim kolena in tako in tako se z njim pogovarjam jaz in moji verniki.”
Tedaj je dekan vstal in, ko je pogledal Holoubka, je opazil blesteti solze v njegovih očeh.
»Zaman bi se prepirala o svojih nazorih,” je ledeno mirno spregovoril, »toda ukazu-
jem vam, da jaslice takoj vržete iz cerkve in prestanete z novo pobožnostjo.”
»Dokler bom jaz župnik, bo ostalo oboje,” je že tudi Holoubek obvladal svoje razburjenje.
»Potem ne bo dolgo, kajti prisiljen sem zadevo sporočiti prečastitemu ordinariatu s predlogom, da vas upokoji.”
»Naj se zgodi volja božja!"
»Žal mi je,” se je priklonil gospod dekan, »toda vršiti moram svojo dolžnost.” Holoubek ni več odgovoril. Stopil je k oknu in gledal po očrneli, vlažni pokrajini. Ob tem pogledu je žalost napolnila njegovo bolno dušo in nenadoma si je zaželel — smrti. Zahrepenel je po smrti in nebesih. Kakor še nikoli ga je vabila in mamila misel nanjo, obrnil se je od okna in drsal k rakvi. Ob njej je pokleknil na tla, jo objel z obema rokama, poljubil Kristusa na pokrovu, molil in venomer klical: »Sprejmi me k sebi, Gospod Jezus, ne zavrzi me in sprejmi me, sprejmi...”
Zdaj je Bariča odprla duri, da pospravi mizo. Opazila je brata ob rakvi in skočila k njemu.
»Kaj pa delaš, Jožko?”
»Rad bi umrl, Bariča, toži se mi po nebesih."
»Bodi tiho in ne joči, saj to še dočakaš, vse nas čaka smrt,” ga je kakor otroka tolažila, dvignila s tal in posadila v naslanjač.
»Nič me več ne veseli na zemlji, nič me ne gane, ne hvala ne graja, v tem trenutku sem odmrl vsemu svetu, zato me ne zadržuj
tu, vrni se k svojim in moli zame, dokler se spet ne vidiva na drugem svetu. Da, šel bom v pokoj, šel bom, poslovil se bom od župljanov, od upravitelja, otrok in od kontrolorja, od vseh bom vzel slovo, tudi od domačih in od onih v Markovem — in šel bom v pokoj. Jaz nisem ne apostol, ne mučenik, niti svetnik. Bog ne more želeti od mene, da bi se na stara leta pričkal, prepiral in bojeval. Moja duša hrepeni po tišini in miru.” Potem pa se je nenadoma, brez vsakega prehoda nasmehnil sestri in je s čisto drugim glasom dejal: »Vidiš, draga punca, zdaj mi je odleglo, dobro, da si prišla, dobro, da si tu ...”
»Kakšne črepinje pa imaš tu!” je pogledala Bariča v kot, srečna, da je brat spet postal veselejši in hoteč speljati pogovor drugam.
»Kje?” se je obrnil Holoubek in zdajci zapazil na tleh razbito »predsedniško” pipo, drag spomin na vesela semeniška leta.
»To je znamenje! Gotovo opomin! Tako nikdar več ne bom kadil iz nje.”
»Kakšen opomin pa, samo poglej, vrvica s cofi se je pretrgala, preperela je v dolgih letih, kaj je na tem čudnega,” je razlagala Bariča in mu v predpasniku kazala drobce njegove bivše predsedniške slave.
»Da. seveda, seveda,” je kimal Holoubek, »a glej, saj še nisem malical, sem kar strašno lačen, s teboj pojdem v kuhinjo in mi pogreješ kavo ...," kakor dete matere se je oprijel Bariče, sedel z njo v kuhinji in se posvetoval. Vse ji je razložil, tudi to, da ga je dekan znova napadel in grozil z upoko-
jitvijo.
»Toda, dragi Jožko, zakaj pa se pustiš k temu siliti? Saj vendar imava kam iti. Sla bova na svoje, k našim na preužitek, tam te ne bo nihče ven metal.”
»Res, čista resnica,” je priznal veselo brat, »že sem sam mislil na to, prošnjo sem že sestavil, samo na čisto moram še prepisati.”
»Čemu se torej obotavljaš? Kaj te tule drži?”
»Otroci, Bariča, otroci!"
»Ah, ljubi Bog, tudi doma boš imel otroke, s polovico vasi smo prijatelji, samo počakaj, prihajali bodo k tebi, kakor kadar igrajo ,Ali je kaj trden most,’ in stric ti bodo rekli, meni pa tetka, kakor je pri nas navada.”
»Misliš? Misliš?” je prijemal Holoubek.
»Ne mislim, ampak vem. Dobro, da si to povedal, čemu še odlašati. Predpust gre h koncu, v postu bi tako ali tako moral iskati kakšno pomoč. Vzemi si dopust in istočasno vloži prošnjo za upokojitev. Omlatili smo že, teh par kosov živine lahko prodamo, naložimo svojo kramo in se odpeljemo.”
Ploloubek je v resnici še tisti večer napisal prošnjo, priložil tudi zdravrtiško spričevalo in dostavil, da se njegova bolezen stalno slabša, tako da ga v šolo morajo voziti otroci — in zato bo dne 1. februarja nastopil dopust in prosi, da naj v Trešticc pošljejo upravitelja. Zjutraj je prošnjo dal prečitati Bariči, potem jo pa poslal dekanu.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob pol 9. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse.
Popoldanska služba božja je ob nedeljah in praznikih ob štirih popoldne.
Sneg, ki je pokril našo deželo, je za nekaj časa tudi zadržal pošto in zato v zadnjem času dopisi ne prihajajo ob pravem času do nas. Zato tudi zadnjič nismo prinesli poročila, ki ga v naslednjem prinašamo in prosimo, naj nam bralci iz štebna in št. Jakoba oprostijo.
Sneg bo kmalu skopnel, pomladni veter je že v deželi, in pošta bo spet v redu poslovala.
ŠTEBEN V PODJUNI
Kakor bi se nekaj trgalo v naših srcih, tako nam je bilo hudo, ko smo v nedeljo, dne 2. marca t. 1., spremljali še komaj 53 let starega moža, Janeza Riepl-na, pd. Wag-nerjevega očeta v štebnu, na pokopališče. Zapel je zvon s cerkvenih lin, zapel tako milo kot bi nam hotel reči:
K vsakemu smrt, bela žena, prišla s koso bo preje ali slej, in zrušila se bo do tal ločilna stena, ki loči nas od enostranskih mej.
„Oj, težka pot, oj tužna pot, ko od srca srce se loči, mi spremljamo Te žalujoči, saj Ti na veke greš odtod”, — tako so nam pla-kale duše. Naš dobri Wagnerjev oče nas je zapustil. Sosedi, ki so nesli njegovo krsto, so bili v tiho žalost zatopljeni, zavedajoč se, kaj so z njim zgubili. Pokojni je bil od leta 1945 cerkveni ključar oz. župnijski svetnik, nadalje je bil podporni član domače požarne hrambe, katera mu je tudi izkazala v res lepi slogi zadnjo čast. Močen mešan pevski zbor mu je zapel v slovo. Tako otožno so donele pesmi žalostinke »Vigred se povrne”, „Oj tužna pot” in »Vstajenje”, tako v srca segajoči so bili glasovi, da ni ostalo niti eno oko suho. Veljalo je požrtvovalnemu sodelavcu na župnijskem in cerkvenem področju v zadnji pozdrav.
Množica ljudi, ki je prišla od blizu in daleč k pogrebu, je bila tako velika, kakor jo vidimo samo malokdaj in je klonila glavo z mislijo: »Smo pač izgubili enega najboljših v župniji. Č. g. provizor Posch so se mu v lepem govoru zahvalili ob odprtem grobu za vso skrb, ki jo je kot cerkveni ključar izkazoval cerkvi in župniji. Posebno so še poudarili, kako veliko veselje in zanimanje je rajni kazal za nabavo novih zvonov. Tudi domači gospod so se poslovili od rajnega v toplih besedah.
VVagnerjevega očeta ni več. Vsem je hudo, ki so poznali njegovo zlato, nesebično, požrtvovalno srce, ki je nehalo utripati. Kot skoz in skoz veren mož je dajal vedno lep zgled za poglobitev katoliške misli v domači župniji. Kadar je bilo treba za cerkvene naprave kaj storiti, kako se je vsekdar z navdušenjem odzval, tudi, če stvar ni šla tako enostavno. Vsa njegova trda odkritost je izvirala zgolj iz ljubezni in vneme za dobro stvar. Tako je bil rajni tudi eden izmed prvih, ki se je potrudil, da bi si nabavili dva nova zvonova. A to njegovo srčno željo je nesel tudi s seboj v prerani grob. Ni dočakal zaželjenega dneva, ko bodo tudi iz naših lin zapeli novi zvonovi.
Rajni ni bil samo prijatelj cerkve, ampak tudi prijatelj cele štebenske župnije. Z vsakim se je rad pogovarjal in še celo ob času bolezni je imel za vsakega lepo besedo, ki jo je obdal s prijaznim nasmehom, tako da se je res vsak počutil ob njegovi bližini kot prijatelj.
Ko ga je sredi dela zgrabila bolezen, se ji je z vso svojo močno voljo in ljubeznijo do uresničevanja katoliških ciljev postavil po robu. Čeprav težko, je vendar še vsako nedeljo prihajal k sv. maši, vedno se je še udeležil župnijskih posvetovanj. Hotelo se mu je življenja in plemenitega udejstvovanja. A božji sklepi so mu določiH smi t. Bolehal je že dalj časa, toda zadnje čase je bilo njegovo zdravje videti nekaj boljše. In v petek mu je kap na možganih pretrgala nit življenja. Najtežje se je ločil od svoje edine hčerke, ki ga je ljubila nad vse. Bila je dalj časa v Švici in je prišla že prepozno domov — našla je že mrtvega.
Tako je živel, tako je delal, tako trpel in umrl Wagnerjev oče. Kakor plamen lju bežni se je použil v službi cerkve. — Ti pa ki si minljivo zemeljsko življenje zamenjal za neminljivo, rajsko mladost, ki si svojo plemenito ljubezen potopil v božjo ljube zen, prosi za nas, da v ljubezni za katoliške vzore nikdar ne omahnemo, in ko bodo zapeli novi zvonovi, bodo naše misli pri Tebi.
n nas nanomkem
Žalujoči ženi in hčerki Micki, kakor tudi sorodnikom izrekamo ob tej bridki izgubi naše sožalje.
Okrog groba prijatelji stoje, igrajo vsem v očeh solze, saj pač lahko žalujemo, saj pač lahko togujemo:
Prijatelja smo zdaj zgubili, ki smo prisrčno ga ljubili.
Še lahko žil bi mnogo let, užival njega sad in cvet, lahko še dolgo svet bi zrl
pa si prerano nam umrl------
Zdaj oplakujemo to zgubo, ker zgubili smo dušo ljubo.
ŠT. JAKOB V ROŽU
Že osem pogrebov smo imeli letos. Najstarejši med umrlimi je bil Gregor Koler, pd. Motezov oče, ki smo ga v starosti 88 let pokopali 19. februarja. Okrog 60 let je bil pri Motezu in do zadnjega vse življenje zdrav kot riba, da nikdar ni bil pri zdravniku. Sedaj ga je pa naduha tako hitro zdelala, da je kar čutil smrt in par dni preje ga je že skrbelo, kako ga bodo pri tem velikem snegu pokopali. Rajni je bil dober pevec in se je vedno udeleževal narod-no-prosvetnega življenja in do zadnjega hodil, četudi po strmini, v farno cerkev in tam nadzoroval mladino, da se je lepo obnašala. Motezovi družini naše sožalje, očetu pa veliko plačilo zvestega služabnika pri Bogu!
Dne 9. febr. smo pokopali Julijano Mi-kula, Irglnovo mater iz Dravelj. Tudi ta je doživela lepo starost 81 let. — V 50. letu starosti je umrla Genovefa Bachal iz Srej, žena železniškega uradnika in je bila pokopana 28, februarja. Družinama naše sožalje.
V petek ob 1. popoldne je izbruhnil ogenj v mesariji g. Kristjana Dobernika. Požar je nastal tako, da se je vžgal material, ki so ga delavci uporabljali za izolacijo hladilnice. Rešiti se jc posrečilo nekaj mesa in pa stroje. Skoda je cenjena na približno 20.000 šilingov. Sočustvujemo z lastnikom, ker si je šele pred dvema letoma postavil mesarijo in je vedno zelo ustrežljiv.
POMLADANSKA OBLAČILA
ta dame, gospode in otroke priporoča
WALCHER
Celovec—Klageniurt, 10.-Oktober- Strasse 2.
varjev v Erjavici v Remšeniku, bilo je več človeških žrtev. Letos pa je postal žrtev snega Janez Male, gospodar pd. Avbreht v Lepenu. Mudil se je v mlinu, ki stoji ob Lepenskem potoku v dolini in šel po opravljenem delu domov. Med potjo je omagal v snegu. Našli so ga že mrtvega, ne daleč od hiše, pokritega z belo odejo obilnega snega. Pokojni je bil skrben gospodar, dober sosed. Pokopan je bil ob obilni udeležbi pri D. Mariji v Trnju. Ženi in ostalim naše iskreno sožalje. Naj počiva v božjem miru.
METLOVA
Odkar imamo elektriko, se po malem moderniziramo, poleg luči in raznih strojev so nekateri posestniki napravili tudi električne črpalke (pumpe); s'tem je delo zelo olajšano.
Vazarjev Peter postavlja veliko moderno gospodarsko poslopje. Cerkvenega stolpa še nimamo tako ne moremo misliti na nabavo novih zvonov. Sčasoma, ako Bog da, bomo tudi to s skupno močjo storili.
Predpasniki z naramnicami . . Naglavne rute .......
BRUNNER
Celovec-Klagenfurt
8 19.50 5 7.70
ŽELEZNA KAPLA
Tudi letos se je vršil na predvečer svečnice sprevod mladine z razsvetljenimi cerkvicami. V globokem snegu so se otroci skrili, za opazovalce so se videle v mraku le med snegom plavajoče cerkvice. Tem močneje pa je vrelo iz otroških grl: »Ante pan-te populore ... Kocla vrata cvilijore..." V farni cerkvi se je vršila skupna pobožnost mladine in odraslih, pri kateri so gotično cerkev bajno razsvetljevale cerkvice, ki so jih držali otroci v rokah.
Sedemdesetletnico rojstva in krsta je obhajala spoštovana Breznikova mati, Katarina Kogoj, roj. Ošina. Veliko je pretrpela v življenju. V svetovni vojni je padel njen mož juri Kogoj, p. d. Breznik v Lobniku. Sama je z malimi otroci gospodarila na težkem gorskem posestvu, dokler ni doraste) njen starejši sin Janez, kateremu je oddala gospodarstvo. Preselila se je v železno Kaplo. Nad 30 vnukov prihaja k dobri babici, vsem je dobra mati. Prede in plete do mačo volno, vsem rada pomaga. V zadnji vojni je postal njen sin Janez Kogoj vojna žrtev, zapustil je devet mladoletnih otrok. Bog naj ohrani blago Breznikovo mater še mnoga leta med nami!
Poročila sta sc Franc Blajs, posestnik pd. Avprih v Lepenu in Helena Vcrdel, Rarc-jeva hči iz Koprivne. Avprihova družina jr med vojno veliko trpela. Oče ženina in dva njegova brata so padli kot žrtve vojne, sam je bil z mlajšim bratom Ernestom od veden v konc. taborišče, iz katerega sta se srečno vrnila.
Marjeta Jenšac je poročila Janeza Moro? Franc Pristov pa je peljal pred oltar Ma rijo Vouk iz Bukovja. Vsem novoporočen cem želimo obilo božjega blagoslova.
Od leta 1908 ni bilo več toliko snega ka kor letos. Takrat je podsul plaz kočo dr-
HUMCE
Pokopali smo Frčnikovo mater. Veliko število pogrebcev jo je spremljalo na zadnji poti na pokopališče v Kazaze. Počivaj v miru, blaga mati.
Na našem hribu — Hom — je začela občina Dobrla vas napravljati gramoz za cesto. Bo pa spet nekaj ljudi imelo malo zaslužka.
BLATO
Slavnostna seja občinskega odbora občine Blato se je sedaj prvič vršila v lastni hiši, nekdanji poštni hiši. To hišo je kupila občina za 88.000 šilingov in je plačana iz plebiscitnega fonda, katerega je sprejela občina.
V	poročilu o obč. gospodarstvu smo slišali marsikaj zanimivega, razne visoke šte vilke pri izdatkih in dohodkih. Nakup hiše 88.000, šola pri Božjem grobu nekako 66.000 Šilingov. Pri šoli so napravili vodo vod, tako da imajo otroci, učiteljstvo in drugi ljudje dobro pitno vodo. Za pota je izdala občina lansko leto čez 15.000 šil.
Po dolgi in precej burni debati so skle nili učiteljstvu stanovanjski prispevek malo zvišati. G. župan je tudi povedal, da je go spa Alojzija Roš, katera je umrla brez otrok, darovala za obč. uboge 500 šil. To vsoto je prinesla nova posestnica, Kosova mama iz Rinkol. Tudi g. Bartluma je daroval 100 šil. za obč. reveže. V zahvalo za ta dar so vsi odborniki vstali v znamenje hvaležnosti.
Vogrsko šolo so tudi precej popravili, stroški so čez 15.000 šilingov. Tako torej gospodarijo občinski možje v naš blagor.
PLIBERK
V	zadnji številki »Našega tednika” smo na kratko omenili, da je umrl v Ponikovi Janez Grabner.
Pokojni Grabner se je vedno in povsod zavedal, da je sin slovenskega naroda, ob prostih urah je zelo rad prebiral naše knji ge in časopise. — Rajni Grabner je bil tr pin v pravem pomenu besede. Že mlad je moral v službo. Pozneje je odšel, kako) mnogo fantov in mož v tistih časih, k ru darjem v Mežico. Tam je delal blizu 30 let, dokler mu ni pri neki nesreči zmečkalo noge. Kot pohabljenec je šel nato v pokoj in je pokojnino kakor tudi invalidnino do druge vojne v redu prejemal. Sedaj po vojni pa tega vprašanja niso na novo uredili in Grabner je prejemal le nekak »pred ujem” na svojo pokojnino in sicer mesečno 55 šilingov, zadnji čas se je ta znesek »zvi šal” na 115 šilingov mesečno. Ker pa je povsem umljivo, da človek s tem denarjem v današnjih časih ne more shajati in nc živeti, je bil Grabner prisiljen kljub svojim 73 letom, da je delal kot dninar pri kmetil v okolici, da se je tako vsaj skromno prc živel.
Tukaj opisani žalostni slučaj pokojnega [aneza Grabner ja pa ni edini. Se za časa Avstro-ogrske monarhije je mnogo mladih ljudi iz tukajšnje okolice poiskalo delo in
zaslužek pri svinčenih rudnikih v Mežici. Nekateri bližnji so od doma hodili na delo, drugi, pa so stanovali v rudniških stanovanjih. Ko je po prvi svetovni vojni meja prerezala našo deželo, so povečini vsi ti delavci, ki so imeli že precej službenih let, tudi še nadalje ostali pri podjetju. Nekateri so ostali avstrijski, drugi pa — zlasti oni, ki so stanovali pri rudniku — so postali jugoslovanski državljani.
Ko pa so ti ljudje prišli v pokoj, je rudniška uprava onim, ki so imeli rudniška stanovanja, ta odpovedala, ker jih je rabila za svoje aktivne delavce, upokojenci pa so se zatekli povečini k svojim sorodnikom, ki so jih navadno tudi vzeli pod streho.
Da so si ti ljudje, ki so po 25, 30 in še več let opravljali težko, nevarno rudniško delo, krvavo prislužili svojo pokojnino, je več kot gotovo. Prav tako nerazumljivo in neopravičljivo pa je tudi, da se za te ljudi, ki so vse svoje moči dali delu, sedem let po končani vojni še ni ničesar naredilo, da bi ti trpini res prišli do svoje pokojnine in bi jim ne bilo treba v tako visoki starosti, kakor kaže Grabnarjev slučaj, še opravljati težka dela, da se s tem rešijo pomanjkanja in stradanja.
Pred dvema letoma in pol je umrla tukaj žena, ki je delala pri mežiškem rudniku 26 let. »Predujem”, ki ga je prejemala do svoje smrti na račun pokojnine, je znašal 75 šilingov mesečno. Obračala se je na vse strani, da bi ji bila njena pokojnina v polni meri izplačana, toda vse zastonj. Od kod je še prejela včasih kakšno tolažilno obljubo, od drugod pa sploh odgovora ne. Ko je zbolela, je dejala: »Vse življenje sem delala in trpela, zdaj v bolezni pa si še zdravil ne morem kupiti."
Zadnje čase večkrat čitamo v časnikih o sklenitvi raznih trgovskih pogodb med Avstrijo in Jugoslavijo. Vse prav in lepol Uredilo pa naj bi se enkrat tudi vprašanje teh vpokojencev, da jim ne bo treba po dolgih letih 1 trpljenja in težkega dela na večer svojega življenja trpeti največjega pomanjkanja. Tudi danes še veljajo besede, ki jih je izrekel ob koncu vojne socialno čuteč diplomat: »Naša prva dolžnost pa bodi, da nikdo ne bo lačen in nikdo, ki je v poštenem delu vršil svojo dolžnost, ne bo trpel pomanjkanja.”
BRNCA !
Čeravijo Je danes pustna nedelja, moramo prekiniti pustno slavje, da odgovorimo tovarišu »Vestniku” na njegov članek: »Ne ovirajmo, temveč podpirajmo našo narodno prosveto”.
Res lepe besede in zelo pametna zamisel, katero moramo označiti kot prvovrstno. Popolnoma se strinjamo s to mislijo. Toda svetovati moramo DF-SPZ in njenim tova-rišem-herojem, naj bi si izprašali svojo vest, ali je bilo tudi njihovo dejanje ob lanskem občnem zboru SPZ tudi v tem lepem smislu, kakor ga sedaj priporočajo nam. Takrat pa so zaprli vrata pred nami, da bi se ne mogli udeležiti zborovanja. Ali je bilo tedanje Vaše početje tudi v korist podpiranja narodne prosvete? Ali ni bilo tedanje vaše početje tudi »otroška kratkovidnost”? Mislim, da takratnih dogodkov res ne moremo drugače označiti.
S tem, da smo se oglasili v »Našem tedniku” zaradi prazne dvorane, pa s tem nikakor nismo mislili grajati, igralcev iz Ljubljane, saj so bili res dobri igralci, če pa že povabite naše brate iz onstran Karavank, pa poskrbite tudi za to, da se ne boste blamirali.,, — Mi pa se večkrat podamo na naše planine in tam premišljujemo o vsebini Aljaževe pesmi, „da z jasne visočine gledamo, česar je narodu treba”.
Smatrali smo za svojo narodno dolžnost, da smo prednje napisali. Prihaja velikonočni čas, zato priporočamo vsem tovarišem od DF-SPZ, da gredo k spovedi, da se skesajo svojih grehov in naj nikar ne pozabijo potrkati se na svoja prša in reči: »Mea culpa!” — S slovenskimi pozdravil Star prosvetaŠ.
PODGORA
V ponedeljek, dne 18. februarja, sta se v farni cerkvi v Globasnici poročila Franc Dlopst, p. d. Simanov v Podgori in Mariča Smrečnik, p. d. Jomrova v Mali vasi. Poročne obrede so opravili domači župnik, č. g. Poš. Mladi nevesti želimo, da bi se prav dobro in lepo udomačila v naši vasi, da bi ostala tudi kot žena idealna in za vse lobro vneta kot je bila doslej. Obilo sreče n blagoslova želimo v novem stanu, na novem kraju in v novi družini. Simanovi kar poskrbijo, da svet ne bi izumrl. Lani so poročili Micko in Jozija, letos pa je prišel France v zakonski jarem. Upamo, da se bo dobro počutil.
(Nadaljevanje na 7. strani)
ljudi iMsškje ume Ha kanec
Ko je pred tedni neprestano snežilo in je zapadlo snega, da skoraj ni bilo rnogo če priti iz hiše v hlev in še manj od soseda do soseda, so nekateri pripovedovali: „Ta sneg pa ne bo skopnel do junija.” Res je zgledalo, da zime ne bo konec. Toda sonce je le še gospodar nad zimo in ko se bo čas prevrnil v drugo polovico marca, ne bo nič pomagalo, tudi zime bo konec.
Zato pa moramo hiteti, da opravimo še ona dela, ki jih moramo opraviti pred spomladjo. Najvažnejša taka dela so v sadovnjaku.
Z lansko sadno letino na splošno nič kaj nismo bili zadovoljni, sadja je bilo premalo in sadje razmeroma slabo. Temu pa ni krivo sadno drevje in temu niso krive samo neugodne vremenske razmere, temu — le kar priznajmo — temu smo krivi tudi mi sami in predvsem mi sami. Ker pa je v sadju le lep del dohodkov, ker je sadje tudi zelo važno v domačem gospodinjstvu in naj bi bilo v vedno večji meri, je že tudi vredno in potrebno, da se za sadno drevje malo bolj pobrigamo.
Škropljenje - zviiuje pridelek
Ker je letošnji februar — pa tudi deloma marec — s svojimi silnimi množinami snega preprečil in zadržal marsikatero delo, je treba to nadomestiti v marcu. Najvažnejše opravilo pri tem je zimsko škropljenje. Pri tem moramo misliti in moramo biti pripravljeni na to, da hudi in pozni zimi večkrat sledi hitra in nenadna pomlad. Zato moramo res pohiteti, da bomo z zimskim škropljenjem končali preje, predrto se še prebudi pop j e iz svojega zimskega spanja.
Vestni in skrbni sadjarji so poškropili sadno drevje že pred nastopom letošnje hude zime z mineralnimi karbolineji ali pa z rumenim oljem (dytrol). Kdor tega
bo zemlja pozneje za toliko usedla. Ako tega ne bi upoštvali, bi bilo pozneje, ko sc zemlja usede, drevesce pregloboko v zemlji. Ako pri sajenju gnojimo s hlevskim gnojem, si moramo zapomniti, da pride gnoj vedno nad korenine, ki jih varuje tako pred izsušenjem. Nato drevesce še privežemo ob drevesni kol, toda vedno zelo narahlo, da se more tudi drevesce pogrezniti, ko se zemlja useda.
Gnojimo in zažigajmo
Kakor hitro moremo, začnemo tudi že z. obdelovanjem zemlje pod drevjem. To je važno zato, da ohranimo zemlji čim več zimske vlage. Pri tem pa tudi gnojimo in to predvsem z dušikom in s kalijem. Dušičnih snovi potrebuje drevo že v aprilu in maju mesecu za svojo rast. Zato moramo to gnojilo dati v zemljo že meseca marca, da jih imajo v aprilu in maju vse korenine že na razpolago.
Kdor hoče proti koncu zime cepiti in požlahtnjevati sadno revje, ta si je, gotovo
v januarju preskrbel zdrave cepiče. Seveda sedaj še ne moremo cepiti za kožo. Zato bomo cepili sedaj v marcu samo mlajša drevesa, pri starejših drevesih bomo upo rabili pozneje cepljenje za kožo.
Kakor hitro bo sneg skopnel in bodo sadonosniki toliko suhi, začnemo s splošnem snaženjem in čiščenjem po sadovnjakih. Listje in odpadle suhe veje pograbimo na kup in sežgimo. Pri tem moramo paziti, da ja zgorijo vsi oni plodovi, ki so še od jeseni viseli na drevju. Na teh plodovih je brez števila raznih povzročevalcev • bolezni (predvsem kolobarčasta gniloba ali mo-nilija). Ravno tako pa je brez števila raznih povzročevalcev bolezni tudi na odpadlem listju. Ne bi bilo torej zadosti, ako bi te plodove in pa listje pobrali, pograbili in zmetali, znosili ali zvozili na smetišče, na kompost ali celo na gnojišče. Tudi ne zadostuje, ako bi te odpadke samo plitvo zakopali v zemljo. Vse to spada na ogenj. V nasprotnem slučaju bodo spore raznih glivičastih bolezni in plesni v neizmernih množinah — četudi nevidno — plavale po sadovnjaku, dokler ne bodo okužile posameznih delov (brstje, cvet, popje, listje itd.) na sadnem drevesu in bodo tako zmanjšale naše sadne pridelke.
Krajevni kmečki odbori
Opreme za kuhanje žganja bakreni kotli
vedno in v dobri kakovosti dobavlja
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli Celovec — Klagenturt, St. Peter, končna postaja obusa, Volkermarkter Strasse Nr 117.
še ni napravil, je pa sedaj res že skrajni čas in bo vsak čas prepozno. — Drugič pa škropimo v prvi polovici marca ali letos tudi še sredi marca, ko smo sadno drevje obrezali, z žvepleno-apneno brozgo ali s kakim drugim sredstvom, ki vsebuje žveplo.
Da se zavarujemo proti poškodbi po jabolčnem cvetoderu (Apfelbliitenstecher), škropimo proti koncu zime z gezarolom. Ob prvih toplih dneh se prikažejo hrošč-ki iz svojih skrivališč in začnejo obgrizovati popje, ne da bi pri tem napravili kako posebno škodo. Ob tem času mora biti drevo že poškropljeno. Proti temu jabolčnemu škodljivcu je zelo učinkovito sredstvo drevesni karbolinej, ki ga tudi moremo uporabljati še proti koncu zime.
Obrežimo in sadimo
Zaradi letošnje hude zime se je tudi obrezovanje (Jjevja gotovo zakasnilo. Sedaj pa nikakor s tem opravilom ne smemo več: čakati, ker bi vsled prepoznega obrezovanja lahko občutno zmanjšali odgonsko silo sadnega drevja. Le ona drevesa, ki poganjajo preveč v les in ki zaradi tega nimajo cvetnih nastavkov, obrezujemo pozneje. Taka drevesa uspešno obrezujemo tudi šele takrat, ko drevje že cvete. S tem poznim obrezovanjem vzamemo drevju rezervne snovi, oslabimo rastno silo in začnejo se v večji meri razvijati cvetni nastavki. Ona drevesa, ki smo jih komaj dobro vsadili, pa moramo obrezovati pravočasno, torej najkasneje meseca marca, da morejo uporabiti vso rastno silo za razvoj korenin in za drevesno rast.
Ako nismo sadili jeseni, pač pa smo jeseni in pozimi že izkopali jame, moramo saditi takoj, kakor . hitro zemlja ni več zmrznjena. Se preje pa smo zasadili v zemljo v izkopane jame drevesne kole.
Drevesce za sajenje smo že jeseni pripravili, ko smo mu obrezali drevesno krono in smo obrezali primerno tudi korenine. Nato vsadimo drevesce ob drevesnem kolu na oni strani, da je drevo zavarovano proti močnim vetrovom. Pri tem pa vsadimo drevo vedno 5 do 8 cm višje, kakor pa bo pozneje, ker moramo računati s tem, da se
Po določilih zakona o Kmetijski zbornici so bile dne 25. novembra lanskega leta volitve ne samo v deželno kmetijsko zbornico, ampak tudi v okrajne kmetijske zbornice in v krajevne ali občinske kmečke odbore.
Ni važno samo, kako so sestavljene okrajne kmetijske zbornice in kako je sestavljena deželna kmetijska zbornica, važno je tudi, kako je sestavljen občinski kmečki odbor.
Občinski kmečki odbori imajo 6 članov in ravno toliko namestnikov. Ti občinski kmetijski odbori morajo izvoliti najkasneje do 8. aprila predsednika, njegovega namestnika in pa zapisnikarja.
To sejo skliče predsednik okrajne kmečke zbornice. Predseduje pa na tej seji najstarejši član občinskega kmečkega odbora.
Najpreje izvolijo na tej seji z navadno večino glasov predsednika. Nato pa izvolijo v razmerju, kakor so razdeljeni mandati pri volitvah na posamezne stranke, še podpredsednika in zapisnikarja.
Ako ima na pr. ena stranka 4 mandate, druga 1 in tretja 1 mandat, volijo takole: Najpreje dobi recimo pri volitvah predsednika skupina s štirimi mandati 4 glasove. Predsednik je torej izvoljen iz te skupine. Nato se deli število mandatov stranke, ki ima predsednika, z dve in dobimo
(4:2) 2, torej več kakor pa ima mandatov vsaka od ostalih dveh skupin. Zato dobi tudi namestnika predsednika ta skupina. Nato se deli število mandatov stranke, ki ima predsednika in ki ima v našem slučaju tudi podpredsednika, s tri (4:3) in dobimo 1.33, torej še vedno več, kakor pa ima mandatov vsaka druga stranka in zato dobi ta skupina tudi zapisnikarja. — Seveda pa mora ta skupina svoje kandidate predlagati.
Drugi primer:	Razmerje mandatov v
občinskem kmečkem odboru je tako, da ima prva skupina 3, druga skupina 2 in tretja skupina 1 mandat. Vsaka skupina dobi pri volitvah predsedstva tudi toliko glasov, kolikor ima mandatov. Zato dobi predsednika skupina s tremi glasovi (za izvolitev predsednika je potrebna navadna večina). Nato se deli število mandatov sku-pjne, ki jc dobila predsednika z dve 13:2) je 1.5), ker ima pa druga skupina dva mandata in je 2 več kakor 1.5, dobi namestnika predsednika druga skupina Zapisnikarja pa dobi spet prva skupina, ker je 1.5 več kakor 1, kolikor ima mandatov tretja skupina in kolikor dobimo, ako delimo z dve število mandatov druge skupine.
Izid volitev javite takoj Kmečki gospodarski zvezi v Celovcu, Viktringer Ring 20, Na ta naslov se obrnite tudi, ako potrebujete kako pojasnilo. — * I
aprila. Tedaj jc najugodnejša naravna toplota. Paša, mlade trave, je pa polna prepotrebne beljakovine. Mesne hrane, v obliki žuželk in črvov dobe piščanci največ v tem času. Ko nastopi vročina, so piščanci že utrjeni in škodljivci jim ne morejo več do živega. Do jeseni so piščanci godni. Čc jih količkaj pravilno krmimo in nimamo prehladnih hlevov, nam mlade jarčicc pridno nesejo vso zimo, to je v mesecih november, december, in januar, ko so jajca najdražja.
Gospodinje so mnenja, da so najboljše nesnice one kokoši', ki se zvale med 15. avgustom in 8. septembrom, torej niedmašne ali gospojnske kokoši. Ne trdim, da te kokoši niso dobre nesnice, le to vem, da se večkrat taka reja ne izplača, ker je treba te kokoši vso zimo krmiti z drago krmo in nesti začnejo te kokoši šele spomladi, prav tedaj, ko so jajca najcenejša.
če hočete vzgojiti dobre nesnice, si nabavite petelina iz dobre nesne družine in imeli boste dobra valilna jajca. Razen tega nasajajte le v zgodnji spomladi.
Ne pozabimo, da je potrebno za valjenje dobre koklje in dobrih jajc. Koklji nasadimo le 13 — 15 jajc, število se ravna po velikosti koklje. Jajca morajo biti pravilnih oblik, gladke površine, brez razpoke in brez nesnage. Tehtati morajo najmanj 55 g, a največ 65 g. Jajca morajo biti sveža. Zato jih spravljajmo bd vsakega dneva posebej in to na hladnem prostoru. Več kot 14 dni starih jajc ne nasajajmo — po treh tednih pa kalivost jajc sploh preneha. Ako dobivamo jajca iz drugega kraja, moramo skrbeti za varen prenos. Vsak pretres uniči kalivost. Zato ne pošiljamo jajc za valnice po pošti ali železnici, najvarnejše je prenašati jajca za valilnice peš.
Gnezdo za valjenje uredimo na skritem, mračnem prostoru, kjer je mir. Napravimo ga v zaboju ali v košari. Koklja naj vsako jutro gnezdo zapusti in se zunaj nakrmi. Zato ni pravilno postavljati med valjenjem hrano ob gnezdu. Valjenje traja 21 dni, včasih 20 ali tudi 23 dni. —
Našim gospodinjam
Kmetijska proizvodnja v letu 1952
Ameriški kmetijski pridelek bo v letu 1952 dosegel višek vseh časov, če se bodo izpolnile vse napovedbe. 2e lanski pridelek je bil rekorden, za 4% večji kot leta 1950 in še enkrat večji kot povprečni pridelek let 1935—39.
Po pobudi namestnika ministra za poljedelstvo, Clarence McCormicka, bodo zlasti povečali pridelek raznih žitaric, tako tistih, ki služijo za pičo perutnini in sploh za krmo živali, kot tudi žitaric, ki so važne za neposredno prehrano človeka. Glavno skrb bodo posvečali pridelovanju koruze in sorguma, obeh žitaric, ki da jata največji donos. Koruze hočejo pridelati 84 milijonov 375.000 ton in so zato za posevek koruze določili 35,600.000 ha zemlje, to je za 1,200.000 ha več kot leta 1951; sorguma pa bodo pridelali za 20% več. Za večji pridelek tekstilnih vlaken in raznih živil za človeško prehrano so pa povečali površino tozadevnih nasadov za okoli 1,200.000 ha.
Že okrog novega leta smo najavili, da bo „Naš tednik” pričel prinašati posebne članke za naše gospodinje. S to številko „Našega tednika” to obljubo izpolnjujemo. Odslej naprej bodo ti članki redno izhajali v takem obsegu, da bo skupaj mesečno vsaj ena stran posvečena našim gospodinjam.
Pa ne samo gospodinje, tudi dekleta bodo našle v tem delu našega lista mnogo
koristnih nasvetov. Zato res z zaninanjem čitajte ta Vaš del »Našega tednika”. — Ni pa dosti, da ta del samo berete in si koristna navodila zapomnite ter jih same preizkusite. Se več, tudi same morate sporočiti od časa do časa — čim večkrat tem boljše — uredništvu »Našega tednika” svoje želje, težave in nasvete. Kolikor bo le mogoče, jih bo uredništvo rado upoštevalo.
OPOZORILO LOVCEM
Po obvestilu deželnega lovskega urada obveščamo vse lovce, ki še nimajo lovske izkaznice pa se zanjo zanimajo, da bodo izpiti za lovce za velikovški okraj v prvi polovici meseca aprila. Ti izpiti so pred-pogoj za možnost dobiti lovsko izkaznico.
Čas za valjenje je tu
Za valjenje je najugodnejši čas zgodnja pomlad, to sta meseca marec in april. Najkasneje prve dni maja se morajo piščanci izvaliti. Če bi nasadili preje, bi se nam piščanci izvalili v prehladnem vremenu. Morali hi piščance boljše krmiti, ker še ni pa še. Taki, zelo zgodnji, t. j. prezgodnji pi ščanci, nam že avgusta ali septembra do rastejo in jarčice začnejo nesti v času, ko še ni pomanjkanja jajc. V pozni jeseni pa se take jarčice že zmislijo, prenehajo nesti in navadno vso zimo nič ne nesejo.
Zelo zgodnje valjenje, takoj po novem letu, bi bilo priporočati v bližini mest za prodajo zgodnjih piščancev za cvretje. Ti piščanci morajo biti že o veliki noči na trgu. S tako rejo je seveda dosti več dela, piščanci zahtevajo skrbne nege, in taka reja je seveda mnogo dražja.
Če se nam piščanci zvale pozno, n. pr. šele maja ali celo junija, imamo z njimi mnogo sitnosti. Ko se zvalijo, jc že vroče, zaradi tega je že mnogo mrčesa, ki mladi rod napada. V vročini se tudi hrana, ki jim jo dajemo, hitro razkroji in pokvari in nežnim mladim želodčkom povzroča drisko, ki je nevarna, dostikrat smrtno. Čc vse to piščanci prenesejo čez poletje, nam do Vseh svetih vendar ne dorastejo, tedaj'preneha paša, začenja se drago zimsko krm
I jenje, nesti začnejo pa šele po novem letu ko začno nesti tudi stare kokoši in je jajc dovolj na trgu.
Tako vidimo, da niti prezgodnji, niti prepozni čas valjenja ne odgovarja za rejo donosnih jarčic. —
Drugače pa je s piščanci, ki se ob pra vilnem času izvalijo, to je do srede meseca
ŠTEVILO PURANOV V AMERIKI V letu 1951 je reja puranov v Združenih državah dosegla rekordno število 53 milijonov, to je 16% več kot v letu 1950.
Ameriško kmetijsko ministrstvo poroča nadalje, da ležejo kokoši v Združenih državah približno polovico vseh jajc na svetu.
DELOVNE OBLEKE IZ NOVEGA UMETNEGA VLAKNA Ameriška tovarna za izdelovanje varnostne opreme jc postavila na trg delovne obleke, napravljene iz dynola — novega umetnega vlakna — ki so zelo odporne proti kislinam, raznim jedkim snovem, proti obrabi, moljem, smetem in trganju. Družba navaja, da se lahko sorazmerno drago obnavljanje delovnih oblek, ki sc obrabijo že po kratki uporabi, znatno zniža z uporabo oblek iz dyno!a, ki je zelo odporno vlakno proti raznim kemikalijam. Iz dynola izdelujejo zdaj srajce, hlače in vrhnje obleke. Novo tkanino se zelo lahko pere ali čisti, ne da bi se jo poškodovalo.
rPtfi ttcu tul JCamšAem
(Nadaljevanje s 5. strani)
ST. VID V PODJUNI
Že v zadnji številki »Našega tednika” smo poročali o tem, kako smo na ojseti Starmuževega Berlina in Kozvove Nežke, lepo preživeli letošnjo pustno nedeljo. Bila nam je to nekaka odškodnina za vse nenavadno delo in skrbi, ki smo jih imeli s snegom- Saj smo ga kidali skoraj noč in dan in to doma na dvoriščih in še po potih in cestah, da smo tako sp;.t vzpostavili prometno zvezo s svetom. S plugom končno snega sploh ni bilo mogoče več preorati, ko so že preje petkrat preorali naše poti in naše ceste.
S Kamena in Škocijana v St. Vid so kidali sneg brezposelni, če bomo letos z vsem tako obdarovani kakor s snegom, bomo imeli zelo dobro letino.
V Grabalji vasi je bil v pustu šivalni tečaj, ki se vrši sedaj v St. Vidu pri Biltež-niku. Pri Jariču pa so zaključili tečaj za tkanje. V Celovcu je umrla zadnji čas sestra rajne Rudmaševe matere. Barbara Stefan.
Pa ne samo, da smo bili zadnje čase odrezani od vsega sveta. Sneg je povzročil pri nekaterih tudi občutno škodo na poslopjih. Kebrov skedenj se je zrušil pod težo snega in pokopal pod seboj vse stroje. Prav tako je podrl sneg Podgunikovo drvarnico ter še tudi druge stavbe v spodnjem kraju.
Novoporočenemu paru vse dobro na njegovi življenjski poti. Rajni Barbari večni mir! — Oškodovani po snegu pa naj se zavedajo, da med nami nezgode po snegu
novo življenjsko pot obilo božjega blagoslova.
Pust ima svoje nepisane pravice do norčavosti. Menda se je razjezil, da je bilo pri nas premalo porok in zato malo veselja, pa se je maščeval nad počasneži in obotav-Ijalci. Zato je za slovo prinesel tri darove, ki jih je razdelil po vasi. Tako je nekje pustil zibelko, na drugih dveh mestih pa ženina in nevesto — na drogu. Ali je to svarilo ali pa korenček, tega ne moremo dognati, ker so ta vesela znamenja kar takoj izginila, ko se je sonce prikazalo ...
Da nismo le norčavi, pa kažejo redni tečaji duhovnih vaj, ki se jih udeležuje vedno lepo število naših faranov in tudi gostov iz drugih oddaljenih župnij. Vlečemo pač »trden most” kot otroci: eni vlečejo na eno srtan in vpijejo: »Pust, pust!” drugi pa na drugo stran in molijo: »Post, post." Kam se bo v naši fari prevesilo in kdo se bo prekucnil, pa ni odvisno od števila, marveč od moči, dobre volje in vztrajnosti sodelujočih, pa še od nekoga, ki mi njegovih računov ne poznamo.
KRCANJE
Gorjanci smo, bolj počasni sicer in bolj redkobesedni. Zato se le malokdaj oglasimo s svojimi novicami. Ker pa se celo v Ameriki zanimajo za nas razni »Kranjski Janezi" in nas cukajo preko velike luže za rokav, smo pa le tuhtali in tuhtali, kaj bi napisali, ker kar tako vsakdanje novice se zde nam za premalo.
Učitelji, naročajte »MLADI R0DH!
Ust je odobrilo za ljudske in glavne Sole ministrstvo za prosveto na Dunaju
niso pogoste in še te so razmeroma znosne. Gotovo jim bodo tudi sosedje pri zidanju novih stavb radi pomagali.
SMARJETA V ROŽU
To zimo smo šmarječani postali slavni celo po svetu. Prišli smo zaradi velikega snega kar v švicarski radio, čeprav ni bila taka sila. Nekateri namiga vajo, da je vzrok za pripravno stanje in »čidanje” ceste bila ženitev, ker drugače neveste ne bi mogli pripeljati. Naj bo kar koli, ceste smo poči-dali, da smo lahko spet kruh dobivali iz Borovelj.
S cesto se je pa odprla k nam najbrž tudi pot beli ženi smrti. Komaj so se naredila pota, pa je začela smrt kositi kar vprek, kot da hoče zamujeno popraviti. Kot prvo je vzela bela žena 2. februarja Plumfovo mater Nežo Ibounig, staro osemdeset let. Za njo se je preselil v večnost veseli Cigovče/ stric, ki je dosegel skoro 92 let. Umrl je 24. febr. Pravijo, da v tretje rado gre, zato je kruta žena dvakrat zaporedoma neusmiljeno mahnila v družine. Najprej jc nenadoma pobftila Krešičevega očeta, Johana Ibounig, v 56. letu starosti. Odtrgala ga je takorekoč od veselega slavja. V nedeljo je obhajal poroko svoje hčere, v torek pa je bil že med mrtvimi. Se isti dan je dobro pripravljena umrla na Kočuhi 95 letna Apolonija Tepan. In kot da to ni dovolj, je v nedeljo, 3. marca, opoldne nenadoma umrl od srčne kapi zadet Ciril Smeričnik, Soštarjev Ciril, oče našega vrlega poštarja. Dvoje teh nenadnih smrti jc naše može zresnilo in jim priklicalo v spomin, da človek lahko umrje tudi pri naj boljših močeh in da se ni zanašati na zdrav kraj in na zgled tistih, ki so s solidnim življenjem dosegli visoko starost.	v
Užaloščenim družinam naj bo izrečeno na tem mestu tiho sožalje nad težko izgubo.
Da življenje nadomesti te izgube, pa je pri nas zvezalo pred pustom z zakonsko vezjo dva mlada para. Tako je Nagov Kristjan poročil Keršičevo Marijo Ibounig. Poroka s poročno sv. mašo je bila v podružnici pri Sv. Tomažu. V to lepo veselje je žal kanila po dveh dneh grenka kaplja z izgubo nevestinega očeta.
Helmova Ana Nusser, pa je dobila ženi na iz visokih Sel, Franca čertov. Poroka je bila 10. februarja. Žal novoporočenca ne ostaneta pri nas, marveč se preselita k Smrečniku v apaško faro, kjer sta vzela v najem. Obema mladima paroma želimo na
Pa nas je rešil iz zadrege Primužev Stefej, ki je tudi dolgo tuhtal in tuhtal, nazadnje pa jo je le stuhtal: Ni dobro človeku, če je sam — in se je oženil. Tako smo obhajali v nedeljo pred pustno ‘nedeljo, ko je bilo največ snega in so se drugod stiskali za peč, veselo krčanjsko hojset pri Jamelniku na Spodnjih Krčanjah. Nevesta, Hanca šlojsnik iz Male vasi, je kar žarela v tihi sreči, Stefej pa tudi; saj je dobil mlado in pridno ženkico. Obema želimo prav mnogo sreče in blagoslova. Da bi ostala Prirnu-zeva hiša tudi v novem rodu veri in jeziku naših prednikov zvesta.
Kmalu bi spet obtičali v poročilu, tokrat pa. bilo je ravno zadnji četrtek, dne 27. svečana, se je kot blisk razširila po naših hišah vest, da se je posrečilo žandarjem ujeti zloglasnega roparja in vlomilca Jožefa Kneza, ki je bil z majhnim presledkom dolgoletni »knez” po naših gozdovih, kaščah in kleteh. Kar onemeli smo in nismo mogli verjeti tega razveseljivega dogodka, že radi tega ne, da naj bi ga bila ujela žandarmerija. In res: poročilo ravno v tej točki ni bilo točno. Jožef Knez, svojčas delaven hlapec pri Rutarju, star kakih 38 let, spreten in močan za vsako delo, se je že tedaj zavedal svoje spretnosti za odpiranje kašč in kleti. Zato jc kaj kmalu prišel na-vskriž s svojim tedanjim gospodarjem, zatekel se je v naše temne gozdove in postal pravi ropar. Bil je zmiraj tam, kjer ni bilo orožnikov in žandarji pa tam, kjer ni bilo Kneza. Po enoletnem rokovnjaštvu, ko je imel na vesti nad petdeset vlomov, se je posrečilo kmetici pri pd. Kurcju nad Malo vasjo, da ga je izsledila na skednju v senu. S pomočjo domačih moških jc bil ujet in izročen roki pravici. Ta ga je prijela precej trdo in je bil Knez obsojen na večletno kazen, ki naj bi jo prebil v Karlau-u pri Graai. Dobil pa je tam tako domotožje po krčanjskih gozdovih, da jo je popihal strogi pravičnosti. In spet so se vrstili vlomi v kašče našim kmetom na Krčanjah in okoliških vaseh. Raztegnil je svoj revir tudi na »lofntolarsko” stran, kupoval je svoje potrebščine v Wolfsbergu in zmiraj pravočasno izginil. Videli so ga enkrat tu, potem spet kje drugod. Tako sta potekli spel dve zimi in eno poletje. Žandarji so pazili nanj po poteh in pri hišah, on pa se je pa zil njih. Zadnji četrtek ponoči pa se je po srečilo gospodinji in gospodarju pri Du žvaku, samotnem gorskem kmetu, kjer je bil naš knez-ropar precej točen odjemalec
za svinjino in druge jestvine, da sta ga zasačila v shrambi. Skoraj bi se bil njima že izmuznil, da ga ni oviral poln nahrbtnik. Gospodar ga je ukrotil s palico in ga zve zal, mala Marta pa je letela bosa k sose dom, ki so prihiteli na pomoč, ko je bil Knez že zvezan. Hiteli so po orožnike v Grebinj, ki so ga potem vklenjenega od gnali. Spremljala jih je želja vseh oškodovanih in tudi neoškodovanih naših kmetov, da bi ga tokrat bolje »zašili” kot prvič, kajti bilo bi res malo čudno, ako bi jo spet popihal in bi ga morala v tretjič uloviti kaka mamica s kuhljo ali z gnojnimi vilami.
RIKARJA VAS
Že dolgo se nismo oglasili v našem listu, čeravno ga posebno sedaj ob zimskih večerih radi prebiramo. Zato pa danes irekaj novic.
Za božič nas jc obdarilo podjetje »Kelag” z električno lučjo. Mnogo truda in požrtvovalnosti nas je to stalo, priključitev se jc tudi malo zavlekla, končno pa je le postala resnica. Prav za božič je posvetila luč, kmalu pa so se oglasili po hišah tudi radijski aparati, ki so nas razveseljevali ob dolgih zimskih večerih.
Zima nas je letos bogato obdarila s snegom in veliko truda je bilo treba, predno smo naredili poti na vse strani. Škode na ostrešjih pa pri nas hvala Bogu ni bilo. Kljub velikemu snegu pa je le prištorkljala štorklja k Korižmu in prinesla Folteju sestrico.
Tudi bela smrt nam ni prizanesla. Zasekala je globoko rano v celo vaško družino. Za svojo žrtev si je izbrala moža in očeta v najboljših letih. Ko je zunaj divjal mrzel veter, se je boril s smrtjo komaj 47 let stari Oslov oče. Zadnja vojna mu je zapustila kal bolezni, ki se mu na zunaj niti ni poznala. Vdano je prenašal težko bolezen, dokler mu ni pljučnica pretrgala nit življenja. V četrtek, dne 6. marca, je mimo v Gospodu zaspal. Zapustil je ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Saj je mali Andrej-ček, ki je bil očetov ljubček, star šele komaj 5 mesecev.
Rajnega očeta smo spremili v soboto, dne 8. marca, k večnemu počitku. Dolgi sprevod, ki se je pomikal iz hiše žalosti tja na farno pokopališče, je pričal, kako jc bil rajni priljubljen v vsej okolici. Pogrešalo pa ga bo lepo urejeno gospodarstvo, pogrešala pa ga bo predvsem družina, kateri izrekamo globoko sožalje. Rajni oče pa naj v miru počiva v domači zemlji! — Pri tem moramo omeniti še posnemanja vredno požrtvovalnost in usmiljenje do bližnjega, ki ga je rajnemu izkazoval njegov sosed Rauc. Ta je bil v zadnjih urah zvesto ob strani rajnemu ter mu bil v tolažbo in postrežbo. Veliko se je sedaj in preje trudil za olajšanje njegove težke bolezni in ga ni zapustil do zadnjega njegovega diha.
SELE
Vsakokrat, kadar pride »Naš tednik”, si najpreje ogledam stran pod naslovom »Pri nas na Koroškem.” Še zmiraj se kaj piše o Selah, ampak samo, kako gre sneg in kako se srne krmijo. Da so nas pa dne 17.1. 1952 zapustili preč. gospod kaplan Ropaš ot tem pa še nismo nič brali.
Keiisdinigg-semena
od 1879
priljubljena	preizkušena
Celovec-Klagenfurt, Heuplatz
Zato se mu moramo sedaj v imenu vseli Selanov zahvaliti za njih trud in požrtvovalno delo, ki so ga imeli, posebno z nami pevci. Ni presenetila ta vest, da nas morajo g. kaplan po tako kratkem bivanju med nami že zopet .zapustiti, samo nas pevcev marveč tudi vse farane.
Z odhodom gospoda Ropasa je zadobib tudi naša pesem hud udarec. Res je že lepi-donela naša lepa slovenska pesem pod njihovim vodstvom na odru kakor tudi v cerk vi, kjer se sedaj že prav dobro opaža, da manjka Ropasove vodilne roke. čeprav so bili pecej strog mojster, vendar smo jih imeli iz srca radi in z veseljem smo zahajali k pevskim vajam. Saj se tam nismo učili le spoznavati suhih not, temveč ljubiti tudi Boga in domovino. Menda je bilo rečeno da so se premalo brigali za mladino. — Nc vem, če to drži — kajti, kaj je boljše sred
stvo za zbiranje mladine, kot pesem —. Saj je ravno pesem tista sila, s katero se da najbolje delati med današnjo mladino.
Težko nam je bilo pri srcu, ko smo zadnji večer sedeli ž njimi skupaj. Tedaj smo šele vsi občutili, kako tesno da nas je povezala pesem. Skušali smo peti, pa ni se dalo, kajti teža slovesa nam je kot mora ležala na prsih in nas dušila. Globoko so nam segale v srce besede, ki so jih nam govorili v slovo.
Upamo, da se bodo tudi v Tinjah prav kmalu udomačili. Seveda na Sele ne smejo čisto pozabiti. Želimo jim obilo sreče in božjega blagoslova pri vseh njihovih delih.
Našemu novemu gospodu kaplanu Matku pa želimo, da bi se prav dobro počutil med nami.
Saclter
Pridite k nam!
GOSTILNA
CELOVEC, St.-Veit«r Strafie
Dobre pijače, poceni domača kuhinja l Govorimo rioven»kol
GLOBASNICA
Znano je, da v Globasnici ne spimo, kar se tiče kulturnega področja in ne mine nedelja, da bi se pri šoštarju ne polnila dvorana. že štiri tedne se učijo naša dekleta pridno kuhati in kaj bo nastalo iz tega, si boste morda že sami lahko predstavljali.
Torej na dan s stvarjo! — Sporočamo vam, da bo v nedeljo, dne 16. marca, razstava, ki bo odprta že od 9. ure zjutraj. — Ob 3. uri popoldne pa se bo pričela kulturna prireditev z igro: »Boj za doto v treh dejanjih".
Na sporedu je še par kratkih prizorov. Nastopi tudi domači mešani zbor, kakor tudi moški zbor, ki bo podal prizorček našega domačega ljudskega pesnika Franca-Ledra-Lesičjaka.
Vzemite si čas in pridite pogledat od blizu in daleč našo umetnost.
Vljudno vabijo tečajnice.
RUDA
Za dne 8. marca so bili povabljeni v občinsko pisarno novi odborniki krajevnega kmečkega odbora, da izvolijo novo predsedstvo. Pri volitvah dne 25. novembra lanskega leta so bili izvoljeni trije zastopniki za Delavsko-kmečko zvezo, dva za Koroško kmečko zvezo in eden za Kmečko gospodarsko zvezo.
K voli tv i so prišli samo štirje odborniki in sicer-od socialistične Delavsko-kmečke zveze samo eden. Tudi od občinskega osob-ja slučajno ni bilo nikogar doma. Sejo je otvoril in vodil načelnik okrajne kmečke zbornice v Velikovcu, g. Glantschnig, kot zapisnikar pa je bil ing. Faustner.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik, g. Franc Plesiutsch-nig. Za podpredsednika je bil izvoljen Osvald Jdrg in za zapisnikarja Tomaž Kuž nik. — Novemu predsedniku k ponovni izvolitvi čestitamo.
Sneg je podrl na Višnjaški gori pri pd. Reberniku hišo in hlev. že lani je imel isti posestnik veliko nesrečo, ko je domači petelin napadel sedemletno deklico in ji izkljuval eno oko. To je bil zlasti za mater hud udarec.
Pri Arnejcu v Kanarnu je sneg podrl hlev. Hlev pa je podrl sneg tudi na Haber-bergu nad gradom Ehrenegg pri pd. Mi-kitzu. Pa tudi pri mnogih drugih hišah je naredil sneg na ostrešjih precej škode, mnogo strešne opeke je bilo strte.
RIED V ZG. AVSTRIJI
Slinavka in parkljevka se še vedno širi. Tudi pri prašičih se je pojavila. Pa tudi otroci so se je v nekih slučajih nalezli. V okuženih občinah je oblast prepovedala vsako javno zbiranje. Ugodna posledica prepovedi je to, da so vsaj tu odpadle predpustne veselice in norenje. Pa tudi drugod je bilo poskrbljeno, da so naravne sile opominjale ljudi na resnost časov.
V Nemčiji je zmotil maškare tektonski potres vzdolž doline Rena na sam pustni ponedeljek. V zahodnem delu Solnograda je to opravil velik snežni zamet, drugod zopet požar i. L d.
Naše kmetovalce bo zanimal uspeh melioracij v Avstriji. Od 1945 do letos je bilo zboljšanih 27.000 ha zemlje. Stroški so bili ogromni. Preko 150 milijonov šil. Ta površina odgovarja površini Dunaja, Obdelo vanega zemljišča je od tega v Žg. Avstriji 2.700 ha, na Koroškem 1300 ha.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kupujte fteedvsrn (tti	ki oglašajo v našem listu!
Vd MU MX I&6C0ŠU&H
(Nadaljevanje s 7. strani) Izseljevanje D. P. oseb je začasno ustavljeno. Pač pa se sedaj izseljujejo volks-deutscherji iz Zg. Avstrije s pomočjo NCWC. Novi vodja te organizacije, msgr, Hamett, vodi izselitev za Severno Ameriko. Pa tudi Avstrijci se izseljujejo. Tako se je 1. 1951 izselilo v prekmorske dežele 3642 Avstrijcev, večina v Kanado in U. S. A.
Niti pust niti sončni mrk nas nista spravila iz ravnotežja. Pač pa smo opazili debelo časnikarsko raco, ki so jo avstrijski časopisi servirali za pustni torek svojim zvestim čitalcem. Pomislite ... V Cartiimu so slišali ob priliki popolnega sončnega mrka strašno rjovenje zveri iz pragozdov in pustinj!... Živali so bile v tem slučaju pametnejše. Sle so namreč spet, kot to delajo po stari navadi, kadar sonce zaide. To glavno mesto Sudana se je po prvi svetovni vojni zelo dvignilo po zaslugi sudanske vlade na področju poljedelske proizvodnje in ekonomske organizacije kmetov. Za imperialistične težnje Egipčanov nima Sudan nobenega navdušenja.
Tudi 29. februar je šel neopaženo mimo. Če bi bili uradniki, bi morali čakali en dan dalj na svojo mesečno plačo. Tisti, ki so na ta dan rojeni, so po štirih letih zopet enkrat praznovali svoj rojstni dan. Pritožiti sc nc morejo. Temu so krivi stari Rimljani.
Znano je, da so uredili na novo koledar. Mesecem so dali deloma nova imena. Na čast cesarskemu veličanstvu Juliju Avgustu so imenovali dva meseca. Tako imenitna doba pa mora biti odlikovana in imata meseca julij in august po en dan več kot navadni meseci. 7’o potrato dni so morali prihraniti pri zadnjem mesecu v letu, ki je bil pri Rimljanih februar. Tudi slavnega papeža Gregori ja XIII. bi zadela mala krivda. On je koledar popravljal in vstavil prestopni dan. Toda potolažimo se; morda dočakamo, da bo društvo narodov uvedlo izboljšan koledar.
l(£a one, ki niso doslej opazili, da smo pri /dopisih iz Ried-a vedno dostavili „Zg. Avstrija”, posebej pripominjamo, da je Ried '/kraj v Zgornji Avstriji in ne na Koroškem. jV okolici Rieda živi večje število protiko-‘ munističnih Slovencev).
StmcHskc addaic v cadui
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji. 16. marca: 7.15 verski govor. Nedeljski spored.
—	17. marca: M.50 Tedenski pregled. Komorna glasba. — 18. marca: 11.30 Zdravnik. Ustoličenje koroških vojvod (I. del). 18.30 Slovenske narodne in umetne pesmi (vmes voščila). — 19. marca: 14.30 Voščila. 20. marca: 14.30 Za naše malčke. 18.30 Mali večerni koncert. — 21. marca: 14.30 Komentarji. Zanimivosti. — 22. marca: 8.45 Iz slovenske literature;
—	23. marca: 7.15 Verski govor. Spored slovenskih pesmi.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19.00 na valu 327.ini oddaja ra inozemstvo.
14. marec: 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.00 Ljublj. godalni kvartet. 18.40 Umetne in narodne pesmi. 15. marec: 14.00 Srečanje z znamenitimi ljudmi (Pupin in Tesla). 17.10 Igra trio Jackson. 18.30 Hrvatska narodna glasba.
„Hl2a malega ilovaka" dobavlja naJugodnajSe radio>eparafe, •laklro-matarlal
RADIO SCHMIDT
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstr. 22
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 io 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 »o 19.45 (samo val 379).
RADIO TRST JU
306,1 m ali 980 kc sek
Dnevne oddaje; 7.15-8.30- 11.30-14.30, 17.30-24.00. Ob nedeljah; 8.00—24.00. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 19.45, 23.15, 14.00. Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. Glas Amerike: 18.00, razen ob ne dcljah. Dnevni pregled tiska: 14.15, razen ob nedeljah.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri »Verska ura”,
G LEDA LIS C E
Začetek ob 2u. uri
13.	marec: ,rSperlinge in Gottes Kand”.
14.	marec: »Sperlinge in Gottes Hand”.
15.	marec: „Tosra”, opera.
16.	marec: „1001 Nacht”, fantastična opereta.
URADNE OBJAVE
Delelna zvera koroških Konjerejccv
VPISI V RODOVNIK
Pregled živali za vpis v rodovnik bo v konjerej-skih okoliših Velikovca, Grabštanj in Beljak (Zgornji'Rož) kakor sledi
Okoliš it. 26, Velikovec: v sredo, dne 12. marca,
ob 9. uri Grebinj; ob 10. uri Pliberk; ob 12. uri Dobrla vas; ob 13.30 Velikovec.
Zelo ugodno zamenja lan in konopljo menjalnica in tkalnica
IL KERESZTURV,
LINDENHOF, posta Vaikermarkt-Velikovec.
Okoliš št. 27, Grabštanj: v soboto, dne 15. mavca, ob 9. uri Grabštanj (gostilna Schneider) za noričane in toplokrvne!!
Okoliš št. 14, Beljak:
v ponedeljek, dne 31. marca, ob 9. uri St. Lam-brccht, (raški trg)
ob 10. uri št. Jakob v Rožu (r aški trg); ob 13. uri Maloščc (Kofler); ob 15.30 Beljak (sejmišče).
Illllllililllllflilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllililllllllllllllllllll
.Križanka
!===!	51	6;
"ŽT----j
Vodoravno: 1 začetna beseda znane koroške narodne pesmi: 3 slab človek, prijatelj tuje lastnine; 5 veznik; 7 kratica za lastnoročno; 8 kraj na štajerskem, kjer je bil salezijanski konvikt, tudi pivi del koroške vasi; 11 kraj ob Vrbskem jezeru, brez zadnjega zloga, tudi v Sloveniji znan kraj po suhi robi: 13 Plenica; 14 števhik; 16 dva enaka Samoglasnika;
17	kravji glas; 19 dva enaka soglasnika; 20 kraj v Ziljski dolnii, tam sc nahaja tvrdka Katz S: Klumpp; 21 oziralni zaimek; 22 kratica za rdeči križ; 24 kratica za slovenski narod; 25 končina; 27 grška črka; 29 kraj v Rožni dolini; 31 kraj blizu Celovca; ,33 členka; 34 navaden števnik; 35 del sobe; 36 zdravilna tekočina.
Navpično: 1 vsi si ga želimo; 2 mesto v Furlaniji; 3 mesto v Kanalski dolini; 4 števnik; 6 dr a enaka soglasnika; 7 člcnica; 9 začetna beseda znane narodne pesmi; 10 igralna karta; 11 grška črka; 12 nikalnica; 15 kraj med Celovcem in Velikovcem;
18	latinski izraz za kjer; 19 svetloba; 21 kraj na Svinji planini; 23 mesto na Gorenjskem; 24 kratica za sveti; 25 egiptovsko božanstvo; 26 kemičen izraz za svinec; 28 kratica za organizacijo Tot; 29 ni lačen; 30 pogojni veznik; 32 priganjalna beseda; 32 a. koroški izraz, narobe obrnjen.
_______ V,	,
STAROINDIJSKO RAČUNANJE
Od roja čebel se jih je ena petinka spustila na kadamba-cvet, druga petinka čebel, od katerih se je odločila ena sama čebela, se je vsedla na silinda-rožo. Tri petinke čebel so se podale na cvet kutulje-rastline. Le ona čebela, ki se je odločila od druge petinke, jc zaostala in brnela je po zraku isem in tja, ko jo je vabil blagi vonj jasmina in pandama cvetja.
Izračunaj in povej, koliko je bilo število vseh čebelic? — (Del roja je bil zelo majhen; ako si pravilno računal, boš naštel komaj 15 čebel.)
,. ‘;Tv .:
Objava
Vsem zaintcresiranccm s tem sporočamo, da bo Mednarodna begunska organizacija v Avstriji dne 15. marca 1952 zaprla stoj likvidacijski urad. Vse šc ne plačane obveznosti morajo biti prijavljeni do 15. marca na spodaj označeni naslov, ker jih drugače ne bo več mogoče upoštevati.
MISSION LIQUlDATOR
. INTERNATIONAL REFUGF.E ORGAMZATION Salzburg, Rcsidenzplatz 1.
Nakup in prodaja vseh vrst glasbil in instrumentov Willi Gaggl, Bcljak-Villach, Bahnhofstrasse.
Iščem dekle v starosti 2U ~do 2? let. Želim sc poročiti v Belgiji in tu začasno ostati. Star sem 24 let, Slovenec, doma v Kanalu ob Soči. — Močnik Emil. Ruc Leopold III 66, Pcronncs Lez Bc-ncche, Belgija.
ŠE VEDNO NUIEPŠE DtRHO
Album Koroške . . ......................... . 15 šilingov
Romar s Kifaro (St. Janežič) ......	8,—
Rotija (Mauser) . ...............................4.—
Sin mrtvega (Mauser)	4.—
Prekleta kri (Mauser)...........................  4.—
Cmokec poskokec (Bazilij).........................3,—
Cela kolekcija stane.........................30 šilingov
Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev
dodi UtuktU, SCfllGPPG^PiVO (Mestdi
MALI OGLASI
Vsaka beseda stanc 1.10 šil. (in 10% davka).
Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega (toncdcljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58).
Priporoča se izdelovalnica in trgovina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Trcffcr, Celovec, Burg-gasse.
Krojaški pomočnik, samski, 28 let, z večletno prakso, vajen vseh del. želi zaposlitve na slovenskem Koroškem. Dopisi na upravo »Našega tednika” pod »Krojač”.
6000 gramofonskih plošč Vara jc na izbiro RADIO PRINZ, Celovec, Kardinalplatz 8, železna Kapla (Pribilova hiša).
Predelave 19.— ljubko, elegantno, Hutsalon, Volkermarkter Strasse 13.
Krožne, tezne, locnate in stružne žage samo v prvovrstni ka kovosti, nadalje osi za krožne ža ge in pile pri Franz Napotnik trgovina z železnino in barvami, sredstva za varstvo rastlin, vele trgovina s stavbnim materialom. Cclovec-Klagenfurt, Priesterhaus. gasse 24, tel. 34-47.
Kdor Uče delavca, kdor išče »luz bo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”.
Ttvrdka MAURER. Celovec-KIa-genfurt, Alter Plaiz 35, flanclc, barhenti, perilo, blago za plašče in obleke, volna.
Iščem dekle, v starosti 23 do 27 let. želim sc poročiti v Belgiji in tam tudi začasno ostati. Star sem 30 let, Slovenec, doma v Kanalu ob Soči* - Bavdcž Milan, Ruc Leopold lil 66, Pcronncs Le/ Bencchc Belgija.
KINO
ČELOV EC-KLAGENFURT Stadttheatcr
Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 11. - 20. III. »Tanz ins Gliirk”
Precii ti
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30. Od 14. — 20. III. »Zvrti in einem Arno".
BELJAK-vIlLAUT “ Baluihonich tspielc Predstave ob 12., 16. uri, ob 18.15 ter ob 20.30. ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne.
Od . 11. — 17. m. »Todfciiul-schaft”.
Od 18. - 20. III. „Das \Vundcr VOH Manhattan”

POZOR!
Ob vsaki priliki najlepše darilo!
Slovenske plošče
za tu* in Inozemstvo
Sada je vrijeine (iz filma »Dama v hermelinu") — Serenada Opatije — Dekle prinesi mi vode — Dekle prinesi mi vode (Vokalni kvintet) — čej so tiste ste-
Naročite takoj
(ice - Ste videli barona - Kmečki val- zaloga je majhna! ček — Skoz vas — Da bi jaz vedela —
Za mal dnarja mal muzike - Ti-Pi-Tin ,£X^Wovcu (foxtrot) - Meluzma (foxtrot).	Vlktrlng« Ring 26
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 lil, za inozemstvo 4 dolarje. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških
Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: ..Carinthia”, Celovec, VSlkerraarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58, - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.